leto OMI. Številka B6. V Ljubljani, v Četrtek 6. avgusta 19Z5. cena Din rso SLOfEN shaja vsak dan popoldne, lzvzemai nedelje In prasolke. — Inaoratf: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. —- „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Uprava ćt»o: Knailova ulica stav. 5, pritličje. — Tele:on štev. 304. Uredništvo: Unafiova ulica st. 5, I. nadstropje. — Telefon slev. 34. Poštnina plačana v gotovini. Značilna nesoglasja Ni ga morda vprašanja, ki bi tako bengalično osvetljevalo vso nesigurnost sedanjega političnega položaja, kakor je vprašanje oblastnih skupščin in administracije na Hrvatskem in v Sloveniji. Spominjamo se, kako je voditelj Samostojne demokratske stranke g. Sve-tozar Pribićević pred razpadom Nacionalnega bloka zahteval razpis oblastnih volitev, da se na njih ugotovi razpoloženje naroda in da se s tem nekako plebiscitarno odloči novi pravec naše notranje državne politike. Radikali so predlog o razpisu oblastnih volitev odbili in pod roko sprejeli sporazum, ki so jim ga ponudili Radi-ćevci. Kardinalno točko tega narodnega sporazuma je tvorila misel, da se vsestransko izpelje Vidovdanska ustava in da se s tem oživotvori temeljna državna in nacijonalna ideja, to je narodno in državno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zdi se, da tu tvori široka državna ideja le okvir in zunanjo frazo, s katero se je olepšalo poizkus koalicije z Radičevci. Najboljši dokaz je že dosedanje poslovanje radikalnoradičevske koalicije, v kateri vre, ne morda vsled načelnih, državnopolitičnih nesoglasij, nego radi enostavne administracije. Mesto dela za učvrščenje državnega in narodnega edinstva se v vladi pojavljajo dalekosežna administrativna nesoglasja. Radičevci pritiskajo na radikalni del koalicije, da izvojujejo Čim več svobode v prečanskih hrvatskih okrajih. Že sedaj pa je razvidno, da so morali kapitulirati tudi v tem vprašanju, ki pomeni zanje zgolj strankarski ventil, odnosno zahtevo po prosti poti in nekontrolirani strankarski agitaciji na Hrvatskem in v Slavoniji in po ostalih krajih tostran-Save. Administrativni položaj ostane v Bosni, Dalmaciji in Hercegovini neiz— premenjen. Tu so radikali odločno izjavili, da ne trpe izpremembe ali Radiće-ve «hrvatske» administracije. Celokupna administracija ostane tudi zanaprej v teh pokrajinah izključno v srbskih in v radikalnih činovniških rokah. Tudi glede Vojvodine bo približno ista! Radič ne more tako zlepa v te kraje, da zasvira nevarno omamljive seljačke demagoške melodije. Celo glede administracije na Hrvatskem in v Slavoniji so se pojavila nesoglasja. Radikali ne dajo Radičev-cem, da razpolagajo s tema dvema pokrajinama po mili volji in brez kontrole. Za vsako velikožupansko mesto se bije ljut boj. Radičevci so vznevoljeni. Tudi tu so morali kapitulirati in pristati na primer na radikalnega velikega župana v Karlovcu. Na velikega župana radikala in Srba v Karlovcu tik pred «kraljev-skim» Zagrebom! Radičevcem gre očitno za to, da se potom državne administracije utrdijo in da si omogočijo za bližnjo prihodnjost svobodno not. svobodno agitaciio med narodom. Za enkrat naj se doseže moč in strankarska svoboda na Hrvatskem in v Slavoniji, kjer preže številni nasprotniki na organizacijo in na reakcijo-narno delo HSS. Tudi tiskovni zakon naj zadene Zajedničarje in ostale Radi-čeve nasprotnike. Radikali so le pravočasno zapazili te namere Radičeve stranke. Uprli so se premestitvi in imenovanju izrazito Radičevh velikih županov in drugih podrejenih uradnikov. V tem smislu so tudi odklonili nove občinske volitve v teh pokrajinah ter jih odložili do pozne jeseni. Vprašanje je, ali se bo do tega časa držala sedanja koalicija. Iz tega razloga so se odložile tudi prepotrebne oblastne skupščine, nič manj kot do prihodnje pomladi! Radikali se zavedajo, da bi oblastne skupščine okrepile Radičevo stranko, da bi ta stranka brez nadzora lahko izrabljala te institucije. Radičeva stranka radikalom očitno še ni dovelj lojalna in patri-jotična. Gole besede in pakti še ne jamčijo državnotvornega dela! Vsa ta administrativna nesoglasja, odlaganja občinskih in oblastnih skupščin pričajo, da sedanja koalicija ven* darle ni trdna, da je začasna in ekspe* rimentalnega značaja. Pravo preizkus* njo prestane šele jeseni. Dotlej pa bo že mogoč pregled in vpogled v Radi* ćeve politične cilje. Neverjetno je, da dotlej molči, ali pa da se stalno vživi v inferijorno vlogo, v katero ga sprav* lja sedanja koalicija. Saj v tej koaliciji ne more prodreti niti z enostavnimi ad* ministrativnimi zahtevami. Ta podre* jeni položaj bo vedno večji, kritika njegove kapitulacije vedno ostrejša in potem bo moral hočeš * nočeš zavzeti odločnejše stališče in se: ali preleviti v Pasić je okrge izjava telesnega zdravnika. — na daljši odmor — Zagreb, 5. avgusta. (Izv.) Zagrebške »Novosti »priobčujejo daljše poročilo svojega dopismika iz Karlovih V arov o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika Nikole Pašića. Dopisnik objavlja tudi razgovor s telesnim zdravnikom jugoslovenskega premi-erja dr. Besarovicem. Ta je med drugim izjavil: Ko Je ministrski predsednik g. PašiC pred 10 dnevi prispel semkaj, sem jaz prevzel kot stalni telesni zdravnik v Karlovih Varih njegovo zdravljenje. Do sobote 1. t. m. ni bil razen mene noben drugi zdravnik pri Fašiču. Tega dne sem se odločil, da sklicem zdravniški konzilij, kateremu so prisostvovali poleg mene še zdravniki: do. cent dr. Adler, dr. Toepfer in dr. Mixa. Fo konziliju Je bil izdan buKetin te vsebine: Ministrski predsednik je ozdravel od Iz Karlovih Vari odpotuje Pašić v gorsko rsesto. svoje bolezni. Brez dvoma je ugotovljeno, da pacijent ne boleha na nikakj zlatenici. Temperatura Je normalna, srce popolnoma v redu, prebava kakor tudi apetit dobri. Pašić se subjektivno dobro počuti. Zdravnik dr. Bef=arovic* je dalje Izjavil, da je g. Pašić že iz postelja vstal in da Sr* zadovolji s sprehodom po sobi. ker je neprestano deževno vreme, odkar je v Karlovih Varih. Prav danes po 14 dneh Je zop«?t enkrat solnčni dan In če bo temperatura od zunaj dovolila, bo jutri g. Pašič prvikrat šetal zjutraj po hotelskem parku. — Zdravnik Je dalje omenil, da po štirih ali petih tednih Pašić zapusti Karlove Vary in ne odpotuje v francoske kopališče Aix les Baines. marveč odide v neko mesto, kjer bo imel popoln mir in bo užival gozd. nj zrak. Goifarcti o i Trgovinska Dogajanja med obema državama izjalovljena* — Pretirane zahteve madžarskih agrarcev* •— Budimpešta, 4. avgustra. Med Avstrijo in Madžarsko vršeča se trgovinska pogajanja so brez vsakega glcbokejšega razloga prekinjena. Madžarski tisk objavlja vehementne napade na avstrijsko gospodarsko politiko. Madžarski vodilni krogi izjavljajo, da je fijasko avstrijsko-madžar-skih pogajanj pripisovati izključno le okolnosti, da se Avstrija seda) nahaja na pragu nove sanacijske akcije. V vseh gospodarskih in finančnih krogih so vesti o ponesrečenih pogajanjih izzvale velike vznemirjenje. Vladin in opozicijonaln! tisk napoveduje borbo proti Avstriji Madžarski in-dustrijci zahtevajo predvsem, da se v pogodbi zajamčrjo interesi madžarske industrije. Nekateri zagovarjajo načrt, da naj se sklene z Avstrijo provizorična trgovin- . ska pogodba. Madžarska industrija ceni I vrednost v Avstrijo uvoženega žita, sadja in grozdja na dva milijona zlatih kron. Nasproti tej trditvi pa objavlja poljedelsko ministrstvo statistiko, ki ceni vrednost v Avstrijo uvoženih poljskih pridelkov na 14 milijonov zlatih kron. Madžarski agrarcl so zelo vznemirjeni in voditelji groze, da bo znala Madžarska dobiti primerne represalije proti Avstriji, če se brani skleniti zadovoljivo trgovinsko pogodbo. Madžarski agrarci pa obenem ne odobravajo stališča madžarskih industrijcev in zatrjujejo, da bodo urneli vaTovati svoje Interese glede izvoza žita v Avstrijo tudi napram domači industriji, ki hoče ozrabiti položaj agrarcev v svoje spekulativne namene. Občinske uolilue v Mermu Zmaga fašistov« — Palermo, 3. avgusta. Včerajšnji vo-lUlni dan Je bil zelo živahen. Fašisti so švigali po vseh delih mesta, posebno pa v predmestjih, kjer je bilo ugodnejše polje za pritisk na volBce BCo Je več incidentov. Na trgu Ballaro je počila petarda m na trgu Ulivuzza je bil težko ranjen neki fašist, čez dan so prišli močai oddelki fašistov iz Neaplja rn nekaterih drugih krajev. Frišlo je do spopada in pretepov na raznih voliščih. Prve vesti, ki so se potem vzdržaJle, so naznanjale, da Je v mestnih sekcijah volilo komaj 40 odstotkov volilcev, v predmestjih pa do 80 odstotkov. Mnogi volflcl so se skrili, številni so že prejšnji dan odšli iz Palerma. Policija je bila vsa na nogah in pred raznimi uredništvi so straž ili vojaki In orožnifci. Fšstovska lista je bila že po urvth poročilih v premoči za 15.000 glasov samo v notranjih sekcijah. — Palermo, 3. avgusta, Gotovo je, da je pri občinskih volitvah z veliko večiao prodrla fašistovska lista. Teror Je bil nepopisen. — Palermo, 4. avgusta. Do sinoči ugotovljeni volilni rezultati kažejo, da so do. bili fašisti 18.980 glasov, nasprotna lista pa 7830. Sodi se, da bo znašala fašistovska večina okoli 20.000 glaspv. Največ glasov Je dobil minister za kolonijo Scalea. Orlando, bivši min. predsednik, ki pe Je izpostavili za volitve v Palermu, Je zapustil mesto in odšel v Rim. Izjavil Je, da se lahko reče trenotno le to, da je napram nasilstvn ljudstvo odgovorilo z resnim !n dostojnim nastopom. Fašistovskl listi naglasa j o, da Je zmaga v Palermu sijajna bi da je fašizem nepremagljiv. Proti fašistovskl blolc Je napel v Palermu vse sile, pričakujoč, da se pridne baš tu rušiti temelj fašizma, pa v svojem prizadevanju ni uspel. Listi v Palermu pa obžalujejo veliko abstinenco volicev, zbog katerih Je bila fašistovska zmaga lahka stvar. Stupam v Palermu bo unftr. profesor Salvatore Di Maržo. — Palermo, 4. avgusta. Vpisanih volilcev Je bilo 102.269. Volilo Jih Je okoli 38 tisoč 500, to je približno 3 odstotkov. Rezultat v 102 sekcijah je ta_le: Fašlstveka lista 13.741, opozicija 9800. Vseh sekctj Je 146. — Rim, 4. avgusta Rezurtati bi 133 sekcij kažejo: 35.534 oddanih glasov, vladna lista: nositelj liste 20.555, opozicija 11.678. Politična inkvizicija v Zagrebu — Zagreb, 5. avgusta. (Izv.) V Beogradu Je nastalo po odhodu narodnih poslancev na dolgotrajne počitnice pravo politično zatišje. Politični dogodki se bodo sedaj vrstili z večjo mirnostjo. Radičevci so sedaj po slavnem snočnem banketu v Beogradu odšli po večini na svoja domovanja, da prično z agitacijo med hrvatskim seljakom. Kakšne metode nameravajo radičevci uvesti v bodoče politično življenje na Hrvatskem je videti iz današnjega »Domač, glavnega glasila HSS. Tu pop Gjoka Popovič, pristaš Davldoviče-ve demokratske stranke, ki je pri volitvah propadel proti radikalu dr. Velizarju