8pedlxione la abbon&ment-o postalo« — Poštnina ptateM V fMVfft^ Leto LXXV., it. 114 Lfab&aaa, tank 1*. aija 1%|3-XX Cena 4^ cent« UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PTJCCTNLTEVA ULICA i —» TELEFON: 31-22, 3T4U, 31-24, 31-25 In 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— Ur, sa Inozemstvo 15.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICTTA ITALIANA 8, A^ MILANO. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije tn lsozem UNIOVTC PUBB LICI TA ITALIANA S. A_ MILANO Raftuni pri Ljubljana 10-351 ivodu: Nonnale attivita in Cirenaica Ci£Quc vrli veli avvversari abbattuti nel cieto di Malta e uno distrutto al suolo H Qnnrtiere Generale đclle Forzp Arma-te comunica in data dl 18 mazgio il se-Suente boliettino di jruerra n. 716: Normale atrivitA di pattufflic e di arti-Slierie in Cirenaica. Reparti aeret doll-A*««* dnrante đi caeoJa lihera nel delo di Malta haano ahnattuto quattro Spirflre ed un CurtiM. mentre un šesto apparecchio veniva mi-traglia to «*<1 incendiat-o aJ suolo. t n nostro velivoio non e ri en trato alla base. I BITKA TANKOV PRI HARKOVU Pred zaJdjuđcom borb na polotoku Kerču — Velik uspeh podmornic v ameriških vodah NariMlno detavaztie v Cirenafd Pet ssvrsžnih letal sestreljenih nad Malto, eno uničeno na tleh GLnvni Sf.in Italijanskih Oboroženih Sil Je ohju\il maja naslednje 7 IG. vojno poročilo: formalno delovanje patrol In topništva Letalski oddelki oh I so v akrijah samo-Stojllih lovcev v zraku nad Malto sestrelili 4 letala tipa »Spitfire« In eno letalo tipa xCurtiss«, a nf ko v-^to letalo j*1 bilo zadeto s strojnico in zažgano na ti' h. En i nase letalo se ni vrnilo na svoje opo- rišče. Delovanje topništva In letalstva Operacijsko področje, 19. maja. s. (Poročilo posebnega dop.snika agencije Štefani). V tem tednu se vojno delovanju na afriški fronti na zunaj ni spremenilo. Peščeni viharji so omejeval: zlasti na angleški strani izvidniško delovanje v področju med ooema četama in zato je bilo maio spopad crv med našimi in sovražnimi kolonami. Kontrola gibanja sovražnih patru*, je bila kakor ve.no budna in vsi poszknai sovražnika, da bi se prioLžali našim črtam, lo bili takoj odbiti. Maloštevilne patrulje, ki so ae upale na obmejno področje, so bile takoj ustavljene in pregnal »e. Nastali so ž:vah.t spopadi topništva, toda tudi te so ovirali peščeni vJ&arjL K ^r so vremenske prilike dopuščale, je prišlo dr živahnega letalskega udejstvo-vanja. Tcbruk m druge točke v sovražnem zaledju so bile hudo bombardirane. Na vzhodnem Sredozemskem morju in sicer severno od Sol umskega zaliva so inočae skupine bojnJi letal napadle eska-driljo štirh angleških rušiloev in so tri od teh potopile. Sovražnik, Ju je napadal Ben-gazi, je drago plačal vsak napad. Protiletalsko topništvo in lovci so na tem prizo-r.iOu sestrelili 13 sovražnih letal. K tem izgubam je treba prišteti še znatne izgube sovražnika na drugih sredozemskih odsekih. Oskrba v Libiji Rini. 19. maja. s. Duce je sprejel ob navzočnosti Ministra za italijansko Afriko Teruzzia nacionalnega svetnika dr. Renata Trevisani, generalnega komisarja za oskrbo ii vojno-gospodarsko sodelovanje pri vladi v Libiji, ki je Duce ju predložil obširno dokumentirano poročilo o organizaciji ir delovanju oskrbovalne službe, raz- deljevanje hi ureditve potrošnje, Kl po navodi *'h ministra za italijansko Afriko popolnoma sodeluje z vojaškimi oblastmi, s čimer je bil zagotovljen normalni razvoj svijenja. Duce je z odobravanjem sprejel na znanje poročilo o opravljenem delu in mu je izrekel pohvalo ter dal navodila za nadaljnje delovanje. Admiral Cunningham odžagan Rim, 19. maja, s. Agencija Reuter objavlja, da je bil admiral Cunningham, vrhovni poveljnik angleške mornarice v Sredozemlju, ki ga je Churchill toliko hvalil, odžagan in poslan v Ameriko v neki dvomljivi misiji glede pomorskega sodelovanja. Za njegovega naslednika v Sredozemlju je bil imenovan admiral Hanvood, V- 'o že dospel v Aleksandri jo. Tako se je končala kariera angleškega admirala, ki mu je Churchillova vlada poverila nalogo, da izvojuje nov Trafalgar ali vsaj nov Abukir ki pa ni bil sposoben niti zavarovati zvr^zo med Gibraltarjem in Malto in ne preprečiti pomorskega prometa med Sicilijo in Libijo. Churchill je torpediral admirala Cunninghama, kakor je torpediral toliko drugih admiralov na Pacifiku, na Atlantfku ir na Indijskem Oceanu, da M ae sam zaščitil pred Crippsoviml torpedi. Admiral Cunningham je bil odstranjen s Sredozemlja, ker so ga sistematična hrabrost ln požrtvovalnost italijanske mornarice ali pa strateške zmote predsednika Churchilla onemogočile. Njegov padec pomeni priznanje časti italijanski mornarici. Rim, 19. maja. s. Kontreadmiral Henry Hanvood je bil imenovan za novega vrhovnega poveljnika angleških pomorskih sil v Sredozemlju kot naslednik Cunningham a, ki je postal član zavezniškega vojnega sveta v Washingtonu. Glede razlogov te spremembe so v angleških uradnih krogih do skrajnosti rezervirani, toda v drugih angleških vojaških krogih opozarjajo, da so bili neuspehi angleške mornarice v Sredozemlju v zadnjih mesecih pravi razlog za Cunningham ovo premestitev. Trije dokazi italijanskega razpoloženja Na seii direktorija Fašistične stranke je Duce obeležil pomen zadnjega posojila, zbiranja volne in svojega obiska na Sardiniji Rim. 19. maja. s. V Beneški palači se je sestal pod vodstvom Duceja Nacionalni direktorij Fašistične stranke. Navzoči so bili vsi člani. Pred pričetkom zborovanja je Duce podal naslednjo izjavo: Trije dogodki so v zadnjem času pokazali, kakšno je razpoloženje italijanskega naroda ob koncu drugega leta vojne. Prvi dogodek je uspeh posojila, ki je preseglo prejšnje posojilo brez posebnih propagandnih naporov za štiri mlljarde. Italijanski vlagatelj ie odločno izpričal svoje zaupanje v državne finance ln vero v zmago\-iti zaključek vojne. Še pomembneje je bilo v moralnem pogledu zbiranje volne, ki ga je zaradi svoje splošnosti in spontanosti ter glede na dejanske rez-iltate smatrati za neke vrste slovesen plebiselt in za ponosen dokaz ljubezni do naših Oboroženih sil. 15. maj, ko je bilo zaključeno zbiranje volne, je treba postaviti ob 18. december 1935, ko so bili darovani poročni prstani. Kakor so darovani prstani služili v naslednjem po- letju za odplačevanje 15 milijonov stotov tujega žita, ki je bilo uvoženo zaradi nezadostne domače proizvodnje, tako bo sedaj podarjena volna varovala naše vojake vseh vrst orožja pred mrazom in jim bodo omogočene nove borbe za dosego zmage. Končno sem na svojem potovanju v Sardiniji ugotovil po presledku sedmih let, da je bil dosežen znaten napredek na vseh področjih, a ostalo je še mnogo, kar bo treba storiti v vojni in po njej. S političnega stališča se je tako v mestu kot na vasi ponovno pokazala visoka morala ponosne rase borcev, kakršni so oni na Sardiniji, in popolna vera v zmago, pa tudi