ro^tntna plačana ▼ tro*ov*.nL Leto XIV., štev. 79 Ljubljana, torek 4« aprila I933 Cena 2.- Dir CpraVD^tvo: LjuDijaaa. Roalljeva uhca !> — I eietoa St 3122, 3123, 3124 3125 3126. bisera trn oddeiek: Ljubljana Selen* burgoTa aL 1 - let 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka oli» ca $tev 11. — Teletom St 2455. Podružnica Olje-. Kocenova ulica §L 2 — Telefon št 190 Račun' pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, VV>en «t lfft 241 Naročam* «u*&a ojeseCou Old — Za mo7fm«f»(i Ob <0—• Uredo^tvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon it 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gospo*«* ulica 11. Telefon št 2440 Celle. ^trossmaverjeva ul. 1. Tel. fi-V Rokopisi se oe »račajo. — Oguu>i po tarifa Okrog baltske antante Odkar se je s tesnejšo pogodbeno povezanostjo ojačila Mala antanta, se pogosteje lansirajo predlogi za osnovanje slične zveze med državami ob Baltiškem morju. Tudi tamkaj naj bi se osnovala antanta, ki bi povezala v trdnejšo in zato jaejo celoto male republike, ki vsaka zase danes zelo malo pomenijo, vsaj kar se tiče uveljavljanja v mednarodnem evetu. Dasi je najnovejšim projektom za baltsko antanto dala pobudo vsekakor preureditev Male antante, vendar je treba naglasiti, da ta ideja ni nova, marveč da se pojavlja zdaj v tej, zdaj v oni obliki že vsa povojna leta. Prav tako stare pa so tudi ovire, na katere je misel doslej še vselej naletela, ne da bi jih mogla odstraniti ali premagati. Ako vzamemo za izhodišče premotri-vanja primerjavo z Malo antanto, moramo takoj kot izredno važno razliko naglasiti, da ima Mala antanta trdno osnovo v svoji življenjski nalogi: čuvati obstoječe stanje, ohraniti si pridobitve osvobojenja in zedinjenja in za vsako ceno preprečevati vse, kar bi merilo na povratek v nekdanje stanje. Zato je in mora biti Mala antanta neizprosno proti revizionizmu; zato mora biti njena politika ostro naperjena zoper revizio-nistič-no akcijo v srednji Evropi in se spričo tega avtomatično obrača zoper preostanke nekdanjih centralnih sil in vseh, ki se krijejo za njimi. Prav iste interese in smotre ima Poljska, zato se samo ob sebi vsiljuje tesno sodelovanje med njo in Malo antanto. Od baltskih držav je na račun centralnih sil pridobila samo Litva, ki ji je moraia Nemčija odstopiti klajpedsko ozemlje. Toda svojo nacionalno svobodo je tudi Litva, kakor vse ostale baltske države, dosegla na račun Rusije. Propad carske Rusije in notranje zmede v toku revolucije, to so bili poglavitni činitelji, ki so baltskim narodičem tako z lahkoto pripomogli do nacionalne svobode in samostojnosti. Vendar popolnoma brez zveze z Nemčijo tudi njihova usoda ni bila. V dobi ruskih porazov na bojiščih so nemške bojne sile prodrle daleč ob Baltskem morju proti severovzhodu, po izbruhu revolucije so Nemci svojo okupacijo razširili še dalje in zasedli celo Finsko ter bistveno pripomogli k njeni ločitvi od Rusije, toda s težnjami, da iz bal.skih dežel uredijo pod to ali ono masko nekakšne svoie kolonije ali nekaj podobnega. Njihove nakane je preprečil poraz na solunski fronti in na zapadnih bojiščih; zapustiti so morali na hitro ba teke province, ki jih je nato intervencijska politika zapadnih velesil oču-vala pred povratkom ruske oblasti v sovjetski obliki. Z mirovnimi pogodbami pa so si novo osnovane republike ob pravem času zagotovile priznanje tudi od sovjetske strani. Ta kratka označba nam že zadostuje, da vidimo, kako drugačna je mednarodno politična orientacija baltskih republik nego osvobojenih srednjeevropskih in balkanskih držav. Ne da pa se dvomiti, da bi končno restavrirana in po starem militarizirana Nemčija znova posegla tudi po baltskem predelu. Čeprav se zdi ta nevarnost še zelo daleč, vendar ni tako daleč, da je ne bi videli zelo oprezni in dalekovidni državniki. Bližja in očitnejša pa je druga stvar. Baltske države so v največji meri zainteresirane na tem, da ostane sedanje stanje v njihovem razmerju do Rusije, od katere bi jim najprej mogla zapretiti nevarnost. Ako potegnemo iz navedenega zaključke, moramo reči, da so v velikih obrisih življenjski interesi baltskih republik najbolj s lični interesom Poljske, da?i s preložitvijo težišča od zapadne na vzhodno fronto. Zato ni čuda, da so se ponovno dajale pobude za baltsko zvezo, ki bi jej pristopila tudi Poljska. Razni so vzroki, M so povzročili, da se to ni zgodilo. Litva, ki je najbolj zainteresirana v antinemškem smislu, ima s Poljsko najhujši spor, o katerem ne moremo reči, da se je v toku let kaj prida ublažil; doslej je preprečeval vsakršne poskuse zbližan ja. Latvija, Estija in Finska pa se ves čas obotavljajo, vzeti pobude za baltsko zvezo preveč resno. Zakaj sovjetska Rusija je ponovno na nedvoumen način pokazala, da bi jej bila vsakršna zveza ob Baltskem morju skrajno nesimpatična. ako ne naravnost izraz sovražnosti. Po pravici zato premišljajo baltske države, ali si ne bi, vsaj kar se Rusije tiče, s tako zvezo vec škodile nego koristile. Niti močno antiko-munistična politika na Finskem m ideje baltske zveze v očrtanem smislu približala realizaciji. Zato se .ie zdelo baltskim republikam doslej praktieneje ohraniti individualne dobre odnošaje z Moskvo. v ostalem pa se kolikor mogoče nasloniti na evrooski zapad, na Francijo. in zlasti na Anglijo. Angleška orientacija je v baltskih deželah zelo simpatična in podoba ie za enkrat, da te državice ne kalkulirajo napačno. Govorili smo doslej o baltskih državah v običajnem, hkrati ožiem smislu. V širšem obsegu sna dajo zraven vse države, ki ležijo ob Baltskem morju, tedaj tudi FRANCIJA PRIPRAVLJA LASTEN NAČRT ZA EVROPSKO POLITIKO Pomembna seja francoske vlade - Odgovorila bo Londonu in Rimu s posebno spomenico — Mussolini in Macdonald sta že znatno omilila svoje zahteve Pariz, 3. aprila, d. Danes popoldne se je vrtš la seja vlade, k' jo je vfia javnost pričakovala z največjo napeto6t|jo, saj je šlo za to. da Francija službeno zavzame stališče v zadevi Mussolmjevega in Macdo-naldovega načrta. Seja je trajala več uc, o njenem poteku pa je bil izdan le kratek komunike, ki napoveduje, da bo francoska vlada odgovorila na italijanske in angleške predloge s posebno spomenico. Zanimanje za sejo je bilo tako veliko, da so nekateri I sti priredili posebne izdaje. Sploh v Parizu in v«ej Franciji že mnogo let ni b lo tolkega interesirania za mednarodno politiko, kakor ga je opažati zadnje dni. Snoči je predsedn k republike sprejel ministrskega predsednika Daladierja. Ta mu je poročal o političnih razgovorih. ki jih je :mel v zadnjih 24 u^ah s Titulescom. angleškim poslan kom lordom Tvrellom in s francoskem poslanikom v Rimu de .Tou-veneJom. Daladier je obraz!ož i predsedn -ku republike, kakšno stališče namerava zavzeti vlada glede MussoMnijpvega načrta ter glede paprenvn^vfllnih dodatkov, ki sta i:h k nač^ dodali tako angleška kot italijanska vlada. Spreminfevalni dodatki Mussolinija In Macdonalda Ti sprem njevahri predflogi so bili glavna senzacija včerajšnjega dne. čeprav o njih še ni bilo mogoče dobiti avtfmtičnih 'nformacij. Zanesljivo pa se ve, da sta zarad; odpora, ki so ga rimski predlogi vzbudili v večini evropske javnosti, zlasti pa zaradi energičnega stališča Male antante. tako Mussolin', kakor Macdonald revidirala svoje prvotne predloge. Spremembe angleške vlade je zunanjemu nrnistru Boncour ju v soboto zvečer službeno sporočil lord T vreli Mussolinijeve na poslanik Jouvenel. ki je nalašč zato prispel iz Rima v Pariz. Kakor se zatrjuje, se anglešika nots ponovno skficuie na stališče Male antante m mu v marsikakem oo?ied'u poskuša usodni. P->?<,g tega fe ba'e Macdonald opustil svojo misel na revizilo mirovnih pogodb, kar vsekakor predstavil najvažnejšo koncesijo 'n lahko da političnemu razvoju docela nov pravec. Tudi Mussolinijev; dodatni? predlogi gredo v prvi vrsti za tem. da omilijo odtror. ki ga je vzbudila o revizijri govoreča točka rimskih predlogov Zato predlaga Mussolini zdaj nove formulacije, ki bi bile povsem v skladu s paktom Društva narodov. Obenem nai bi se nameravani direktorij tudi v vseh drugih oogled'"h uredil tako, da bi bil v skladu z duhom Društva narodov in mu v nobenem oziru ne bi mogel Škodovati. Na te spremembe so pristali v Rimu po nasvetu londonske vlade. Današnii l:sti obširno pišejo o najnovejših predlogih Macdonalda. Med drugim pravi »PetHf Pa risi en.« da bosta Poljska in Mala antanta sedaj gotovo sodelovali z velesilami za ohranitev miru, toda le pod pogojem, če se bodo velike sile obvezale, da ne bodo skušali izvesti nikako posredne ali neposredne akcije za revizijo mirovnih pogodib. List nadaljnje, da bi se moralo v takem primeru sploh izločiti vprašanje mirovn h pogodb Iz delokroga evropskega direktorija, ki bi se moral v prvi vrsti posvetiti vprašanju gospodarskega značaja. Velesile bi se morale zavzeti za izvedbo velikih mednarodnih gradenj na osnovi sporazuma, na katerega ne b' pristale samo velesile, nego tudi Poljska ter druge države v srednja in južni Evropi Tak sporazum bi mogel v znatni meri prispevati k uspehu bližnje svetovne gospodarske konference. V Nemčiji so ogorčeni Berlin. 3. aprila, s. Z ozirom no vesti o angleškem kompromisnem predlogu k italijanskem načrtu za direktorij štirh veles'1 piše »Berliner Borsenzeitung«. da preostala sedaj le še ugotovitev, da se je s tolikim upanjem predloženi MussoMnijev načrt praktično že izialovil zaradi odpor« francoskega bloka držav. Ako Evropa ne bo mogla še dalje zdržati n<»sp."metne obremenitve, ki izv:ra ;z mirovnih pogodb, temveč se bo zrušila, potem bo padlo vsa odgovornost na one. ki sabotirajo veliko-potezm Mussolini jev načrt ali pa pomagajo ori tej sabotažri Hitlerjevski »Angriff« piše o »intrigah proti Musr*olini evem načrtu«, ne da bi v lastnem komentarju zavzel staFšče k vestem o iziprenrnievaVnh predlog h. »Lo-kalanze;ger« vprašuje, kaj bo pri snreme-tt'en»m nafrtn o evropskem (firektoriiu še ostalo od oboroževa^e enakopravnosti in od revizije mirovnih pogodb. Francosko stališče Pariz. 3. aprila, s. Francoska vlada je na svoji današnji seji sklenila, da bo na italijansko - angleške predloge glede Mussolini-jevega načrta predložila spomenico, ki bo jutri sestavljena in najbrž že v sredo predložena ministrskemu svetu v definitivno odobritev. V spomenici se italijansko-angleški predlog ne bo gladko odklonil, vendar pa bo Francija v obliki ut i predlogov slavila razne pridržka. Kot podlaga svojemu načr tu bo francoska vlada vzela pakt Društva narodov. Revizijo mirovnih pogodb bo pri znavala francoska spomenica samo strogo v okviru čl. 19. pakta o Društvj narodov, pri tem pa še pristavila, da ee more ta člen uporabiti le v zvezi 6 členi 3., 10. in 16. tega pakta. Člen 3. določa, da so vse članice Društva narodov intereeirane na teritorijalnih vprašanjih; člen 10. se bavi s teritoriialno integriteto posameznih držav; člen 16. pa vsebuje gospodarske ukrepe za primer voine. Glede na francosko spomenico na predlog o ustanovitvi direktorija štirih sil, piše »Temps* med drugim: Člen 19. sicer omogoča v nekaterih okoliščinah revizijo meja, toda francoska vlada je mnenja, da se more ta člen izvajati šele tedaj, če ©e integralno izvedejo tudi poprejšnji členi, zlasti členi 3., 10. in 16. V svoji spomenici bo francoska vlada naglasila, da se da izvesti ideja direktorija velesil samo v širšem smislu pakta, da se torej ostane t okviru Društva narodov. Dr. Dollfuss za novo ljudsko predstavništvo Važne izjave avstrijskega kancelaria na zborovanju avstrijskih katoličanov na Dunaju Dunaj, 3. aprila, d. Zborovanje katoliških mož, ki se je vršila včeraj na Dunaju, se je spremenijo v politično manifestacijo. Za kardinalom kmitzerjem je govoril tudi kancelar dr. Dollfuss, ki je ostro napadal socialiste in poudaril, da je dolžnost vlade in njenih pristašev, da izločijo iz javnega žrv-lnena svobodomiselni duh. Dobrine, ki jih ie izvo.ievala francoska revolucija, je židovsko marksistični duh izrabi1!. Sam vodja avstrijskih marksistov dr. Bauer je napovedal, da je oidlj avstrijske socialne demokracije postavitev marksistične diktature. Spričo situaerie. fci je nastala v avstrijskem političnem živHenmu ,v katerem je marksizem posredno aH neposredno soodločevai, .ie potrebno, da se najde nova oblika ljudskega zastopstva. Vlada bo skušala zato ustvarit« načrt stanovskega socialnega reda, mo prilagmditi novo ustavo m novi parlament. Ob zaključku je zatrdrfl. da se bo vlada v bližnji" bodočnosti bavrla tudi z vprašanjem. kako preskrbeti ljudstvu dela iti zaslužka. Vlada bo ostala vzlic izvajanju izrednih zakonov v okviru zakonitosti. Današnii Usti žšvahno komentirajo izjave, ki sta jiih podala na tem zborovanju tako kardinal Imiitzer kot kanoe\ar Dollifess. Socialistični »Der Morgen« poudarja, da je DoHtfuss v svojem govorn rabil tako ostre politiične izraze, kakršnih se poslužujejo ponavadi le zastopniki gotovih ekstremnih desničarsko radikalnih strank. Njegov včerajšnji govor naj bi pričal, da krščansko-socialma vlada ne sledi smenream, ki jiih je postavil avstrijskim krščinskim socia'cem njihov voditelj dr. Sejipel. čegar politika se je naslanjala na trdne polHičr.; osnove v okviru nieg»^vega svetovneg?. nazora, ne pa na take iw>ade. kakršni v. r.oijo le za trenutno navdušenje mas. Proisbrva v Wtener Netrstadtn VViener Neustadt. 3. aprila s. Dane« dopoldne se je na tovornih avtomobilih pripeljalo semkaj okrog 200 orožnikov, ki ao zasedli trg pred mestno hiSo, vsa javna poslopja in notranji del mesta. Od davi petru Ijirajo po mes+n dvojne straže. Vrši se preiekava skritega orožja. Švedska in Danska, pa tudi Norveška in končno seveda tudi Nemčija. Samo fantazija more biti seveda misel, da naj bi se osnovala zveza iz vseh teh držav. Pa tudi če izločimo Nemčijo, se nam pokaže takoj Danska, ki nima prav nikakega smisla in interesa za to, da bd se vpletala v siplošno baltske zadeve. E>anska ie pač kot star upokojenec, ki "e ne peča rad z mladostnimi igrami svoje oko-ice. Komaj kaj drugačna .ie stvar z Norveško, vsaj kar se tiče baltskih zadev. Edinole s Švedsko je drugače, ali tudi tu le v omejenem smislu. Sicer so se pa že ponovno pojavili načrti, da bi se Švedska vsaj s Finsko tesneje zveza- la, pa se doslej še niso mogli realizirati, zakaj preveč je še nasprotij iz preteklosti. Saj je Švedska do 1. 