Jan-koviču, najpreje opisuje Golgoto hrvatskega naroda in označa borbo Radičeve stran- skrajnega unitarista ali pa kreniti na pot svojih dosedanjih državnopravnih ciljev. V zadnjo možnost ne verujemo, pač pa mislimo, da se Radiću ne bo hotelo t. nega delokroga v Hrvatski in Slavoniji in da si bo zaž lel več*e, se* 1 jaške stranke za vso državo. Kaj na bo v tem slučaiu, ni težko predvideti.. ke proti državi, ustavi in kralju za to Golgoto. Radićev »Dom« dalje piše o bodočih občinskih volitvah na Hrvatskem In v Slavoniji. Omenja odpravo komisarijatov v občinah, kjer so radičevci popreje nastopali proti kralju In monarhiji ter so se kot občinski funkcijonarjl branili priseči kralju zvestobo. Sedaj »Dom« poziva, da ne sme biti nikogar med volilci, ki ne bi bil obenem naročnik »Doma«. Obrtniki, trgovci in svečeniki morajo biti naročeni na ta list. Indirektno »Dom« grozi z bojkovom onih obrtnikov in trgovcev, ki ne bi podpirali Radičeve stranke. Kandidati za občinske odbornike morajo biti vzeti izmed naročnikov »Doma«. Dalje »Dom« stavi na Indeks vse one hrvatske liste, ki sedaj več ne podpirajo HSS m ki so postali glasilo hrvatskih za-jednič^rjev. Lfst poziva pristaše HSS, da prično z bojkotom gotovih listov. Tako so na indeksu: »Hrvatska Rijeć« v Dubrovniku in »Sušački Novi list«. EKSPLOZIJA NA BOLGARSKEM — Sofija 5. avgusta. V bližini Pleve-na je eksplodiralo skladišče smodnika. Dva mrtva in več te*fko rani enih Mala antanta in varnostna pogodba — Praga, 5. avgusta (Izv.) V diplo-matičnih krogih razpravljajo o stališču Male antante napram načrtu varnostne pogodbe. Mala antanta namerava svetu Društva narodov predložiti načelno izjavo k varnostni pogodbi, ki naglasa, da Mala antanta smatra varnostno pogodbo kot sredstvo za ohranitev evropskega miru mora pa načeloma odklanjati one predloge, ki ne garantirajo na enak način vseh drugih meja. Med Beogradom, Bukarešto in Prago je dosežen v tem ozlru popoln sporazum. KONFLIKT MED NFMČIJO IN POLJSKO — Monakovo, 4. avgusta (Izv.) Mestni svet je sklenil z vsemi glasovi proti komunističnim, da uvede akcijo proti poljskim optantom kot represalijo napram Poljski. Mestni svet je med drugim sklenil: 1 Poljakom vedno načelom odkloniti vsako prošnjo za podelitev meščanstva; 2. bavarsko vlado pozvati, da izžene iz Bavarske vse poljske državljane. Na kongresu nemških mest namerava monakovski mestni svet priporočati te svoje sklepe. — Berlin. 5. avgusta. V Hamburgu so oblasti izgnale 35 družin z 200 člani, ki so op tirali za Poljsko. V Al toni je izgnanih 28. Izgnanci so mirno odpotovali na Poljsko. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM — Berlin, 5. avgusta. »Europeen Press« javlja Iz Pariza, da se je brzovlak Pariz -Bruselj ne daleč od postaje Halne pretrgal. Vlakovodja je prvi del brzovlaka ustavil, v katerega je potem drugi del privlekel In je pet vozov skočilo s tira. V tem tre-notku je po drugem tiru privozil tovorni vlak, ki je zadel cb vozove. Pet potnikov je bilo težko ranjenih. POLITIČNI POLOŽAJ NA BOLGARSKEM — Beograd, 5. avgusta .(Izv.) Iz Sofije prihajajo poročila, da se dnevno širijo ve- | sti o rekonstrukciji sedanje vlade Canko-va. Obseg rekonstrukcije še ni točen. Nekateri zagovarjajo le delno rekonstrukcijo, t j„ da bi izstopili nekateri člani vlade in da bi Cankova zamenjal vodja demokratskega sporazuma Ljapčev. Drugi smatrajo radikalno spremembo režima za neobhodno potrebno in zahtevajo sestavo vlade narodne koncentracije pod predsedstvom Mali-nova in z vso udeležbo zmernih zemljo-radnikov. Nova vlada naj bi imela glavno nalogo pomiriti razburkane strasti. Ta kombinacija vlade je simpatična »udi kralju. Madžarska kampanja proti Avstriji Budimpešta, 4. avgusta, s. Nesoglasje pri pogajanjih za rešitev avstriisko-madžarskega trgovinskega vprašanja je povzročilo v političnih in gosDodar-skih krogih veliko razburjenje. Današnji vladni in opozicijski listi so otvorili ostro kampanjo proti Avstriji. Listi zahtevajo, naj madžarska vlada uvede najstrožje represalije proti Avstriji ter izjavljajo, da se mora prepovedati vsak uvoz avstrijskih izdelkov v Madžarsko. POLET IZ PARIZA V JUŽNO AMERIKO Pariz, 4. avgusta, s. Vojaška letalca, ka* petan Weiss in sergeant Tournois, sta se danes ob 2. popoldne dvignila na letališču Le Bourget k poletu iz Pariza v južno Ame* riko. Prvi del poleta tvori proga Pariz*Liz* bona. MADŽARSKA ŠPORTNA NESTRPNOST Zagreb, 4. avgusta, n. Madžarski nogo* metni savez je javil zagrebškemu nogomet* nemu savezu, da je vrhovni športni forum na Madžarskem, t. j. gimnastični madžarski savez prepovedal, da bi prišla madžarska reprezentanca tekmovat v Jugoslavijo. Tekma je bila določena za 9. t. m. v Zagrebu. VIHARJI V SEVERNI ITALIJI Rim, 4. avgusta, k. Iz gornje Italije pri* haj a jo poročila o velikih neurjih s točo, ki bo povzročila ogromno škodo. V Benetkah je razburkano morje prevrnilo več ladij in čolnov ter jih potopilo. Na Lidu je izruvalo večje število dreves. V Veroni je uničena vsa letina, zlasti pa vinogradi. V Turinu in Padovi je bilo poškodovanih več hiš. SPOMENIK PRINCIPU Sp///, 4. avgusta, n. Na predlog sarajev* ske Orjune je odloči! glavni odbor Orjune v Soli tu. da sc na Vidovdan Drihodnjeca le* ' HEIHL mešanice za poznval c e 103 L ta svečano odkrije v Sarajevu spomenik Gavrilu Principu. Ob tej priliki se bo vršil v Sarajevu zlet vseh orjunaških organizacij. Vse delo za priprave in postavljanje spomenika je poverjeno sarajevski Orjuni. MEDNARODNA DIJAŠKA POMOČ Ženeva, 4. avgusta, k. Na otvoritveni seji tretje mednarodne dijaške pomoči je za-* stopalo 200 udeležencev 30 držav. Zastor« nik švicarskega dijašrva dr. Habicht je v svojem govoru navedel, da je evropska dijaška pomoč tekom svojega petletnega ob* stoja zbrala 11.5 milijonov frankov, ki so bili razdeljeni med razne države, zlasti pa med one, ki so trpele vsled svetovne vojne. HUDE NEVIHTE. — Budimpešta, 3. avgusta. V nedeljo so ne 2. t. m. sta bila izročena preisko* valnemu zaporu deželnega kazenskega so* dišča v Pragi Bedfich Štastny, rojen leta 1892. v Klechnu pri Melniku, tja pristojen, novinar in doktor Vaclav Houser, leta 1871. ▼ Krču rojen ter pristojen v Kral. Vinohra* de, ravnatelj Okrajne bolniške blagajne v Pradi, radi zločina v smislu § 5, 9, 134 kaz. zak. in v smislu § 2. in 9. zakona za zaščito republike.* «Ncrodny Listy» in ačeske Stovo» tol* mačita to uradno poročilo tako, da sta bila emenjerUi aretirana radi sodelovanja pri or* gani zaci ji atentata na glavarja republike in komu je bil fa atentat naperjen, povedo do* točila zakona o zaščiti države. Policijska preiskava je trajala dva dni. Splošno je javnost prepričana, da gre za atentet na predsednika republike dr. Masa* ryka. Vse indicije tudi kažejo, da gredo niti tega atentata v Moskvo, ki je bila vedno interesirana na tem, da nastanejo v mladi republiki nemiri in poboji. Moskva je svo* je časno izdala strikten ukaz, da se mora umoriti prezidenta republike dr. T. G. Ma* sarvka, računajoč pri tem, da bi v slučaju prezidentovega umora nastal na Ceskoslo* vaškem tak kaos, iz katerega bi tretja inter* nacijonala imela primerne koristi za svoje revolucijsko gibanje. Poseben delegat tretje internacijonale je prinesel gorenje povelje preko Londona v Prago. To povelje je spo* ročil obema voditeljema komunistične stran* kc, ki ju je smatral za najbolj zanesljiva in to dr. Houserju in tajniku Jileku. Oba sta to povelje n nalogo z veseljem prevzela ter pričela iskati zanesljivih moči. Pirdobila sta to povelje in nalogo z veseljem prevzela komunista Štastnega. Tega sta smatrala za najbolj sposobnega, da izvrši atentat na prezideta Masarvka. Atentat sc je snoval že pred tremi leti. Atentat končno ni bil izvršen, ker si je najbrže Moskva končno premislila. a Praška javnost z največjo napetostjo zasleduje nadaljni potek preiskave proti komunističnim voditeljem. Splošno je pa tudi prepričan ie, da mora biti komunistična stranka v tesni zvezi z izvršenim atentatom na finančnega ministra dr. Rašina. Ta aten* tat se ima sedaj gotovo v vseh podrobnostih pojasniti. Tiskovni zakon* — HSS kot pobornica človečanskih idej! — Patologija Štepana Radića. cv-Naša javnost se dobro spominja, Ičafco je Stepan Radić pole?: svojih republikanskih in federalističnih demagogij oznanjal hrvatskemu seljaku, da se -je treba boriti tudi za moderne in naredne človečanske ideje. Stranka se je -postavljala na stališče absolutnega so-Icijalnega in duševnega napredka hrvatskega seljaka in države ter bistveno napadala dosedanje reakcijonarne re-nme. E Z radikalnoradičevsko vlado pa smo doživeli, da je Stepan Radić kapituliral v bistvenih točkah gornjega svojega programa. Ne samo v državnopravnih svojih zahtevah po federaciji In republikanizmu, nego tudi v svojih zahtevah po modernem socijalnim in kulturnem razvoju hrvatskega seljaka in naše države sploh! Po dveh, treh tednih ministrskega delovanja so se ministri radičeve stranke izkazali kot največji in najzagrize-*iejši zagovorniki reakcije. In to i socijalne i kulturne reakcije. Minister za socijalno politiko g. Pavle Radić je te dni oznanil svoj socijalnoagrarni program, po katerem se odkup zemljišč pod agrarno reformo ne bo več vršil neposredno po določilih zakona, marveč po prostem prevdarku samega g. ministra, na njegovo osebno priporočilo in odločilo. V beogradskih listih se je ta rešitev ministra Radića kvalificirala kot nezaslišna, ker prvič uvaja v našo mi-nisterijalno upravno prakso načelo absolutne samovolje in neodgovornosti gg. ministrov. Tudi v pogledu tiskovnega zakona se je izkazalo, da Je Radičeva stranka krenila na stranpot nafsramotneišega reakcijonarstva. Radićevski ministri ne samo, da niso omilili določb tega zakona, nego so jih celo poslabšali. Iz strankarske taktike, da se radikalom še več približajo, so urgirali donošenje reakci-jonarnega tiskovnega zakona, ki ubija tiskovno svobodo in onemogoča realno javno kritiko mož, ki delujejo v javni areni. Za reakcijonamost tiskovnega zakona je najbolj karakteristična določba, ki pravi, da sta list in novinar odgovorna za reprodukcije skupščinskih debat. Dočim je v ostalih parlamentarnih in demokratičnih državah poročanje o parlamentarnih dogodkih in govorih absolutno svobodna zadeva, se pri nas uvaja odgovornost tudi za dobesedne reprodukcije parlamentarnih debat! Vedno bolj Jasno se kaže, da izdaja HSS poleg svojega državnopravnoga programa, vsaj v smislu taktične izdaje, tudi svoj človečanski program modernega socifelnega, kulturnega in demokratičnega ideala. Vse tozadevne obljube in mame g. Stepana Radića so bile fraze, da se preslepi javnost in nabere čimveč kroglic hrvatskega seljaka. Ministri HSS ne nastopajo v vladi kot enakopravni člani, ki je njihova dolžnost, da se zavzemajo za moderne ideje. Lepo kimajo na še tako