popolna pripadnost k fašizmu. Tajnik Stranke je nato prečrtal svoje poročilo, ki je bilo sestavljeno na podlagi poročil Pokra-inskih zveznih tajnikov. O samem poročilu je še govoril Duce, nakar sta govorila ministra Bottai in Rlcci. Seja, ki je trajala dve uri, se bo nadaljevala v četrtek ob 17. uri. ©3j!or preti racloniranju goriva v Angliji Stockholm, 19. maja d. Dopisnik lista >Svenska DagbladeU javlja iz Londona, da je bila Mtanaai vlada prisiljena umakniti načrt o racijoniranju potrošnje goriva in električnega toka na pritisk javnosti in skupine konservativnih poslancev v parlamentu, ki ne pripadajo vladni stranki. >Svenska Dagbladet« javlja, da Je parlamentarni odbor konservativnih poslancev v par'ament'.i, ki ne pripadajo vladni stranki. »Svenska Dagbladet« javlja da je parlamentarni odbor konservativnih poslancev izdelal načrt, po katerem naj bi se velikemu pomanjkanju premoga, ki vlada v Angliji, od po moglo s povečanjem proizvodnje. Ustanovljen bo baje poseben urad za nadzorstvo nad proizvodnjo premoga, ki mu bo poverjena naloga re-pgganigacije, brita&sks premogovne, indur> strije, ki je ▼ svojem tehničnem ustroju skrajno zastarela. Urad naj bi poleg tega pričel tudi propagando v prilog prostovoljni štednji m kurivom in električno energijo. Sele 13o lađi} Bueno* Aire*. 19. maja s. Ameriška komisija za gradnjo ladij, ki bi morala do leta 1943. poskrbeti za gradnjo 2.300 ladij, je objavila, da je bilo doslej zgrajenih šele 130 ladij. ttrožki za v Boenot AJrea, 19. maja. s. Is uradnega ameriškega vira se doznava, da so zsašali stroški za vojno v aprilu 3 milijarde in 400 milijonov dolarjev. Iz Hitlerjevega % lavnega stana, 18. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: \a polotoka Kerču so ostanki poraženega sovražnika kljub obupnemu odporu pred uničenjem. Na področju pri Harkovu so dovedll naši protinapadi do bitke tankov, v kateri je bilo uničenih 55 sovražnikovih oklopnih voz. Nadaljnjih 54 sovjetskih oklopnih voz je bilo onesposobljenih za boj z napadi iz zraka. V odseku pri Ilmenskem Jerern so oddelki bojnih letal izvedli uničujoče udarce proti zakloniščem sovražnikovih čet in oskrbovalnim kolonam. Na LaponsKem je bilo z napadom osvojeno nadaljnje ozemlje. V zaledju so razbile madžarske čete v večdnevnih bojih skupino sovražnikovih sil, obstoječo iz boljseviških tolp. Na morju pri Murmansku so pogodila letala z bombami v polno 5 velikih transportnih parni kov. Nad Malto je bilo sestreljenih 5 angleških letal. Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice ob vzhodni obali Severne Amerike, na Karibij-skem morju in pred ustjem Misaissippija 17 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 105.000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji ladji sta bili hudo poškodovani s torpednlml zadetki. Ob angleški južni obali so bombardirala lahka bojna letala z dobrim učinkom pristaniška področja v Folkestonu in Ha stingsu. Pred nizozemsko obalo so čolni za iskanje min in stražni čolni v boju z angleškimi brzimi čolni poškodovali s topniškim ognjem enega Izmed sovražnih čolnov. Ob obali Rokav*ke*a preliva so sestrelili nemški lovci brez lastnih izgub 5 angleških letal. V noči na 18. maja so močne angleške letalZwolfuhrblatt« med drugim: Čeprav so se sovjetske čete pri svojih brezplodnih zimskih napadih močno izčrpale, skušajo sedaj znova približati se Harkovu, izvajajoč obupne ofenzivne akcije. Opisujoč enega izmed takšnih napadov, pripominja dopisnik: »Okoli 4.30 zjutraj je topniški ogenj sovražnika dosegel svoj višek. Vsa žrela topov do največjih kalibrov so obdelovala nase postojanke z granatami. Kmalu nato je nastopilo tudi sovjetsko letalstvo. Zemlja se je tresla kakor ob potresu. Tedaj so se nenadoma pojavili na obzorju, najprej v komaj vidnih obrisih, sovjetski napadalni tanki in sicer v skupinah po trije, toda njihovo število je vedno bolj naraščalo in komaj so se prvi tanki pokazali očem v vsem obsegu, že so za njimi vstajale sence novih oklopnih vozil. Njihovo število je začelo postajati vznemirljivo, toda že so nastopile naše protitankovske baterije s svojim naglim in točnim streljanjem. Protitankovski pionirji so z ročnimi granatami in lahko premakljivimi protitankovskimi minami učinkovito podprli obrambo topniških tovarišev. Ze so prve skupine sovjetskih oklopnih vozil tik pred našimi črtami imobilizirane in požgane. Tu in tam se kateri tank premetava po terenu, kakor da bi si hotel sam skopati svoj grob; napredovati ne more več. Nato so prišli na vrsto pehotni oddelki, ki so se spoprijeli na nož. Medtem pa so prišli tudi n mški napadalni tanki, ki so se začeli premikati proti sovražnim kolosom in se z njimi spoprijemati v strahovitih dvobojih. Na začetku te sovjetske spomladanske ofenzive, poudarja nadalje nemžki vojni poročevalec, se bitka okoli Harkova razvija za nas ugodno. Dejstvo je namreč, da so morali rdeči samo na majhnem pa. su tega odseka pustiti na terenu nič manj ko 37 tankov. Poskus preboja nase bojne črte je bil preprečen. Nato so nase čete posegle v borbo. Naši protinapadi so bili v vseh podrobnostih proučeni in v naprej pripravljeni tn tako prodirajo sedaj nadi tanki proti sovražnim postojankam. Berlin, 19. maja. s. Kakor poroča DNB, je nemško letalstvo od 10. do 16. maja skupno z italijanskim letalstvom uničilo 472 sovjetskih letal in 79 angleških letal. Berlin, 19. maj«, «, O porbaJi M okraj* nem robu polotoka Krima ln na področju Harkova do snoči ni bilo nadaljnjih podrobnosti. S pristojne strani se je izvedelo samo. da na področju Harkova nemške čete niso izvedle samo protinapadov, temveč tudi napade in so prizadejale sovražniku najhujše Mzgoibe. Nadalje poročajo, da je sovjetsko letalstvo predvčerajšnjim izgubilo 60 aparatov. Od teh je bilo 50 sestreljenih v letalskih spopadih. S finskega bojišča Helsinki, 19. ma;a. s. Včerajšnje finsKo vojno porcCilo navaja: Na Karelski ožini običajno delovanje topništva. Na zapadnem področju Aunuške ož^ne je sovražnik dvakrat napadel, deloma g podporo topništva, teda bil je odbit in s protinapadom pregnan. Na sovražni strani je padlo 500 ljudi. Na vzhodni fronti in na področju Povent-se so bili razpršeni na dveh krajih sovražni oddelki. rKi so se pripravljali za napad. V odseku pri Liouhiju so finske in nerašKc čete zavzele nekaj utrjenih postojank. Na tem odseku je sovražnik izvedel protinapade, ki so bili vsi gladko odhiti. Nemški strmoglavci so učinkovito napadli in posegli v borbe na celini. Majskijev poziv Rim. 19. maja. s. Na nekem sestanku v Brightonu je bilo prečitano pismo sovjetskega poslanika Majskega, ki v njem pravi: Borba je prešla v fazo, v kateri je potrebno, da naši državi opravita še večje skupne napore. Pol milijona ton ladjevja na morskem dnu Berlin, 19. m a; a. s. Od 1. do 17. t. nt. so nemške podmornice potopile 98 sovražnih trgovinskih ladij s s'kupno 534.800 tonami. 