1809. gospodovala na Finskem, in še do danes je ostalo v deželi blizu pol milijona Švedov, ki jih polagoma odriva finska nacionalna emancipacija z najboljših družabnih in gospodarskih pozici.1': kier pa imamo opravka-z nekdanjimi JrospodaHi in hian-ci, tam se more šele polagoma m-i nravi ti osnova za iskreno rn trdno prijateljstvo. Podoba je potemtakem, da preostane v območju možnosti samo baltska zveza v omejenem obsegu, pa tudi do te je bržfcone nekoliko dlje, nego se zdi na prvi pogled. Stališče francoske vlade do malih drža*, posebno do Male antante. ostane neizpreme-njeno. Francija ne samo ne bo zapustila svojih prijateljev, nego b« nastopala samo skupno z njimi. Spomenico sestavlja Boncour osebno. Po vesteh, ki jih je dobil »Tempsc, bo francoska spomenica predstavljala poseben načrt, različen od italijanskega načrta in britanskih dopolnil; spomenica se bo sicer naslanjala na ta dopolnila, a skušala razširiti prvotni načrt v okviru Društva narodov, tako da bodo zajamčeni tudi interesi drugih držav. Solidarnost opozicije Pariz, 3. marca. r. Odločnost Male antante ni sedanja akcija njenega zastopnika v Parizu g. Titulesca so povzroči>ie, da so velesile uvidele, da Mala antanta nikoli ne bo pristala na revizijo mirovnih pogodb. G. Titulescu je pri svojih razgovorih v Parizu, ki jih sprertuiiaio vsi francoski politični in diplomatski krogi z največjim zanimanjem, dobil dosedaj od vseh državnikov in politikov najboljši vtis. Stališče Male antanto je docela v skladu s stališčem francoske vlade. Na današnjem sestanku z bivšim ored-sednikom vlade Tard eujem je g. Titulescu mogel ugotoviti, da je tudi celokupna današnja opozicija v Franciji enakega mnenja kakor Mala antanta. To stališče bo g. Tar-dieu verjetno izrazil tudi pri veJi',1'! debati v poslanski zbornici, ki se bo vršila še ta teden ni je v tem pogledu solidarna z vladno večino. Govoreč o današnji seji viade poudarjajo tudi listi, da se glede revizije mirovnih pogodb in ravn op ravnosti vseh držav, kakor tudi o vprašanju mednarodne varnosti strinjajo tako vodja desničarske opozioiie Marin, m';iistrski predsednik Daladier. Tar-dieu in Hefrtot Tudi stališče socialista Leona Bluma je v skladu z nazori ostalih francoskih politikov. Odpor proti Jouvenelu Pariz. 3. aprila. AA. Pertinax komentira v današnjem »Echo de Pariš« stališče, ki ga je zavzel francoski poslanik v Rimu de Jou-venel glede italijansko - britanskega načrta o direktoriju štirih velesil. Pertir.ix pravi med drugim: Države Male antante in Poljska ne dopuste. da bi velesile načele vprašanje revizije mirovnih pogodb. Ce bi Francija sprejela načrt britanskega zunanjega ministra sira Johna Simona, bi z eno potezo prekinila vse evoje zveze z Malo antanto im Poljsko. Med najnovejšimi dogodki je brez dvoma najzanimivejši komunike, ki ga je naš rimski poslanik de Jouvenel smatral za potrebno objaviti. Njegov korak je brez precedensa. Ta korak dokazujr, da Jouvenel, ko je postal uradnik, ne more pozabiti, da je prenehal biti senator. Jojvenel je v zasebnem razgovoru skušal vznemiri ti javno mnenje. Skratka, ponaša se kakor italijanski poslanik v Franciji, ki ima pravico, da ae vtika v notranjo politko. Pričakujemo, da bo vlada brez odloga Jouvenela odpoklicala iJ Rima. Protest Poljske Pariz, 3. aprila AA. I»ndonski dopisnik Havas končanem dajanju o kaiterikoli stvari, ki bi se tikala vprašanj, kjoz Nemčije. Kakor vs>e kaže. sta dva izmed nj h avstrijska državljan«, dva pa poljska Na meji v b'ižini NVarnsdorfa so jih ustav li. pretepli in hudo ranili. V BraiwTschweigu je b'l aretiran rektor tehniške visoke šole v Bonnu dr Gassner. Polit čni krogi trde. da namerava pruski nrovosodn-i m nister Kerrl izda-t naredbo. ki bo z nio prepovedal Židom izvrševanje notarskih poslov. Frankfurt ob Meni. 3 aprila, č K^m car frankfurtske trgovske zborrree je odstavi vodstvo tukajšnje efektne borze m ga nadomestil s kom»=ariPm 25 zapriseženim borznim senzfl'fvn k' so židjp po vero;z-povedi. ie bila od^ovp^rta NJa n- hova mesta so prišli sami narodmi soc-alisti. London, 3. aprila, č. Bivši podkralj v Indiji, lord Reading, eden izmed najvplivnejših Židov v Angliji, je imel v londonski gornji zbornici velik protestni govor proti preganjanju zidov v Nemčiji. Kot član židovstke zajednice je pozval vlado, naj stori vse, kar je v njeni moči, ter vpliva na nemško vlado, da prepove nadaljnji bojkot židov. Preganjanje Židov izvajajo Nemci pred vsem iz špekulacijskih in materialnih motivov. Nemčija zlostavlja in zapira židovske profesorje in znanstvenike, sodnike, zdravnike in odvetnike le zaradi tega, ker niso krščanske veroizpovedi. V debati je nadškof iz Canterburvja izia-vil, da se docela sklada z izvajanji lorda Readinga. Današnji angleški tisk izraža nado, da se bo preganjanje židov v Nemčiji kmalu ustavilo, ker se je nemška vlada gotovo že prepričala, da bi nadaljnji bojkot izredno Škodil ne le kulturnemu in političnemu prestižu nemškega naroda, temveč tudi njegovemu gospodarskemu razvoju. Newyor*, 3. aprila, č. Pred nemškim generalnim konzulatom se je vršilo včeraj veliko protestno zborovanje zaradi preganjanja židov v Nemčiji 11 svetovno znanih glasbenikov je poslalo Hitlerju prošnjo, naj prepove nadaljnje politično ia versko preganjanje židov. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je imel telefonski razgovor z ameriškim poslanikom v Berlinu, ki mu je poročal o razvoju protižidovs-ke kampanje v Nemčiji. Po razgovoru je Hull sprejel novinarje in jim izjavil, da situacija ni več alarmantna in da je bojkot židov nehal Santiago de Chile, 3. aprila, č. Okrog 3000 židov je na javnem zborovanju manifestiralo za bojkot nemškega blaga, dokler ne preneha nemški fašizem preganjati njihovih verskih somišljenikov. Zahtevali so ukinitev vseh poslovnih stikov z nemškimi denarnimi zavodi in trgovskimi podjetji Spremembe v Hitlerjevi vladi Berlin, 3. anriia. AA. V poiitičmih krogih govore, da pride v kratfkem do rekonstrukcije Hitflerjeve vlade. Papen bi stopil na mesto Neuratha, Hugenberg bi pa zavzel Panenovo mesto. Provokacije v Posaarju Pariz, 3. aprlia. AA Včeraj so prirediJI nacionalni socialisti v Saarbruckenu manifestacije za vrnitev Posaaria Nemoaii. Med manifestanti ie bHo mnogo članov bivših hitfepevskih organizacij v Posaarju-Njihovi voditelji so grozili komunistom 'ti sociahstom v Posaarju. češ da hočejo povzročiti intervencijo Franciie in oriredit« boljševiško revohioijo. Saarbricken. 3. aprtfa. AA. Včeraj se ie vrš:la letna konferenca krščansk:h rudarskih <»ind%atov t>od oredsedništvom pruskega državnega tajnika' Gneseria. Ob sklepu konference so soreieK resohiciio. k# oravi. da so rudarji oosaarskega krščanskega smd^kata neomajni v že-Mi. da se zdniži'n z nemškim narodom, ne glede na to. kakšna ie oblika nemške vlade. češka mladina zahteva slovansko politiko Kongres mlade generacije Poslanica dr. Kramara — Po idejn nejasnosti v kaotični prvi dobi ob koncu svetovne vojne, ko so najrazličnejše nove ideje tako rekoč izpodrivale drugo drugo ;n grozile zla^t; pri slovanskih plemenih pretrgati kontinuiteto m seluusti s komaj zavrženo preteklostjo, jc bila češka mladna prva, ki osebne potrebe. Da bo razdelievanje čim objekt: vnejše in potrebam odgovarjajoče, prosimo vse, ki so naše knifce potrebni, da nam pošljejo prosr.ie podprte z opis m krajevnih razmer in z v^emi posebnimi željami, nanašajočimi se na vsebino zvezkov. temeljito pobiranje knjig tudi v obmejnem Mariboru, kakor se je izvršilo v Celju in teče sedaj v Kranju. Vsa ta akcija se izvaja sistematično pod enotnim vodstvom, ker le skupen nastop, ki bo važen zlasti pri ustanavljanju knjižnic, bo mogel doseči potrebne in zaželjene uspehe. — Pozdravljamo iniciative nekaterih lokalnih faktorjev, ki so tudi sledili našemu zgledu, vendar pa obžalujemo, da niso znali ceniti vrednosti enotnega nastopa za čim večjo korist vsem našim rojakom v tujini. Zahvala narodni Ljubljani Akcijski odbor knjižne akcije se naj-iskrenejše zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tako velikega dejanskega uspeha knjižne akcije. Ljubljana 'je darovala 20.000 knjig in 670 letnikov revij. Ljubljana je s tem darilom dokazala, da se zaveda svoje nacionalne in kulturne naloge kot na^e središče ter je s knjižnim darom dokazala tudi ljubezen do vseh naših rojakov, kjerkoli se nahajajo in voljo, da jih očuva naši narodni zavesti. Vsi mladi sodelavci pri knjižni akciji obenem z zahvalo izjavljamo, da nam bo dejanje naše narodne Ljubljane velik in zadosten moralni kapital za vse nadaljnje obsežno narodno obrambno delo, ki ga nameravamo izvesti v korist naše narodne bodočnosti. V Ljubljani. 4. aprila 1933. Akcijski odbor knjižne akcije. Žalostna usoda in smrt ruskega begunca tj - Hrastnik, 3. aprila. Danes zjutraj se je razširila po vsej dolin; žalostna ves: o smrti 4Metnega rudniškega uslužbenca, bivšega rus.kega podpolkovnika g. Miloša De Lazarija. Poko;nik je bil rodom iz južne Rusije Leta 1912 je dovršil vojaške šole in vstopi v rusko armado, z ostanki Wranglove armade pa je prispe' v Jugoslavijo. V Ljubljani je dovršil jamomeTsko šolo in dob i leta 1921 delo pri hrastmškem rudniku. V Rus:ji je zapustil ženo in sinčka, katerega pa je videl samo na slikah. Nekaj let po svoji naselitvi v Hrastniku je izvedel ;z svoje domovine, da .se je njegova žena vnovič poročila. ker ie bila prepričana, da je nadel v vojni. Ta vest ga je močno no'r:a in lotila se ga je huda živčna bolezen. K je okreval. na ie zbolel na tuberkulozi srečno pa se je rešil tudi te nevarne bolezni - i dolgem zdravljenju v vurberškem zdravilišču. Pozneje ie prestal še težko operacijo, lansko je najslavnejši pevec, sveta! Nje- govo gostovanje v vlogi „Do!t gh5i$&©tte« bo največja senzacija Ljubljane! ||| leto pa je bil z mnogimi domačini vred re-duc ran pri rudniku. Naposled se mu je posrečilo, da je bil vnovič zaposlen kot delavec in opravljal je čuvajsko službo Pri vseh teh težkih izkušnjah pa mož ni obupal in v zadnjem času se je zelo veselil, da bo prišla k njemu iz daljne ruske domovine njegova stara mati z njegovim sinčkom. Pred tremi leti si je že pridobil naše državljanstvo in ko je trdno upal na prihod matere in sina, si je urejeval tudi večje stanovanje z vrtom. Od krute usode toliko preganjanega meža, pa se ga je pred nekaj dnevi zopet lotila duševna bolezen in odpremiti so ga morali v občinsko ubož-nico za Savo Pridelili so mu tudi stražarja. ko pa se je ta snoči okrog 11. ure za trenutek odstranil, je bolnik utekel iz sobe. Takoj so ga začeli iskati in okrog polnoči so ga našli vsega razmesarjenega na železniškem tiru. De Lazari. ki je storil žalostno smrt v popolni duševni zmedi, je bil dober človek in dolga leta zvest član Sokola. Nesrečno žrtev krute usode bodo jutri ob 16. položili k večnemu počitku na dolskem pokopališču. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena kislina v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarji, motne sluznice preidejo z upo-i rabo »Franz Josefove« grenčice. Števil- I ni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. ljudje Absolutna pasivnost Bele Krajine Kakor smo že večkrat napovedovali, so se sedaj v nastopajoči r-omi&di pričeli mj-resnejši časi za Belo Krajino. Stalna suša je prisilila našega kmetovalca, da izda tuni one zadnje bore prihranke in tako preživi svojo družino in glave v hlevu. Naši kraji so pretežno vinogradniški in jim je ta panoga edini pridobitveni vir. Zidanice pa so še danes polne polnih sodov. Kupcev od nikoder. Kmet bi dal vino za druga živila in za semenski krompir, niti tega ne mo.*e. Najtežje vprašanje, ki se sedaj pojavlja v Beli Krajini, je ono semenskega krompirja. Lanski pridelek je popolnoma neuporaben in nesposoben za seme. Ako ne bodo v najkrajšem času oblasti priskočile na nomoč. bo za sajenje prepozno, pa bo prihodnje leto zavladala lahko enaka in še večja beda. Kmet nima denarja niti za nabavo najnujnejših življenjskih potrebščin in ne more kupiti niti krompirja po še tako nizki subvencionirani ceni. Potrebna bi bila tudi velika obzirnost pri izterjevanju davkov in drugih dajatev, zlasti pa pri zaostalih davščinah. Naš kmet je dal vse od sebe. ker zna ceniti pomen -držtve in ve, da država brez davkov ne more obstojati Vendar pa je potrebno upoštevati pasivnost krajev, v katerih naš narod živi, ker ga bodo sicer rubežni živine in drugega popolnoma uničile. Vino nima prave cene. Ona malenkost lokalnega konsuma ne zaleže prav nič, ker more kmetovalec samo večji izkupiček s pridom uporabiti, dočim se manjši zneski razgube. Zaradi denarne krize, ki jc občutijo tudi vsi naši domači denarni zavodi, ne more naš od nekdaj vrčmi kmetovalec priti niti do svojih prihrankov, da bi z njimi pokril najvažnejše potrebe ali poravnal obveznosti do države. Ako bi Dričeli qo. stilničarji po naši Gorenjski in Notranjski točiti malo več belokrajinskih vin, ki so zajamčeno zdrava in dobra, bi tako zelo olajšali našo bedo. Bila bi res nujno potrebna stalna propaganda naših vin. da bi se mogla povsod uveljaviti, kakor po svoji kakovosti tudi zaslužijo. V zvezi z vsem tem seveda občutijo najbolj splošno pomanjkanje V3i ->aši obrtniki brez razlike. Gostilničarji so obremenjeni s točilnimi taksami in lavni no Dometu pred tremi, štirimi leti. če*.udi je lanašnji promet padel na četrtino. Enako hudo so prizadeti trgovci. Priznana pasivnost naših krajev, zlasti v zadnjih letih, je zadosten dokaz za potrebo revizije vseh obremenitev vsaj do olajšanja in izboljšanja sedanjih prilik v Beli Krajini. Metliška JRKD je tozadevno tudi ukrenila vse potrebne korake, pa upamo, da se bo naš naroini poslanec g. Dako Makar energično zavzel za nujno re-meduro. ker bo sicer moralo priti do poraznih posledic Priznamo vsi težavni položaj države same in se zavedamo svojih državljanskih dolžnosti, vendar pa nam je pri sedanjih prilikah potrebna najnujnejša pomoč in uvidevnost. Jutri velesenzacija! raketo na IJlarA ob sladkih zvokih šlagerjev najpopularnejšega komponista Paula Abrahama in izvrstnih dovtipih najbolj priljubljenega komika Szoke Szakalla Ves polet je krasna film. opereta en I ttetta z Magdo Schneider in Hermanom Thimigom v glavnih vlogah Start jutri v Elitnem kinu Matici Tragična smrt starega prevžitkarja Ptuj, 3. aprila. Ptujsko sodišče vodi preiskavo o zločinu, ki j«; je zgodil pri Sv. LiTbanu pri Ptuju v noči od sobote na nedeljo. Žrtev tega zločina je 70-letni prevžitkar Franc Bezjak, ki je pred dvoma letoma prodal svoje posestvo Zorku pri Sv. Urbanu in si na svoji nekdanji domačiji izgovoril svoj kot in prevžitek. Starec se je mnogokrat pritoževal, da ni zadovoljen s svojo oskrbo, nihče pa ni pričakoval, da bo tako ialostno končal. V soboto popoldne je 17-letni Anton, sin posestnika Žorka, ki je slaboumen, nekje popival, ponoči pa je fant opit in razdivjan od šmarnice z nožem navalil na starega Bezjaka in mu prizadejal po vsem telesu 17 hudih ran. Nesrečnemu starcu je na obeh rokah prerezal žile. Zmedenega in še pijanega zločinca, ki je bil še ves krvav, »o orožniki prijeli v nedeljo zjutraj in od vedli v zapore ptujskega sodišča. Trupl< nesrečnega prevžitkarja so obducirali na domačem pokopališču in ugotovili, da je bilo več ran smrtononih in da jim je takoj podlegel. Zopet lepo — res varovano po vsakem pranju Zapuščina milijonarke Mitričevičke Beograd, 3. aprila. Velika hiša pokojne milionarke Drage Mi-tričevičke v ulici Kralja Milana je sedaj kar naenkrat oživela. Najprej so najeti delavci spravljali iz nje velike kupe raznovrstne stare šare in smeti, potem pa so nastopili delo zidarji in kleskarji, ki čistijo zapuščeno hišo od zunaj in znotraj. Ko je hiša čudaške milijonarke, ki je tako tragično končala svoje življenje, po dolgih letih spet oživela, se je zbralo pred njo mnogo radovednežev. S posebno naglico urejujejo delavci zlasti pritlične poslovne lokale, ki so že vsi oddani. Zapuščeno hišo je oživela odločitev sodišča, da se nepokretnine pokojne milijonarke prepuščajo njenemu nečaku Veliboru Jovanoviču, ki študira