reakcijonarne zahteve radikalov, da na račun tretjih vtrde svoje pozicije v vladi in da omogočijo Stepanu Radiću njegovo jesensko akcijo, za kar rabi mož predvsem zaslombo v vladi in svojevoljno razpolaganje z državno oblastjo v pre-čanskih krajih. Iz strankarskih interesov izdaja na ta način Radićeva stranka ves svoj dosedanji program, svoj program ne samo v državnopravnem, nego tudi v sociial-nem in kulturnem oziru. Človečanskih idej ni več! Pojav Stjepana Radića pa njegove najnovejše metamorfoze in izdaje bodo morda že v kratkem, ko javnost uvidi šarlatantstvo tega ljudskega tribuna, predmet naj ostrejše politične kritike. Nas pa ne zanima Stepan Radić, nas ne zanimajo osebe, čudimo se hrvatski in srbski javnosti sploh nivoju naše notranje politike, ki dopušča, da stopa tak mož v ospredje, da dirigira tak mož hrvatske sel jaške mase in deloma hrvatsko inteligneo, da ž njim računa* jo trezni državniki iz radikalnih vrst in da more tak patološki pojav nastopati v naši javnosti kot vseodločujoči poli* tični faktor. Ta pojav je čudežen, je nerazumljiv, je nepojmljiv! Ali smo iz* gubili že vsa merila zdrave politike, poštenosti in doslednosti v političnih programih ali pa je dovoljeno, da se zapeljujejo ne samo seljaške mase, ne* go tudi po mili volji vara meščanska javnost in inteligenca? V drugih raz* merah in pri drugih narodih bi bil po* jav karakterno in umstveno ekscentrič* nega Radića povsem nemogoč. Pri nas kaže Radičev pojav na gotovo obole* lost javnega življenja! To življenje je prepolno nezdravih, ekscentričnih, ne* poštenih, lopovskih, demagoških polU tikov in voditeljev. Odtod potem kom* binacije, ki so v bistvu nemoralne in državi v kvar. Slovenac i Krvat Zopet «naročita stran&». — In-i&inna nodtikanja« Na naš uvodnik, s katerim smo za* vrnili Radičevo ofenzivo v Sloveniji, se je oglasil napadeni »Jutarnji list» in odgovoril s sila zmedeno argumentaci* jo o «Slovencu» in «Hrvatu». Naša iz* vajanja, ki so se tikala Radičeve stran* ke in neke izrazito politično*strankar* ske in ekonomske akcije, pojmuje, od* nosno predstavlja hrvatski javnosti kot sovraštvo proti — Zagrebu in Hrva* tom. Mi, ki smo na temelju svoje iskre* ne jugoslovenske ideologije odkriti bratje vsakega kraja naše države in vsakega prebivalstva, da smo osebni sovražniki Hrvatov in Zagreba! Ali si je mogoče zamisliti večje prevare in podtikanja, kakor dela «naročita stra* na» zagrebškega »Jutarnjega Iista»? V svojem odgovoru na članek «U Hrvat* skoj dobro — u Sloveniji još boljela, članek, ki kaže vse znake Radičeve politične patologije, smo izjavili, da od' klanjamo Radićevo stranko v Sloves niji, da odbijamo vsak poizkus zavoje* van j a našega gospodarstva po hrvat* skem, židovskem velekapitalu, da za* htevamo za slovensko industrijo in tr* govino absolutno svobodo, ne pa kon* kurenčno pobijanje cd strani zagreb* ške čifufarije. Nadalje smo izrekli svo« je skromno mnenje, naj «naročita stra* na» predvsem propagira patrijotizem na Hrvatskem in v Zagrebu, naj tam* kaj ureja zaostale in neurejene razme« re, ne pa v Sloveniji, kjer odločno od* klanjamo Radičeve zmedarije in beda* stoče in kjer vidimo v Radlčevem poja* vu strašno sliko propalosti političnega življenja na Hrvatskem v zadnjih pe* tih letih. Dokaz tej propalosti je pač Radičeva kapitulacija v Beogradu, od* nosno tistih 6 dolgih, opozicijonalnih let, tekom katerih je moralo hrvatsko ljudstvo pretrpi strašno politično ab* stinenco in je morala na zapoved kiju* bovati vsaki konsolidaciji in napredku svojega gospodarstva in svoje kulture. Ljudstvo, ki je na Radičevo povelje kljubovalo lastnemu napredku, naj se ne pritožuje na druge. Naj raje «naro* čita strana» za ta nepoznani zgodo* vinski zločin nad hrvatskim ljudstvom prime g. Radiča in vso hrvatsko inteli* genco, Slovenijo in Slovence pa naj pu* sti pri miru, ker mi take demagoge vsled svojega političnega stanja in in* teligenčne višine slovenskega ljudstva ne moremo in ne maramo prevzemati. To in samo to je bistvo našega odklona članka, ki hoče raztegniti zmedeno, brezzmiselno, nepošteno, demagoško, neinteligentno Radičevo politiko v Slo* venijo. Menda nam zagrebška «naroči* ta strana» ne bo krajšala take poštene in svobodne politične kritike . . . Severna Tirolska v nevarnosti? Nemški Usti poročajo, da se je ustanovu v Milanu fašistovski komite, ki ima nalogo, delati propagando za osvojitev severne Tirolske. Severna Tirolska pa ima služiti kot torišče za obsežen pohod proti Švici. Ta komite zasleduje misel, da se po tej poti odtrga Švici italijanski kanton Tes-sm. Da se napad na Švico toliko bolje pripravi, mora Italija pospešiti tudi zgradbo Vintschgauske železnice. Častni predsednik milanskega komiteja je D* Armunzio. Poročilo se glasi precej fantastično, toda pečajo se ž njim tudi švicarski listi in »Tdroler Anzeiger« trdi, da je vest iz Milana resničnea. 2e pri zaključku premirja je kazala Italija svoje želae po severni Tirolski. To je bil vzrok, da si je izsilila v premami pogodbi pravico za zasedbo Inom o sta. Francozi pa so takrat prečrtali italijanske račune. Italijani se bavijo vedno intenzivnejše s severno Tirolsko, ker se boje ojaeevanja Nemštva v svoji južni Tirolski, ako ostane severna tirolska pokrajina nemška. Zato pa Italijani neprestano podtiskajo Inomostu, da je tam sedež nemškega irredentizma iz južne Tirolske. Italijanski vojaški krogi na-glašajo, da bo Italija proti severu varna šele takrat, ko bo imela v svojih rokah v severni Tirolski predzemilje alpske trdnjave. To so za sedaj milanski fašistovski načrti, s katerimi pa se Nemci že temeljito bavijo in ti načrti odmevajo tudi v ŠvicL Severno TiTolsko bi pa Italijani nujno zahtevali, ako bi se imela uresničiti priklo-pitev Avstrije k Nemčiji. Sport Staršem, oblasti in prijateljem pravega skavtizma Odkar imamo v Ljubljani 3 organizacije, ki nosijo skavtski kroj, prihajajo na steg izvid-ndkov in plamimk (skavtov) pritožbe, da naši člani, ki so srednje — ali višješolci, kade in pijejo in ne žive po skavtskih zakonih. Zato smo prisiljeni pojasniti občinstvu in oblastem sledeče: Skavti, organizirani v Savezu rzvidai-kov in plariink v Beogradu in v Župi za Slovenijo v Ljubljani, spoštujejo vsaj pri nas svoje lepe zakone popolnoma. Med temi zakoni so važni n. pr. posebno ona, ki zahtevajo zvestobo do Boga, kralja in domovine, popolno abstinenco, ljubezen do bližnjega, čuvanje prirode itd. Tako n. pr. naši ljubljanski skavti ne smejo utrgati nobene cvetice brez posebnega dovoljenja. V gozdovih in na gorah so tihi. Vriskanje jim je prepovedano! Na ta načim se lahko približajo divjačini. Prestopke kaznujemo z izključitvijo iti to brezobzirno, ker hočemo, da nam poverjeno mladino duševno in telesno enakomerno vzgojimo. Glavni znak skavtov — Badem Po\velovih — je rumena kovinska lilija. Poleg tega imamo v Ljubljani še 2 slični organizaciji, ki sta nastali v novejšem času. to so Taborniki in t. zv. Udarniki (Udruženje delavskih rediteljev). Vsi ti imajo skavtski kroj, dasi je ministrstvo zaščitilo naš kroj. Taborniki imajo prav lepe zakone, toda koliko se po njih ravnajo, ne vemo. Udarniki pa posebno ignorirajo prepoved kajenja rn pitja alkoholnih pijač. Zato vidimo včasih takega »skavta« s cigareto v tistih in pred steklenico vina. Organizacija, ki ne spoštuje skavtskih zakonov, pa ni vredna imena skavt in tudi ne kroja! Te vrstice smo napisali v obrambo časti pravih, dobrih skavtov ter v želji, da bi tudi ostali dve organizaciji izboljšali disciplino v svojih vrstah in pomagali vzgoje-vati mladino, bodisi že po Baden Powelo- vih ali po Setonovih zakonih. * Bačka : NAK (Novi Sad) 4 : 1. Sturm (Graz) : Aachener Sportklub 3 : 2. Ftirth : Nttrnberg 3 : t. Damska sekcija SK Ilirija v Zagrebu. V nedeljo jo gostovala damska sekcija S K Ilirija na lahke atletske m mitingu J3K Viktorije v Zagrebu. Hirijaoatee lahkoatle-tinje so dosegle velike uspehe. Od 6 prvih mest so zasedle 4. Gdč. Bernikova pa Je postavila tudi iiov jugoslavenski rokord v motu krogle (9. 315). r>rugi jugoslovenski rekord je postavila gdč. Koka Tomi jenov ie" (Ašk) v skoku v vis z zaletom (1, 356), t etafeti 4.60 Je zmagaJa Ilirija v postavi Tratnik, Petan, Bernik, Oman. V skoku v dalj z zaletom je iznenp^dila mlada gdč. Olga Sporno va, ki je skočila 4, 68. Gd5. Oman Anica je zmagala v teku na 100 m v 14 sek. (vse SK Ilirija). Istočasno je nastopila tudi hazena družina Ilirije in po lepi igri nremagaila Viktorijo z vfcsokim sco-rom 14 : 6 (7 : 1). Tu sta se posebno odlikovali gdč. Bernikova in Omanova. Mladinske tekme. V soboto in nedeljo so se vršLle tclažilne mladinsko tekme a raznovrstnimi izidi. V sem!finalni tekmi pa je zmagalo mladinsko moštvo SK Iliri"* nad moštvom SSK Maribora po lopi igri. V finale prihaja na ta način ket favorit mladinsko moštvo Ilirije, ki igra v nedelje proti tuk. Rek L — Ukinjene spertne veze med Madža-. sko In Jugoslavijo. Medmestna tekma, ki h! se imela vršiti to nedeljo med Zagrebom in Budimpešto v Zagrebu, je odpovedana. Madžarski vrhovni športni savez je prekl z Jugoslavijo vse športne stike! Kot mo vacijo navaja činjenico, da madžarska m . Stva ne dobe potrebnih vizumov za teknil Jugoslaviji. V tem oziru navaja slučaj b dimtpeštanskega moštva FTC. ki je prt dnevi hotelo igrati v Subotiei, ki nI dob I potrebnih vizumov. — Kolesarsko !n motoclklistlčno dru vo »Sava« v Ljubljani vabi gg. člane članice, da se udeležijo v nedeljo dne avgusta izleta v Domžale o priliki prosi; « trga. Zbirališče popoldne ob pol 2. url Sv. Jakoba trgu. 14* — Španija : Jugoslavija. JNS je po7 Španski nogometni savez, da privoli v rr dTžavno tekmo Jugoslavija : Španija dne 27. septembra t. 1. v Zagrebu. 20. sept bra se vrši meddržavna tekma Avstri Španija na Dunaju. Če pride do te Jugoslavija : Španija, bo to senzacija prvega reda za vse športnike naše drža\ — »Planinski Vest nik«, glasSo 5 prinaša v avgustov! števHkl tole vset Janko Mlakar: \Viesbachhom. — M. va: Utisci sa uspona na Razor u Julij Alpama. — E. S. Copeland: Plarristvo Kanadskih Rocky Moutatos. — Tone tek: Izpoved planinskega oskrbnpštva. — Kotiček: Mfrfček. — Čez ha ne? Vse ie mogoče ... Ali sta že dolgo zaročena? — 2e šesto leto! »Servus.