82 potopljenih ladij s 480.500 tonami je bilo torpediranih na Atlantiku in v vodah Severne Amerike. V treh tednih je bilo potopljenih toliko parnikov, kolikor znaša štirimesečna proizvodnja severnoameriških ladjedelnic. Ameriško priznanje Buenos Aires. 19. maja. a Iz uradnega ameriškega vira poročajo, da so nemške podmornice v preteklem tednu potopile na zapadnem Atlantiku 16 ameriških parnikov. Pri tem je zgubilo ž'vljenje 83 ljudi, dočim 115 mornarjev pogrešajo. S torpedi je bilo zadetih m hudo poškodovanih še več drugih ladij. Angleške izgube ob napadu na nemško križarko Berlin, 19. maja. s. O napadu na križarko »Prinz Eugen« se je izvedelo, da je križarko napadlo 40 do 50 angleških letal. Večina jih je bila prestrežena daleč od obale in v kratkem času je bilo 18 letal sestreljenih. Ostalih 11 letal so kmalu nato setrelili protiletalski in mornariški topovi. Sovražnik je izgubil skupno 29 letal. Napad sč je kakor znano, popolnoma izjalovil in zanj je sovražnik plačal okro^ polovico svojih letal. Zadrege angleške propagande Lizbona., 19. maja. Angleška propaganda se je v razdob:u od Dunkerquea do bitke na Koralnem morju specializirala v pCTa-jJih. Tako je DunkcTque pestal -»najbolj slavna stran v zgodovini britanske vojske«, bitka na Koralnem morju pa velika anqlosa-ška z macu*. Istih metod" se okušajo zavezn;ki posluževati rudi uiccie bitk na vzhodnem bor;ču, a prav tu so težave najvevie. Ni namreč mo2«će p-rikastev-atr javnosti umikov in b&-go so bili prisiljeni priznati tudi Rus.i sami. Britanski prepasandi ni ostalo drugega, kakor da. se posluži svoje staro priljubljene fc/rmule: »Umik v popolnem redu na nove postojanke«. Prav tako, ka-kc.T so ie to zgodilo na Malajskem polotoku in v Birmi ... Vsekakor pa je splošni ton angleških listov glede vojaških operacij v Rusiji manj optimističen. Očitno pripravljajo počasi javnost na možnost novih neugodnih vesti m vojaški strokovnjaki se trudijo, da bi podali čim mogoče objektivno splošno sliko o» položaju na tem bo'jršcu. Tako pišejo med drugim, da je Pctrograd. čim se jo led stalil, znova popoln cm a obkoljen in brez prometnih zvez z ostalo Rusijo. Pripominjajo tudi. da pričakujejo branilci mosta v najkrajšem času. čim bo namreč vreme dopuščalo, silovit napad ncnvških in zavezniških čet. (Stampa Sera). Smrt nemškega admirala Berlin. 19. maja. s. V Kielu je umrl 64 let stari admiral Ivan Oldekopp, bivši Član glavnega stana nemške admiralitete. So-delpval je v akciji pri Scapaflo\vu. Po svetovni vojni je od leta 1927 do 1931 poveljeval nemški mornarici. Koncentracija sil pri nemških bankah Berfin, 19. maja. s. V skladu z načrtom o koncentraciji vseh sil so se velike zasebne nemške banke odločile opustiti za dobo vojne 10 odstotkov svojih podružnic. V maju bo v vsej Nemčiji zaprtih 220 bančnih podružnic. Največ jih odpade na nemško glavno mesto, kjer bo opuščenih 125 podružnic. Enak ukrep bodo izvedle takozvane ljudske zadružne kreditne banke. »Deutsche Allgemeine Ze'tung« pravi, da ni y~eba precenjevati številčne obsežnosti osebja, ki bo na ta način na razpolago v vojne namene. V opuščenih podružnicah kakor tudi v vseh centralah je bilo osebje reducirano že do skrajnosti. Večina jih bo premeščena v druge centrale in podružnice, da bodo zmagovale povečano delo. Priprave za pohod v Indijo Japonci so pri Kalevi le še nekaj kilometrov oddaljeni od indijske meje Tokio, 19. maja. s. Spričo zmage, ki so jo japonske čete dosegle na oJseku pri Kalevi blizu inc.iiske meje, se jf.ponske ćete zdaj pripravljajo na pohod v Indijo. Medtem ko se očiščevalne operacije v severni Birmi nadaljujejo, so pričeli Japonci okrog Kaleve uničevati preostale angleške čete. ki so jim Japonci ob Irawadyju onemogočili umik.. Tokio, 19. maja. s. Agencija Domei je objavila v poročilu iz Birme, da so japonske čete razpršile angleški oidelek okrog 300 ljudi na odseku pri Kaleve v severni Birmi in prizadejale sovražniku hude izgube. Japonci so napadli tudi kitajske sile na področju Kathe, severnovzhodno od Kaleve, pri čemer je sovražnik zerpet izgubil okrog 200 ljudi. Tudi med Mandalayem in Lašiom se operacije nadaljujejo ugodno za Japonce. Iz pristojnega vojaškega vira se je izvedelo, da se Japonci zdaj nahajajo na odseku pri Kalevi samo 6 km oddaljeni od indijske meje. Japonski plen v Hopeju " Tokio, 19. maja. s. Poveljnik japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem je objavil, da so japonske čete v mesecu aprilu pri očiščevalnih operacijah v pokrajini Hopej in proti silam Cungkinga na polotoku Santungu ter vzdolž Rumene reke dosegli nove velike uspehe Ujetih je bilo 16.492 ljudi. 14.363 ljudi je padlo. Japonske sile so se okrog 300krat spopadle s sovražnikom. Med ujetniki je okrog 2000 komunistov. Plen je bil znaten in obsega 77 strojnic, 54 možnarjev, več tisoč ročnih granat, nad 10.000 pušk in ogromno množino streliva. Operacije proti kitajskim komunistom S&nghaj, 19. maja. s. Kljub slabemu vremenu so japonske sile 16. in 17. maja izvedle energične vojne operacije proti ki-taj^cim komunističnim silam ter so prizadejale hude udarce 29. diviziji pod povelj ništvom generala Lienpokena v dolini reke 14 na. jugu pokrajine Sansi, Izgube sovražnega letalstva nad Port Moresbyjem Tokio, 19. maja. s. Poročajo, da je japonsko letalstvo pri operacijah nad Port Moresbyiem od 12. do 17. t. m. sestrelilo 13 sovražnih letal, 6 pa uničilo na tleh. Svarilo avstralskega zunanjega ministra Bangkok, 19. maja. s. Avstralski zunanji minister Evatt je imel govor po radiu in je opozoril, da se pomen Pacifika ne sme podcenjevati. Dejal je: Ce bomo še kaj izgubili, bomo vse izgubili. Za seboj imamo dolgo vrsto katastrof. To se mora nehati. Ce bomo še kaj izgubili, lahko vse izgubimo. Evatt se je obrnil na Angleže ter je dodal, da je bitka za Avstralijo isto, kar je bila bitka za Anglijo in da Avstralija zahteva, da se smatra pacifiška fronta za izredno važno. Komunistični vohuni na Japonskem Tokio, 19. maja. s. Listi objavljajo poročilo pravosodnega ministrstva o aretacijah v zvezi z neko vohunsko afero. Skupina vohunov je bila v zvezi s kominterno in so bili v njej japonski in tuji komunisti. Japonski člani organizacije pripadajo skoraj vsi višjim slojem. Zbrani materijal sestavljajo v glavnem zaupne informacije o državnih tajnostih. V komentarju ministrstva za pravosodje in notranjega ministrstva se navaja, da so vohuni delovali več let in da bo uvedena strožja kontrola, da se take stvari v bodoče ne bi ponavljale. Soo žrtev potresa v Ekvadorju Santiago, 19. maja. s. Katastrofa ob potresu v Ekvadorju je mnogo hujša kakor se je prvotno mislilo. Število žrtev je doseglo že okrog 500 ljudi. Vasi Rio Chinco ln Bellavista sta bili popolnoma porušeni, mnogo drugih vasi je bilo pa hudo poško« aovaauij < Stru) 9 »SLOVENSKI NA RO D«, torek, 19. maja 1942-JOC. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino la Poveljnik XI« Armađnega Zbora glede na Razklan t dne 24. aprila 1942-XX dajeta na manje: V nočeh na 12. In 13. trga me*eca so v kraju Zagradec nekateri komunisti ugrabili dva moška In dve Ženski, državljane slovenske narodnosti. 14. tejra meseca zjutraj »o bliiu Mirne peči nekateri teroristi obstreljevali potni&ki vlak na progi Novo me*»to— Ljubljana ter težko ranili enega f!rža\ ij ina slovenske narodnosti. 14. tega meseca z tu t raj sn drugI komunisti v sanotsžne svrhe zažgali neko iago. V smislu Razglasa z dne 24. aprila t. L ln ker je potekel določeni čas, ne da bi bili odkriti storilci zgoraj Imenovanih zločinov, je bila odrejena u*>trelitev 6 oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in kt>niu-■ističn*»ga delovanja. f streljene so nije dane* oh 8.30. Ljubljana. 16. maja 1942-XX. General Poveljnik Visoki komisar XX Armadnega zbora za Ljublj. pokrajine Mario Robotu Emilio Grazioli ,,Dsn Italijanov po svetu" Ljubljana. 19. ma;a Vr^era^ tjtrtrs] ?e je večia s!ojp:na fašistov, pripadajočih ljubljanskemu Fašiju. sestala v dvorani GILL-a. da bi prisostvovala pro«1avi »III. dneva Italijanov po sve*ut. Proslavo je vodil Zvezni tajnik Orlandinl. Po kratki označitvi lzredneea pomena proslave v tem votnem razdobju je Zvezni tainik podrobno govoril o imperijalni in falistični za\resti vseh Italijanov. Ta je živa pri Italijanm v vsakem delu sveta, posebno pa v Ameriki, kamor Je Italija od prveca vstajenja Amerike h kulturni državi prinašala vrednote lastne kulture, svoje inteligence in svoiega dela. Vsi Italijani *o dane* kakor 5e nikoli združeni na znotraj okoli Duceia in pripravljeni na vsako žrtev za zmagoslavje P:ma. ki je povsod in vedno dal visok delež svoje civilizacije. Zzvezni tajnik nato predstavil zbranim fašistom Skvndrista Domen'ca De Simone kot novega mmestnika tajnika ljubljanskega Fa>i1a. Ta je na kratko zatrdil Zveznemu tajniku svojo voljo do dela ln borbe Crnih «raic v Litibljani. ki bodo nedvomno vre-^o v v=r':em trenutku bratov, ki se bojujejo na raznih vojnih frontah. Slovo kvesterja Messane LJubljana. 19. ma^a. Ob ----"'-Jbenfh mest med Kve- s^-~>T"em Messano. ki je kaknr smo že poročali, določen za dr-rn vnhn nnlo?o. in penim Iji:b';anskim Kvestorjem RavelT-jem. Je Visoki K^n sar Fksc. Grazioli zbra! v -«-!adn: palači fnnkc:jonarje Visokega K^rr^rijata fn Kr. Kvesture. da izreče v njihovi prisotnosti svoj pozdrav pr tiff Me^sar-.i. Se«^nnku Je pt -*voval tudi Zvezni Tam k dr Or!and!ni VlauaJ Komisar je najprej opozoril na obcCžno sodelovanje, kf ga te razvil Kvestor Messana. na*o pa podčrta izrecno spo^bnostj Viso-ke?a f-:- r*a Njem't prinada zasluga orgartzarve K vestu re v Ljubljani in izredno de! ks*no de'o pfl organizaciji varnostne službe v novi pokraj ini. Eksc Oraaioll je izraz:! za izvršeno delo gr uff. Messanl živo zahvalo in posebno pohvalo. Tej zahvali in pohval: se je pridružil v imenu Crnih srajc rud: Zvezni tajnik. VI-?< ?r je na to izrazil svojo dobro- došlico Kve«*orJu gr uff TVrnerrcu Ra-velliu. ki prevzema novo dolžnost, potem ko ima za seboj sjajno službeno preteklost Pred zaključkom je Visoki Komisar izrazi) funkcionarjem Kve**re posebno priznan'« zaradi njihovega sodelovanja ob vsak r: Eksc Grazioliiu in Zveznemu Tajniku Orlanđiniju se je sabrali] gr. Uff. Messa-na izjavi'ajoč. da Je pono*en na opravljeno delo ob strani Visokega Komisarja v novi pokrajini. Nato je naslovil prisrčen pozdrav no funkcijonarje Pn«rčen sestanek se je zaklničil s pozdravom Kralju :n Ce-SSrfcl in Duce j u ter Oboroženim S lam. Sestanek upravnega sveta Akademskega kolegija Ljubljana. 19. maja. V aeboto 16. maja se je sestal upravni svet Akademskega kolegija. Navzoč je tal tudi zaupnik vseučiliske organizaci.e v svojstvu odposlanca Visokega komtaarja pri nadzorstvu nad dijaškimi domovi v Ljubljani. Ob začetku sestanka Je predsednik upravnega sveta prof. Josip Ple-melj pozdravil dr. Carro v imenu vseh članov, nato pa je zaupnik vseučiliske organizacije v LJubljani, ko Je vse navzoče povabil k enomirutnemu zbranemu molku v spomin dijakov zupca in Kikla. posluga! poročilo, ki ga je podal tajnik ravnatelj Jeran. Inž. Carra se je pohvalno izrazil o podpornem delu in dobrem delovanju Akademskega kolegija, ki da;e zavetje okoli 120 dijakom. Izrazil je željo Visokega Komisarja, da se vsi Studentski domovi razvijejo tako, da bodo mogli vsi na krajevno univerzo vpisani manj premožni dijaki najti v njih s primernimi ukrepi tisto materialno in duhovno udobnost, ki je potrebna njihovemu fizičnemu in intelektualnemu stanju. Iz pekraitne Gorizia — V nadškofijski kapeli v Gorizii je bila poroka grofice Ane Marije, hčerke eksc. grofa Maria Attemsa iz S. Croce. in dr. Petra Cunoldija iz Gorizie. Poročil ju je nadškof mons. K. Mareotti, ki jima je Sporočil papežev blagoslov. _ Nadškof C. Margott! «e udeleži Škofovske konference, ki bo 20. ter 21. maja v Benetkah. _ Križarska vojska za čistost se je zaključila v nedeljo v Gorizii z velikim romanjem na Monte Santo, kamor je poro-malo od preišnie nedelje do praznika Vnebohoda več ko 6000 romarjev. Kakšna bo letos sadna letina ? Jablane In hruške so se razcvetele katar ie let ne — Nevarnost ledenih svetnikov je minila Ljubljana, 18. maja Sedaj, ko so že mimo zloglasni »ledenic MOtllikl in njihova sorodni ca >mokrac Zofka, vrnemo kljub vsem muhavostim letošnjega vremena upati, da je spomladanskih nevarnosti pozebe za cvet in rast konec. Leto« so naši sadjarji prieakovftli teh svetnikov Se s poaebno tesnobo. Med tem ko so odcvetele črešnje — ponekod, zlasti po južnem koncu Barja jim je posmodila cvet huda slana — že prej. so Jablane In hruške odpirale svoje cvetne popke prav na pragu teh nevarnih dni. Creir.je so po nekaterih krajih pozehle. po ljubljanskih predmestjih in okolici pa kažejo dobro. Kakor da razumejo neme. zaskrbljene poglede sadjarja, so se letos Bonifacij. Pan-kraclj. Servacij ln Zofka zadovoljili le z rahlim dežjem, ki so ga prevažali na obilo založenih oblakih naglo sem in tja. In v solncu. ki si ni dalo vzeti vse oblasti, se je odpiral cvet. kakor ga že dolgo ni bilo enakoga. Letos cveto obilo celo mlada drevesa, ki so imela druga leta le po nekaj cvetov. Razpenja pa tudi staro drevje, da se je okitilo, kakor nevesta, ki se ji na stara leta posmejl sreča medenih tednov. Izreien ie letošnji cvet na jablanah in hruškah. Vse veje so ga polne. Šopek zraven Šopka, da je popolnoma zakrito mlado zelenje. Ce gleda* jablane od daleč, ne t3 zde. da nimajo vej. pač pa da so pognale bogate kite cvetja, ki se izprepletajo med seboj v snežno belo bajno bitje. Le tu pa tam Se pride do veljave rahla rdečica komaj razcvetajočega se popka, vse drugo je živo belo. da se odraža na vsakem ozadju. Počasi pa že odpadajo prvi listki cvetnih vencev ln ponekod je pod drevjem postlano, kakor oh procesiji pred Najsvetejšim. Cvetna preproga postaja vse bolj gosta, Če ni dostopna — kokošim, ki zvesto poberejo vsak cvetni listek. Z bogato cvetno letino na sadnem đrev- I m — in pripovedujejo, da »o jablane in hruške tako Izredno polne cvetja po vsej Dolenjski — so imele mnogo opravka tudi marljive čebelice. Preden so pri vsem svo- 1 jem trudu oblezle in obletele vsak cvet, posrkale iz njega medeno nagrado za opra-aitveno delo. so morale delati neutrudno od nore do mraka več dni, če jim nista nagajala dež aH pa prehud veter. V krošnjah sadnega drevja je šumelo ln pelo kot v orkentru stoterih glasbil. Za sadjarja je pač to najlepša godba, ki mu obljublja veselje bogate letine. Vsi znaki kažejo, de bo letos sadna letina obilna, kakor že dolgo ni bila. Ce n* bodo nagajale vremenske neprilike, bo sadja, da se bo drevje Šibilo in nepodprtojo-milo pod njim. Toda če se proti vremenskim silam ne moremo zavarovati, se tem lažje proti raznim Škodljivcem. Škropilnice naj ne rjavijo brezplodno po shrambah in ptic pevk. najboljših sadjarjevih pomočnic nc proganjajmo. Bliža se konec maja in sadjarji si bodo oprtali škropilnice, napolnjene z razstopino modre galice ter si pripravljali z neumornim. Če bo potrebno tudi večkratnim škropljenjem, zdravo in lepo razvito sadje. Za petami bomo morali biti zlasti listnim ušem. ki maja ln junija rade napadajo mlajše drevje. Tobačni izvleček imejmo vedno pri rokah. Ponekod se bo morda naselil tudi zabolčni vbadar puščajoč svoja jajčeca v mladem sadu, ki potem odpade. Pa tudi če ne pride ta neljubi gost na obisk, vse odpadlo sadje pobirajmo sproti in ga nezrelega uničujmo. Letos nam bo ugodna sadna letina dragocen prispevek za olajšanje bližnje bodočnosti. Nanjo je treba misliti pri vsem delu in ob vsakem času. Vsak sad je važen in ga ne smemo malomarno zapraviti. Kolikor nam Že svež ne bo nadomestil drugih hranilnih snovi, nam bo izredno koristil posušen za zimsko shrambo. Kdor bo imel sadja preko svojih domačih potreb, ga bo z lahkoto vnovčil v tej ali drugi obliki. Zato ne zanemarimo s svojo brezbrižnostjo nič. kar lahko doprinese k čim obilnejši, lepši in zdravi sadni letini. Narava pa naj nam nakloni čim več ugodnega vremena. Evropski gospodarski problemi Izjava tajnika v nemškem gospodarskem mini' strstvn dr. LandSrieda V torek smo poročali, da je prispel v Beograd na povratku v Berlin državni tajnik v nemškem gospodarskem ministrstvu dr. Landfried. Več dni se je mudil v Sofiji, kjer je dal novinarjem daljšo izjavo o evropskih gospodarskih problemih. Med njegovo avdijenco pri kralju Borisu ter sprejemom pri ministrskem predsedniku, zunanjem, finančnem, trgovinskem ln poljedelskem ministru niso stala toliko v ospredju sedanja nemško-bolgarska pogajanja o trgovinski pogodbi med obema državama, s katero bo urejena izmenjava blaga «za prihodnjega pol leta, kolikor splošna vprašanja evropske gospodarske politike. Pri tem je odločilnega pomena politika cen. zlasti za one države, ki imajo kakor Bolgarija zaradi svoje gospodarske =trukture živahno zunanjo trgovino in ki jih postavi vojna tako velikega obsega, kakor je sedanja, pred posebne probleme. V teh državah se kaže prizadevanje po zvišanju cen, kar je enako delnemu razvrednotenju denarja. To tendenco je treba na vsak način zavirati, če že ni mogoče doseči starih cen. Državni tajnik dr. Landfried Je zato pozdravil prizadevanje nove bolgarske vlade, da ae ta tendenca zavre. Stalne cene so v tesni zvezi z normalnim razvojem gospodarskega življenja. Zato si Nemčija prizadeva izpolniti vsa naročila, ki oo za gospodarstvo poedinih držav življenjskega pomena. Tako bo trgovinski pogodbi z Bolgarijo priključena dodatna pogodba znatnega obsega o posebnih dobavah. Da more Nemčija kljub svoji za vso Evropo delujoči vojni industriji preskrbovati svoje odjemalce s stroji, kemikalijami. Itd.. Je činitelj, ki ga v evropskem gospodaraU-u ni mogoče z ničemer nadomesti ti. Pri tem je treba upoštevati, da dobavlja Nemčija svoje izdelke poceni, tako da se cene v tem pogledu niso bistveno zvišale. Merodajno za sedanje, zlasti pa za stike po vojni je medsebojno zaupanje. Povsod prodira spoznanje, da Je dobroimetje v Nemčiji dragocenejše ta da nudi večjo varnost kakor denar ali devize, ker ne zagotavlja samo sedanjih, temveč tudi dobave po vojni. To zaupanje so bolgarski državniki posebno »vo Izrazili državnemu tajniku dr. Landfriedu in ono dokazuje pri-jatellske stike med Nemčijo ln Bolgarijo. Državni tainik dr. Landfried Je potoval dva dni po južni Bolgariji, kjer si je ogledal kmetijsko šolo ln poskusno stanico Sari ovo pri Plovdivu in velike vinograde pri Pričinu. od koder prihaja največ bolgarskega grozdja v inozemstvo. Spremljali so ga finančni in trgovinski minister ter šef ravnateljstva za zunanjo trgovino. Dr. Landfried je Imel priliko ogledati al važna produkcijske centre Bolgarije. Danes teden si je dr. Landfried ogledal naprave rudnika bakra v Boru. Zvečer je prisostvoval sestanku zastopnikov vojsk* in uprave, ki ga Je sklical skupinski vodja Neuhausen. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je v pozdravnem govoru nagle šal. da je državni tajnik dar. Landfried kot predsednik nemškega vladnega odbora za nemško-jugoslovanska gospodarska pogajanja dolga leta delal na poglobitvi gospodarskih stikov med Nemčijo in jugovzhodno Evropo. V odgovoru na pozdravne besede je dr. Landfried omenil, da z velikim zanimanjem zasleduje valne uspehe v delu generalnega pooblaščenca srn. gospodarstvo v Srbiji, ki mora ne glede na motnje, povzročene po vojnih dogodkih., prispevati svoj dele* h goopodarskenra napredku Evrope. Storiti je treba vse da se ublaže gospodarske posledica vojne t Srbiji. Pr. Landfried je naglaJU1 s kolikim uspehom se Je posrečilo združiti v NemČHJ vse sile bojišča ln zaledja za dosego edinega cilja sedanje vojne, priboritve zmage. Nemški narod bo prav tako kos gospo-darskim nalogam, ki jih prinaša s seboj vojna, kakor je kos nalogam vojaškega značaja. V sredo je dr. Landfried odpotoval iz Beograda, Pred svojim odhodom Je dal gospodarskemu uredniku >Donauzeitung< daljšo izjavo o gospodarski ureditvi Srbije pod nemško upravo. Razpad bivše Jugoslavije, je dejal med drugim, je imel seveda za naravno posleiico, da se je moralo gospodarstvo Srbije preusmeriti na potrebe vojne. Čeprav je to prisilna posledica vojnih dogodkov, so bile vendar na gospodarstvo Srbije stavljene zahteve skrbno pretehtane tn so nedvomno izpolnjive. Nameravano povečanje proizvodnje bo služilo tudi Srbiji sami. Novi obnovitveni načrt obsega gradnjo mnogih mostov in cest, važne gospodarske ukrepe kakor tudi ohranitev ln razširjenje nekaterih industrij, zlasti pa moderno izkoriščanje naravnih bogastev. Delno začasno pomanjkanje nekaterih življenjskih potrebščin, vrzeli, ki so nastale zaradi tega v preskrbi prebivalstva z vsem potrebnim in verižništvo s potrebščinami prav v Srbiji nima nobenega gospodarsko politično utemeljenega ozadja. To so samo po nezadovoljnežih povzročene motnje v normalnem gospodarskem življenju. Prodrlo je pa že spoznanje, da so ti pojavi samo v škodo srbskemu narodu. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo kakor tudt vse druge nemške oblasti bodo zastavile vse sile za to, da se uredi gospodarstvo v Srbiji, kar je potrebno za ohranitev in napredek nemškega vojnega goopodarstva. Stvar srbskih oblasti je, da skrbe tudi same za uspeh tega prizadevanja, da bo imela tudi Srbija od tega čim več koristi. Na vprašanje, kako je s problemi cen, Je dr. Landfried odgovoril, da njegovo potovanje ni bflo namenjeno Izključno temu vprašanju, da pa ne zamudi nobene prilike, da opozori javnost na to. da problemi cen ne zadenejo samo poedinih držav, temveč da je to stvar vse Evrope, Vedno je treba imeti pred očmi celoto in iz tega vidika naj se presojajo poedina vprašanja, ki se pojavljajo v gospodarskih stikih med po-ecLnim* državami. Iz Spodnje štajerske — Spomenik v prvi svetovni vojni podlim vojakom. V nedeljo so odkrili v Mariboru spomenik 7000 v prvi svetovni vojni padlim vojakom bivšega mariborskega 47. polka. Zgodovina 47. pešpolka sega daleč nazaj. Ze leta 1862. je cesar Leopold L odrediL naj se formira deloma v nemSko-rimski državi, deloma pa v nasledstvenih deželah pešpolk, obsegajoč 10 stotnij. Novi polk se je boril že proti Turkom. Pred prvo svetovno vojno je imel za seboj 258 bitk. V 160 bitkah je zmagal. Med prvo svetovno vojno je bil na bojiSču v Galiciji, kjer se je udeležil mnogih bitk. Leto 1918. je prineslo konec tega skoraj cetrt-stoletja obstoječega polka. — Predavanja o Indiji. Štajerski Hei-matbund Je povabil strokovnjaka za filmsko snemanje Julia Paulva na predavanji o Tndili. Paulv je odpotoval leta 1928. na povabilo pitlalskega maharadže Dhirala v Severno Indijo, kjer je uredil Zavod za kinematografijo in ga »m 10 let vodil. V svojih predavanjih pripoveduje o osebnih doživljajih ter kulturnozgodovinskem razvoju Indije. Včeraj je predaval v Celju, danes bo njegovo predavanje v Trbovljah, jutri v Ptuju, pojutrišnjem v Slov. Bistrici, s petek pa k Mariboru. -w — Nemška mladina pri ranjenih vojakih, V nedeljo je nemška mladina iz Ce-lJa-Llsce posetila ranjene vojake v rezervni vojaški bolnici v Novem Celju- 30 mladeničev je razveseljevalo ranjene vojake s petjem. — SolnogrsJko lutkovno gledališče v Ormota. Kakor v drugih krajih, je bilo tudi v Ormožu z velikim veseljem sprejeto gostovanje solnograškega lutkovnega gledališča, že popoldanska predstava je bila dobro obiskana, še bolje pa večerna, ki ji je prisostvovalo nad 350 gledalcev. — Nov grob. V Mariboru je umrla za-sebnica Antonija Teršovec. stara 90 let. — Poroka in novi grobovi v Dobrni. V Dobrni sta se poročila Štefan Ramšak in Cecilija Vodušek. Umrla sta Maksimilijan Usar in Katarina Medved, stara 73 let. — Gibanje prebivalstva v Celju. V prejšnjem tednu je bilo rojenih v Celju 25 otrok, novih grobov Je bilo pa 11. Umrli so Anton Cvahte. Emil Marolt. Franc Zupane. Janez Omič, Janez Košto-maj, Konrad Rečman, Ana Kaltenegger, Uršula Jošt. Justina Doboviš>crK in Jerica Serbek. eznico Vi nokraffne Trfeste — Rarstava karikatur je bila včeraj zaključena v prostorih galerije »Trieste« v ulici XX. Settembre. Razstavo, ki je bila odprta od 3. maja, si je ogledalo več tisoč meščanov. — Kopalna sezona se je že pričela v triestinskih in bareolskih kopališčih. Staro in mlado išče prijetnega zavetja prod naraščajočo vročino v hladnih morskih valovih. — O italijanskem novinarstvu bo predaval jutri ob 19. v veliki avli Dantejevega liceja znani publicist dr. Herman Carbone. — Rimski iprralci v Triesta. Jutri je v Verdijevem mestnem gledališču pričetek gostovanja gledališke umetnostne skupine iz Rima. N^iprei bodo uprizorili Rossajevo odrsko delo »Duh smrti«. Režira skupinski direktor in režiser An*on Giulio Bragaglia. — Rnssetta Pampanini. ugledna pevka, ie koncertirala z lepim uspehom pod okriljem italsko-germanske zveze Pevko je spremljal pri klavirju Luigi Toffolo. sodeloval je tenor Avguštin Casavecchi. Z Geren^skega — V Radovljici podirajo staro h!*o. V Vegovi ulici v Radovljici podirajo Stol-fovo hišo. k1 je stara že nad 150 let. Zl-dovje ie začelo razpokati ln les je bil že ves črvlv. V neki sobi so našli na stropu letnico 1780. Hiša je bila najbrže zgrajena v tem letu. — Litija Je dobila športno društvo. V Litiji je bilo nedavno ustanovljeno telovadno in športno društvo, ki ga vodi krajevni športni poverjenik Rolland Edelmann. Društvo Je priredilo te dni gozdni tek, na katerem je nastopilo 120 tekmovalcev. — Novi grobovi. Na Bledu je umrl znani pekovski mojster Gregor Ravnik, star 49 let. V fit. Vidu sta umrla posestnik ln zidar Franc Pečar, star 49 let, ln žena dimnikarskega mojstra Antonija Vaši, stara 42 let. — Otroci povzročili gor dni požar. V gozdu posestnika Janeza Polca v Gornjem Motniku Je izbruhnil oni dan požar, ki sta ga povzročila dva otroka. Pasla sta ovce na bližnjem pašniku. Proti večeru je postalo hladno in zakurila sta v gozdu, ds bi se pogrela. Suho listje se je pa vnelo in kmalu se je požar razširil. Prihiteli so gasilci in orožniki, ki so preprečili hujšo nesrečo. — Bolnica na Golniku je dobila več postelj. Po zasedbi Gorenjske po nemških Četah je bilo zdravilišče za tuberkulozne na Golniku preurejeno tako da sta bili določeni dve tretjini za javno bolnico. Tu je bil ustanovljen kirurgično porodniški odda lek, interni oddelek in oddelek za jetične. Kirurgično porodniški oddelek ima zdaj 200, notranji oddelek 140, oddelek za 1etič-ne pa 80 bolniških postelj. Odkar je bilo zdravilišče preurejeno v javno bolnico, vodi kirurgično poroiniški oddelek dr. Her-mann Samonigg, oddelek za notranje bolez ni pa dr. Oto» Altenstrasser. Kot zadnji del bodice grade zdaj infekcijski oddelek, ki bo imel 77 postelj. Vanj bodo sprejemali izključno bolnike z nalezljivimi boleznimi Naše gledališče DRAMA Torek. 19. maja ob 17.30: Vdova Roslinka. Red Torek. Sreda. 20. maja ob 17JO: šola za žene. Red Sreda. Četrtek. 21. maja ob 17.30: Poročno darilo. Premiera. Red premierski. Petek. 22. maia ob 15.: Ifigenija Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 Er navzdol. O P C R A Torek. 19. maja: zaprto. Sreda, 20. maja ob 16.30: Evgenij Onjegin. Red A. " Četrtek, 21. maja ob 17.: Boccaccio. Red Četrtek, Petek. 