na Dunaju. Sodišče j je Jovanoviča priznalo za glavnega dediča m mu prisodilo nepokretno premoženje njegove tete. O deležih ostalih sorodnikov se še razpravlja, ker se še ni dalo ugotoviti, koliko je med zapuščino gotovine. O zapuščini bo gotovo še sledilo mnogo razprav pred civilnim sodiščem. Odvetnik Ristič, ki zastopa glavnega dediča Jovanoviča, je sedaj sodišču dal tudi neke podatke, s pomočjo katerih se bo morda rešila vsaj uganka, kdaj je nesrečna milijonarka prav za prav storila žalostno sm-rt. Odvetnik je doznal, da je imela Mi-tričeva v neki zadrugi deponirano okrog 700.000 Din gotovine in tri vložne knjižice od raznih denarnih zavodov. Mitričevičke, kakor znano, ni bilo več iz hiše po velikem snegu, ki je zapadel v Beogradu letos ob koncu januarja. Ko se je ir raznih okoliščin sklepalo, da se je v hiši dogodila nesreča ali zločin, ni bilo na snegu na dvorišču njene hiše nobenih sledov. Pri zadrugi je odvetnik zvedel, da je bila Mitri-čevička tam v soboto 21. januarja okrog poldneva in da je hotela vzeti svoj denar, ker ga je rabila za poravnavo raznih davkov. V zadrugi se je zamudila preko poldneva in ko se je spomnila, da uradi popoldne ne poslujejo, je denar spet vrnila v blagajno, češ, da ga ne mara shranjevati doma. ter je odšla z zagotovilom, da se vrne ponj že zgodaj zjutraj v ponedeljek. V ponedeljek pa je ni bilo in — ker je šlo za denar, bi bila gotovo prišla, če ne bi bila iztrgana iz življenja. Po tej ugotovitvi bo mogoče preiskava o zagonetni smrti beograjske milijonarke vendarle prišla v uspešnejši tok. Hude posledice neprevidnosti Ljubljana, 3. aprila. Danes okrog poldne se je pripetila v znani gostilni »Pri sodčku« težka nesreča, ki je razburila vso tamošnjo okolico. V gostilni je nenadoma počil streL začu! se je bolesten krik, takoj nato pa je prihitela vsa zbegana na ulico natakarica, 24-letna Katica Simuničeva K natakarici Kari Smvuničevi je prihajala često v goste 30-letna brezposelna natakarica, Anica Piškurjeva, doma iz Malega Mlačeva. Kakor skoro sleherni dan je prišla Piškurjeva k S;muničevi, ki jo je podpirala, na obisk tudi danes. Obe sta si pripovedovali različne novice, okrog 11.45 pa je stopila Simuničeva k omari, odprla miznico ter vzela knjigo, v katero je vpisala znesek, ki ga je prej kasirala. Piškurjeva je stala poleg nje in je Simuničeva med pogovorom vzela v roko avtomatično pištolo sistema \VaIter ter jo pokazala rekoč, da jo je odvzela svo'emu zaročencu, brezposelnemu natakarju Feliksu K. Pripomnila je, da mu je vzela pištolo zaradi tega, ker je bil nekoliko vinjen in se je bala, da se mu ne TERPENTINOVIM MILOM pripeti nesreča. Med govorjenjem pa je nenadoma počilo m že se je zgrud;la pod srce ranjena Piškurjeva poleg omare na tla. Silno prestrašena Simuničeva je v svoji zbeganost; pustila žrtev nesreče na tleh in hitela v Gosposko ulico, kjer je hotela poiskat' svojega fanta, nato pa se iaviti p*>-liciji. V gostilni so tedaj sedeli kurač Ivan Z., Žagar Ivan J. ter knjigovodja Vinko O., ki so pom..gali Piškurjev! ir> obvestili o nesreči tudi reševalno postajo. Težko ranjeno Piškurjevo so prepeljali z reševalnim avtom v bolnico, kjer so ji nudii pomoč. Simuničevo so takoj nato aretirali, zadišali pa so tudi Feliksa K., čigar last je bila pištola Vse priče so na pol ciji izpovedale, da je šlo zgolj za nesrečo in dogodek nima nobenega ozadja, prav t" k o pa je tudi izpovedala v bolnici zapi sana An ea Piškirr-jeva. katere stanje je sicer precej težko, vendar pa ne smrtno nevarno. Važna sprememba pri socialneni zavarovanja Te dni je ravnateljstvo OUZD v Ljubljani sklenilo, ^a se od 21. marca letos podaljša podporna doba od 20 na 52 tednov. Podaljšanih pr^l por bodo deležni oni člani, ki so bili tekom zadnjega leTa pred boleznijo zavarovani in plačur to ne odgovarja zakonitim določilom, člani pa si r><> izstopu iz dela lahko sami podaljšajo članstvo in sicer v istem mezdnem razredu, v katerem so bili zavarovani nazadnje. M-orajo pa r>la-čati mesečni prispevek zadnjega mezdnega razreia najkasneje v 4 tednih potem, ko so zadnji dan delali. To je. zakonita pot, po kateri morejo tudi sezonski delavci dobiti pravico do porodnih dajatev. Elitni kino Mataca Telefon 2124 Z o žirom na ogromno zanimanje občinstva ša danes ob 4., in x/il0. uri zvečer ŠPIJONKA E 3 Velenapeto filmsko delo o tajin-stvenem rovarienju špijonov med svetovno vojno! Trude v. Moio, Kari Ludvik Diehl Najnovejši Foxov zvočni tednik in krasen dopolnilni spored < i? i iT TURNI Pl JL% ^ Jy J> b A J I. G mmm ^Hamletu" Danski princ, oblečen v žalno obleko, z bleščečim amuletom na prsih, hodi zopet po dvoranah danskega dvora. Kolikokrat so ga že obudili v življenje? Malodane vsi narodi sr» razglabljali o njegovem rojstvu in usodi, o skrivnostih, ki jih razodeva njegova beseda. 1'red leti so ga množice hodile gledat v dramo. Ali jih je vabilo bledo lice z neizmerno tugo v prsih, ali njegova nesrečna ljubezen do lene Ofelije? Ali beseda o smrti ob kateri se sleherniku vsaj enkrat v življenju jstavi noga? Morda fabula, tako pestra in barvita, kakor da jo je oblikovala fantazija številnih rodov- Najbrž vse to in še marsikaj kar je na »Hamletu« vedno noro in dražliivo. kar ie vzniknilo ;z najglobljih virov človeške usode Človek je tisti vodnjak, iz katerega ie umetnik zajemal in bo zajemal skozi vse dobe. čeprav ®e včasih ta pri prosta resnica poskuša posiliti. Se ne da — in ni ontrpbno Njegova pot. Danski princ, ki se je rodil na Angleškem9 Ker se ie Shakespeare preselil na Dansko, da ie lahko izrekel »nekaj gnilega ie v državi angleški« Z.inanii okvir V svetu, ki je prišel v nered, ie začutil Shakespeare upor. ki ga ie zval. nai vstanp in tra uredi Od upora prevzet, v lastno notranjost zatopljen, je napisal »Hamlet?« Nikomur ne jemlje volje do dejanja, nikomur, kdor čuti v sebi voljo in moč, da bi uredil svet. Toda Shakespeare ni mogel preko razkola. Razjeda ga dvom, pekoča želja. da bi spoznal prav vse do konca in zato mu leži ob vsakem koraku pred nogami poleno — misel, dokler se ne sproži lavina in pogine pod njo on in stari svet. Umirajoč prepušča kraljestvo Fortinbrasu, možu dejanja. V Hamletu sta se opomin na deianje in v spoznanju otopela volja borila do poslednje minute, v kateri ,so ga vojaške trom-be in koraki armade opozorili, da je Fortin-bras tisti mož. ki mu je dejanje dih življenja. Fortinbras časti Hamletovo truplo, njegovega d.iha. toda le bežen hip. On mora naprej. Bodoči vladar se bo moral kasneje domislil Hamleta, ki je svet preveč obglo-dal. da bi njegovih dognanj postavodajalec zase v tišini ne pretehtal. Shakespeare je umrl. da se je Hamlet rodil. Dosedaj ie star že nad tristo let. V vsaki garderobi evropskih gledališč visi njegova žalna obleka; bil je sen igralca začetnika, ki je sanjal o trenutku, ko bo držal Yo-rickovo lobanio v rokah. Kdor je pisal prvo dramo, je mislil na »Hamleta«. V nekaterih robah. ko sta mu režiser ali znameniti igralec dala novo podobo, ie bil sezonska moda. pozneje je zopet mirno prenašal samoto v rakvi. Folijante so pisali o njem? Vsi stvaritelji boljšega kova so razglabljali o njem. Nekateri patetično prevzeti, drugi modro, tretji ostro in trdo. Igrali so ga z žarometi in z godbo, oblačili so ga v frak; med vsakovrstnimi kulisami, kar jih je v teh tristo letih poznala scenična vednost, se je izpre-hajal. Lansko leto so ga igrali v Moskvi v no*ri podobi. Kritika fe hvalila kreacije posameznikov, ostala pa hladna ali celo zavrnila njegovo preobrazbo v meščanski perspektivi. Trdila je. da je »Hamlet« resničen v vsakem družbenem redu, ki se izmota iz plenic svojega rojstva. Stoji v evropski literaturi med najglobljimi umetninami, v katerih se odraža bistvo človeške narave, pri koreninah neizpremenljive. Dolga ie ta »Hamletova« pot iz odra na oder, skozi vse perturbacije evropskega človeštva; do danes mu še ni izpremenila obličja. Spočet ie bil iz Shakespearejevega rebra in je ostal človeku zvest dražnik do današnjih dni. V časih njegoveea rojstva se je prekvašala podoba sveta. V renesansi in reformaciji se je prebudil človek ter se pričel upirati dogmam starega sveta. V kozmoe se mu je uprlo oko in stopil je v niegovo žarišče. Opore srednjeveške družbe so trohnele. valovi so se zgrnili nad jambori najmočnejšega imperija. nosilca svetovne katoliške ideje, onstran kanala, pred obličjem Angleške so zabijali pilote za prvo svobodo človeka. Ozračje ie bilo strupeno in nosno, ko je Hamlet z baročno zanoeitostjo poskušal zajeti koz-mos. Novi prevod. Dokler ne izide knjiga. je kajpak težko poglobiti ee v podrobnosti. Vendar je čutiti, kako mu je dal Zupančič nov značaj in ritem, v čemer se je mogel le mojster slovenskega jezika z drugim meriti. Cankarjev prevod, blagoglasen in zveneč, se je preko kočljivih mest povzpel e pesniško lahkoto in je z drzno kretnjo zakril sem in tja smiselno nejasnost. Zupančič se je zavrtal v globino. Pretehtal je sleherno besedo, postavil jo na tisto mesto, kamor jo zahteva logična jasno6t. Zato stoji igralec pred odgovorno nalogo, da v tej domači govorici tolmači Hamletova čjstva in misli ter ne sme prezreti nobene subtilnosti. Po sluhu se razloči, da je ta prevod morda izmed vseh dosedanjih Zupančičevih najbolj do-gnan. Skop in zgneten do poslednje možnosti, v izrazu pa bogat, da imamo mogoče danes zanj preslabo napeto uho. Igra se izrazi za najgloblje misli, čustvu daje barvito obleko. Včasih se nam zdi, da ni različen od govorice v domači rabi; ko prisluhnemo še enkrat, se nam odkriva stroga notranja logika in melodičen ritem naše besede. Pri-meranje bo nadvse mikavno, zaenkrat presojamo lahko le monolog »Biti — ne biti«. Štirideset Cankarjevih verzov je Zupančič izrazil v šestintridesetih. Tenko uho bo kaj hitro opazilo, kako pestro je razsvetlil Zupančič smisel tam. kjer je ostal Cankar zvest nemškemu prevod'j. Le nekaj primerov. C.: Ce bi groza pred nečem neznanim ne m o-tila nam volie. 2.: isto tam nam hromila volje. C.: da trpimo znana zla... 2. isto temu, zla pričujoča C.: Tako nas vest pretvori ve© v plašljivce. 2.: Tako naa mi6el dela vse plašljivce. Knjiga bo odkrila tudi Zupančičeve razloge za te izpremembe. Novi prevod vzbuja še nove misli. Razločili smo, da so igralci, vajeni Zupančičeve besede v Shakespearjevih prevodih, z naporom zmagovali sedanjega. Marsikdaj ie bila izgovorjena beseda še medla, da je zdrknila in ni še izražala. Ali ni morda Zupančič v tem prevodu tako dopolni! jezika, da bo treba še šole zanj. In to v času. ko je slovničar podjarmil pisatelja, ki v svojih anemičnih doživetjih ne ustvarja več živega jezika, da ne omenjam prevajalce, katerim je posel obrt in jezik dreta. j K. (Konec jutri) Na razstavi sodobne arhitekture v Parizu so zastopani tudi Jugoslovani, m sicer z osnutki devetih arhitektov iz vseh naših kulturnih središč. Jugoslovanski oddelek je organiziral v Parizu živeči arhitekt Ljuba-mir Ilič iz Splita. Šimunovieeva fiovela »Alkar«. eden naj • epš|h pripovednih spisov v srbskohrvaški književnosti, se prevaia v angleščino in bo izšla v Londonj z ilustracijami ge. Nore Lavrinove. tudi pri nas dobro znane angleške 6likariee. soproge našega odličnega rojaka g. univ. prof. Janka Lavrina v Notinghamu. Uspeh Milana Begovioa na beograjskem odrn. Beograjska drama je v soboto uprizorila Begoičevo komedijo »Amerikanska jahta u Splitsko j lucic. Komedijo sta občinstvo in kritika sprejela z lepim oriznaniem. tomače vesti Iz Liubljane * Izročitev odlikovanj. Včeraj dopoldne j« v Ljubljani ban g■ dr. Marušič izročil g. ban dr. Marušič g. Vaierijanu TJ č a k u, pnjorju križevniškega reda in g. Alojziju i' a v 1 i ji n, veterinarskem inšpektorju t pok., red sv. Save 3. stopnje. G. Učak je bil odlikovan za svoje uspešno delovanje na karitativnem polju, ki je, kakor je poudaril v svoji ;*atavali, dobilo s tem najvišde priznanje, g. v«vlin pa za zasluge, ki si jih je pridobil kot bivši šef veterinarskega odseka banske uprave. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. • Vojaške vesti. S kraljevim ukazom so imenovani: Za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande prve armijske oblasti konjiški polkovnik za generalštabne posle Dimitrij Predič; za vršilca dolžnesti načelnika štaba komande 5. armijsko oblasti ge-ueralštabni polkovnik Milorad Majst~mou polkovnik ut generalštabne i>osle Vladimir Kol ar; za vršilca dolžnosti šefa odsek;« za vojno književnost zrakoplovni podpolkovnik Dragotin Savič; aa vršilca dolžnosti pomočnika načelnika štaba komande savske diviziijske oblasti pa pehotni major za generalštabne posle Zvonlmir Zupančič. ♦ Napredovanje v državni službi. Janko švajger je imenovan sa višjega pristava v ministrstvu za. socialno politiko in narodno zdravje, Alojzij Rant pa za sodnika v t>. položajni skupini pri sreskem sodišču na Krku ♦ Jugosiovenski univerzitetni klub v Ameriki. Cleve-iandski Slovenci in ostali Ju- gosloveni ter absolventi vseučilišč so ustanovili »JugosLovenski univerzitetni klub, čigar predsednik je znani slovenski zobozdravnik dr. Maly. Klub šteje 52 članov. Ostali odborniki pa so: Mateij Brajdič, Viljem Vidmar in Jurij Vojnavič, ki so pod pre dsedn i k i, Ralf Butala in Vera Knaus tajnika, Fran Grdina blagajnik, Fran Su-hadolnik pa arhivar. ♦ Zveza knjigarjev Jugoslavije. Preteklo »oboto in nedeljo se je v Zagrebu vršila konferenca knjigarjev, na kateri je bilo sklenjeno, da se ustanovi Zveza knjioarjev Jugoslavije. Konference so se udeležili delegati iz Ljubljane, Zagreba Beograda in Novega Sada. Zvez« bo imela svoj sedež v Beogradu, njena svrha pa je pospeševanje domače knjige ter strokovnih vprašanj. ♦ Zveza absolventov kmetijskih šol. Ustanovni občni zbor Zveze se je vršil v nedeljo v Ljubljani ob udeležbi nad 70 tovarišev, ki so se prav iskreno veselili svidenja, nekateri po nekaj letih. V ožji odbor so bili izvoljeni: Janez Ovsenik, Pre-doslje pri Kranju, predsednik, Martin Puk-lavec, Ormož, podpredsednik, Tone Bantaa, I>ol pri Hrastniku, tajnik, Lojze Miklavec, Podanolnik uri Ljubljani, blagajnik, Janko Jerala, Vodice in Viktor Sonc, Novo mesto, odbornika. Upati smemo, po sestavi odbora in. po navdušenju navzočih tovarišev sodeč, da bo Zveza živela in se razširila med vsemi absolventi. V širši odbor so navzoči tovariši izvolili iz vsakega okraja po enega odbornika, ki ima nalogo, organizirati podružnico v svojem okraju. HALO! HALO! HALO! »Kavarna Central" vsaki večer damski koncert ♦ Turistična sezona v Dalmaciji. Na splitskih ulicah se opaža vedno več turističnih skupin. Za velikonočne praznike je prijavljen prihod nemškega turističnega -parobroda general von Tauben« s 400 potniki, ki pos<»tijo Split, Trogir in Solin, potem pa odpotujejo v Dubrovnik in druge turistične kraje južne Dalmacije. ♦ žalostna smrt starčka. Te dni je tragično preminil nad 60 letni mizar Simon Leskovar iz '^ušečke vasi pri Poljčanah. Pred dnevi se je odpravil v Novo vas pri Slov. Bistrici, kjer je pri ne.kem kmetu prevzel v izvršitev manjše mizarsko delo. Ko se je po izvršenem delu zvečer vračal proti Bistrici, je sredi poti slab in obnemogel v temi zašel in padel v potok, kjer je utonil. Pokojnik je bil svoje dni v Ameriki, imel je