« si mislim. No, napisala sva pismo tako nežno in laskavo, kot bi sam kramljal s tem Bolesom, kot da ga ne pošilja Tereza, nego neka druga, manjša od nje. — Hvala lepa, gospod, za uslugo! — je dejala Tereza in se poklonila. — Ali vam morem storiti kako pro-tiuslugo? — Ničesar ne potrebujem, hvala lepa. Ie nikar se ne trudite! — Morda Pa ima gospod raztrgano srajci:) ali spodnje hlače? Čutil sem, da me je spravila ta brenta v krilu v zadrego, da zard*wara Jezno sem ji odgovoril, da ne potrebujem njenih zaslug. Odšla je. Minila sta dobra dva tedna ... Nekega večera sedim pri oknu m razmišljam, kje bi našel kako razvedrilo. Dolgočasim se, vreme je slabo, nikamor se mi noče in iz dolgega časa se začnem analizirati Odpro se vrata — hvalabogu, nekdo je prišel . . . — Gospod student, afi nimate nobenega nujnega opravila? VTereza! Hm . • -« — Ne! Kaj bi m. radi? Policija je včeraj izročila vse spise sodišču, aretirance pa so prepeljali v preiskovalni zapor. Zagrebški listi danes zelo obširno opisujejo usodo 27 deklic, ki so stare po večini od 14 do 17 let in ki so prišle v roke brezsrčnih špekulantinj z belig blagom. Policijski nadzornik Vekoslav Jurič je obšel vse javne hiše od Bjelovarja do Zemuna ln tu je imel prilike v razgovoru z nesrečnimi dekleti spoznati vse manipulacije trgovcev ln lastnikov javnih hiš. Po večini so sedaj lastniki Javnih hiš aretirani. V Zagreb so pripeljali iz raznih Javnih hiš 27 mladih deklic, ki so izjavile, da nastopijo kot priče proti trgovcem. Poročevalci listov so se na mestu prepričali, da se nahaja med tem! deklicami veliko Število deklet Izpod 15 let in nekaj od 15—17 let; najstarejša Je ena, in sicer 20 let. Nekatere so venerično bolne. Opisujejo vse svojo nesrečo. Zvodnice so kakor hijene hodile po zagrebških ulicah ln zasledovale deklice, ki so iskale službe aH so bile brez posla. Uporabljale so svoje rafinirane metode, obljubljajoč Jim krasno in udobno življenje, toda dejansko so jih spravile v javne hiše. Med sabo so se trgovci m trgovke sporazumevali s posebnimi žzrazi. Med seboj so malopridne zvodnice rabile za trgovsko poslovanje izraz »ferkičati«. Ta strokovni izraz Je pomenil, da je treba nesrečno dekle spraviti v javno hišo. Zelo nesrečna je bila usoda 15-lerne deklice v modri, progasti obleki. Tej so hijene obljubile stanovanje, hrano ln 1500 Din na mesec, če prevzame službo kot natakarica v Petrinji. Dekle je krasno, a Še neizkušeno. V spremstvu zaupnice je prišla v Petrinjo in tam na rafiniran In tajen način v javno hišo. Tu se je pričela njena Kalvarija. Bila je ravno 10 dni v hiši. Bila je že vsa obupana in si ni znala pomagati, ker bila je napram gospodarju prezadolžena. Prišel Je nadzornik Jurič\ Tu se Je dekletce vrglo pred njega in mu pričelo praviti svojo zgodbo, proseč, da jo reši. Navedla je natanko, kdo jo je spravil v nesrečno hišo. Žrtve teh hijen v Človeški obliki so postale deklice iz vseh mogočih stanov in poklicev, poleg služkinje, odgojiteljice, nameščenke po raznih uradih, ki so postale začasno brez posla, kontoristinje itd. V roke neusmiljenih hijen je padla tudi deklica, ki ima poleg ljudske šole tudi 4 razrede meščanske šole in 1 razred pripravnice. Bila je nameščena v nekem zagrebškem uradu. Dobil pa jo je nekdo, ki je znal izrabiti in izkoristiti njeno neizkušenost. Ona je morala služiti v uradu kruh, da je preživljala svojega boleh-nega, ki je ni mogel več vzdrževati v šolL Nekega dne se je spoznala z zvod-nico Angelo Ponikvarjevo, elegantno ii vitko damo. Rezultat tega spoznanja je bil, da je to inteligentno In marljivo dekle prišlo v javno hišo v Zemunu. Tu jo je našel nadzornik Jurič. mmiJEm' je, da se prepričate, da eden par nogavic z žicom in znamko (rdečo, modro ali zlato) traja kakor Štirje pari dragih} Dobivajo te v prodajalnah. PRETENDENT NA ČEŠKOSLO V A ŠK* PRESTOL. Princ Maks, sin nadvojvodi Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg Novoustanovljena češkoslovaška monarhu stična stranka je določita Maksa za bodot čega češkega kralja. brajin —j Smrtna kosa. V Trstu Je umrl vpo~ kojeni pot. agent g. Anton Sosič. —i Koncert učiteljskega zbora r Pr-vačlni je uspel sijajno. Drugi del sporeda je bil posvečen skladbam g. E. Adamiča, ki praznuje letos 251etnico svojega umetniškega vstvarjanja. —j K pretepu v Kamne m treba popraviti neresnico, da bi bil stari Jug padel zaboden od A. Cimpriča. Res je pa, da sta se nekaj sporekla in res je, da se Je spozabil Cimprič ter dal zaušnico staremu Jugu. Ta je pozneje padel na kamenita tla in si prizadjal smrtnonosno rano na sencih. —j Neznanec pod vlakom. Blizu Mira-mara so našli v nedeljo zvečer razmesarjeno truplo nekega neznanega človeka, starega okoli 40 let Sodi se, da se je vrgel pod veečrni vlak, ki ga je raztrgal. —j Izid občinskih volitev v Podpori k St. Petru pri Gorici. V nedeljo so se vršile v občinah Podgora in Št. Peter pri Gorici občinske volitve. V Podgori je prodrla takozvana Kmetsko-delavska Usta v sled nesloge med pristaši slovenske narodne liste. V Št. Petru je zmagala domača gospodarska lista. Ti dve listi, ki sta prodrli, sta precej blzu komunistični stranki. V Pod-gorl je vpisanih volilcev 900. Delavska it-sta je dobila 436 glasov, slovenski krščanski socijalci 135. V Št Petru je vpisanih vohlcev 454, glasovalo pa jih je komaj 185. Slov. kršč. socijalci so dobili 38, delovna Ksta pa 95, filofašistovska lista le dobila 52 glasov. Prava zmešnjava v dveh važnih slovenskih občinah tik Gorice! Volitve v Št. Petru so radi formalnih pogreškov menda razveljavljene. Te volitve pa so rud* glasen memento slov. kršč, socijalcem, da bo treba izpremendti preveč svojeglavno politiko! Škoda, ki jo povzroča, je že prevelika. —j Poroka. Poročil se je gosp. Ognje-slav Soban iz Vrtojbe z gospodično Zal-ko K u z m i n o v o iz Štandreža. —j Avtomobilska nesreča. V nedelje po polnoči se je pripetila na Travniku v Gorici avtomobilska nesreča, šofer Angeli je zavozil v kandelaber ob trotoarju. šofer je pri sunku dobil notranje poškodbe, akademik V. Poberaj je zadel z glavo ob steklo, podjetnik štrukelj je ostal nepoškodovan. Na akademiku Poberaju se je iz-vršila v bolnici operacija; izgubil je levo oko. Omenjeni so se vozili iz Prvačine od koncerta. —j Alpini na Julijskih Alpah. Dne 1 t. m. je odšel iz Gorice alpinaki bataljon »Vicenza« na planinsko ekskurzijo, ki bo trajala do 26. septembra. Italijanski atpLul posettjo vse važnejše točke po Alpah, pridejo na Kanin, Krn, Rombom, Triglav itd. Opozarjajo se na to turisti. — Prosila bi gospoda, da napiše še eno pismo . . . — Prosim . . . Bolesn? — Ne, to pat pa že drugemu. — Ka-aj? — O, kako sem neumna! Nisem hotela takn reči, oprostite, gospod. Veste, zdaj pisem ne potrebujem jaz, pač pa neka moja prijateljica ... to se pravi ne prijateljica, nego neki znanec . . . On sam ne zna pisati . . . ima pa nevesto, ki ii je tudi ime Tereza . . . Torej bi prosila gospoda, da napiše pismo tej Terezi. Ogledujem jo — obraz ima umazan, prsti se ji tresejo, v zadregi je ... in takoj je vse jasno. — Čujte, gospodična! — ji pravim, — vi nimate nobenih Bolesov, ne Te-rez. Vse to je laž. Kar nikar se ne sukajte okrog mene. Nočem imeti z vami posla. Razumete? Takoj sem jo spravil v zadrego. Stopicala je in smešno gibala z ustnicami, kakor bi hotela nekaj povedati, pa ji ni šlo iz ust. Čakal sem, kaj bo iz te*a. Spoznal sem, da se nisem dosti zmotil, ko sem jo osumil, da me hoče speljati na kriva pota. Saj je Mla stvar povsem jasna. »Gospod student« je začela, pa se Je takoj obrnila in odšla. Ostal sem sam in nepriietna mi je bila zavest, da sem jo morda razgalil. Slišal sem, kako je jezno zaloputnila vrata. Pomislil sem in sklenil stopiti v njeno sobo, poklicati jo nazai in napisati vse, kar ž*M. Vstopil sem. Sedela je st mizo, na- slonjena na komolce. — Čujte! — sem jo ogovoril . . . Skočila je p»okoncu, stopila k meti položila mi je roko na ramo in zašepe-tala ali bolje rečeno zagodrnjala: — No. torej kaj je? No! Nobenega Bolesa ni, ni ga! Tudi Tereze ni! A kaj ie z vami? Težko se vam zdi praskati s peresom po papirju, kaj ne? Eh, vi! Pa še tak, tabo bel in nežen! Nikogar ni, niti Bolesa, liti Tereze, samo jaa sem . . . No, in kaj potem, no? — Dovolite, — sem odgovoril ves presenečen, — kaj naj to pomeni? Bolesa ni! —- Seveda ga ni! In kaj zato? — In Tereze — tudi ni? — Tudi Tereze ni! Jaz sem — Tereza. Debelo sem jo pogledal, ker nisem vedel, komu maijka koleščka v glavi — meni ali nji. Ona Pa je zopet sedla za mizo, posedala in se vrnila k meni, rekoč: — Ker ste imeli toliko dela z Bole-sovim pismom — evo ga. vzemite ga nazaj. Meni pa napišejo drugo. Pogledal sem — v roki sem drža! Bolesovo pismto. — Ptuj! — čujte, Tereza! Kaj rxnrrcnl vse to? Saj ne potrebujete drugih, da bJ vam pisali, ko sem že jaz napisal pismo, ki ga vi niti odposlali niste. — Kam? — Tistemu — Bolesu v< — Saj ga sploh ii, tega Vse se mi meša v glavf Dnevne v< V Liubiiani. dne 5 avgusta — Angleški znanstvenik v Jugoslaviji V Beograd je prispel dr. F. E. Brkman, rek-:or Molden Colledga in profesor na oxford- kl univerzi v Angliji. Dr. Brltman spada .ned naše največje prijatelje, ki smo si Jih pridobili na Angleškem za časa svetovne vojne. Kot teolog: po stroki je dr. Brltman znan na Angleškem kot temeljit poznavalec vzhodne pravoslavne cerkve. Kot član Srbskega podpornega fonda je med vojno pomagal našim dijakom, ki so se zatekld na Angleško. Posebno pomoč pa je dajal srbskim pravoslavnim bogoskrvcem, ki so študirali v Oxfordu. Za to svoje človekoljubno delo je bfl dr. Brit man odlikovan z redom sv. Save. Dr. Britman je sedaj vdru-' gič v naši državi. Iz Beograda potuje v Bosno In Dalmacijo, kjer ga največ zanima- Dalmaciji. Naj bi ne bil ta moj apel le vox clamantis in desertoU — Debato o feminizmu bi rada otvorila gdč. Alojzija Šteti. Prav radi bi sledili taki clebal', zlasii Še zato, ker bi lahko s tem razčistili tudi gdč. Štebijevi neke pojme modernega femizinrna. Pa ker je gdč. Alojzija otvorila debato z zelo neokusno razliko med iemšrtizmom »proletarskih žene m institucijo »narodnih dam», ji povemo, da ne sodelujemo pri debati. Vsevedna domišljavost ni na mestu pri osebi, ki je za feminizem v Sloveniji kolikortoliko zaslužna! Rad: njene zaslužnost: smatramo, da bi nastopala s polnim imenom samo pod članki, ki so stvarni, resni In brez nadutih priveskov. Institucijo narodnih dam in njih delo v preteklosti jn sedanjosti pa naj lepo pusti jo stare rimske izkopnine v Splitu. Mini- I pri miru. K defmdji fem:*:!::^, ki nam jo ster ver g. M. Trifkovič je včeraj sprejel dr. Brirmana v svojem kabinetu. . — Srečna beogradska univerza. Beogradska univerza je dobila te dni na račun reparacij iz Nemčije veliko množino raznih potrebščin, večinoma kemičnih in tehničnih učnih pripomočkov. To je menda že tretji ali četrti slučaj, da se beogradska univerza, ki je že itak dovolj bogata In opremljena z vsem potrebnim materijalom, izpopolnjuje na račun reparacij. Ali bi ne kaznio privoščiti kako drobtinico z mize gospodove tudi drugim univerzam, zlasti ljubljanski, ki Je med siromašnimi najbolj siromašna? — Spomenik kralla Petru I. v Bugojnu. V nedeljo 16. t. m., povodom 4. obletnice smrti kralja Petra I., bo v Bugojnu v Bosni svečano odkritje spomenika pokojnemu velikemu kralju. — Zemljoradniške zadruge, ki so včlanjene v Zadružni zvezi, so odslej proste postnih taks. — Skladišče tobaka. V kratkem