22. mala ob 16.30: Carmen. Prvič v letošnji sezoni. Red Premierski P. L cajkovskij: »EvgenlJ Onjegin«. Opero bodo peli v sledeči zasedbi: Larina _ PoUčeva, Tatjana — Heybalova, Olga — Španova, Onjegin — Primožič, Lenski — Sladoljev, Gremin — Lupša, Fllipjevna — B. Stritarjeva, Triquet — B. Sancin, stotnik — Skabar. Zarecki — Dolničar, Glllot — Mencin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: in*. P. Golovin, Polastili* vsem pridelovalcem žit, krompirja, fižola in Ora je izšla uredba Visokega Komisarja št. 88 Službeni list št, 38 od 13. maja t. L o obvezni prijavi površin, posejanih Z žiti, krompirjem, fižolom in lanom, prihajajo prizadeti na Pokrajinski prehranjevalni zavod z vprašanjem, če je treba prijaviti tudi malenkostne posevke in katera je najmanjša količina, ki jo Je treba še prijaviti Prizadeto se opozarjajo, da je tako iz uredbe kakor iz predpisanih prijavnih tiskovin razvidno, da je treba prijaviti vsako tudi najmanjšo količino posevka, bodisi na njivi bodisi na vrtu. Prijavne tiskovine se dobe na občinskih uradih, v Ljubljani pa na Mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ul. .7« "_\ KOLEDAR Danes, torek, 19. maja: Celestin. DEŽURNE LEKARNE : Kino MAtica: ^Nevidne sponec. 1 Kino Sloga: »Borba v senci«. Kino Union: * Vitez brez imena«. Retrospektivna razstava del Matije Jame v Jakopičevem paviljonu. Umetniška razstava najnovejših del akad. sUkarja Nikolaja Omorse In akad. kiparja Karla Putrihn v gornji dvorani galerije Obersnei na Gocposvetski cesti. DANAŠNJE PRIREDITVE Danes: Mr Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvctska cesta 10; Bohlnec ded., Cesta 29. oktobra 31. Snartni p?@g6sd Kratke vesti Na pr?.znik Vnebohoda so priredili v Milanu v mestnem parku krožno dirko »krog prvakov«. Dirka ni zbudila med Mi-lančani zanimanja samo zato, ker je zveza pozvala k udeležbi samo najboljše dirkače, temveč tudi po izrednem hitrostnem uspehu. Zmagovalec Aldo Bini in z njim večina ostalih, ki so prevozili strnjeno cilj. je prevozil 78 km dolgo progo v 1:36:20 ali s povprečno hitrostjo 47.332 km na uro. To je izreden tehnični uspeh, ki ga ni nihče pričakoval. Zbudili so se celo dvomi, ali je bila dolžina »kroga«, ki so ga dirkači prevozili 40krat, pravilno zmerjena. Doslej v tem pogledu ni bilo popravka. Italijanska kolesarska zveza je preložila izvedbo splošnega kolesarskega prvenstva na 21. junij. V Plainfleldu v Ameriki je umrl v starosti 67 let znani boksarski prvak Jack Burke. Najbolj znan je bil po svojem rekordu trajanja boksarskega dvoboja. Spopad z Andy Bovvenom je trajal nič manj ko 110 krogov ali 7 ur in 49 minut. Madžarsko-italijanskl dvoboj v grško-rimski rokoborbi. ki je bil v soboto v MIlanu, se je končal z zmago Madžarov 4:2. Točke za Italijo sta priborila Rltramonti v srednje lahki kategoriji ln Gallegatl v srednji kategoriji. Za Madžare so bili uspešni Bence v kategoriji petelinje teže, Toth v peresni kategoriji, Gaal v lahki kategoriji in Kovacs v srednje težki kategoriji. Borbo v najtežji kategoriji med Dona-tijem in Bobiscm je sodnik prekinil zaradi pasivnosti obeh borcev. Francoska kolesarska zveza je objavila Imena dirkačev, ki se bodo udeležili »Krožne dirke po fepaniji«. Med njimi je tudi francoski prvak Rene Vietto. Nemci bodo v kratkem izvedli veslaška tekmovanja v Griinauu in Frankfurtu. Udeležili se jih bodo tudi Italijani. V italijanskem prvenstvu divizije A so zastopana štiri mesta s po dveml moštvi: Rim z Romo ln Laziom, Torino s Torinom in Juventusom. Milano z Milanom ln Am-brosiano in Genova z Genovo in Ligurio. Naključje žreba je hotelo, da so sc klubi v pedeljo porazdelili tako, da sta oba genovska kluba nastopila proti obema rimskima ln oba torinska proti obema milan-sx.ma. To medmestne merjenje je prineslo velika peraza Genovi ln Milanu. Rim in Torino Ma izšla kot zmagovalca na obeh frontah: r rvi z 9:1 ln dru pri z 9:2 Torej za Genovo iu Milano vsekakor zelo črn dan. Kopališče Ilirije odprto Prejeli smo v objavo: Topli dnevi že prav prijazno vabijo občinstvo na kopanje ln zato je uprava odprla kopališče Ilirije, letos edino, ki bo nudilo Ljubljančanom osvežitev v hladni vodL Predvideva se, da bo letošnjo sezono naval kopalcev na kopališče Ilirije izredno močan. Da se omogoči kopanje čim večjemu številu kopalcev ln očuva higiena v kopališču, so potrebne posebne mere. katerim se mora podrediti sleherni kopalec v korist vseh ostalih. 1. Kopalni čas je deljen na dopoldansko tn popoldansko kopanje. Kopalec se lahko koplje od Jutra do 13. ure, ali od 13. ure do večera. V primeru, da bo kljub tej delitvi frekvenca še vedno prevelika, se bo moral celodnevni kopalni čas deliti v tri frekvence. 2. Bolnikom s kakršnimi koli boleznimi je vstop v kopališče najstrožje prepovedan. 3. Ne glede na dejstvo, da je dostop na kopališče dovoljen samo v kopalni obleki, si mora vsak kopalec brez izjeme pred vstopom na kopališče temeljito umiti vse telo pod toplimi ali hladnimi prhami, ki so nameščene v ta namen. Ce le mogoče, naj vsakdo uporabi tudi milo. Izvajanje te?a predpisa, ki je prepotreben za očuvanje zdravja vseh kopalcev, bo nadzorovala pristoina oblast 4. Kopalec bodi obziren do svojega so-kopalca. Zato je vsako onesnaženie bazena in sončališča najstrožje prepovedano. Le z največjo obzirnostjo do sokop^lcev in disciplino bo omogočeno zdravo kopanje č"'m večjemu številu sonca in vode željnih in potrebnih. Radio Lffs&llana SREDA, 20. maja 1912-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert klarinetnega tria. 12.40: Pesmi in napevi. 13.00: Poročila v itaUjanščinl; napoved časa 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 13.50: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Klavirski koncert Mile Dernovškove. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice, vodi dirigent L. M. šker-janec. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 20.00: Napoved Časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.40: Prenos Iz gledali&ča »Pergola« v Firenzi: VIII. florentinaki glasbeni maj: *Don Juanc, melodrama ▼ dveh dejanjih. Libreto: Abate Lorenzo Da Ponte, glasba: W. A. Mozart. V odmoru: Predavanje v slovenščini. Po končani ope* ri: Poročila y itaiijanjlčinl, r 6te*. 1 j 4 »SLOVENSKI n/^Oc, torek, IS. maja lftiMBC. Stran 8 1 Mestna občina likvidirala 15*000.000 posojilo s Suzorjem V zemljiški knjigi je bila izbrisana zastavna pravica na nlnah — Posojilo }e bilo realizirano le v višini mivosti z nepremičninskega trga 90.74a.30 lire — Drage sani Ljubljana, lit, maja. Konec preteklega meseca je aila v zemljiški knjigi izbrisana zastp.vna pravica Središnjega ureda za osiguranje radnika v Zagrebu oz.roma sedaj £avoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajme na nepremičninah mestne občine ljubljanske. Zastava je bila dana 19. septembra 1940. ko je bila med obema imenovanima strankama r- n* /irska zadoižnica za posojilo v visn: 15/^)0.000 din. Kakor znano je mestna občir^a na svoji redni seji 11. Julija 1940 sklenila najeti pri Suzorju investicijsko prrojilo v omenjenem znesku, da b: z njirr* izvršila nekatera nujna de.a. Preč\-:deno je bilo predvsem, da se z denarjem iz tega posojila kr jejo izdatki za rekonstrukcijo bivše Tvrteve ceste v višini 9.0rJ0.000 din. izdatki za kanalizacijo v Tm,ovem na Opekarski m sosednjih cestah višin; 1.000.000 din, izdatki za tla-kpvs/rje Zaloške ceste v višini 1,000.000 din. izdatki za gradnjo kopal sča v Kolesja v visini 