v Poljčanah prej tudi lepo posestvo. Na stara leta pa je prišel ob vse ter se je siromak le za silo z delom preživljal. Njegova tragična smrt je zbudila med znanci splošno sočustvovanje. Sodba gospodinj je neizpremenljiva, da sta DR. OETKERJEV PECILNI PRAŠEK in VANILINOV SLADKOR neprekosljiva. ♦ Obsodba bivšega sreskega načelnika. V Cačku je bila preteklo soboto razglašena sodba bivšemu sreskemu načelniku Milora-du Proti§u. ki je zagrešil v službeni dolžnosti 12 zlorab. Obsojen je bil na 3 mesece zapora in na plačilo stroškov kazenskega P<_>sto panja. + Prijetno presenečenje. Informirani smo, da je novo pomladansko črno Bok pivo že izgotovljeno in se je dobro posrečilo. — Isto bo pivopivcem, prijateljem Bok piva in tudi našim damam zaradi svojega milega in prijetnega okusa prijalo. To novo pomladansko Bok pivo stavi pivovarna Union v soboto 8. t. m. v promet in bo sigurno dobrodošlo. r^flMBMB gg ..Zvočni kino Ideal" 1 Danes premiera senzacionalnega filma Iz newyorškega podzemlja! Al Capone in delovanje o pašnih gangsterjev ter tihotapcev! Talinstvena 1 šestoric? I Wallace Beery Ob 4., 7. in 9. uri zvečer i—BBB— u_ Novi železniški direktor g. Josii Cugmus, ki je prispel v nedeljo zjutraj s simplonom v Ljubljano, j« v teku nedelje prevzel posle od dosedanjega direktorja inž. Maksa Klodiča Davi je novi direktor nastopil službovanje ter r teku dopoldneva sprejel vse načelnike direkcijakih oddelkov, ki so mu poročali o tekočem delu v svojih oddelkih. Njegov prvi stik z novim osebjem je napravil vtis, da je dobila železniška direkcija novega vrhovnega šefa, ki je po prikupnosti in razumevanju enakovreden naslednik svojega prednika. G. inž. Klodič se bo drevi ob 20. z beograjskim brzovlakom odpeljal v Subotico; železničarji mu pripravljajo toplo slovo. u— Glasbeni kritik Gerhard Krause bo predaval v sredo in četrtek, v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. V sredo predava o sodobni madžarski glasbi, v četrtek pa o sodobni poljski glasbi. Začetek vsakeoa predavanja bo točno ob 16. uri. Ravnateljstvo drž. konser-vatorija v Ljubljani, ki prireja to predavanje, vabi gojence zavoda ln sploh vse ki se zanimajo za glasbo, k tem predavanjem. Vstop je prost G. predavatelj bo sodobno glasbo obeh narodov reproduciral na gramofonskih ploščah. u— Zlata Gjungjenac-Gavella in Josip Gostič, prvaka naše opere, nastopita v soboto 8. t. m. v opereti »Mala Floramy« v kateri sta pred kratkim dosegla v Splitu triumfalen uspeh. Ker se gospa Zlata Gjun-gjenac topot prvič predstavi našemu občinstvu v opereti, priporočamo, da si občinstvo nabavi vstopnice v predprodaji. Cene bo običajne. Zaloga najlepših damskih plaščev v Ljubljani A. PAULIN, Kongresni trg štev. 5. u— Občni zbor Angleškega društva. V sredo se je vršil v Kongresna kavarni X. redni občni zbor Jugoslovenskega društva za proučavanje angleškega jezika, ki ga je otvoril podpredsednic dr. F. Majaron v imenu odsotnega predsednika g. bana dr. Ma-rušiča. Iz poročila tajnika g. Kermavnerja posnemamo, da je društvo v kratki poslovni dobi izza izrednega občnega zbora v novembru lanskega leta zelo poživilo svoje delovanje. K 150 starim je pristopilo še 33 novih članov. Na novo se je otvorila društvena čitalnica in knjižnica v Rožni uLici št. 41, ki se je članstvo prav marljivo poslužuje. Knjižničarka ga. Grahorjeva je knjižnico na novo uredila. V društvenem lokalu se vršijo trije tečaji, dva za začetnike pod vodstvom ge. Grahorjeve in gdč. Bukovčeve, eden za naprednejše pod vodstvom gdč. Perdanove. Na novo se otvarja otroški vrtec, ki ga bo vodila gdč. Zidarjeva. Društvo je v pretekli poslovni dobi priredilo dvoje javnih predavanj ge. Copelan-dove o »Pestrosti britanske pojtrajine« in gdč. Oxleyeve o Londonu, ki sta bili dobro obiskani, Društvo vzdržuje stalne zveze s prijatelji v Vel. Britaniji in Ameriki, kakor tudi z drugimi angleškimi društvi v državi. Klub Anglo-American-Yugoslav v Beogradu je stavil društvu zanimiv predlog za tesno kooperacijo. Posebno zahvalo je izrekel tajnik gg. Greenu ln Hilleyu ter Foreign Officeu v Lodonu za brezplačno pošiljanje časopisov in revij, g. šlebingerju ravnatelju Licealne biblioteke, za hrambo knjig tekom prejšnje poslovne dobe, ge. Copelando-vi, ki je bila »špiritu« movens« društva izza njegove ustanovitve in ki je zopet podarila društvu večje števiio knj g. ter g. Čim-žarju iz Cemelj pri Kranju za podarjene vezane ilustracije. Blagajnik g. ©vigej je poročal o finančnem stanju društva, ga. Grahorjeva pa o stanju društvene knjižnice, ki obsega približno 1200 knjig in revij. Poročilo revizorja g. Miklavčiča je občni zbor prešel k prihodnji toč k i dnevnega reda spremembi društvenega imena m je sklenil, da se dosedanje ime društva »Jugoslo-vensko društvo za proučavanje angleškega jezika.* spremeni v Angleško drjštvo v Ljubljanu«. Po izčrpanih slučajnostih je podpredsednik dr. Majaron zaključil občni zbor. Koncem t. m bo d-cš-vo proslavilo 10 letnico obstoja s predavanjem dveh dramskih iger in tOizca-cnlmi točkami c 111 ŠOLSKI DOM < v* Tel. 33-87. Danes ob 20., jutri ob 18. in 20., v četrtek ob 20. uri največji filmski epos iz zgodovine kolonizacije »Magija zapada" V glavni vlogi: Marlon Les- sing, Theo Schall. PRIDE! PRIDE! Njene ustne, moje sanje CEtNE. > HO, 8 , ž, 5, 4- 01 rs u_ »Predavanje o buimanih i« prebivalcih pokrajine Ovambo v Južni Afriki. Pri-rodoznanstveni sekciji MD za Slovenijo se je, kakor smo že opozorili, posrečilo pridobiti g. dr. Le b zel terja z Dunaja za eno samo predavanje o njegovem dveletnem bivanju med domačini južnoafriške puščave Ka-lahari. G. predavatelj se je mudil oa tej zanimivi ekspedieiji v letih 1926—1928 in Je študiral posebno razna plemena bušmanov v severozapadni Kalahari ter prebivalce dežele Ovambo. Živel je s temi domačini več mesecev skupno, tako da se je prvič posrečilo seznaniti se po bližje ž njihovimi šegami in mitološkimi predstavami. Predavanje bo spremljalo okoli 100 diapozitivov, ki bodo prav nazorno pokazali ne le ljudi, marveč tudi vso pokrajino, njeno pičlo rastlinstvo in živali. To predavanje se bo vršilo v veliki dvorani Uniona in so vabljeni najširši sloji. Vstopnina je to pot zaradi kritja večjih stroškov nekoliko višja, namreč sedeži so po 10 in 6, stojišča pa po 3 Din Na predavanje bomo še opozorili Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Pa kaj bo — si zvedela Lizi — pri Slamiču danes na mizi? »Tisto, kar najbolj v slast gre ti: svinjski ocvrti kotleti!« u_ Kurbam-Bajram. V četrtek napoči velik muslimanski praznik Kurbam Bajram, ki traja tri dni. V teh dneh potujejo muslimani vseh narodov in držav iz vseh delov a veta v sveta mesta Meko in M edino, da opravijo svoje skupne molitve v starodavnem svetišča Kajbu. Za vojake islamske veroizpovedi ljubljanske garnizije bo zaradi tega velikega praznika v četrtek 6. t. m. ob 5. vojaški imam g. Ahme-doševič opravil službo božjo v vojašnici Vojvode Mišiča v Metelkovi ulici. Tej siužbi L-ožji prisostvujejo tudi muslimani civilisti, ki prebivajo v Ljubljani. u_ Hišnim gospodarjem v vednost. Združenje krovcev je v nedeljo objavilo da g. Ivan Janežič iz švabičeve ulice št. 7. r.ima krovske pravice in da ni izučen krovec. G. Janežič pa ima v resnici obrtni list za krovsko obrt, ki je datiran z 9. decembrom in lastnoročno podpiran od g. mestnega načelnika in župana. Ta obrtni list je tudi vpisan v obrtnem imeniku in ima torej g. Ivan Janežič, krovski mojster v švabl-čevi ulici 7., pravico sprejemati in izvrševati vsa krovska dela v Ljubljani in v vsej državi. G. Janežič bo zaradi neresnične trditve nastopil proti Združeuju krovcev. u_ Novi odbor »Jadrana«. Na XVII. rednem občnem zboru je JNAD Jadran izvolil naslednji odbor: predsednik Uršič An. drej, cand iur., podpredsednik I Bidovec Stane, cand. jur.. podpredsednik II Roth Matija, can. ing, tajnik I Drovenik Dore, stud. phil., tajnik II Tonin France, cand. phil.. tajnik EI P.raček Josip. stud. mon-t. blagajnik Preinfalk Anton, stud. phil., knjižničar I. Frantar Vlado, cand. iur. knjižničar II. Skala Hugo, stud. iur. gospodar Lah Edvard, tud. tehn., čitalničar Bradač Franjo, stud. iur., arhivar Črn igo j Vlado, stud. iur. Načelniki sekcij: kultur-no-znanstvena Skala Hugo, stud. iur., so cialno-gospodarska Verbič Dušan, stud. iur., ženska Jenko Milica, šahovska Preinfalk Anton, stud. phil, športna Tomažič Mile, cand. iur., zabavna Roth Matica, Marijan, stud. iur., zabavna Roth Matija, cand. iur. Revizorji: Iskra Vekoslav, stud. Iur., Ekar Dušan, cand. mont., Hiter Bole-slav, stud. iur. u_ Žrtev hudih časov, pokojni Franc če. mažar je bil komisionar in ne postrešček, kakor je bilo včeraj navedeno v poročilu o njegovi tragični smrti. u_ Zahvala. Socialna prireditev Zveze gospodinjskih pomočnic, ki se je vršila v nedeljo 2. t m. v Delavski zbornici, je uspela nad vse pričakovanje. Nagovor pomočnice Kramarjeve je jasno očrtal stanovske težnje pomočnic. Julka Kožar je pred-na&ala s toplim občutkom Aškerčevo »Anko«. Simpatično Je igrala pianistka Sei-fert, čustveno violinistka Lubec in z pravcatim znanjem je nastopila koloraturna operna pevka Adlešič-Popovičeva. Z vso d iskrenostjo sta spremljali posamezne točke konservatoristki Hrašovec in Orel-Bajc. Prireditev Je nudila resnično koncertni program najširšim socialnim krogom in bila je lep dokaz nesebične požrtvovalnosti naših mladih umetniških sil v pomoč brezposelnim pomočnicam. Tempo časa zahteva da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje ije zastonj pri Zavarovalnici „TRIGLAV" u_ žrtev pretepov in razne nesreče. V Anžičevi gostilni v Dobrunjah Je včeraj pilo več gostov, ki so tudi balinali. Med igro pa je nastal naenkrat hud prepir, ki se je razvil v silen pretep. Med splošnim te-pežem pa je nenadoma omahnil 32 letni Bernard Smrekar iz Dobrunj, ki ga je eden izmed pretepače v zabodel z nožem v prša. Smrekarja so morali takoj odpeljati v bolnico, dočim so orožniki pretepača aretirali. _ V Podsredi je napadel neki Ivan Kovačič posestnikovega sina Štefana Kračuna ter ga udaril z nekim trdim predmetom po glavi, d« mu je težko poškodoval levo oko. — Posestnikov sin Alojzij Lesar iz Brež je včeraj doma pade.l in si poškodoval desno nogo. — Delavec Ivan Gorenc je včeraj dopoldne padel v Šiški s kolesa in se poškodoval na glavi. _ Dninar Leopold Šerjak se je včeraj dopoldne na Dolenjski cesti pri tesan ju lesa usekal v kvo nogo in se precej nevarno ranil. u_ Seja Kluba ljubiteljev športnih psov bo danes ob 20. pri Skxnu. Vabljeni vsi prijatelji kinologije. u_ Navihani krošnjarji. V zadnjih dneh se Je primerilo več primerov, da so ponujali razni krošnjarji ljudem na ulici ali v lokalih v nakup »zlate prstane« za bagatelne cene. Krošnjarji so našli več žrtev, ki so jim vsilili svoje blago, nakar so se kupci prepričali, na nikakor ne gre za zlato, mar več prstane iz medenine. Krošniarjd so se posluieivali tudi raznih trikov. Tako je večkrat zgodilo, da se je sklonil možakar k tlom tik pred kako damo ter ji za t» m pomolil prstan, rekoč: Baš zdajle sem ga na šel zlat je, dajte mi zanj kovača«. Tudi s takimi triki so navihanci ujeJi več žrtev, doklec jih ni prijela policija. u_ Aretirani postopači. Včeraj je policija priredila racijo po Mestnem logu in na periferiji mesta ter aretirala več sumljivih postopače v, ki So ae skrivali po raznili šu-pah in skednoih. Policija Je spravila v zapor tttdi več brezposelnih žensk, ki so se potepale okrog in se očividno bavile s tajno prostitucijo. KINO LJUBLJANSKI DVOK Telefon 2730 Vpliv prvega zajtrka na zdravje dece Splošno znano dejstvo je, da je zajtrk zelo važen za vzdržljivost in svežost tekom dneva. Kar velja za odrasle, to je še važnejše za nerazvit organizem deteta. Mali učenec ali učenka morata zjutraj opraviti najvažnejše delo in potrebujeta zato pred odhodom v šolo dodatek hrani, ki jo okrepi. Deca ne sme med tem preveč jesti, ker se s polnim u— Popis živine in prevoznih sredstev po ustrojstvu vojske so bo vršil v območju Dravske divizije v času od 15. maja do 15. julija Popis izvršijo po vsej državi v to svrlio določene vojaške komisije na enak način, kakor leta 192ti. živina in prevozna sredstva ne bodo žigosana. Vse podrobnosti glede popisa bodo še pravočasno objavljene. Ponovno opozarjamo, da je to običajen popis, kakor ga vrši vojaška oblast v smislu zakona ter je dolžnost vseh, da se odzovejo tozadevnemu pozivu prostovoljno in točno ob določenem času. — Župan in mestni načelnik: dr. Dinuo Puc. Iz Maribora a_ Sprememba na glavarstvu. Dosedanji sreski podnačelmk za Maribor levi breg dr. •Ivan Vrečar je bil imenovan za sreskega načelnika v Radovljici. Dr. Vrečar zapusti že v prlnodnjih dneh Maribor, ki izgubi z njim odličnega upravnega uradnika, katerega je vse prebivalstvo močno cenilo in spoštovalo. G. glavarju želimo na novem mestu obilo uspeha. a— Upokojeno učiteljstvo se sestane v četrtek ob 15. v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Ker so na spo. redu razna aktualna vprašanja, pričakuje predsednik polnoštevilno udeležbo. a_ Smrtna kosa. Nepričakovano Je včeraj zjutraj umri v bolnišnici komaj 27 letni zasebni uradnik g. Srečko Gobec iz Celja. a— Ceneno meso. Jutri od 8. naprej bodo prodajal- na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 150 kg gojevega mesa po 4 Din kg in sicer največ po dva kilograma na osebo. a_ Tatvina kolesa. V predsobo stanovanja Julijane Stamčeve v Razlago vi ulici se je predvčerajšnjim splazil neznan zlikovec in odpeljal moško kolo, last hišnega gospodarja Franca Ulma. Zaenkrat nima policija o tatu še nobenega sledu. a_ Zverinski napad v spanju. V noči od nedelje na včeraj je bil v najtrdnejšem spanju napaden v Skokah na Dravskem polju 27 letni delavec Jože Veber. Napadla sta ga dva njegova znanca iz iste vasi in sicer Josip K. in Ignacij R., očividno iz maščevanja. Veber je obležal nezavesten zaradi udarcev, ki jih je prejel z lesenimi latami po vsem telesu in po glavi. Prepeljan je bil v mariborsko bolnišnico in je njegovo stanje zelo resno. Iz CeSfa Donavski valček Veseloigra v gl. vi. Harry Liedtke, Ernst Verebes ln Adele Sandrook Ob 4., %8. in 9. uri zvečer danes zadnjikrat e— N<>vi sreski načelnik v Celju g. dr. Ivan Vidmar, doslej sreski načelnik v Radovljici, je 1. t. m. prevzel svoje posle. Za sreskega po-dnačekuka x Celju je imeno. van g. Anton Svetina, sreski podnačelnik v Lahkem. e— Krajevna organizacija JRKD Celje.okoiico je priredila v soboto 1. t. m. zvečer v gostilni g. Beiaja na Polulaii do bro obiskano predavanje o živinoreji. Navzoči so z zanimanjem sledili izvajanjem sreskega veterinarskega referenta gosp. Maksima šribarja iz Celja. V nedeljo 9. t. m. ob 15. bo nadaljevanje predavanja pri posesitnici Zgombovi v Košaici. e— Predavanje v V«jiiiku. V nedeljo 2. t m. dopoldne je imel sreski veterinarski referent g. Maksim šribar iz Cerja v gostilni Kolar v Vojniku svoje tretje, za. ključno predavanje o živinoreji, o prvi pomoči pri obolenju živine, o raznih gospodarskih vprašanjih in o državni politiki, številni poslušalci so z veliko pozornostjo sledili zanimivim izvajanjem. e— rreda\-anje o filmu in gledališču. V okviru »Celjskega studia« bo predaval danes ob 20. v prvem nadstropju Zdravstvenega doma filmski igralec in režiser gosp. Maks Osvatič o predmetu -Film in gie-ia. lišče«. e— Francoski krO/.ek. Danes ob ? 