začno gradit! v Kavadaru in Skuplju velika skladišča za tobak. Za skladišče v Skopi ju je odobreno 10,300.000, za ono v Kavadaru pa 7,070.000 Din kredita. — Pomočnik finančnega ministra. Ker Je Izvoljen Srečko Tcšica za predsednika glavne kontrole, pride na njegovo mesto h ]e ravnatelj neposrednih davkov Josip Stojancvić. Stojanovlća bi nadomestil vpokojenl načelnik ministrstva L e -tica. — Nova ženska gimnazija v SuboticI. Prosvetno ministrstvo namerava otvoriti v Si:botieI novo žensko gimnazijo, ki bo začasno v poslopju meščanske šole. — Tobačna tovarna v NIšn bo znatno povečana. V ta namen je že odobren lcredit v znesku 20,700.000 Din. — Nore lokomotive na liškl progi. Ge- r oralna direkcija železnic je odposlala na tiško progo več novih in dobrih lokomotiv, ker so se vsled slabih lokomotiv pojavljale zamude. — Not pravilnik za 2% telesni davek. Vsled rezolucije, ki se je sprejela na skup-rem sestanku predstnvnikov gospodarskih zbornic In ministrstva financ glede postopanja pri 2% telesnem davku,' pripravlja Venerama direkcija neposrednih davkov ■nov pravilnik, ki bo v kratkem gotov. — O meteoroloških postajah v Sloveniji prinaša gosp. A. Gavazzi v »Geografskem Vestoiku« zanimiv članek, katerega konec ■e glasi: »Ljubljana kot kulturno središče Slovencev bi morala imeti svoje kulturne, odnosno znanstvene institucije nameščene tudi v primernih prostorih. Ljubljanski me-voorološki zavod še nima pripravnega observatorija, temveč so aparati razporejeni kar na treh mestih: v realki, na univerzi in v porodnišnici, tako da >e kontrola zelo otežkočena. Tudi ni v teh zgradbah primernih prostorov, da bi se uvedla opazovanja s heliografom, aktinometrom, anemo-:netrom, s termometri za temperaturo tal, z aparati za izhlapevanje vode, beleženje neviht itd. Ker se ni nadejati, da bi v do-glednem času dTžova zgradila primerno stavbo, se obračam s prošnjo na ljubljanski občinski svet, da si vzame za vzgled svoje* ga druga v Splitu; ta zida na svoje stroške (na Marjanu) meteorološki observatorij, ki bo združil kot »Matica* krog sebe vse stare in nove meteorološke postaje v mi ni drugega nego pljuniti in oditi. Toda ona mi je vse pojasnila. — Kaj hočemo? — je dejala mirno. — Ce ga ni. ga pač ni. Saj bi rada videla, da bi bil. Kai nisem človek, kakor vsi drugi? Seveda jaz . . . jaz že vem. Pa vendar n:komur ne storim zalega, če mu pisom. — Dovolite — komu? — Bolesu vendar! — Saj pravite, da ga ni. — Ah. moj Bog! Nto, kaj pa je ia tem, če ga ni — no? Ni ga. pa ga nI. Jaz mu na r:?em, no, fn izgleda tako, kakor da bi bil. Tereza sem Da jaz in O*1 mi odgovori, jaz po zooet njemu. Razumel sem. Sram me je bilo, pa sam nisem vedel česa. Tri korake od mone stanuje človek, ki nima na svetu nikogar, ki bi bil z niim prijazen in ljubezniv, in ta človek si izmišlja prijatelje. — Ko ste mi napteali pismo za Bo-iesa, sem ga dala prečitati dru^mu, in ko mi je to čital. sem mislila, da je Bo-les res na svetu. In ko mi čitajo pismo Bolesa, Terezi, meni, sem še bolj prepričana, da je Boies res moj ženin. In tako si lajšam življenje. — Da . . . vrag te vzemi! . . . N:>, posihmal sem piral redio dvakrat na teden pismo Bolesu in Bolesov odgovor Terezi. Imenitno sem pisal te odgovore . . . Poslušala jih je in plakala... In zato, ker so ji spravila izmišljena Bo-les>ova pisma vsakokrat solze v oči, mi ponuja gdč. Stebijeva, odgovarjamo, da je predložena definicija njena zasebna lastnina in njen privaten nazor. Feminizem je v bistvu nekaj drugega: vse tisto, kar s- je doslej oznanjalo fn zahtevalo iz ust ferrir;*tk! Te zahteve pa niso bile enodušne, nego se iirenjajo od naroda do naroda, od leta do letal Moderna katoliška feministka kna o feminizmu gotovo drug rnazor, kakor »pro- letarska žena* iz Slovenije ... — G'asbeni dom v Do.TŽaiah. u-jzlvsu- £ka godba je začela, graditi svoj dom med železnico in državno cesto. Domačini god-bo pri tem -požrtvovalno podpirajo. Tako ©e je trgovec g. Jak. Menart obvezal, da navozi brezplačno 150 voz peska Jz Bistrice. — Premožen slovenski Izseltenec. V LeadviHu v Ameriki živi Fran Zajec (Frank Zaiz) z Dolenjskega doma, ki se je izselil v Ameriko pred 39 leti. S trdim pa vstraj-nim delom si je priboril leoo premoženje. Ima rove, trgovino, kmetijstvo, živinorejo. V trgovinah je zaposlenih 42 oseb. Posestvo obsega 800 akrov. Od navadnega delavca se je povspel do posestnika, trgovca in lastnika rovov. Leadville se imenuje mesto oble kov,, ker se dviga visoko nad mersko ^išino. — Počitniška kolonija ljubljanske dece v Metliki. V Metliki, v središču naše prelepe Bel okraj ine, se mudi že črtiti teden 40 ljubljanskih otrok, ki jih je poslalo semkaj na oddih »Kolo jugoslovenskih sester« s pomočjo podpore mestne občine ljubljanske. Izredno lepo vreme izrablja mladina za razne izprehode in igre, predvsem pa za kopanje m solnčenje, kar nam nudi Kulpa v najvišji meri. Temperatura vode 25—30 C° in je čista, kakor ribje oko. Ni čudo. da so otroci — ožgani od solnca, kakor kol ob trti — čili in zdravi m se počutijo prav dobro, mali Drago pa celo: »ješ ne* gre domu«. — Be-i rojaki »prijazni nad vse, predvsem: g. šel. upravitelj Rarle, g. zdravnik dr. Matja-šič, gospe Korenova, Mastarjeva in Mucho-va in sploh vsi Metlicam*, za kar smo jim dolžni najtoplejšo zahvalo. Z obiski pa sta nas počastila g. višji Šolski nadzorr'k E. Gangl ter g. dr. Riko Fux. No, cba sta se zadovoljno namazala ob pogledu na našo drobnjav. — Osemnajst ur je nepretrgoma deževalo v Detroitu v Zjedinjenih državah. Nalivi so napravili škode za 5 milijonov dolarjev. Spo 2 do 8 vgone petroleja v svojih skladiščih po mestu v zalogi Nadzorstvene oblasti so v tem pogledu b9e do sedaj vedno zelo koncHjantne m popustljive ter r'<*o ^regarJale domačih trgovcev radi svojih petrolejskih tn bencinskih zalog, čeprav bi bilo to potrebno z ozirom na splošno varnost velikega števila ljubljanskega prebival ra. V drugih mestih ?e Je trgovini prepovedalo trgova*! s petrolejem ali benemorn, če ni lcsla dotična tvrdka oblastveno dovoljenih, skladišč za to blage izven mesta. Mnogi so radi ^ega opustili ta predmet, drugi so gradili skladišča in se specializirali. Tudi pri nas smo dobili ob Mart mer i cesti moderno urejeno skladišče za mine. raliio olje, kjer se lahko hrani do 100 vagonov tega blaga v močnih železnih rezervar-jlh, ki izključujejo vsako eksplozijo. Vsak požar je onemogočen, ker je blago herme. tično zaprto tn ne pride zrak V dotiko s petrolejem rtd. Priporočati bi bflo ljubljanskim veletvrdkam, da shranjujejo svoj petrolej Itd. v teh skladiščih, ker Jim bo to v bodoče v mestu zabranjeno. 17 n^a. —c Prostovoljno gasilno društvo v Gaber Ju priredi v nedello dne 9. avgusta veliko veselico, združeno z Javno tombolo na prostoru pred gasilnim domom v Oaberju. —c Celjska koča. Preuredba Celjske koče pod Tovst^m se blr.a koncu. Izvršujejo se končna slikarska in pleskarska dela, nakar bodo urejene sobe. Na razpolago bodo zgoraj 3 in sporaj 2 sobi. V ospredju pa bo za goste pripravljena prijetna veranda. Preuredba koče se Je vlekla po našem mnenju pač predolgo in bi bila ta dela pač lahko zgotovljena že v spomladi. S tem Je tudi odšel lep dohodek podružnici SPD, katerega bi bila že v letošnjem času koča donašala. —c Nedeljski deževni naliv Je povzročil precejšnjo škodo v vaseh Babno, Med-log In drugih tamošnjih krajih v celjski okolici. Potok Ložnlca je izstonil in poplavil polja in travnike. Se v ponedeljek zvečer je izgledalo ;am kakor jezero. Tudi druge vode so močno narasle. iz Maribora Mi —m Velik požar v RuSah. Včeraj zjutraj Je Izbruhni1 lz nepojasnjenih vzroka požair pri posestniku Iv. Jugu ter upepem hišo ki goepodarsico poslopje. V nevr 1 iostl Je bila cela vas in samo r.aglo prHiteliim ognieF&scem iz Lobnice. Maribora, uden-cev, Bistrice in Selnice se imajo vaščarii zahvaliti, da je bil požar lokal!zran. —m Marbors1' - plinarna je po sedmih fastfh zopet dobi1:: prvovrstni premog iz Mo ravske Ostrove, vsled česar se bo kvalitet« znatno zboljšala, —m Dva lokala v mestni hiši oddaja potem Javnega razpisa mestni magistrat. V esem loka d Je bila dosodaj g^stUna, v drugem pa deli/.attena trgovina. Za lokil se- je potegov?!-: kulturna institucija zt javno č;talnko i., knjižnico. M#41 ZANIMANJE AZIJE ZA RUSIJO. flUh kuže dragoceno perzijsko preprogo 1 Leni* novo sliko. To darilo je poslala Perzija p o tom s\>oje trgovske misije sovjetski vladi. Fss s?!Sfii * Baronica Sallls kot navadna služkinja. Nedavno se je pri neki rodbini v S^ službujoča dekla smrtno ponesrečila. Ker ■! bila znana njena prava identiteta — Izdajala se Je za Holandinjo — so preiskali njeno prtljago. Pri tem so našli dragulje velikanske vrednosti. Prvi hip so mislili, da je služkinja tatica, toda lz papirjev se Je izkazalo, da je dekla baronica Sailis lz ntkd.j besate avstrijske plemiške rodbine, ki je vsled padca valute izgubila premoženje. Najdeni dragulji bi bili sicer zadostovali za brezskrbno življenje, toda mlada baronica je šla raje služit, kakor bi se lotila od dragih spominov. * Samomor zakonito prepovedan. Gr Ska vlada pripravlja zakonski načrt, s ka-terLai se strogo za branijo samomori. Veai poskus samomora se bo zelo občutno kaz noval. Kazen bo zadea pa tudi tktega, k: Je zvedel za nameravani samomor, a ga n' takoj ovadil. * IrnlHanska kidtumost. V Gerovl st Je nedavno izvršFI strahovit umor neke ženske. Morilca so prfjeli m zapr'i. Prebivalstvo je zagrabra vettka radovednost. C umoru in morilcu je nastala brž tJudsJca p^oevka, ki jo poje mlado in staro. Ko se Je nedavno razvedelo, da se nahaja morilčeva nevesta Georgrna Zaffareraa v nekem morsk m kopališču, je vse drlo rja. Lasrr.-ik kopalhsčnega hotela je brž Izkoristil radovednost ter dolo-efl eno Uro vstopnine. Vse je drlo v plesno dvorano, kjer se j. kaznb Georgtna kot zmagovalka. * Cena za naslikanega kon?a. K nekemu znaTnenrtemu sHkarju živ.ili prl^e! tujec s prošnjo: 2c".m za svoj album sliko konja Umetnik je molčal fn hitro narisal konja :n sicer tako izborno, da jc M tvjfec ves zadovoljen in srečen. Koiiko stane? j« vprašal. Slikar: 500 mark. Tujec ves začuden: S^ij mark? Pa saj ste rabili samo deset minut, dn ste napravili to sliko. Umetnik: Seveda, toda jaz sem n-.->r^l defa rad 20 let, da znam konje tako h i t/o in dobro v.zslikat'. Tujec je nekaj kimal z glavo, plačal in odšel s konjem v svojem ^Ihumu. * Tisoč ljudi v zrakoplovu Po moskovskem poročilu naznanjajo listi, da Je sov letaka državna komisija za rznaklbe preizkusila načrt za zgradbo kovinastega zrakoplova, v katerem bi Mlo prostora za tisoč ljudf. Načrt je sestavil neki Cotkorslct Zrakoplov Iz kovin« obeta biti ze'o trdeT ln vstrajen proti vsem atmosferičnim pojavom. Državna kormVia za Iznajdl>e je sklenila nuditi Colkovskemu .nežnost, da sestavi zrakoplov ?o načtu, ki kaže ugodne px.go)e, in n? razp^taBO rcu hoče dati vst potrebne tehnične sile. * Ruska vas Ivankov zgorela. V okraju Kostrova je zgorela vas Ivankov, kateTO Je zaž-gar neki kmet, ki Je bil v prepiru z nbčinskjni z..?Upnikom. Ko so bili lJiKlJe na polji, Jc z.