8.15 bo predaval v mali dvorani Narodnega doma lektor ljubljanske univerze g. Jean Lacreix v francoskem jeziku o francoskih vinih v literaturi. e_ Proračunski prOvizOrij mestne ob. čine. Na podlagi sklepa celjskega občinskega sveta z dne 24. marca bo mestna občina celjsk? Jo odobritve mestnega proračuna celjskega za leto 1933 pobirala vse doklade, naklade in davščine v iznosu, ka. kor jih je pobirala v proračunskem letu 1932 Pobiranje občinske trošarine po odobritvi iz leta 1932 je bilo mestni občini celjski dovoljeno z razpisom ministrstva financ z dne 10. I. 1933, št. 139. Proti omenjenemu sklepu občinskega sveta so dopustne pritožbe na ministrstvo fmanc do 14. t. m. Pritožbe je treba vlagati pn mestnem načelstvu v Celju. e_ Mladinca telovadna akademija S<>- koiskega društva v Celju, ki se je vršila v soboto zvečer in nedeljo popoldne v mestnem gledališču, je bila zlasti v ne de. ljo dobro obiskana Deca in naraščaj oholega spela sta nastopila z zanimivimi telovadnimi točkami in recitacijami. Izvajanje je bilo zlasti v nekaterih točkah precizno hi ^e'0 učinkovito. * e_ Komedi jo »Rcksi« bo uprizorila •jub^anska drama sredi aprila v mestnem Gledališču v Celju. Gostovanje se bo vršilo le če bo do 8 t. m. v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove prodanih dovolj vstopnic. v« e— Dijaška družina »S!oga« v C<*Jn bo uprizorila v petek 7. t. m. ob 20. v celjskem gledališču znano komedijo »Peg, sr. ček moj.t v režiji ge. A. Sadarjeve. Dijaki prodajah vstopnice po hišah. e_ sokvisko iutl:ovno gledališče te Tr- boveM bo uprizorPo v nedeljo 9. t. m. ob 13 30 in 16. v veliki dvorani Narodnega doma lutkovno igro »Marbuel peklenski slura groze in smeha polna iera«. Lutkov. no gledališče trboveljskega Sck0ia UŽ!va najboljši s'oves. , . ^ e— Na veliki petek 14 t. m. ob pol 20. bo priredilo Celjsko pevsko društvo v Ma-rijini cerkvi koncert, na katerem bo izva-ip.io znani Favdnov oratorij ^S^dem po--ledrjih besedi Kristusovih s kriza« za so. 'i zbor in orkester. Orkestralni part bo igral orkester Celjskesra godbe nega dru-stva, pomnožen z učitelistvom 'n nekate-rimi gojenci Glasbene Matice. Kot solisti bodo rast oni"1?: ge. Golohičeva tn F^hova ^enori?+ živVo ?r Mfribca ln g. Fink. e— Elitn? k?no TTni"n. Danes ob pol 17. in pol 21. zvočna opereta »Kontesa pleše« želodcem ne more učiti. Tisoči zdravnikov priporočajo že leta za zajtrk koncentrirano lahko prebavljivo krepilno hrane Ovomaltine. Ovomaltine izborno prija, se pridobiva iz slada, mleka, jajc in nekaj kakao-a. Kakao je dodan samo zaradi boljše arome, ne zaradi hranilne vrednosti. e— Krajevna protituberkulozaja liga je že davno sklenila graditi azil za težje bone. V ta človekoljubni namen so doslej darovali: Tvrdka D. Rakusch 1000 Din. g. Ivan Taček 50 Din, tvrdka Neger-Brišček 20 Din, gdč. Meta Baševa 10 Din, tvrdka V. Brauns 100 Din, g. ravn. Anton Ržimek 50 Din. Darovalcem iskrena hvala! e— Uboj v Kunšperku na Bizeijskeni. V petek 31 L m. so prepeljali v ceijsko bolnico 75_letnega Matevža Uršiča iz Kun-šperka pri Sv. Petru pod Sv. gorami, bivšega posestnika v Crešnovcu. Uršiča je v spanju napadel neki moški s polenom in ga hudo pretepel. Uršič je dobil težke no. tranje poškodbe, ki j iin je včeraj zjutraj v bolnici podlegel. Iz Kraiifs r— Gledališki oder Nar fitaln:ce v Kranju uprizori v četrtek m v nedeljo obakrat ob pol 9. uri zvečer Q Kreftov o cikamo »Ceijsk grofje«, ki ie dosegla pri uprizoritvi v Narodnem gledal šču v Ljubl jani kakor tud v Mariboru popoln uspeh. Kritika ji je priznala prvenstvo med našimi zgodovinskimi dramflrni. Tudi upr zoritev v Kranju bo. po pripravah sodeč, u-spela, sai sodelujejo najboljše moči. In-scenaciia bo popolnoma nova. Premieri prisostvuje avtor g. Kreft. Iz Zagorja z— Gostovanje trboveljskih slavčkov J« kljub krizi napolnilo dvorano Sokoiskega doma do zadnjega kotička. Zahvala gre v prvi vrsti seveda renomiranemu sosedu, ki nam je poda! izbran in na umetniški vi-ši-ni izvajan program, ki ga je publika sprejela navdušeno v nenehnim pLoskom. Priznanje pa zaslužita tu-di aranžer, n Si tel j g. Kopriva in njegov mladinski pevski zbor, ki sta ljube gnete sprejela na pol pota in jim postregla z zakusko po prvem koncertu, ki je bi! namenjen mladini, nakar > sledil drugi koncert za odrasle. z— »Beseda Ivana Cankarja« bil naslov literarne prireditve sokoiskega dra-matskega odseka v režiji br. Korošca. Mimo uvodne besede, ki jo je spregovoril lir. Korošec, so nastopili recitatorji br. Koš-merl, Kopriva, Kovač, Kamenštk in Korošec s črticami in odlomki Cankarjevih del, nekatere teh je improviziral br. Adamič na klavir. Prepričevalno sta člana dram. odseka Blačičeva in Kopriva podala odlomek iz »Pohujšanja v dolini šentflor-janski«. Efektna scencrija, razsvetljava in maski so mnogo pripomogle do uspeha. Publike malo, zato pa je bila izbrana in je zadovoljna zapuščala dvorano. Sličn-ih »besed« si želimo še več, morda se bo zbudila tudi tista publika, kateri šo ni zamrl čut spoštovanja do mož, k" ?o nam izklesali našo besedo, in je to pot vabilo najbrž le prezrla. z_ Opozarjamo na predavanje »Obrtna higienn«, ki se bo vršilo v ponede!jefc in sredo, obakrat ob pol 16. v Sokolskem domu. Predvajanjih bo blizn 70 skioptičnih slik Higienskega zavoda v Ljubljani. Vstop svoboden. Iz Trfeovel? t— Neverjetna ve^t. Po Trbovljah se širijo vesti, da je ministrstvo za šume m rude »godilo rekurzn inž. Kecka, da se ga nastavi kot obratovodjo pri TPD. Ta vest se nam zdi neverjetna v sedanjih časih, ko je toliko naših inženjerjev brezposelnih Iz KOScjiS nj— Občni zbor sreske organizacije JRKD se je vršil ob pril:ki gospodarskih prireditev na praznik 23. marca. Prišli so tudi gg. poslanci Peto v ar, Zemljič in Gajšek. Predsednik g. Jereb Rado je poročal o prilikah v srezu in predlagal primerno resolucijo glede nevzdržnega gospodarskega stanja, zlasti za *adi nelikvidnosti denarnih zavodov. Narodna banka, državna hipote-karana banka in po&tna hraninlninca naj bi dale primeren kredit našim dennarnni n zavodom. Resolucija je bila z velikim odo-bravannjem soglasno sprejeta. PredsedniK je pozval odbornike k strankarski disciplini ter jim naročil, naj svorijo Ljudstvo zunaj pred nakupovalci hranilnih knjižic. Iz poročila tajnika g. Žagarja je posneti, da šteje organizacija že preko 1000 članov, ki so včlanjeni v šestih krajevnih organizacijah, razen tega ima organizacija r vseh ostalih občinah svoja poverjeništva. Skupno je bilo lani preko 20 shodov ia sestankov. Poročal je tudi še o raznih drugih dogodkih in o organizacijskih vprašanjih. Podpredsednik g. dr. Mejak Ervin je dal navodila za propagando stankinih načel. Blagajnik g. Sa.jovic Stanko je poročal o blagajniškem stanju, nakar so revizorji izjavila, da so našli blagajniške posle v vzornem redu, predlaga.li absolutorij blagajniku za njegove posle v preteklem letu ter je bil abeolutorij soglasno sprejet. Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere nujne zadeve. Po občnem zboru se je vršil manifestscijski zbor pre-d Okrajno hranilnico. Velik koncert v Šiški. Po vsej sokolski Šiški je znano marljivo in uspešno delovanje sokolski h prosvetarjev šišenskega Sokola. Letos je priredil veliko prosvetno akademijo, pri kateri so sodelovali poleg domačih društvenih umetnikov naši najboljši solisti Dosegli so odličen moraini uspeh. Vsak petek pa se prirejajo prosvet-no-socialna predavanja spremljana s kulturnimi filmi, ob nedeljah pa se pripovedujejo pravljice deci in naraščaju. V zadnjem času se je Sokol odločil prirediti v veliki dvorani Sokoiskega doma koncert, kakršnega Šiška še ni imela. Posrečilo se je pridobiti za sodelovanje orkestralno društvo Glasbene Matice. Ta zbor je pred kratkim koncertiral v unionski dvorani z velikim uspehom. Orkester, ki je znan kot najboljši. nastopi po« vodstvom g. L. M Sker-janca in bo izvajal skladbe: 1. Suk: Andan-te; 2. Šantel: Suita drugi stavek: 3. Host: Suita. tretji stavek: 4 Adamič: Na gradu (ljubljanski akvareli); 5 Dvorak: Larghet-to: 6. Grieg: Srčne rane: 7 Grieg: Norveška; 8. Čajkovski: Finale iz serenade Vsem Šiškarjem se bo nudil krasen umetniški užitek. da v svoji sredi slišijo naše naiboliše umetnike, zlasti še. ker nastopi pri tei priliki tudi »Slovenski vokalni kvintet« Koncert se bo vršil v petek. 7. aprila ob 20. Po! stoletja slovenskega zadružništva Jubilejni občni zbor Zveze slovenskih zadrug Olje, 3. aprila Danes dopoldne se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju redni občni ebor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, k; je imel posebno slovesno obeležje s proslavo dvojnega jubileja: 501etmce ustano. v.tve prve slovenske zveze zadru? "Zveze s1 ovenskih posojilnic, predhodnice ~Zadru'ž-ne zveze v Celju, ter Zveze slovenskih za-v Lijubljani, kakor tudi 25-letaJce ustanovitve Zveze slovenskih zadrug. Pred nastankom zadružništva v Slove-riji je Jave! naš kmet in obrtnik v veliki bodi. Bil jc v popolni odvisnosti od nem_ ških mogotcev, ki so imeh skoraj izključno v rokah trgovino, industrijo in denarništvo. Vzpodbujeni po propagandi dr. Jo-s pa Vošnjaka v »Slovenskem Narodu* so ljutomerski rodoljubi kot prvi ustanovili 1. 1*72. slovensko posojilnico, kateri je leto pozneje sledila ustanovitev v Št. Jakobu v Rožu. Ta dva denarna zavoda sta bila o-movana Se na društveni j>odlagi. Po sprejetju zadružnega zakona (1873), ki velja že danes za slovenske i-n dalmatinske za. druge, sta bili leta 1874. na prizadevanje tir. Vošnjaka ustanovljeni kot prvi dve pravi slovenski posojilnici v Mozirju in Šoštanju. Sledili sta pose ji 'niči v Metliki in v Ormoža, v Lijubljani pa se je Obrtno pomožno društvo pretvorilo v Hranilno in po-sojiloo društvo. S požrtvovalno agitacijo je bilo treba pridobiti Ijadstvo za novo gospodarsko or_ g inizacijo in ga vzgajati v solidarnosti in samopomoči. Za to težko delo je bil poti eben cel mož, ki smo ga Slovenci dobili v osebi inž Mihaela Vošnjaka, »očeta slovenskega zadružništva« (bil je brat po. iitika dr. Josipa Vošnjaka). Spretnemu in požrtvovalnemu delu Mihaela Vošnjaka je uspelo, da smo leta 1883., torej pred 50 leti, imeli že 14 slovenskih posojilnic. Kot načelnik posojilnice v Celju je tega leta Mihael Vošnjak povabil predstavnike teh .14 posojilnic na sestanek, kjer je bila sklenjena ustanovitev prve slovenske zveze za. drug, iZveze slovenskih posojilnic«. Pravi a zveze so bila po velikem odporu končno vendar odobrena. Tako smo Slovenci že pred 50 leti dobili zvezno organizacijo kre- Zadrugo«, list za razpravo narodno gospodarskih vprašanj. Naslednje leto je v " stu objavil sistematična navodila za usta. ravljanje posojilnic in njihovo delovanje, ki jih je sr>rejel tudi takratni deželni od-b^r kranjski in ki so veljala skoro 30 let, d~lr.!er jih nis» razmere deloma spremenile in izpopofejfie. Poleg propagande je zveza T><>svečal3 največjo pažnjo revizijam, in to žc mnogo pred izdajo revizijskega zakona 11£S8). Na občnem Zboru leta 1903. je Mihael Vošnjak predlagal preureditev zveze v zadrugo, da bi mogla zveza poslovati s svojimi članicami kot denarna in tudi ket b agovna centrala. Ta misel se je dala uresničiti šele 1905.. ko je bilo sklenjeno da se Zveza slovenskih posojilnic v obliki zadruge preosnuje v Zadružno zvezo. Po raznih peripetijah je prišlo leta 1930. do združitve celjske zveze z ljubljansko Zvezo slovenskih zadrug, s čimer je bil storjen velik korak h konsolidaciji in koncentraciji slovenske. pra zadružništva m je bil poravnan tudi razdor iz leta 1907., ki je vodil do ustanovitve slovenskih zadrug. Kako naglo se je razvijalo kreditno zadružništvo, včlanjeno v Zvezi slovenskih posojilnic, od.osno v poTmejSI celj.?ki Zadružni zvezi, nam priča dejstvo, da so znašale že leta 1£!>4. hranilne vloge pri članicah zveze preko 70 mili ionov kron, kar znaša danes po zlati pariteti okrog 800 milijonov Din. Poleg poistoletnega jubileja ustanovitve prve slovenske zadružne zveze slavimo le. tn« tudi 25-letnico delovanja Zveze slovenskih zadrug. Njeni ustanovitelji, pokojni minister dr. Gregor žerjav, sedanji senator Ivan Hribar ln veleposestnik Josip Lenar-<*'<■: sc- bili navdušeni poborniki jugosloven-r\e državne ideje Njihov namen je bil. ustanoviti cer.tra'o vsega jugoslovenskega zadružništva v Avstriji. 2e zaradi tega je zveza ime'a ob ustanovitvi mnogo težav. Oblastva so najiprej prepovedala v nazivu 7.veze besedo »jugoslovenskih-s (Zveza iu. goslovenskih zadrug) in šele po dolgem moledovanju le bilo dovoljeno ime 7-Zveza slovenskih" zadrug«. Mlada zveza v Avstriji ni nikoli dobra nobene podpore niti od dT-žave niti od dežele, das* je kranjski deželni odbor sicer delil mastne podpore in je prevzemal tudi jamstva za številne poso. iiinice, izključivši pri tein tako Zvezo slovenskih zadrug kakor tudi celjsko Zadružno zvezo Kljub temu pa se je Zveza s'o-venskih zadrug razvijala in je dokazala svojo življenjsko sposobnost. Od 128 zadrug, ki jih je imela zveza ob koncu pr_ ve ga leta, jih je bilo samo 44 ki so pristo- pile od Zadružne zveze v Celju, ki je obdržala pred vsem štajerske zadruge. Razvoj Zveze slovenskih zadrug pred in po združitvi s celjsko zvezo nam kažejo naslednje številke: število od tega hranilne vloge zadrug kreditnih pri članicah 1P03. 128 75 48.9 milij. kron 1920. 127 70 37.2 1926. 133 47 210.3 „ Din 1928. 157 60 305.4 1930. 304 147 646.1 „ 1931. 318 147 679.0 „ 1932. 340 149 ca 650.0 Potek občnega zbera Ob številni udeležbi delegatov posameznih zadrug iz vseh delov Slovenije je predsednik g. Ivan Pipan kmalu po 10. jri otvo-ril občni zbor Pozdravil je narodnega poslanca g. Prekorška in celjskega župana g. dr. Gorifana. pozneje pa še došlega ministra za socialno politiko g. Ivana Puclja in narodnega poslanca g. Mravljeta. CM 341 včlanjenih zadrug je bilo na zboru zastopanih 2f)6. Občni zbor je soglafno sklenil, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravne, brzojavke pa so bile poslane kmetijskemu ministru g. Demelroviču, obema slovenskima ministroma dr. Kramerju in Ivanu Puelju ter banj dr. Marušiču. Zborovalce je v imenu celjske mestne občine pozdravil župan dr. Goričan, kot poslanec celjskega volilnega okrožja pa je govoril narodni poslanec g. Prekoršek. Nato je spregovoril kmalu po otvoritvi zbora do-šli minister g. Ivin Pucelj. ki je zboroval cem izročil pozdrave kraljevske vlade. V svojih bodrilnih besedah je zlasti poudarjal potrebo zdravega optimizma in vere v bodočnost. K dvojnemu zadružnemu jubileja sta podala daljša poročila zvezni tajnik g. Janko Smodiš in ravnatelj g. Fran Treek. Iz poslovnega poročila, ki ga je podal prav tako ravnatelj g. Treek, posnemamo, da je imela zveza lani mnogo opraviti s težkimi in perečimi vprašanji: pomanjkanjem gotovine, / zaščito zadolženih kmetov in s pocenitvijo kredita. Posebno neugodno je vplivala pro-vizorična zaščita zadolženih kmetov, ki so jo mnogi tolmačili tako, da bodo morali denarni zavodi kmetom odpisati del obresti '.n dolgov. Zaščito kmeta je sicer odobravati, v kolikor je upravičena in dokler ne povzroča na drugi strani škode, ki lahko postane večja kakor koristi. Sedanje stanje provizo-rija traja žc skoraj eno leto in visi nad denarništvom kakor Damoklejev meč. Važen korak k normalizaciji razmer je bil storjen s sklepom zadrug, da znižajo obresti za vloge in kredite za l°/o. Občni zbor je soglasno odobril proračun za 1. 