->žgal in ko so kmetje hrtell gasit, Je str&ljal na nje ln jih sedem usmrtil. 79 <6 smrekove tn jelove, kakor tudi vsakovrstni drugi okrogli ,mi SE KUPUJE po najvišjih dnevnih cenah. — Žaga tudi tuji les za plačilo. Parno žosa v Kranju. Gospodarstvo Položaj na žitnem trgu (Tedensko poročilo novosadske blagovne borze.) Zaradi znatnega porasta dinarja je položaj na žitnem trgu ikJJnb čvrsti tendenci ja koruzo na inozemskth trži&čih popustil, gamo koruza za relacijo Braila se je do koncem tedna držala, na višini prejšnjih cen. Pšenica tn tudi vsi drugi poljski pri-deiki so zelo labilni. Dovoz radi de"n na polju slab. Promet 307 vagonov. Pšenica* Promet 79 vagonov. Trgovina je billa tudi prejšpji teden v znamenju špekulacije. Za izvoz relacija Bratislava in Dunaj še ne prihajamo v poštev, ker je tamošnje blago še vedno cenejše kot našo. pač pa. gravitiramo v reirciji Braila, toda samo s srbijansko pšerr . Braila idačv. ta avgust ali september srbijansko blago po 230—232.50 D. Srbijansko blago, ki se prevaža po Donavi v Smederevo, Gradište in druge ikraje ob Donavi, se lahko dobi po 247.50—250 Din. Dunaj notira za potisko pšenico okrog 185—190 Kč, Budimpešta S650—3700 m. K. Mlini ne morejo ^prodati moke, zato tudi pšenice ne kupujejo, iz-vzemši manjše količine na kredit. Začetkom tedna so kupim nekaj pšenice slovenski mlini, zdaj pa konkuriira domačemu blagu slavonska pšenica, ki je po kvaliteti precej dobra in znatno cenejša. Situacija je torej zelo slaba In cene bodo morale še pasti, sicer ne bo večjega prometa. Kmetje pa nočejo prodajati žita po sedanjih cenah in ciKjo trgovce, naj jemljejo blago na račun. Cene bačke, sremske in banatske pšenice so notirale: prompt blago začetkom tedna 285, koncem ponudba brez kipcev 272.50. Avgust 280, koncem tedna 270, &rem. ska pšenica 267.50 brez kupcev. September 285, koncem tedna 275 brez kupcev. Oktober 295, koncem 272.50 brez kupcev. No. vember 285 brez kupcev. Srbijanske blago avgust po Donavi 247.50 — 250. Poleg teh je Se več jponudb v bosanski robi, ki odgovarja ponekod po kakovosti bački pšenici Ta pšenica notira zdaj plovba Sava 265. Koruza. Promet 220 vagonov. Trgovina je bila v znamenju izvoza, zaS^tkom tedna za relacijo Braila, Dunaj, Pešca in Bratislava, koncem tedna smo gravitirali radi porasta dinarja v Braiii. Dunaj je notira! začetkom tedna 143—144 Kč, koncem 111, Braila 170—171 D. Na naših postajah se je predajalo: Tisa začetek tedna 197.50. gravitirate je k relaciji Dunaj. Dunava 197 —19S. pariteta Paučevo, gravitacija £ reia-ciji BraSIa, kancem tedna sploh nismo gravitirali k Dunaju, dočim je bila za Brailo po 195—196 pariteta Pančevo trgovina Še vedno živahna Ponudbe je bilo malo, ker je dovoz slab. Vagonsko blago s kupovali začetkom tedna za relacijo Postojna in Spielfeld, pozneje ipa je zanimanje ponehalo, ker je dinar po&koofl. Cene so varirale med 237.50—40 ocarinjeno Postojna Domačega povpraševanja nI bilo. Va-gonsiko blago bačko je padlo na 180 Din. Avgust glavna proga je notiral 182.50, STemsko blago je padlo od 192.50 na 185—187.50 po postajah. Nova koruza ne notira na borzi. Promet se je začel in začetkom tedna so ■poedinl izvozničarji zelo povpraševali -o novi koruzi, koncem tedna je povpraševanje ponehalo. Začetkom tedna so kupovali novo koruzo pariteta Kelebia ocarinjeno za december in januar po 140 Din, koncem tedna pa po 135—130 Izgledi za novo letino koruze so izvrstni. Koruze že dolgo nismo pridelati toUilko, kot se je obeta letos. Moke je b1HO prodano 1 vagon. Bačka 0 baz. po 450 Din. Bosna in Dalmacija sta preskrbljeni za dlje časa z italijansko moko. Izvzamši tržišča so labilna in izgledi za trgovino z moko so zelo nepovoljni. Ječmena je bilo prodano 3 vagone. Sremski 63—64 po 200 Din, kupcev malone ni. Pivovarne ee drže povsem rezervirano. Z jarim ječmenom še ni prometa. Ovsa je bilo prodano 4 vagone, in sicer sremskega za takoj po 230—220, kupcev za oves sploh ni. Vojni dobavitelji so rezervirani, ker računajo, da se mora oves še poceniti. Gen. rav. C. No o t, Jesenice. .Kova avtonomna carinska arifa in njeni učinki za železno industrijo (Konec.) V te=j zvezi naj mi bo dovoljeno, da ugotovim se dejstvo, ki se mi zdi zelo zna-čflno. Pri tarifni postavki 538. se nahaja pripomba, ki se glasi: »Na neobdelano žico pieko 4 rrjm debeline, za izdelavo tanjše žice in žrčnikov se plačuje polovična carina po br. 538., točka la, dokler se ne začne v zadostni količini izdelovati v državi, ob pogojih, katere predpiše minister za finance.« Tudi naj omenim, da se ima baš carina na žice, kakor se zdi, v carinskem dogovoru z Avstrijo mižati tako izdatno, da bi to povzroždlo popolno propast te industrije v naši drŽavi, posebno ako bi se žica resnično še mogla uvažati s polovično carino. Češkoslovaška republika, ki je proti koncu lanskega leta sklenila tarifno pogodbo z Avstrijo, je dopustila znižanje svoje carine na žico le na sledeče postavke: za žico preko 1.5 rrnn debeline na KČ 79.80, t. j. zlatih 12.24 Din, za žico od 0.5 do 1.5 mm pa na Kč 105.—, t. j. zlatih Din 16.10. Pri tem je treba pomisliti, da znaša dogovorna carina za surovo železo le 9.50 Kč, t j. zlatih Dm 1.46, dalje da obratujejo velike češkoslovaške železarne v vseh ozjrih ugodneje nego naše železarne, tako da so celo v položaju, da z uspehom lahko tekmujejo z nemško industrijo. Češka industrija, ki ima ugodnejše splošne pogoje, ki ne plača carine na taro železo in k4 ima mnoao nižio carino na surovo železo kakor sedaj mi, ta velika češka industrija ima torej za žico višjo zaščito kakor je namenjena nam, ako je res, da bo naša carina na žico potom dogovora z Avstrjio enotno znižana na Din 12.— za 100 kg. Kar se tiče okokioti, da se predvideva v avtonomni tarifi polovična carina za žico preko 4 mm debeline »dokler se ne začne izdelovati v državi«, moram pa pripoimniti, da je vsem činiteljem, ki so sodelovali pri novi carinski tarifi, zvanično znano, da z izdelovanjem žice v državi ni treba šele pričeti, temveč -da se izdeluje na Jesenicah že dolgo vrsto let in sicer v takih količinah, da daleč presegajo domači konsurn. Na Jesenicah se izdela na leto lahko do 20.000 ton železne žice preko 4 mm debeline, količine, T ki prihajajo za našo drŽavo v poštev, so pa razvidne iz sledečih podatkov: Uvoz valjane in vlečene -žice debeline I 1 man fn več (torej tudi preko 4 mm de-beKne) je znašal po zvanačni statistiki leta 1921 1922 1923 1924 1.091 1.282 1.228 1.462 ton, iz naših tukajšnjih tvornic pa je prišlo na domači trg v poedinfh poslovnih letih: ton ton ton ton varane žice 62 271 672 1.014 vlečene žfce 482 1.597 1.755 2.455 Letni domači konsurn valjane in vlečene žice znaša torej skupno največ 5000 ton, t. j. jedva 25% kapacitete naših naprav za izdelovanje žice preko 4 mm debeline. Spričo teh okolnosti, ki so tudi mero-dajnim činiteljem znane, je pač težko razumljivo, zakaj se je sprejela v carinsko tarifo prej omenjena pripomba, ki je v popolnem nasprotju z dejanskim položajem in ki našo industrijo v inozemstvu naravnost diskreditira._ Proti odebelelostl _ VILFANOV £AJ To n ono kar priznavajo vsi strokovnjak! — Dobiva se v vseh lekarnah In drogerijan Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, ZAGREB, ILICA 204 11 —g XV. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmetjskih nasadov v inozemstvu. Zatec, CSK, 30. julija 1925. Tudi minuli teden je trajalo isto povprasevanje na trgu kot v poprejšnjem tednu, toda pri padajo* čh cenah. Plačevalo se je 2250—2300 Kč za 50 kg. Vsled ugodnega vremena se stanje tukajšnjih nasadov lahko označi kot dobro in upamo, da bomo dosegli 2/3 lanske mno* zine. Cvetje prehaja v kobule. Pričakuje se blago prvovrstne kakovosti. Mrčes je izgi* nil. Slabo stanje kažejo drugoletni nasadi, potem oni. v katerih se ni škropilo zoper uši in slednjič tudi oni, ki so spomladi trpeli po bolhaču. V predprodaji se plačuje 2300 do 2500 Kč za 50 kg. Z obiranjem bomo pričeli med 10. in 15. avgustom. —g Maienburg na Bavarskem (Hatter* fon) dne 27. julija 1925. Grozovita nevihta dne 23. t. m je povzročila v hmeljarskih nasadih prav obilo škode. Nevihta ni pre* vrgla in polomila obilo drogov, nego jc pre* vrgla posamezne stebre in cela ogrodja v žičnih nasadih. Drogi in stebri so se zopet postavili. Okrepčevalen dež te dni zamore še veliko pomagati. Cvetje prehaja polago* j ma v kobule. Obiranje se bo pričelo kon* j cem meseca avgusta, oziroma začetkom me* j seca septembra. —g //. obrtno industrijska in poljedelska razstava v Sremski Mitrovici. Od 16. do 23. avgusta se vrši v Sremski Mitrovici II. obrt« no industrijska razstava, na kateri bo za« j stopano mizarstvo, tesarstvo in druge pa* j nogo obdelovanja lesa, dalje keramika, me* j talurgija, kožna industrija, tekstilno blago, gradbena industrija, tiskarstvo, slikarstvo in bogata razstava živine ter poljedelskih pri« ! delkov. Ob koncu razstave bodo tudi velike ; konjske dirke. Udeležence imajo polovično I vožnjo. Pripominjamo da so v našem ured* ništvu na razpolago brezplačne legitimacije za to zanimivo razstavo. Kdor se zanima . za bogastvo Srema, lahko dobi legitimacijo, I ki velja cbenem za polovično vožnjo po i železnici. —g Nr.v srebrn d°n%r. V B logra^ i so že pustili v promet prvo pošiljate v novih srebrnih novcev po 2 Din. Ta «srebrni» de* nar jo iz nikla in je enak novcem, ki jih je imela predvojna Srbija. Na eni strani je krona in napis «1 (ali 2) Din», na drugi pa kraljeva slika in napis »Aleksander L, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Napis je sa* mo v cirilici. —g Škoda, ki jo je napravila letos toča, znaša po statističnih podatkih poljedelske* ga ministrstva 700,000.000 Din. Poplave so napravile škode za 200,000.000 Din. Mini* strski svet je v velikih skrbeh, kako poma* gati prizadetemu prebivalstvu. Vlada name* rava dajati podpore oškodovanim iz .prebit* ka v državnih dohodkih in iz posojil. —g Naš promet preko Trsta nazaduje. Radi krize v naši lesni industriji je naš promet preko Trsta zadnje čase znatno naza* do val. V aprilu 1924 je šlo iz Jugoslavije preko Trsta 113.056 ton blaga, v aprilu 1925 pa samo 84.645 ton, torej za 30.000 ton manj. —g Izvoz čevljev iz Češkoslovaške. V letošnji letni in pomladanski sezoni se je izvoz čevljev z ČSR podvojil. Zlast mnogo je bilo izvoženih ceneqših čevljev. Vred* nost izvoza čevljev je znašal v obeh sezo* nah 12,000.000 Kč. —g Gospodarska statistika. Ministrstvo trgovine in industrije zbira točne podatke o gospodarskih razmerah v naši državi. Ko bodo vsi podatki zbrani, izda ministrstvo statistiko