1933., ki je bil znižan za 50.000 na 5*25.000 Din. Sklenil je tudi, da zadruge nadalje vplačujejo 1% čistega dobička v zadružni pomožni sklad. Namesto pokojnega člana načeelstva g. Antona Kašinana je bil na predlog g. dr. Josipa Zdolška izvoljen v načelstvo g. dr. Leopold Boštjančič iz Maribora. Pri zadnjih dveh točkah dnevnega reda se je razvila živahna razprava o vprašanju trgovanja s hranilnimi knjižicami, o razdelitvi razpoložljivih denarnih sredstev zveze in o zaščiti kmeta. V razpravo so posegli gg. dr. Gorišek, Jereb, Tomšič, dr. Zdolšek, Pavlica, Žemljic in Deglerija. Načelnik v p. g. Adolf Ribnikar je priporočal, da bi zveza razmotrivala o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se popravi težka situacija na našem denarnem trgu in da bi stavila k temu vprašanju svoje predloge. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija, ki pravi: RESOLUCIJA 1. Kralj, vlada naj poskrbi, da bo takoj uveljavljen definitiven zakon o zaščiti dolžnikov, ki ne bo kakor sedanji enostransko ščitil potrebne in nepotrebne, dobre in nevredne, kar vpliva zelo demoralizirajoče na dolžnike in upnike, temveč, da bo ščitil samo res potrebne in vredne in to na tak način, da ne bo povzročil upnikom škode ter uničeval javnega in privatnega kredita. 2. Država naj zagotovi popolno varnost hranilnih vlog pri denarnih zavodih, in naj uvede strogo kontrolo nad vsem denarništvom. Zagotovi naj se s sodelovanjem države amortizacija izgub tekom daljše dobe, kakor so to napravile Amerika, Nemčija, Avstrija in čehoslovaška. 3. Država naj pomaga vzpostaviti likvidnost denarnih zavodov na ta način, da emitira začasne bankovec ali bone, kot so to napravile tudi nekatere druge države. V izogib škodljivi inflaciji in devalvaciji naj potem sproti odteguje trgu take papirje. 4. K delu naj pokliče gospodarski svet, ki naj sestavi potrebne predloge za reformo in pocenitev javne uprave, predvsem pa načrt za reorganizacijo odnosno času primernejšo organizacijo denarništva in kadita. 5. Javni in poljavni denarni zavodi naj dajejo kredite vsem pokrajinam v razmerju njihovih potreb in gospodarske moči, predvsem tudi zadružništvu. 6. Naše gospodarstvo že dalje časa najbolj trpi zaradi visoke obrestne mere za kredite. Zato naj vlada posreduje, da pride do splošnega znižanja obrestnih mer na znosno višino. Javni denarni zavodi pa n.arj U-ga procesa ne ovirajo. 7. Za lnje čase se dogaja da država t. zv. svobodnemu zadružništvu privilegije uki- jCol ■V/T -z as t. znak — nI*, novemu pa Jih e^lo ma*Snrla ne da M obstojal za to kak vzrok ali vsaj utemeljitev. Zato apeliramo na viado, da ne dela razlik, ki zatirajo »taro in preizkušeno, n« da bi se vedelo, če se bo sploh obneslo. IV»nese pa naj moderno in enotno zadružno zakonodajo, ki bo zatrla samo kar se ni izkazalo, podprla preizkušeno, ukoreninjen n in zaslužno. m Odlikovano v Londonu in Partzv J , „ na bazi čistega izdelano na olivnega oija Gospodarske vesti r= Kompenzacije i Madžarsko. Kakor poročajo iz Badimpešte je tja prispel jugo-sioveneki vladni odposlanec dr Obradovič. da se pogaja s koinpetentnimi činitelji zaradi novega kompenzacijskega dogovora. V mesecih januar in februar je Madžarska na kompenzacijski podlagi dovolila uvoz 272 vagonov našega le»a. Tudi v načrtu novega kompenzacijskega dogovora je predviden uvoz lesa v Madžarsko v J^meno za madžarske industrijske izdelke. = Avstrija opušča fiktivne devizne teča je. Na podlagi uredbe o zlati klavzuli (od 23. marca t. 1.) je pretekli teden pričela objavljati dunajska borza v svoji tečajnici poleg oficijelnih paritetnih tečajev (ki praktično nimajo skoro nobenega pomena več) i tud tečaje deviz v privatnem klirinsu, ki | ustrezajo razvrednotenju šilinga. V smisiu navedene uredbe se dnevno objavlja tudi relacija med zlatim in papirnatim šilingom. Po tečajnici od četrtka znaša ta relacija: 100g< in ,0'»o. 3.% «55 »>« -«15 »5« M >Gi 275 - 285. >7«180 -190; .81 67.50-70 Otrobi: baški tn sremski. v jutastih vre Čah 60 _ 62.50 banatski. v jutastih vrečah 57.50 — 60 — Fi*ol- baški in sremski beli brez vreč 100 — 105 best of thre sistemu za prehodni pokal" g. bana dravske banovine d.-. Draga Marušiča. štirje finalisti igrajo finale po bed sistemu. Vsak klub lahko prijavi poljubno število moštev (dvojic). Pokal preide v trajno last onega kiuba, ki si ga pribori trL krat zaporedoma ab petkrat v presledkih. Vsakokratna zmagovalca prejmeta primerne spominske plakete. Single gospodov za prehodni pokal tvrdke Spektrum (tvornica cgiedal in brušenega stekla). Igra se po coup be.st of five sistemu, štirje finalisti po sistemu na točke. V trajno '.ast si pribori pokal oni igralec, ki zmaga trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Singie dam za prehodni pokal ŽSK Hermesa. Couj best of five sistem. V trajno last s ipribori pokal ona tekmovalka, ki zmaga trikrat Zaporedoma ali petkrat v presledkih. Za druga in tretja mesta v vseh disciplinah so razpisane plakete, diplome in spominska darila. Protesti s kavcijo Din 20 se morajo vložiti razsodišču najkasneje četrt ure po ooigranju dotične partije. Kavcija se pri ugodmi rešitvi protesta vrne. Prijavnina maša za single gospodov in single dam Din 10, za moštvo Din 25. Prijave je poslati do najkasneje 15. aprila do 18. na naslov: Drovenik Dore, Tyr^eva cesta 89. Na prijave brez prijavnine se ne bo oziralo. Izven!jubljanski klubi in igralci lahko plačajo prijavnino pred pričetkom turnirja žrebanje se bo vršilo dne 15. aprila ob 20 v restavraciji pri Keršiču. Igra se na treh mizah in z villa-žogaml. Klub^o kolesr.j-sko otvoritveno dliko bo priredil Klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo 9. t. m. na progi Celje— Vojnik—Konjice—Vojni k. Start v Gaberju pred trgovino g. Gamsa ob 14.30, cilj v Vojnifcu pri Zottlu. Glavna skupina vozi na progi Celje—Vojnik—Križe ve c—Vojnik (30 kin), juniorsika sikupina pa na progi Celje—Vojnik (7 km). Prijavnino sprejema g. šumer v Celju, prijava 5 Din. V zvezi s to d;Tteo priredi klub kolesarski izlet v Vojnik. Tega iz'eta se lahko udeležijo tudi nečlani. Zbirališče od pol 14. do 14. pred hotelom »Hubertue« v Celju. Za vse, ki nimajo lastnih koles, je klub organiziral vožnjo z avtobusom. Avtobus bo odpe-Ijal izjpred hotela '»Hubertus'jev:č N. in Sketelj Janko. Predsednik. — (Nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening druge skupine. — (Plavalna sekcija). Danes ob IS.30 sestane1: vseh p!a-vačev v klubskem lokala. \Tiod skozi restavracijo Emono (klet). SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora v torek ob 20. v damokam salonu kavarne Emcna PclncStevilno! ZSK Hermes (nogometna Sekcija). Drevi ob 20. seja sekci-jskega odbora. Glavič. S;mčč sigurno! Na sejo se poziva Primar. V nedeljo igro B moštvo na Jesenicah. Repertoarji n«A*Faustt primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjun-gjenac - Gavella. Pevka je med uajodličnej-šimi sopranistkami naše države ter uživa povsod izvrsten sloves, ki si ga je pridobila s svojim krasnim glasom in z velikii.i igralskim talentom. Baš partijo Margarete šteje med svoje najboljše kreacije. Občinstvj se obeta redek in velik umetniški užitek. Nabavite vstopnice! Alojz Grebene oakaf> to p">a ij» r r » 6 LjualjfiDi Daoajsfe* « S6 5? 27 Traino kodranie po 80 D® 'avri.u.j<- Dint«r l>r«so. pri cerkvi st. P« trs t Liubljaai. 10387 00 Posteljne mreže izdeluje in po|>ra -Ija nsj-ccucje Alojzij andlcvic, Komcnifkegii žter. 91. Grd nos I wi.k*j, da b; V«m frenil riTi.i«ij».? — Z aparatt« I-ORTHODOK« p^rivvte j«.TOrthjf^«r< ee d« pre*!«so pr^ajrn^ita obiiid ;n t«lakoti dntne, g«pon 5.—. po povrotj« ie I>"J. Zahtevajte brezplačno Ilustrirane cenike. £Ci$ij £(ser 2tju£4jana KONGRESNI TRG 7 Kožuhovino sprejemam v shrambo kakor tudi v popravilo in moderniziranje. Sprejema se vse vrste surovih kož v strojenje, barvanje in v izdelavo po najnižjih cenah. VČJ-'-- v,, i '" ». v Ruska kolonija v Hrastniku naznanja tužno vest, da je njen član, gospod podpolkovnik De Lazari RUDNIŠKI USLUŽBENEC nenadoma preminil. Pogreb bo v torek, dne 4. t. m. ob V2I8. uri na dolskem pokopališču iz mrtvašnice. Hrastnik, dne 3. aprila 1933. Iz življenja in sveta Kači-strtipercici izdirajo zob V zoološkem vrtu v Clevelandu so pred kratkim neki strupenici iz Indije izdrli zob. Operacija je bila silno nevarna, z veliko opreznostjo pa je uspela Zmečkani bacili Vpliv visokih tokov na mikroorganizme Za uničevanje bacilov so doslej uporab. Ijali toploto in kemične snovi. Vodja pariškega Pasteurjevega zavoda prof. Roux pa predlaga sedaj, da bi jih pobijali z visok im pritiskom. Vprašanje, kako bi dosegli takšne pritiske, da bi bacile zmečkali, je tako rekoč rešeno. Francoski fizik Jamas Basi=et j« zgradil aparate, ki proizvajajo pritiske 25.000 do 30.000 atmosfer. To pomeni, da teži pod njimi na vsak štirjaški centimeter do 30.000 kg. Takšen pritisk na vsej površini človeškega telesa bi telo razvaljal v ten. ko testo. In gotovo zadostuje, da zmečka tudi mikroskopska telesca bacilov. V ta namen je Basset s svojim sodelavcem dr. Macheboenfom postavni tekočine z bakterijami pod različne pritiske in je ugotovil med drugim naslednje: Pritisk 4000 atmosfer, ki bi uničil najbolj korenjaškega človeka v hipu, prene- sejo bacili z lahkoto A že 6000 atmosfer, ki so vplivale nanje 45 minut, je večino uničila. Seveda pa so med temi prijaznimi bitji takšna, ki se ustavljajo celo pritisku 18.000 atmosfer in se po končanem poskusu razvijajo in množijo tako, kakor da se ni bilo nič zgodilo. Nad vse zanimiva je ugotovitev, da so tudi bacikii strupi (toksini) zelo občuti ji. vi za pritisk. Tako izgubi toksin davice 80% svoje učinkovitosti že pri 3500 at, pri 17.000 at pa kaže samo še stoti del svoje učinkovitosti. še občutljivejši je stnup omrtvičenega krča, ki izgubi skoraj vso svojo učinkovitost že pri 13.500 at. Ta najnovejša dognanja o vplivu visokih tlakov na mikroorganizme utegnejo imeti še dalekosežne posledice. Odikrila so nam po vsej priliki novo pot za desinfekciijo in sterilizacijo. ivetoplsemskl potop tsi legenda — Sledovi kot dokazi Da je v zgodbah sv. pisma stare zaveze mnogo stvarnega jedra, je že davno zna-ro. a posebno zanimanje je znanost posvečala že od nekdaj zgodbi o vesoljnem potopu. Našia je premnogo sledov, ki kažejo, da je Mezopotanijo pred davnimi časi, nekako 3000 let pred našim štetjem, zadela strašna popavna katastrofa, ki se je ohranila še tisočletja v sipominu poznejših ljudstev kot izraz božje kazni. L. 1928. ie n. pr. ne.-va angleška arheološka skupina odkrila pri kraju Kišu šest metrov pod površino zemlje blatno plast, ki se je razprostirala na velikansko ozemlje. Ta plast je mogla nastati le kot usedlina velike popiave Od tedaj so odkrili takšno plast tudi okrog nekdanjega Ura in Ereha Da je bila ta poplava res nekaj grozotnega, dokazujejo ostanki zgradb. Nad plast jc so ostanki čisto drugačnega sloga nego pod njo aii z drugimi besedami: poplava je tedaj uničila celo ljudstvo z njegovo kulturo vred. Vsake pol sekunde en avtomobil Kako srlno se je razmahn k avtomobilske industrija v zadnjih ietih. priča posebno dejstvo, d« producire svetovna a v to m ob 1-ska industrija dnevno 168 000 avtomobilov. Če bi to produkcijo poverili enemu Ram emu podjetju, bi to podjetje izdelalo 7200 voz na uro ali skoro VMike pol sekunde en avtomobil London—New York v treh in pol dneh Neka angleška družba kani uvesti najhitrejšo zvezo med Evropo n Amerko s komb nranimi vožnjami ladij in letal. Podjetje nosi me Irish Tran-satlantic Corporation m ima v načrtu vo.V.je z ladpm iz Londona v GaKvev čez Atlantski ocean od Halifaxa. od tod pa vožmjo z letali v New Yorku. Po do-sedanjh dispozicijah bi t74iala takšna vožnja 3 dneve n pol. Naivejča ladja sveta bo francoski kolos »Normadie«. ki jo pravkar dovršujejo. Njene dimenzije so tolikšne, da ne bo mogla voziti skozi Sueški prekop zaradi njegove plitvine Burno predavanje Emila Ludwiga v Franciji »Pare Mdi« poroča iz Marše rila, da je tam imel predavanje pišete-'.j Emil Ludw g ter izjavil "med drugim, da je varsajska pogodba zadeva »muhavosti in ošabno-sti«. Ta izjava je zbudila med poslušalstvom splošne proteste. Ko se je občinstvo pomirilo. je L-udwg nadaljeval predavanje ter izjavil, da je že sam pogled na vojaške uniforme opasen za mir. Pr' teh besedah se je dvorana ponovno vznemirila. Predavatelj je mogel nadaljevati in končati svoj govor še po daljši p&vzi in opravičln. Ženske v hlačah Nova ženska moda hlač namestu krrt se je te dni pojavila tudi v Budwmpešt:. Na opoldanskem še tališču se je »prehajala elmigantna dama v hlačah. Njen pojav je zbudil mnogo pozornosti in komentarjev, a nič p*«nemanja. Poravnan spor pri Fordu Mezdni spor, zaradti katerega je idbruh-n'1a večdnevna stavita v angileških Fordovih tvonnicah v Dagenhamu, je končan. Ravnateljstvo tvornic je pristalo na zahtevo delavcev, da se jim zvišajo plače, nakar se je delo obnovilo v 6tarem obesgu. BrazSija uničuje kavo Ia Ria de Janeira poročajo, da so brazilske ofciasti dale uničiti 927.800 dvojnih stotov kave tankega pridelka, da dobijo prostor za kavna pridelek nove letine. Pridelek letošmaaga leta cenijo na 20 m lijo-nov vreč in splošno prevladuje mnenje, da bo treba uničiti tudi polovico te množine, da ostanejo cene kavi kakor doslej. Strahote eksplozije V Mitchamu pri Londonu je nastala eksplozija v ondotni tvor-nici za čiščenje gorilnega špirita. Posledi- | ce so bile strašne: poslopje je popolnoma razdejano. Naključje je hotelo, da katastrofa ni terjala številnih človeških žrtev, vendar je bilo ubitih ne--caj otrok, drugi pa, ki so se igrali v bližini tvornice, so bili ranjeni. Teh nesrečnikov je 39 Manjši potrošek zaradi krize Statist čn pregled yl Češkoslovaške pravi, da je poglavitni nauk svetovne gospodarske krize ta, da ljudje manj popijejo in pojedo. Na Češkem je n pr. še lani v januarju porabila vsaka oseba 3.47 kg mesa uri macsti. V septembr-J se je ta količina zn zala na 2.44 kg, letos v januarju se je dv gnila zopet na 3 13 kg, kar pomeni ▼ primeri z lan.sk> m konsum- m 10 odst manjšo količino. Prav tako je nazadovala poraba piva. Na glavo esl. prebivalca je prišlo lani v začetku leta 4.22 I piva. V vročih mesec'h se je komzum dvigni! na messč-n h 7.90 L, potem pa je začela poraba rap d-no padati Vi znaša v letošnjem začetku leta samo 3.16 1 piva. feto nazadovanje je opaziti tudi pri porabi vina. Jnbilej znamenitega učenjaka Prof. Henry ran der Welde znani belgijski arhitekt in propagator umetne obrti, je stopil včeraj v 73. leto. »Mladostni slog« je po njegovi zaslugi danes mednarodno gibanje Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes. skrbimo zato, da če&to očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vse lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Hitlerjev zunanji politik Prva dama Amerike na konja Alfred Rosenberg glavni urednik lista »Volkischer Beobach-ter((. Dne 1. aprila se je ustanovil pri nemški nar. soc. stranki poseben urad za zunanjo politiko. Vodstvo te ustanove je poverjeno Rosenbergu 23.000 km z motociklom .... ■ !Pw ■ .