o naši trgovini, industriji, obrtni* štvu, strokovni vzgoji itd. Malo pozno so se spomnili, da nimamo Šc nobene statistike. —g Naslov zbornice v Solunu. Naša trgovska zbornica v Solunu je premestila svoje uradne prostore v ulico Salaminos §t. l/H. —g //. Obrtnosindusfrijska razstava v Sremski Mitrovici. Za II. obrtnosindustrij* sko in I. gospodarsko razstavo se dobijo legitimacije za znižano vožnjo v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubi jam SPREMEMBA V POVELJSTVU ANGLE* ŠKE VOJSKE. General George MUner je prevzel po Lordu Cavonu vrhovno povelj* stvo angleške armade. Števila, ki jih ni mogoče napisati Matematika pozna več številk, ki rasto hitreje, nego navadne aritmetične ali celo geometrične progresije. Za primer navaja* mo: 1\ 2», y, 4* 5», 6"... Če nadaljujemo v tej smeri pridemo do sto na sto (10O100), ki je enako ednici s 10.000 ničel. — Toda še hitreje narašča nastopna vrsta: 5 4 5 3 4 5 22 33 44 55 Prvo število v tej vrsti je enako 4, dni* go pa presega že osem bilijonov. Tretje šte* vilo je tako veliko, da se fizično sploh ne da napisati po desetinskem sistemu, ker na svetu za to ni dovolj črnila. Tudi če bi se spremenila vsa veda po jezerih, rekah in morjih v črnilo, bi ne mogli napisati vseh številk tega ogromnega števila. O količini črnila, ki bi bilo potrebno, da napišemo to število, nam govori znani nemški a strunom H. Klein, ki pravi: »Mislite si tako dolgo ravno črto, da je preleti svetloba, čije hi* t rast znaša 300.000 km v sekundi, v kvrntis Ijonu let (kvintiljon je edinica in 30 ničel). Mislite si dalje, da napravimo s to črto kot s premerom krog, čigar notranjost bi bila napolnjena s črnilom. In rudi v tem slučaju bi ne imeli toliko črnila, da bi napisali orne* njeno ŠteviIo.» V četrtem številu pa pravi isti astronom, da sploh niti približno ne ve, kako dolgo bi bilo in koliko bi porabili črni* la, če bi ga hoteli napisati. 39 Čori vazmi i prvi: Nov in drag dežni plašč, pa sem od las do mazinca na nogah moker drugi: Jaz nosim svojega že štiri leta, pa sem suh kot špila v sušilnici; sem ga pač kupil nri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana Tistim, ki ne morejo spati Spimo menda vsi, eni manj, drugi več. So pa med nami tudi taki, ki spe premalo. Ti se zopet dele v dva tabora. Eni nočejo spati, ker se morajo ponoči potikati po ba* rih in zakotnih lokalih, ali pa tuliti po me* stu, kakor tulijo gotovi gospodje vsako noč po ljubljanskih ulicah, drugi pa ne morejo, ker so nervozni, preveč utrujeni, izčrpani, bolni ali kakorkoli že. Tem drugim hočemo torej svetovati, kako se lahko iznebe nepri* jetne bolezni. Oni prvi pametnega nasveta niso vredni in bi samo priporočali očesu postave, naj jih tako*le vsaj enkrat na mc* sec opozorc, da noč ni za razgrajanje in tuljenje po mestu. Število takh nesrečnežev, ki ne morejo (ne nočejo!) spati, je v naših težkih časih zelo veliko. Celo različna sredstva, ki jih priporočajo zdravniki proti temu zlu, niso vedno uspešna,. Človek, ki lahko spi 7—8 ur na dan, sploh ne ve, da zaspe nekateri šele zjutraj ali pa sploh ne. Anatole France sve* tuje, naj človek zvečer, ko leže v posteljo, nič ne misli, ali pa premišljuje o nečem, kar ga prav malo zanima, n. pr. o žitnem polju, o tekoči vodi, o šumečem gaju itd. Predno gre spat naj izpije kozarec s slad; kor jem pomešane vode ali pa čita kako knjigo, toda ne razburljive povesti, odnos* no fantastičnega romana, ki mu spravi vso kri v glavo. Najbolj primerno je kaj hu* morističnega, veselega ali zabavnega. Neki zdravnik za živčne bolezni pa priporoča ze* lo enostavno metodo. Kdor ne more zaspati, naj iztegne obe roki nad glavo, se prime krepko za vzglav* je in ostane v tej legi dotlej, dokler se ne utrudi. Potem naj se obrne na desno ali levo stran. Pri tem mora trdno verovati, da mu bo ta metoda pomagala. Zvečer ni do* bro mnogo jesti. Zlasti težke in mastne jedi so nevarne. Sploh je zdravju škodljivo, če j6 človek največ zvečer. V romanskih deže* lah (v Franciji, Italiji itd.) večerjajo naj* kasneje ob % 7., v Nemčiji m Avstriji p« po 8 uri. Zvečer je treba jesti čim več sadja in sočivja, pa čim manj mesa. Kdor si pozno zvečer na tlači želodec s težko hrano, je vedno v nevarnosti , da bo slabo spal ali pa sploh ne bo mogel zaspati. V sanatori* jih, kjer sistematično zdravijo to bolezen, uče bolnike ponoči vstajati in se polivati s hladno vodo, aH pa jih ovijejo z mokrimi rjuhami. Mnogi ne morejo spati ▼ mrzlih sobah, vendar pa mora biti v zakurjenih sobah okno vedno odprto. Celo v najhujši zimi mora imeti spalnica vsaj eno odprtino, sko* zi katero prihaja sveži zrak. V takih sobah se zbudi človek zjutraj čil in zdrav, s čisto glavo, ker je vdihaval ponoči čisti zrak. Sredstava proti tej bolezni niso pri vseh ljudeh enaka. Kdor ima srčno napako ali kako bolezen v želodcu, pa ne more spati, si mora pomagati drugače, nego oni, ki so sicer zdravi. Tudi med mladimi in starimi je v tem pogledu razlika. Zlasti oni. ki ima« jo srčno napako, morajo biti zelo oprezni. Kdor nc more spati, izn hi veslje do dela, boli ga rada glava itd. Takim priporočajo zdravniki mnego gibanja podnevi, masaže plavanje in telovadbo. Vse to pospešuje spanje. Neki drugi zdravnik, specijalist za na* d u ho, pa priporoča še enostavnejšo metodo. On trdi, da izvira naduha od zanemar? jenega dihanja. Človek se mora na -čiti pra* vilno dihati, potem se mu pa ne bo treba bati dolgih prečutih noči. Kdor ne more za^ spati, naj leže zvečer na hrbet in diha nekaj časa zelo mirno in globoko. V mnogih slu* čajih so se bolniki pritoževali temu zdrav* niku, da zaspe, Čim so parkrat tako globo* ko dihnili. Ta metoda je baje najboljša. Kdor ne verjame, naj pa poskusi! Usodna številka 17 Znani čarodej Pappus, ki je živel in umrl med vojno v Parizu, je trdil, da ima vsaka rodbina svojo usodno številko. Iz njegove knjige so bili priobčeni nedavno zelo zani* mivi podatki, ki pričajo, da ta trditev ni tako neverjetna. Mnogo je sicer odvisno od slučajev, toda tudi pri slučajih vidimo često gotove zakone, nad katerimi se člo* vek nehote zamisli. Tako n. pr. je znano iz Napoleonovega življenja marsikaj, kar spravi iz ravnotežja šc tako treznega in vseh predsodkov prostega človeka. V Nas polconovem življenju je našel Pappus zanU mivo številko, ki se je vedno ponavljala. Napoleonovemu očetu je bilo ime Char* les Buonaparte. V tem imenu je torej 17 črk. Materi je bilo ime Letizia Buonaparte — tudi 17 črk. Sin je bil Napoleon Bona* parte — tudi 17 črk. Njegov uradni naslov jo bil pred kronanjem dosmrtni konzul, kar da v francoščini napisano zopet 17 črk. Tu* di naslov Napoleon imperator sestoji iz 17 črk. Ime njegovega sina — Francois Bona* parte — zopet 17 črk. Imena treh Napolc* onovih bratov, poznejših kraljev — Louis, Jčrome in Joseph skupaj tvorijo zopet 17 črk. Napoleonov sin Francois je bil pozneje vojvoda reichsstadski. Tudi ta naslov je se* stavljen iz 17 črk. Napoleon sam je bil pro* glasen za kralja L 1804; umrl je 1. 1821, torej čez 17 let. Umrl 5. marca. Če seštejemo da* tum njegove smrti in poedine številke iz let* niče, dobimo zopet številko 17 (5 + 1 + 8 + ■2;+ .1 s 17). Napoleonov vnuk, cesar Louis Napoleon III. (17 črk) je bil rojen 1. 1S03. (1 + 8 + 0 + 8 = 17), oženil se je 1. 1853 (1 -f 8 + 2 + 6 = 17 ). Ko je umrl, je bil star njegov sin 17 let. Tako vidimo, da se vleče številka 17 skozi vse življenje Napoleona in njegove rodbine. Roparski pavijani V koloniji Keniji v Afriki je vlada razpisala premijo za vsakega pavijana, ki ga dobi živega ali mrtvega. Dognalo se je, da je pavijan, ta velika opica, velik ropar in tat. Pavijan je danes nadloga za vso deželo. Dolgo časa ni nihče niti slutil, da pavijani kradejo tudi živino. V koloniji je tu-intam zmanjkala živina. Pastirji so dobili na paš: raztrgano goved, koze, ovce, svinje itd. pa so izginile kar v masah. Nekaj časa so sumili, da izvršuje te tatvine divje zamorsko pleme masajcev. Domačini so začeli prezati na roparje. Silno so se začudili, ko so morali slednjič ugotoviti, da tatovi niso ljudje ali zveri, marveč pavijani, ki so bili doslej znani prebivalstvu za mirnejše opice. Gredo pa na svoje delo zelo prefrigano. Pri napadih na Živino jih vodi nekaki nadzornik izmed njih. Del pavijanov se zbere na enem koncu pašnika in tam začnejo kričati in se dreti na vse pre-tege. Tako obrnejo pozornost pastirjev nase, ostala skupina pavijanov pa se vrže med tem na drobnico m tudi na večje živali. Pavijani zasade svoje dolge nohte V meso živine in jo raz me sari jo. Strupeni plini preti vlomiScem Nedavno objavljena statistika krimi* nalnih zločinov, ki jih je preiskovala lani ameriška policija, priča, da se umori, uboji in vlomi v Ameriki neverjetno množe. Lani je bilo zlasti mnogo vlomov v banke in oblasti so proti tem drznim ljubiteljem tuje iastnine brez moči. Ker varnostni organi ne morejo priti vlomilcem do živega si hočejo pomagati ameriški bankirji sami. Nedavno je razpisala zveza chicagških bnkirjev in menjalcev na glavo vsakega vlomilca 50C0 dolarjev. Zdaj poročajo v drznem vlomu v poslopje litisien Saving Bank v Elnore. Vlo* milci, ki so bili opremljeni z najmodernej* šim orodjem, pa niso imeli sreče. Sprejeli so jih namreč s strupenim plinom, kar je prvi slučaj te originalne borbe proti zlo* črncem. V banki so pustili mrtvega tovariša, drugi pa so pobegnili v nepopisnem strahu, ko so zagledah, kako se vali iz zakladnice, kjer so si hoteli napolniti žepe, oblak stru* penega plina. Enemu se ni posrečilo pobegniti. Plin ga je dosegel in mož je obležal na mestu mrtev. Strupeni plin, ki so ga rabili Amerikan* ci prvič v boju z vlomilci, je najbolj nova* ren izmed vseh plinov, kar jih je bilo v svetovni vojni. To je levisit, izum Gilberta Nowtona Lewisa, ki je zdaj vseučiliški pro* fesor v Evanstonu. Med vojno je bil ravna* tclj kemičnega laboratorija za strupene pli* ne. K sreči med vojno ni prišel ta pim do veljave, ker je prof. Lewise šele L 1918. se* stavil formulo m metodo za izdelovanje te* y ga nevarnega orožja. Vse posode, napolnje* ne s tem strašnim strupom, so pozneje na povelje ameriškega vojnega ministrstva po* ' metali v morje. Vendar pa je prišel nežna* ten del levisita v promet, ker so zdravniki ugotovili, da je v malenkostnih dozah iz* bomo sredstvo proti malariji. Neko kemič* no podjetje iz Chicaga je dalo omenjeni banki na razpolago večjo množino levisita. V tresorih so napravili mehanizem, ki je deloval tako, da je vse prostore takoj na* polnil strupeni plin, čim se je kdo dotaknV okovanih vrat. Zdaj se mislijo vse ameriške banke za* varovati pred vlomilci s tem plinom. Ven* dar pa stvar ne pojde tako gladko, ker oba lasti ne morejo dovoliti, da bi bil v bankah shranjen levisist, ki lahko zahteva pri naj* manjši neprevidnosti mnogo človeških žrtev. Če pa dobe