♦• iks&gZ. v... ' ... ■ 2ena novega predsednika Zedinjenih držav gospa Rooseveltova je vneta športnica in kadar ji le čas dovoli, jezdi na konju Neprostovoljni HoMnson 29 dni na samotnem otoku Angleški mornar Percy Kelvey se je rešil pred kratkim iz položaja, ki ni obetal nič dobrega. Na vožnji iz zapadne Afrike domov se ga je lotila malarija, zaradi katere so ga mora.i ostaviti v bolnišnici na Madein. Komaj je ozdravel, je napravil iz dolgega časa izlet s čelnem. Hipoma se je dvignil orkan, ki ga je gnal z divjo siio proti jugu Petnajst ur je trajala ta vožnja, ki se je končala isto tako nenadoma s tem. da je čoln treščil ob pečine samotnega neobljudenega otoka in se razbil. Kelvej je z veliko težavo rešil golo življe. nje. Ker je bil zelo lačen, se je razgledal naj-prvo za čim užitnim. Toda na otoku je opazil samo staro lesniko in nekoliko divjih golobov, ki jih pa brez orožja ni mogel ujeti. V tej stiski je z nožem iz svoje pločevinaste cigaretne škatle izreza! nekakšne trnke, s katerima mu je res uspelo, da je nalovil nekoliko rib Za silo je bilo zadosti, ker mu ni manjkalo vžigalnika, da je zakuril ogenj, m pitne vode, ki je kot edini vir na otoku curljala izipod neke skale. V skalni razpoki si je uredil zasilno domova, nje, ki ga je pokril s streho iz odrezanih vej in kosov lesa Iz rastlinskih vlaken si je izdelal vtv, ki jo je uporabljal za vsakovrstne nacnene. Celo nekaj posode si je pripravil- ploščat konkaven kamen mu je rabil za krožnik, škodijka za kozarec itd. Tako si je uredi1 življenje še kolikor toliko znosno, a jasno je bilo, da si na tem pustem, nerodovitnem otoku dolgo ne bo mogel ohraniti življenja. Zato je na najvišji stkali pripravil g.-mado, da bi jo za. kuril, če bi opazil kakšno ladjo na morju, in jo z dimom opozoril nase. V resnici je večkrat zagledal kakšno ladjo in jo poskusil na ta način opozoriti nase, a brez uspeha. Tako mu je v trdem delu za vsakdanje življenje, v strahu in upanju prešlo 29 dni Tedaj je nekega jutra pri obhodu po otoku nenadoma opazil sledove človešk;h stopinj in ko jim je sledil, je naletel za neko skalo iin poleg majhne jadrnice na dva možakarja, ki sta govorila špansko in sta m« po. vedala, da sta prišla s Tenerife (Kanarsko otočje) nabirat na otok vrsto lišaja, ki s« uporablja za izdelovanje nekega barvi'a. Povedala sta mu tudi, da leži njegov otok s svojim sooLočjem med Madeiro in K&na-ri ter da se ga plovba zaradi nevarnih kleči skrbno izog?b}je Da nista možakarja s]učajno prispela na ta otok. bi Kelvev na njem bržkone v kratkem sklenil svoje življenje. Tako pa sta ga vzela s seiboj ra Te-nerifo in tam se mu je ponudila prilika za povratek v domovino. Praznik grške neodvisnosti Na Grškem obhajajo vsako leto ob tem i asu praznik neodvisnosti in osvobojenja izpod turškega jarma. Tu pregleduje min. predsednik Caldaris čete v nar. noši Nemec Kockler in Bur Poulton sta v šestih mesecih prevozila z motociklom 23.000 km pota od južne Afrike do Berlina Izprtje pri Citroetra Po pariških vesteh je izbruhnila r Citroen ovih avtomobilskih tvorni-cah stavka, zaradi katere je vodstvo podjetja iiziprlo vse delavce. Gre za 21.000 oseb, ki so odrekle pokorščino zaradi napovedanega znižanja mezd. Vodstvo Citroenovvh tvorn e jp namreč pred dvema tednoma oznanilo deJavstvu, d« je glede na slabo konjunkturo v avtomobilski stroki pr morano skrči it prejemke. Ba je so se z dela vstvom pri Citroen u solidariziraii tudi delavci v Renaulltovi tvornici, k' hočejo svoje tovariše podpreti v tej socialni borbi. Glavo mu je odrobila V Langemi—Bernsdorfu se je javila orož-n ški postaji ženia ključavničarja Barnvval-de teT je izpovedala, da je ubila 6vojega moža. Ko je prišel preiskovalni komisar v hišo morilke, je našel gospodarja z od-rofcljeno jfkvo. Žena mu jo je bila odsekata s sekiro. Spomenik Iz masla V Kodaai ju bodo ▼ kratkem postaviS spomeik krave iz masa. Stal bo na možno obljudenem mestu iin bo — to se razume — predvsem zaščiten pred soncem. Nam« spomenika bo, propagirati nakup danskega mašila. Pip iz masla izdeluje neki darv-sdci kipar. Kip bo vedno obdan od led«, da se ne bo mogel otajati m »e re.zlezt\ v m.m!eno čobodro. ANEKDOTA »Zakaj ne poSljete monterja, rrrf po. pravi zvonec pri vratih?« vpraša odjema, lec instalaterja. »Veste.« mu odvrne ta, »monter je bil ce*o dvakrat pri vas in je pritiskal na gumb zvonca, pa mu ni nihče odprl.« Vsak dan p«* »Nu, dragec, pojdi z menoj na sprehod, da se pokažem ljudem novi obleki.« »Takoj draga, samo potrpi, da si obre-žem razcefrani rokav.« W. MEČKA UTR: 29 j v v ssce Roman. »Ne, tega ne,« je dejala Hana, čudeč se sama sebi, da je to reMa in da je sploh začela govoriti o takih rečeh. Kar na lepem se je razjokala Uršulo je vse to vznemirilo. Njena drugače toli mirna natura, k se ie vsemu posmehovala in gledala na vse z lahkomiselnimi očmi, .e spričo teh homatii izgubljala krmilo. Nekajkrat je poizkusila lian > ohrabriti in potolažiti, a njeno resno prigovarjanje, njene šaljive opa :ke. vse je bilo zaman. Hana je osrala malobesedna in se je ho-t..-!a že zgodaj posloviti. A Uršuia ji še m dala. da bi odšla. »Ne sn . e me d u stili same,« je vzkliknila. »Večera še davno ni konec. Preden odidete, morate občudovati Joah:movo najnovejšo pozor-n- >s ' Tako govoreč je stopila v kot, kjer je stala mizica z radijskim > m tam m zvočnikom. »Se Ameriko časih slišim; aparat je naj-.> ; ši. kar jih je.« Vtaknila je stikalo, zavrtila gumb, zabrneio je — 'Jajci je zadonelo i-z aparata. Najnovejši tango se je razlegel po 1 Uršula ni natanko vedela, ali je ujela Dunaj ali Curih. Zvišala je -■V' ;e drobno, nežno telo po napevu in napravila nekaj plesnih k^ra-■:r>v Nazadnje je prijela Hano za roke in jo vzdignila s stola. »Dajva, za ešl . a.- Dokaj nerada se je dala Hana pregovoriti. Uršula je ple-. iahno in točno, tako da se je Hana nazadnje vdala im sklenila za i; c* >.: otresti vse mračne misli. Za tangom je prišel na vrsto fokstrot, ' i sta ga spet plesali. M > sta nato nekaj časa sede poslušali, je Uršula zdajci vprašala: K. ko vam prav za prav ugaja v Joahimov; tvrdki? Kako se razuma z Marjano Drewitzovo? Izvrstna ženska je, in Joahim je z njo zelo zadovoljen.« Hana je mahnila z roko: »Molčite že, Uršula, saksofon fera tako krasno.« Poslušala je, in vse, kar jo je težilo, se je umikalo nekain v ozadje. A Uršula se je hotela razgovarjati: »Treba je znati občevati z njo. Mislim, da je časih tudi nekoliko ošabna.« Zdaj se je Hana obrnila k njej: »Ošabna? Nikakor ne! Bolj skromne od nje še nisem poznala. In vsa hiša niene matere je tako pri:etr.a in res odlična. Takih ljudi ni mnogo.« Noga ji je udarjala po sinkopi-ranem taktu napeva. »Zelo se potezate za to preoblečeno grofico. Ali ste bih že pri njej?« je z zanimanjem vprašala Uršula. »Da, bila sem. Marjana Dre\vitzova me je seznanila s svojo materjo in sestro. Vse tri se mi zdijo kar redka bitja. Helga je tako očarljivo sveža!« je s poudarkom rekla Hana. B'lo ji je, kakor da bi Uršulina radovednost zmanjševala sij, s katerim je sama pri sebi obdajala svoje znanke. »Tako nedostopne menda le niso, kalccr se delajo.« je rekla Uršula. »Kako mislite? Ali se opirate na kako titrieno dejstvo?« je nejevoljno vprašala Hana. »Včeraj sem srečala Helgo Drewitzovo z nekim moškim; videti je bilo, da sta zelo bližma prijatelja.« Uršulin majceni nosek je zmagoslavno pogledal kvišku. »Morda je bil kak brat ali bratranec. Razen tega utegne biti Helga Drevvitzova zaročena. Katj pa veva o njej?« .ie odločno odgovorila Hana. Godba je utihnila. »Ali bova še poshtšaH: Tam je zdaj menda odmor.« Hana je pokimala. Uršula je vstala. »Nu, tedaj poiščem Berlin. »Brat ali bratranec m' b!l videti.« je nadaljevala s posmehljivim glasom. »Drewitzovi so vsi temiioplavi ali rjavi. Včerajšnji kavalir .e imel pa predivaste lase.« »Nu, in kaj to de? Ali ženska dandanes ne sme z drugim moškim na cesto kakor z bratom ali bratrancem '« :e Hana zavzela za svojo prijateljico. »Vzlic temu je nedostopna. Ona že ve. s kom občuje.« »Sacer pa šušljajo, da se misli zaročiti z nekim letalcem.« Vendar je bila našla Berlin! »Ne menim se za take čenče, dokler nt V, i-'nm ničesar ne nove. Sicer se pa Helga pripravlja za leralsk :zpiT Zaka- se v ne oklenete nobenega športa? Napak se mi zdi. da ne marate šofirati.* Uršula je hotela pravkar odgovorti. ko se e začni glas berlinskega napovedovalca: »...kriminalnemu kemija m posrečilo najti sled. Koristne podatke je nasloviti na kriminalnega k •nr.sara Rawitza.« Obe sta se preplašeni ozrli na zvočnik N.ito sta pogledali druga drugo, kakor da bi se bili zalotili na slabi misli. Nastal e premolk. Radi bi bili poslušali dalje. Očividno je bi', to pol:ci:sk: razglas. Za kateri slučaj je neki šlo? »Škoda, da nisva slišali začetka,« je dejala Ur.šuk.. Napovedovalec je povzel: »Na Wilhelmovi cesti se ;e snoO. zgodil umor. Enainosemdesetletni--« »Oh, nesmisel!« je vzkliknila Uršula in iztnknlia aparat. Kaj na u zanimajo berlinski kriminalni slučaji! Pustiva : ).< »Ne. dajva, poslušajva,« je rekla Hana. »M rda bo kaj takega, česar še ne veva.« Uršula jo je presenečeno pogledala. »Ne vem. ka; aa; mislim. Zelo čudni ste. Aii pričakujete, da boste dobili k zvočnika podatke o svojem prijatelju?« Zasmejala se je, a stikalo jc vendarle s;^et vtaknila na njegovo mesto. ilfa - . i r--^, IZVMlCEIv IZ PROGRAMOV Sreda, 5. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče — 12.45: J" •vne v >ti. — 13: Cas, plošče, borza. — >: Otroški kotiček. — 18: Angleške plo-16.30: Koncert pevskega zbora me-/.i-n>ke realne gimnazije v Ljubljani. — 19 Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: ■ večer Antona Svetka. — 21.15: ■yr ■ is iz Zagreba: Tekmovanje za najlepši n moški glas. — 22: čas, poročila, plošče. ■I.JURAD 12.05: Radio - orkester. — 16: ine pesmi. — 19.3t): Plošče. — 20: za dve violini. — 20.50: Sl.išna igra. V Koncert orkestra. — 22.20: Ciganska aodba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — Komorni trio. _ 19.30: Tekmovanje n-i;iti.iši crlas pred mikrofonom. — Lahka PRAGA 19.10: Godba na pihala. Češka sonata predklasične dobe. - '-M ; P-enos iz Brna. _ BRNO 19.35: Pre-: ". — 21: Vesele pesmi in glasba. \ \ T r - \VA 18.25: Lahka in plesna glas-».15: Koncert komorne glaebee. — i Ir-.^na glasba na ploščah. — DUNAJ Koicert. — 17: Koncert orkestra. — ka glasba. — 20.45: Slušna iera. 22.25: Godba za ples. _ BERLIN 19.35: r;oH;in^ki koncert. — 19.30: Pesmi J§ - ® v 9 %oxtnettetn suš V Parizu in Nemški Avstriji izvežbana z mojstrskim izpitom dravske banovine, dipl. kozmetičarka nudi cenj. občinstvu nego po najmodernejši metodi, maske beaute. Beethovnova 15, parter, desno. 4798 VELIKONOČNA PRODAJA MANUFA&TURE PRI TVRDKI v amem v Tavčarjevi ul. Z, L nadstropje po sledečih cenah: češki štofi za moške obleke od Din 45.— do Din 120.— Ia. angleški kamgarni .......» 180.— Ia. blago za trenchcoat od Din 75.— do » 120.— Češki cefirji za moške srajce že od Din 13.— naprej Svileni pouplini za moške srajce od Din 18.— naprej Enobarvni volneni pouplini za damske obleke Din 26.— Voln. crepi, ripsi v vseh mod. barvah od Din 45.— naprej Umetna svila najboljše vrste . . . , Crep de ckine boljše kvalitete . , * . Pouplin za damsko perilo Svileni pouplini za damsko perilo . . . šifon 80 cm ........ . , šifon boljše kvalitete Najfinejši šifon 80 cm . . . . , , . Platno za rjuhe 150 cm . » , . c « la. domače platno 150 cm . . , , f . Molinos 75 cm.......... Din > » > > » » > > » 16.-42.— 13.50 17.50 5,— 6.50 11.— 19.— 21.— 4.75 Na zalogi še rar>o manufakturno blago po skrajno znižanih cenah! 4800 ndustrijsko podjetje iihiiSiki garantirano visoko rentabilno sprejme družabnika eventualno z sodelovanjem radi razširjenja. Kot delna družabna vloga se sprejmejo tudi vložne knjižice v polni vrednosti. Ponudbe z navedbo razpoložljivih sredstev in višine bančne vloge na Informacijsko pisarno Maribor, Jurčičeva ulica 8-1. 4729 Vsem prijateljem ln znancem naznanjava 8a- lostno vest, da je najina ljubljena mati, gospa ^rattcilfka Wtayr v ponedeljek, dne 3. aprila t. L po dolgi in mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere, v 55. letu svoje starosti preminila. Pogreb bo v sredo 5. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalo3ti, Domžale, Ljubljanska cesta 20 na pokopališče v Domžalah. Ljubi jana-Skopl Je, dne S. aprila 1933. 4015 Žalujoča sinova Bogomir in Jože« - .3 Ši H ./: ■ m i ' ; % V •1 '-'S ' ..-•. i {e po kratki no zaspal« Nenadomestljivega M&gega šefa ohranimo v trajnem spomiins* MARIBOR, 1. aprila 1933. Uradništvo tvrdke JOS. JAKLIČ. v? i OMta« LJoMjoaa UeKOti pogrebni utw) Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Peter Pavlin dežnika? dne 3. L m. po daljšem trpljenju, previden a tolažili svete vere, v 80. letu starosti mirno preminil. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 4. aprila 1933 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Jeranova ul. 4 na pokopališče k Sv. Križal. LJubljana, dne 3. aprila 1933. 4799 2alu|o£f ostali. $80 'j IHK'^ ■ r^e: "L-rSaS IH^i!fc:: 1 * Obft« IifrMJam Kmus pogrebni Naznanjamo žalostno vest, da Je naša srčnoljub-ljena hčerka in sestra, gospodična dijakinja v ponedeljek, dne 3. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 5. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Jernejeva cesta štev. 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. aprila 1933. FRANČIŠKA PERKO. mati; JOŽKO, ROZI, IVAN, bratje in sestra. 4797 Kako 5,000.000 žen obvaruie svoje noge pred žulji Ne režite in ne luščite nikdar kurjih očes, to je ravno tako nevarno, kakor je tudi brezuspešno. Vsaka žena se lahko dacdanes reši najhujših žuhev s koreninami vred. Zadostuje, če razstopite nekoliko Saltrat Rodella v maniši količini vode, tako da sproščeni kisik da vodi barvo gostega mleka. Kopajte noge v taki kopeli, pa se hitro rešite žuljev, ki Vas pečejo in bodejo ter oteklih in boln:h nog. Kisik prodre globoko v loinice ter omehča trde žuije tako da jih lahko odstranite brez bolečin s koreninami. Če samo od časa do časa uporabljate kopel s Saltrat Rodellom se Vam kurja očesa nikdar več ne povrnejo. Saltrat Rodell priporočajo in prodajajo v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. ako Vam ,5ladio Balzam" no odstrani kurjih očes, bradavic, bul. trde kože itd. Vse tu in inozemske preparate sem poskusil, a prepričal sem se, da je Vaš >-RADIO BALZAM« najboljši; zato ga vsakomur priporočam. Franc Brenčič, galant. sedlar, Vrhnika. — Zahtevajte povsod samo: Radio Balzam. Lonček 10 Din (predplačilo) na povzetje 18.-- Din, dva 28.—, trt 38,— Din, pošlje: R. Cotič, MuMfaaa VII Kamniška lOa (Janševa). 4090 Ali s? ?e r^* V^rM^sve feUbe? Zahvala Ob smrti našega ljubega brata in strica, gospoda Ivana Vidmarja davčnega opravi t elja v pokoju se zahvaljujemo za vse poklonjeno cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, sreskemu podnačelni-ku g. Potočniku, fin. direkt. gosp. Povaleju, inspekL davčne uprave gosp. Prelogu za govor pri odprtem grobu, gasilnemu društvu, pevskemu društvu, Hranilnici in posojilnici v Framu, uradništvu davčne uprave v Mariboru, njegovim stanovskim prijateljem iz Maribora in Šmarja pri Jelšah ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so nam dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. 4801 ŽALUJOČI OSTALL Kurja očesa kurjuo očfff«: »Clar^n« }e m« Pariz diktira Zagreb prinaša: l>"t>itf ▼ ir+arnah drog--rje h aii oararnoM 30 let. za tu hišna dela in kuhinjo sprejme boijfea družin« t 2 malimi otrokoma. Pridne "jn hi n-Hftljrve. ki lrub;jo otroki: govore malo nemško, naj pošljejo ponudbe na (»odružnioo »Jutra« v Trnovi »«h pod »Poštena«. 11084-1 Frizerko samostojno. veščo vodne. V*, ne io želene onduia-cije ter manikiranja. takoj ali po dogovoru sprejme Vi kol a K o-jii a. frizer t Skofji Loki. 11138-1 Čevljar, pomočnika «>rejme uk »j Zamik Ai-EČmk, Gajev« ulica št. 9. 11.123-1 E 7« Uta beae. da SO par: [ M •aaJora aH j M btf* pa S Din. (T) | Inteligentna gospa •rednjih !«t. vajena tudi traovskih poslov, želi mesto samostojne gospodinje Po»rodbe na ogl.is. oddelek »Jutra« pod »Nov« sreča« L1110 2 Delavec pp#(«i ln trezen. nekadilec, sa vsa domača dela. Hče službo. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 11089-2 Vrtnar Vw«t4jsk,l ekonom. t več l«tno p-ak*o, žel! »lično ra«BW>. Kuret. Mariborska it. 38. 10669-2 Trg., elektrotehn. in kletar, izvežban m <> S k i pros! kakršnokoli *talno me^rf,- v Ljubljani. Dopiee o« oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko eaiK«!'j5.vi. 11.157 2 Mesto gospodinje Sfečean pri manjši družini »ti sa.uuobt.o-ij> ran gospodu. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11153-2 Mlada natakarica Išče meeto m takoj. Ponudbe na oglas™ oddelek »Jirtra« pod &i£ro »Mlada So prijazna«. 11141-2 Mesto vzgojiteljice i j? ven Ljubljane Inte ligeratna gospodična. Do pod »Vzgojitelii.r.a« n« ogiaend oddelek Jutra. 11135-2 Gospodična «tei»(v io strojepiska SAče mesto. Gre todi oa deSelo, k j« bi pcleg pl sarai6kega dela potna eale tadi ▼ trgoviirf. Ponudbe na oglasni oddelek Ju tre pod mačko »Resna«. ti 134-2 Brivskega vajenca » pr+memo Šolsko '»obrai bo sprejme salon Podržaj. LoaMjana. Sv. Jakoba trg K. 9. 11132-44 1 Din; u da ;a :ioaslnva aLi m iifro 6 Din. Dt>aki. ki iičoi« tasCruke.ij«, pla, 6ajo v»a.ko bewd« 50 ptr; za iifro aii z* dajanj« n»»U>v» 8 C)h>. (4) Nemško konverzacijo pouiMije tndii polet; gospa Hi Id« Badjara, Rims-ka c. št. 7/II, levo. 11077-4 OiMu« loatej* p* 1 Di» beseda; la da janje oaalorra ali sa i šifra S Din. — Oglasi j socialnega niačaja vsa ka baseda 50 par; aa dajanj« naslova a& ta , Si&>o Pa S Din. (6) i Gospodinje ik-o potrebujete trpežno Vn periiiiM) b.-tgo f.a predi« s oiike. bi-iiie. v«kadanje ob 1-e-ko. rna istega veliko &a!irgo t>.- na.ji»ižjiiih &ena b tvrdka F. L GoričaT v Liiib ianii. Sv. Pestra cesta It. 29. 10617-6 Žarnice n«V-eneie m DajboliSe, na irohiM) in debelo dobite pri Elektro-fonski družbi. Krekov trg 10/11. Istoum tudi najce-nejsi gramofoni im pioščo. 104-6 Pisalni stroj Stoewer-Rekord. brezhiben, miiso in druige pisarniške po-trebšč;Tie prodam. Na slov pove og.asni oddpiek »Jutra«. 10907-6 Otroški voziček globok, rabljen, prod« Korošec. £eiena jama — Prešernova 26/1. 11102-6 Kompl. trg. opremo prodam. Na ogled v to-va.rmi Do+niča r & Ritotar, Zvonareka ulica. 1.1166-6 Ogiaaa trg. tnačai« p® 1 Diu beseda; i3 da. ;*oj« naslova ali ta šrtfro & Dia. — Oglasi socialnega rnačaj« vsa ka beseda 50 par: za dajanj« naslova aii r* iifro pa 3 Din. (I) Cirkularko eč kupim. P-onud-be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Peč ia štedilnik«. 11086-7 Vrednote' •iKa »eeeda 1 Din; ta dajanje aasior« aii ta Pfro t* S Din. 0&) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE — juvelir Ljubljana. Woifova ulica 3 V saka beaeda 1 Din j z« dajanje naslova al! M Sutr« pa 5 Din. (101 Avto dvo- ali štiiTisedežeii. za svorem ali ka brioi st. pod 1000 kg taksne težine. kn-oicn ta.koj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pnd »Modemi tjip«. 1116(7-10 6. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska spet na delu Vsaka beeeda l Din: za lajanje naslov« ali ia iifro oa 5 Din. (16) Orehovih hlodov 13 m' lepih, s korenin-o pro>lam. Nas-lo^ pove ogi. odd l"e:ek »J-uitra« pod šifro »Varna naloiba — visoke obresti« 11164-16 Vsaka beseda 1 Din: a dajanj« naslova aH ia «fro pa 5 Din. (171 Mesarijo dobro idočo oddajo takoj v najem Hartne-rja dediči, Poljča-ne. 11155-17 Lokali Vsaka be»eda 1 Din. za dajanj« naslova aii za šifro p« 5 Din. (19) 11. Skočila sva v ponev! Odrinil sem. in v naslednjem trenutku sva plavala sredi potoka; imenitno je bilo! Bolj in bolj sva se bližala drugemu bregu, kjer je štrlelo iz vode visoka ločje. >UrS, ura!< sem vzkliknil, a tam naju čakajo lepe prigode! Zdaj boš videla šilonoska, česar nisi videla še nikoli!« Lokal išče frizer sredi Ljubljane. »Franko«. Maribor. Mlineka ulica 8. 10466-19 Lokal primer«) za vsa.ko obrt, ■ dda i ma' m Upravrtelj-stvo na Tržaški cts>ti 36. 1.1112 19 Kavarno v Zagrebu v centru mestu ugodno prodam radi preobremenjenosti. Ponudbe na naslov: Kava.na »Jadran«, Ili^a 55 11094-19 Lokal za branjarijo aH Speeerijo vsled bolezni takoj oddam Naslov v oglasae® oddelku »Jutra«. 11050-19 Lokal za tnanufakturo v ar edini Ljubljane oddam Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod »Srednua«. 11131-19 Mlekarno v Ljubljani takoj prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11078-19 tanovanje Vsaka beoeda 1 DVn: sa dajanje tt&stova aH xa iifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje trgovske lokflie in »kladi-šča oddam. Stanovanje s pritrklinami za 1. maj. drugo takoj. Diraa^ka c. 31/11. 10722-21 Podstrešno stanovanje sebe fin kuhinje v sredini mesta (Kidamo s 1. majem za nizko t». — Ponudbe pod šifro »Din 460.—«. 10835-21 Enosob. stanovanie s pritiklimami odda z ma-j«=m Upra vitel jstvo na Tržaški cesti 26. 14113-31 Dvosob. stanovan'e s pritiklimami. celo TT. nadstropje, na Mirju oddam z majem mirni stranki. Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«. ill0S-2ll Dvosob. stanovanje 9 kabinetom. komfortno, blizu glavnega kolodvora oddam 3 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11103-31 Dvosob. stanovanje lepo. ouibo in solnčno. oddam mirni m-aločlanski družini odraslih oseb Informacije v Dravski ulici št. U. 1:1.104-21 Solnčno stanovanje 2 parketa"ranih so-b in nekaj vrta oddam takoj ali i majem. Zapuže štev. 35 poleg tramvaiske posta :e »Slepi James«. 11100-21 Dvosob. stanov^ive v centru mosta oddnm s 1. ma«. Naslov v oarl. oddelku »Jutra«. 11087-21 Trisob. stanovanje s pritmklinami, v visokem pritličji ob Miklošičevi cesti odda.m z majem. Pripravno za pisarniške prostore. Nas'w v offlasnem oddelku »Jutra«. 1100:3-21 Dvosob. stanovanje z majein oddam v Zeleni jamd. Simon Gregorčičeva ulica & 11143-31 Stanovanje 2 sob. kabineta in priti-klin, pod Rožnikom v vili Ma.rja, vis-a-vis Adrie oddam s 1. majem za 800 Din. Po izve se pri hišnici, odmosno ogleda pri stranki Stanovanje ie komfortno im lepo urejen vrt. 11133-21 2 stanovanji dvosobno ia e&osobno, s pritiklineimi oddam mirni »tranki s 1. majem. — Vprašati v Vel. čolnarski ulici 15/1. 11136-21 Stanovanje ločeno — soba v pritličju in kuhinja v podpritličju, oddam s 1. majem malo štoiv:'x.i družiti Naslov v 0-j'asr.eias oddelku »Jutra« 11131-21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddflm mirni im 6ist; stranki v Zgornja Š šfci, Vodinikova cesta 215 iii6a-ts unzszSflll Vsaka Poseda 50 par: sa dajanje naslova aii za iifro 3 Din. (21-al Stanovanje 2 sob m kabineta, išče za stalno solidna stranka s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po šifro »Stalno stanovanje«. 10750-31/a Sobo strogo eeparirano, oddam takoj ali s 15. t. m. »o Hdn-emu gospodu. OgV da se od 12.—3. Na si »v v og!asnem oddelkn »Jutra«. 10833 23 Elegantno s^bo n er» manjšo, vsako » strogo »eper^ranim vhudom -iddam na Friškovcn št 3. 10865 23 Sostanovalko spre;m»>m. Nas'ov v og'as. oddeku »Jutra«. 11,111-23 Opremlieno sobo s štedilnikom oddam s 15 aprilom gospod ični aii gospodu. Mi rje. R;harje svetlo in mračno, z električno rarsvetljavo — in majhen kabinet oddam solidni osebf na Polja.nski ceeti štev. SI/I. 11088-33 Čisto sobo s poeeb. vhodom io elHt-triiko takoj odda.m boljši in solidni osobi. Na«lov v os-la-snijin odde-1'kin ».hi trs« 10123-23 Sobo lepo oriremljeno oddam blizu bolnice — Pov^otova št. 7. 11007-23 OpremHeno le na Starem trgu št- 17/II.I. 11156^23 Sobo ler>o opremljeno takoj oddam bo! j? i osebi za 150 Din mesečno v Rožni do-limi, ces-ta XV/lo-I. 11147-^S Sobo lepo opremljeno, v centru m'esrejane.m tudi gospodično ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11145-23 l epo sobo Dvosob. stanovanje z« maj iščeta novoporo- opremljeno, s posebnim čenča v bližina donK.bran vhodom in elektriko, v eke vojašnice. Ponudbe na senčni lesri takoj o d d a oglas, oddelek »Jutra« pod 1 Vodopiia. Rožna dolina, značko »Snaga«. 11148-31/a cesf„i VI/2. lll°4-23 Stanovanje in manjši prostor z« delavnico, i. š č e ra za takoj v sredini mesta. Po- ■: oud.b" na oglasni oddelek | »Jutra< pod šifro »Maj 37« I 11.137-31/a Stanovanje dvo- ali emosobno s pritii-klinami. solnčno, v me"stu Ponud.be na oglas, oddek-k »Jutra« pod »Upokojenk«« 11127-21/a 3 sobe v I. nadstr.. poleg glavne p"4te takoi o«ldam. Naslov v oglaeng!e«in. oddelek Jutra pod »Takoj 25«. 11123-23/a [UL 29. Januar 1932 Danes zvečer. Pozdravljena .. . 1112631 V zakonu nezadovoljen star 35 let. želi znanja z enako ž.-no ali lamo, lepe in idealne nravi, ki ni v zakonu zadovo ima. Tajnost strogo zajamčena. — D»p:se če mogiiče s sl;ko, ki se vrne, na oglas, od-dJtk »Jutra« poi inačh« »Novo žrl vi jenj e »«. 11152-24 Vj»«» fteseda 1 Din. *c dajanje aasiova ali za Šifro pa 6 Din. (27 Pse volčjake či«okrvi»e. krasne ekseoi plarje. 7 tednov stare pro <3a:n. — Pri.voi štev 13 10S66-27 Lovski pes ne«m>Ski kratkodlak pt.ičar. rjai-opika-st, 1 leto star, z znamko št. 671. se je zatekel. Izročiti ga je na naslov: D. C., Večna pot št. i. iiit;&-2is Vsaka beseda 1 Din. j za dajanje aii za iifro na S Din. (29' I Pletilne stroje že rabljene, na roko, raz-delba 5—15 gladko ali levo-levo kupuje piota takojšnji gotovi,ni Friderik Thiile. Ljubljana, Celovška št. 50. 11095-2« Obrt Vsaka oeeMa 1 Din. M dajanj« naelora aii ta Wfw> pa 5 Din. (90) Slamnike najmodernejie po n«k;h cenah ramM ZoM Lanrenčič. Ljubljana. M«stni trg 7. — Preoblikovanje 25 Din. 1(1888-30 Novost! Kriza! Dame! T pr-Ekrojevaicidi na M; kioer.č^v« eeso 14/1 dobite vive kroje po meri im gior-na!u. Modni salon Jože Kumelj. UlUe-30 Damskth slamnikov zadnje novosti krasna ii-bir« v salonu »La fe-mme Cich«. Seienb».gova 6/1. iinei-so 1. avgusta oddamo stanovanj i vsem komfortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 4057 Postani In ostani član Vodnikove drofV! Pletilni stroj »Regfntin« prodam ali zs- mraiijam za kaj drugega Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11083-29 Vsak« beseda 1 Dti. ta dajanje aasiora ah u Šifro pa S Dia. (83 Belega krompirja lepega, 100ošta Loče pri Po-ljčanah. 11144-33 Izgubljeno Vsaka beeeda 50 par: T, ka 6u>je n« im» Mitt«, z iovsikiim ovratmi-kom ic lotošojo ljubljansko znairiko St. 85, se je zatekel v nedeljo na Šmarni gori. Kroti nagradi ga je oddati na naslov; Dr. K a n d a r e, Ljub'je na — Skrabčeva 5. 11115-38 Modra torbica je bila pozabijona pri 11 roašii pri Frančiškanih. — I-Oštcffl. najditelj naj jo proti nagradi izroči v ogl. oddelku »Ju.Ua«. 11150-28 Informacije Vsaka 1 Din. za dajanje na štor« aH ta iifro pa B Dim. (31) Vsaka beaeda S Din. za dajanje naalora aii iifre pa 5 Din. (34) Opremljeno sobo s separiraoim vhodom takoj oddam v Ciril-Metodo 1 vi ulici 19/1-4. '" v 11119-23 * Zamorček Zakaj Te m več v k . .. ? 11114-2*4 Želim poznanstvo z mlajšo i® ljubko damo. Odgovor pod »Doktor« na oglasni oddelek »Jutra«. l!O08-2>4 Lado! Sporo® naijaio naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod »2. april 1983». — A . . 11149-24 Čla.ie vseh posmrt zavarovalnic kateirib poslovanje je bflo ukinjeno, pozivamo da »e » ajibovem lastnem ote reso nemudoma tgiase t pisarn! »Solidarnosti« T Ljubljan. Aleksandrov« •. St 5. Za pismen ugovor priložite za 2 Dn znamk. 10861-31 Emila Ullricha kapelnika, naslov iščem v za njega vežni im koristni zadevi. Njegove znance prosim, da mi pošljejo naslov pod mi a "-bo »Musiker« na oglasni oddelek »Jutra«. 1.1079-31 Izjava Izjavljam, ua nisem plačnica za nikogar, ki b; dela! dolgove na moj račun im na moje ime. Bibijena Jakše, Vransko. 11085-31 Svarim vsakogar pred duševno bolno F/milii-jo K r e m ž a r. ker nisem pačneh sliučajoih dolgov. Kremžar Iv-, Pvdjunska št. žl. 11.150 Vsaka beeeda 1 Din ta dajanje naelora aii ta iifro pa !S r»i.n (87 Pokončevanje mrčesa z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor Dunajska la,'IV. 154-35 Udrnženje za zaštitu dužnika u Jugoslaviji centrala Beograd Zastopstvo. Zagreb, Zrinjski trg 3, I. kat. sa Savsko, Dravsko, Primorsko in Vrbasko Banovino nudi svojim članom s svojo dovršeno organizacijo pomoč v vseh vprašanjih. Letna članarina Din 60.—. Na vsako vprašanje damo potrebna pojasnila. Iščemo poverjenike za vse kraje. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10 000 Din! Rcjuven 5KIN-P0RE MUK Žene ki zakrivajo z močno oblogo pudra, rde-čila za lice različne hibe svojega obraza, bodo z veseljem pozdravile mednarodno priznani preparat »Rejuven-Skin« (znoj-nično mleko) (Porenmilch), kajti to bio-logično mleko ne izboljša samo pri trajni vporabi polti, temveč jo tudi popolnoma obnovi in odstrani do kraja vse napake, kakor razpoke, velike znojnice, prišč in ogree. Učinek pokaže že po najkrajši vporabi presenetljive rezultate, kajti redkokdaj je bilo že izgotovljeno tako popolno sredstvo. Masirajte si zato redno, posebno na večer svoj obraz z nekaj kapljicami »Rejuven-Skina« pa boste x samovoljnostjo občudovali svoje čisto, lepo in gladko kožo lica. Važno za gospode! Rejuven-Skin je dobrota po britju! »Rejuven-Skin« se dobiva za ceno 32 Din ▼ drogerijah in parfum arijah, aH jo pošilja po pošti: Nobilior parfumerija, Zagreb, Ilica 34, Jelačičev trg 15. za po n l NEKOLIKO KRASNIH MODELOV! .......KLJUB ZMERNI CENI! Ženski troter čevlji ▼ rararih kombinacijah, nova moda. 145 Ženski čevlji, softdno lzilelaid, črni ali rjavi, dobri podplati, oblika samo D. 95.—. D. 75 Ženski čevlji iz laka, zelo olrasni, novi model. Eleganten in lahek čevelj Iz finega rjavega baršuna. Najnovejša moda, i mi t. nnboka. Poceni moški polčevljl, rjavi, usnjat podplat. V dragi obliki samo D. 125.—. 145 Praktičen in poceni čevelj iz črnega baršuna. Imit. nubuka. D. 45 odn. D. 55 Moški polčevlji, prima črni aH rjavi boks. Goodyear - izdelava, trpežen usnjat podplat. VELIKA IZBIRA OTROŠKIH ČEVLJEV raznih vrst v vseh velikostih. LJUBLJANA, Dunajska c. la (Petovia). MARIBOR, Gosposka ul. 17. CELJE, Aleksandrova c. 1. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Val * Ljubljani.