bankirji od vlade potrebno dc* veljenje bo kmalu konec vlomov. Pesnik v rožcah Gottfried Keller, simpatični švicarski pesnik, s^ je po mudil — kakor čitamo v nekem nemškem listu — v gostilni, se žive hno razgovarjal in nenavadno malo preveč napil. Pa je bilo tudi zelo lepo in prijetno v nekaterih zgodovinskih pivnicah v Curihu. Tega pa ni hotel nikdar, da bi ga kdo spremljal domov, marveč želel je poiskati si sam svoje stanovanje. Včasih je bilo to težko, ker je preveč naložil vinskih duhov. Nekoč kar ni mogel prtti domov. Prišel je mimo njega nekdo in tega je pro-1 sil za pomoč. Rekel mu je: Dragi moj prijatelj, ali veste morda, kje stanuje Gottfried Keller? — Kaj Keller? Saj ste vendar vi Keller, je vzklikneil oni pasant in se nasmejal. Keller mu je odvrnil: O, vi ste norček, saj to vem, da sem jaz Keller, ali jaz sem vas vprašal, ali veste kje stanuje. Pssant se je pomiril, nasmejal in dobrega Kellerja spravil v Kellcrjevo stanovanje. Američanke v Rimu Rimske gospe in gospodične ter razne uradnice beže poleti iz Rima v letovišča ki kopališča. Tako je tudi letos. Zato se pa toliko bolj opažajo skupine Inozemk, ki se pojavljajo v rimskem mestu zlasti letos v svetem letu. Pozornost so vzbujale zadnje čase Američanke, ki so prišle v precejšnjem številu, pa to niso ne žene, ne hčere In nc sestre milijonarjev in milijarderjev, marveč so Američanke, ki so hranile denar za pot v Evropo teden za tednom ter so prlštedile toliko, da so napravile to pot in prišle v Rim. Zlitju zelo ekonomično. Poskrbe si toliko brane, kolikor je neobhodno potrebujejo. Da ni treba plačevati dragih prenočišč, je neka taka skupina Američank prebila dan na suhem, noč pa na morju na parniku. Druge prenočujejo v mestu. Večinoma so to bančne uradnice ali name-ščenke v velikih trgovinah, rniadenke, ki so hotele videti stari svet. Najbolj jim ugajajo pisani benečanski šali z rožami. Skoro vsaka Benečanka ima tak šal, seveda s M iui 8 i 3 *» O «1 6 •o O »H Oprava za trgovino z mešanim blagom, dobro ohranjena — naprodaj. — Naslov pove uprava «SIovenske» ga Naroda*. 2466 Bukovo oglje najceneje in najboljše — na vagone in na posa» mezne vreče — H. Skala. Ljubljana, Mirje štev. 4 146/L Nova vila, visokopritlična, z vrtom v šentpeterskem okraju, solčna lega — se ugodno proda. — Ponudbe pod *Mir/2597» na upravo cSIov. Naroda». 2597 ■•II oglasi, bi služIlo v pe«r«do*alne In aoclal-ne lumene občinstva, voovo »••edsi SO par. Hajmanlsl znesek Din 5. Zenitve, c£ a-3 j suvan t a t<9J" ogSaai fjtresjo trnov« sksga zna^^a, vsaka b3S*t*ia DTn 1"-. N.ijmmn'si zneso< Din M Želim vstopiti v lesno trgovino kot pi* sar pri kakšni večji tvrd ki. — Naslov pove upra* va «Slov. Naroda*. Sobarica išče službo v večjem ho* telu na letovišču. — Po* nudbe pod »Sobarica 2637» na upravo *Slov. Naroda*. Šivilja gre šivat na dom: krpa tudi perilo. — Cen j. po« nudbe pod «PraVtična 2639» na upravo *Sloven* skega Naroda«. Kuharica ali kuhar — se išče za boljšo restavracijo; ozira se samo na dobro moč z dobrimi spričevali. — Pi* smene ponudbe pod «Ku* harica/2644* na upravo «Slov. Naroda*. Prodajalka, starejša moč, pridna in poštena — išše službo na deželi, kjer bi imela hrano in stanovanje v hi* ši. — Ponudbe pod «Pro* da i alka /2630» na upravo «Siov. Naroda«. Damske obleke SeT^oS&i: do 170— BLUZE najnovejše od Din 50 — do 150*—. PREDPASNIKI beli, barvasti, klotasti in iz listra, kombfneže kakor tudi različno damsko perilo ne dobite nikjer tako dobro in poceni kot pri F« m J, Ooričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. tJMG Oglejte si Izložbo I 100 123-L Tovarna pohištva FRANJO VEHO VAR, CELJE, Kersnikova ulica priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega raznega pohsStva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše od inozemskih tovarn. ===== Izdelujem po naročilu spalne sobe, jedilnice, salonske oprave, biljardne mia zadovoljnost. v vsestransko Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejše IGRALNE MIZE ter se priporočam za obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem F. VEHO VAR. Zobozdravnik 2635 ■e oadlnlra do koaca avgusta. 1?. BROiiflt & n mm pleskarja In lićarla Ljubljana, Karel Kotntkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L j Kupujte edino-le pri Josip Pelelincu na i bo i j C e l38-L šivalne stroje in kolesa znamke Grltzner, — Phon!x, pneumatiko, potrebščine za kolesa, stioje in Lamerz-igle LJubljana (kun PrtšeniDvega spranih eb ioii) Na malo I Na veliko! I Zahtevajte cenike I Železninar, starejša moč, perfekten slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi premeniti sedanje mesto. Dopisi na upravo •Slov. Naroda* pod «Že* lezninar/2612». Trg* pomočnik vsestransko dober stro« kovnjak, izurjen v meša« ni stroki, pošten in pri* den — išče službo pri boljši tvrdki. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod «Zanesljiva moč/2618» na upravo «Slov. Naroda«. Drž. nradmea želi dopisovati z boljšim gospodom. Zenitev ni iz* ključena. Prednost imajo železniški uradniki. — Ponudbe pod Zvest/2642 na upravo «Slov. Nar.». Mlad ločenec brez lastne krivde — želi znanstvo s samostojno gospodično; izključene niso vdove ali ločene že* ne. Dopisi pod «Boljše življenje/2643» na upravo «Slov. Naroda». rnBBBSaaaaaaaaVBSBa« I prodam I Klavir se takoj proda. — Josip Jaklitsch, Kočevje šte* viika 201. 1485 Žepno uro, srebrno, moško, dobro dočo, ugodno prodam. — Dopisi pod *Ura/2629» na upravo «Slov. Nar.» Hrastovo spalnico dobro ohranjeno za ceno Din 5000 takoj prodam. — Ponudbe pod »Spalni* ca/2617» na upravo «Slov. Naroda*. Skoro nov žaket za srednjo postavo — se proda. — Ponudbe pod «£aket/2*38» na upravo «Slov. Naroda*. PosoH Pozor! Tovarniški ostanki za oerilo so naprodaj po po* lov. ali zelo rnižari ceni Ne zamudite ugodne pri» like! —Resljeva cesta 30. I nadstr., desno. 2641 I m I BaaaaaeaaVBBalBSC^^^«^^ ' Priporočamo o^l^šev^nie v ww*uwiatw idu 56 ki e nnjsi i slovenski list in ga Btn mnogobrojno nb instvo v Lj» bt'ani. po vsej Slive-n* i in v ino entstvu. Rnz- r en e n»š list zlas'i w vseh gsspod^r.?k h 5n mcs5rnsiciCi krog h BAali oglasi v „S'ocnskem Na oda* so po obsegu navečii in na;h lj ix t"v\i. zao imajo prav povoljne usnehe. 9 ■4 V strojepisni oouk sprejme Christofov za» vod, Domobranska c^^ta 7ll — še nckai gojencev. LTČna ura Din " 75. 2 3 Vajenec poštenih in ubogih stara šev se želi izuCiti v trgo* vini mešanega bla^a na deželi, da bi imel stano* vanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod Pošt-n/2613 na u pravo «S1. Nar.». St^novr^je t'ch sob in kvhinje na Olinrah — se ramenja z •'i)a''.ini v me«+'i — Po* rv dbe nod »Zamenjava 2(25» na irpravo «Slovens s'ega Na roda ». Trgovski lokal st* odda v najem takoj v palači Vzajemne posojil* tiice, Miklošičeva cesta. Vpra5a!i nvi ravnal Vu stvu posojilnice. 2626 Pekarijo, dobro idočo, na promet* nem kraju — iščem v na* iem. — Ponudbe pod «cPekarna'2631» na upra* vo «Slov. Naroda» Delavnica za vsako obrt se odda v najem. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 2645 200.CC0 D":: posojila išče dobro vpe* Ijana tvrdka — Obresti plačam dobro. — Jam? stvo zasigurano. — Po* nudbe pod «Takoj/25S-t» na upravo «S!ov. Nar.». Učenec za lesno trgovino — se SDrejme. — Naslov pove uprava «Slovenskega Na* roda». 2627 Naslovi dijaških s'anovanj se do* bijo pri ge. Li^ar, Po* lianska cesta S7 (vila Bergman). 2647 Prazno sobo išče miren zakonski par brez otrok. — Pon"dbe pod «P razna soba/2640» na upravo «SIov. Nar.». Zakonski par brez otrok išče večjo prazno sobo z uporabo kuhinje. — Dopisi pod «15 avg'ist/2578» na upr. «SIov. Naroda». Star o vanje, obstoječe iz 3—4 sob in kuhinje — iščem v stari ali novi hiši. Plačam do* bro. — Ponudbe pod «Dobro plačilo/2587» na upravo «Slov. Naroda». Enonadstr, hiša z gostilniško lokalno pra* vico z zraven spadaj očim vrtom za zelenjavo, ka* V:or tudi s senčnim vr* tom za goste, na zelo prometnem kraju, kjer se letno sigurno lahko stoči 150 polt>vnja' na c' G Piccoli, l.i liana. 10S ! Šcsgo, dreto in vse vrste v-vars' [K izdelkov ter v to stre' • spadajoče blatjo dohite v skladišču «K o n o p j u t i > Ljubljana, Gosposvetsk t cesta 2 103 n Otomane najfinejše izdelane v b!:i gu Din 900.—, afrik^mo droce Din 250.—, patu t fotelje in vse tspcrnlsl izdelke po najnižjih c«» nah. V.ibi na ogled! — Rud. Sever, Ljubljani. Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča). 1521 Suhe gobe M GERSAK. Ljubljani Kongresni trg 10 129 L Solnčne pe^Je, mozolje, bradavice, kur ja očesa — odpra > pr» vorstni recepti — Pism i priložiti 10.— Din pod zračko Preizkušeni/137L ter poslati na upr« SI Naroda». Zahtevajte poka-lice (Kracherl) z zajamčeno pristni-, sladkorjem, katere izd>? 1'je — Emil M o r 6, so= davičar, Ket._ » Murno\ i cesta 11 (Martinova cc* sta). 244^ hitro in bogato poročili!, ne pozabi inserirati v „S!ov. Karodu"! 3E 30 Razglas, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani odda dela za izkop za temelje in deloma za zidovje kleti za skupino hiš v Mariboru ob Kralja Petra trgu. Vsem interesentom našim državljanom so na uvid načrti, pogoji in stroškovniki od 8. t. m. ob uradnih urah v pisarni zavoda. Obvezne s 100 Din kolkovane ponudbe se bodo morale predložiti do 12. t. m., na kar se interesenti posebno opozarjajo. V LJUBLJANI, dne 5. avgusta 1925. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova o. 12. 3C 2t restoran n Novome Ssda trati izielDano — samostalnu gazdaricu - sa svedodžbama o višegodišnjem radu. Traži se znanje srpskog ili nemačkog jezika. Ponude sa svedodžbama uputiti ra oglasni zavod Kardošt NOVI SAD. Kralja Petra ulica 19. icia r Nainanilo. 2636 Novi najemnik kolodvorske restavracije Zadani most, CIRIL MAJCEN, dosedaj hotelir na Bledu, se priporoča prijateljem, znancem in vsemu p. n. potujočemu občinstvu za obilen poset z zagotovilom, da bode nudil vedno prvovrstno, točno in zmernih cen postrežbo. L.___J NAPRAVI D08RA OUN^KA OBOI010IOIOIOIIOBOIOaC3 ■ CD H CD ■ CD B I Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnic* v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 11,000.900 Din iamstvene cflnvnice. Vloge na hranilne knjižice m tekoči račun obrestuje nagugodne^e. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje pn domovom Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon Štev. 9. 23 L Telefon ?tev. 9 LJUBLJANSKA K R E wm M Din MOJjf- I T M A i5i-L ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA OE8TA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Bovi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, Aaenelja Logatec BANKA PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503.504 i Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča" dela Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ■A. ,,, ..... t, v.., 0755 87