1.500 000 din in je bilo nadaij-Ti;Jh 2.DO0.0O0 din nameren h za gradnjo tržnice. Posnelo je odobrilo ministrstvo financ 13. septembra 1940. Predvidena je bila amortizsčna doba 20 let in naj bi se vsota vrn la s 6* o obresti. Suzor. ki je že prej pomagal v dveh primerih ljubljanski občini pri njenih gradnjah, in sicer L 1936, ko je za zgradbo šole za Bežigradom posodil 5.000.000 din in L 1939 za zgradbo meščanske iole na Viču 4.000.000 din, je 4. oktobra kot akontacijo na sklenjeno posojilo izplačal 1,500.000 din in obljubil da bo izplačal ie ostale obroke. Mestna občina je takoj začela z del: f& oddala z razpisom posamezne rzvedbe. Toda vmes je prišla vojna in posojila ni bilo mogoče več realizirati v ceioti. tako da je občina potem krila izdatke iz viškov svojih izrednih dohodkov in s pri hran ki. Suzorjevo posojilo je bilo sedaj, kolikor Je bilo realizirano, vrnjeno s pripadajočimi obrestmi. Obenem je bila v zemljiška knjigi tudi izbrisana zastavna pravica V zadnji 4 aprila so bile v zem- ljiško knjigo vpisane še nekatere druge pogodbe, pn katerih je sodelovala mestna občina. Gre predvsem za odprodajo zemljiških parcel v kat. obč. Sv. Petra predmestju L Vse prodaje so bile odobrene na redni sej; občinskega sveta lani 27. novembra. Smoter prodaj oziroma nakupov je, da morejo novi lastniki zadostiti apro-pnacijski odločbi mestnega kot stavbnega ob!astva. Svet je bil zelo visoko cenjen in so ga kupci plačal: po 209 lir za kvadratni meter. Radovan Stare iz Dvo-fakove ulice je kupil parcelo, ki je merila v celoti 107 k v. m :n je plačal zanjo 22.3S3 lir. Nada žerjavov* z Bledweisove ceste je kupila 60 kv. m. in Je položila pri me>!n: blagajni kupnino v višini 12.340 lir. Kcnčno je od iste parcele kupila del v izmeri 113 kv. m. tudi Nedon-Milavec Pavla, ki je plačala kupruno v višini 23.617 1 r. Toda tudi podeželske občine prodajajo svoje nepremičnine. Tako smo že v prejšnjem poročilu zabeležili, da je prodala nekaj svojega sveta občina Tomišelj. Prodaja je bila odobrena v sm slu zakona 0 občinah po VisoltSfn Komisarijatu. kupne pogodbe pa sklenjene že 11. januarja 19*X Tokrat je v zemljiSko knjigo vpisan prenos lastnine na tri kupce, ki so se pogodil; za nakup z občino v Tomi51ju, podpisano po predsedniku, posestniku iz Vrb-ljenj Francetu Bezlaju. in po odbornikih Josipu Jurečlču. posestniku z L p, in Ivanu Alavcu, posestniku iz Tomišlja. Kupci so Anton Filter. Marija Mavč>v» in Ivan Seškar. Anton Fister je postal lastnk njivske parcele v izmeri 2517 kv. m. Plačal je zanjo 3490 lir Marija Mav-čeva je kupi'.a travniško parcelo v izmeri 931 kv. m. in je plačala 1900 hr. Ivan Seškar je končno kupi] njivsko parcelo v izmen 399 k v. m za 646 lir. Občina Dobrova, ki so jo podr/sali v pogodbi predsednik France Cerne, posestnik iz Kozarij, ter odbornika Ivan Oven. posestnik na Dobrovi, in Leopold Škof. posestnik :z Brezi j. je prodala Antona Čhihi. posestniku na Sujici žago in njivsko parcelo v kat. obč. Podsmreki za 41.800 l:r. Med zasebniki sklenjene prodaje in vpisane v zadnji tretjini meseca aprila v zemljiško knjigo pa so naslednje: Franc in Amalija Cekal. posestn k a iz Kamniške ulice, sta prodala Karolu Illad-kvju. višjemu monopoiskemu inšpektorju iz Devinske ulice parcelo v kat. obč. Spodnji Sifid. Na parcel: stoji še nedograjena hiša v PodmilSeakov; ulici. Kupec je postal lastnik do V« nepremičnine in je plač"' za ta delež 30.000 1 r. Josip Tanrek. posestnik na Igu. je prodal Nadi Kobijevi. industrija!ki z Brega pr; Borovnici, gozdno parcelo v kat. obč. liki vasi za 1140 lir. Ferdinand Marinko, posestnik iz Zunanjih Goric, je prodal zidarju Albinu Ca-dežu in n.er - žer.i Frančiški, oba sta iz Kleč pr; Je.-ci. pašniško parcelo v kat obč. Brezovici v izmeri 600 kv. m. za 228 lir. Miha Bozfe. posestnik na Dobrovi, je prodal Ivani Dolinarjevi. posestnici na Dobrovi, gozdno parcelo v izmen 6219 kv. m za 1900 Hr. Vzajemna posojilnica t LJubljani, r. z. z o. j. je po statutarnih pooblaščencih prodala Francu Babnika. posestniku iz To-mačevesa. r.^:v=ko-travniško parcelo v kat. obč_ Trnovskem predmestju. Parcela mer. 15.927 kv. m in je kupec plačal zanjo 63.708 >ir. Marija Zele. posestn i ca z Rudnika. Je prodala zak?-:c-r.a Ivano in Mariji Pur- 1 lisi a Zabjeka neprem čnino v dav. obč Zgornji S ški za 11.000 lir. Danilo Kante, inspektor Poštne hranilnice v Ljubljani, je prodal Miroslavi Jarčevi, zasebni uradnici z Miklošičeve ceste njivsko parcelo v kat. obč. Sv. Petra predmestju I. Parcela men 462 kv. m. in je kupovalka plačala kvadratni meter po 45 lir, torej skupno 20.790 lir. Marija Ambroževa, posestn i ca ob Smar-sk; cesti, je prodala Matevžu Stražarju, posestniku iz Tovarniške ul ce njivsko parcelo v kat. obč. Mostah. Parcela meri 1157 kv. m. spada pa zraven še hiša in dvorišče v izmeri 82 kv. m. Kupnina je znašala 28 120 lir. Franc Kavčnfk. posestnik z Loga. je prodal Mariji in Ani Lenarslčevi. zaseb-nicama iz Loga. travniško parcelo v kat. obč. Logu. Parcela meri 6430 kv. m. in je kupnina znašala 4280 lir. Kupovaiki sta postali samostojni lastnici vsaka svoje polovice. Jakob Sebenlk iz Losa. bivajoč »edaj v Ameriki, je prodal po pooblaščencu Mar. j i in Jožefu Medicu, tovarn škemu delavcu v Logu njivsko parcelo v izmen 180 kv m., vrt v izmeri 1672 kv. m. in sta vb išče v izmeri 360 kv. m. obenem s hišo in osta-l.m; pntikl nami za 4560 lir. Vse nepremičnine leže v kat obč. Logu. Pogodba je bila sklenjena že aprila 1939 leta. Franc Heufe«. posestnik na Glincah v Ljubljani, je prodal RoaaJijj Koširjevi, pose stru c i v Kožarjih, njivsko parcelo v kat. obč. Brezovici za 5000 lir. Franc Pek1 al posestnik v Gaber)u pri Dobrovi, je prodal Ivana Rlharja. posestniku iz iste vasi. parceio v kat. obč. Sujici za 14.500 lir. Isti je prodal posestniku iz Šujice Anionu Clnhl 4 parcele za 37.000 lir. Ignac Zajec, posestn k na Hudi Polici, je prodal Antona Ser Jaku. trgovcu in gostilničarju iz Šmarja gozdno parcelo v kat. obč. Šmarju. Parcela mer: 2399 kv. m. in je kupec plačal zanjo 1710 lir. V zadnji tretjini preteklega meseca je bilo vpisanih v zemlj sko knjigo precej novih zastavnih pravic za znatna posojila. Prav tako so bHe v istem razdobju nekatere izbrisane. Med izbrisanimi zastavnim: pra\icami. torej poplačanimi posojili smo zabeležili vsote km 45 600 lir, 125.000 1 r. med novimi posojili jih je več v višini od 20.000 do 50 000 lir. DNEVNE VESTI — Otvoritvi japonske umetnostne raa- st&ve v ambrosianski knjižnici v Milanu je prisostvoval tudi Tor.nski grof. Pri organizaciji razstave so sodelovali tudi člani »Društva japonskih prijateljev«. — Za proučevanje problema vzsoje na prostem je dopotovalo v Rim posebno nemško odposlanstvo, katerega člani so gostje ministra nacionalne vzgoje. Gostje si .bodo ogledali vodilne vzgojne zavode v Rimu ter bodo posvetili posebno pažnjo načinu ter uspehom vzgoje na prostem. — Z zlato hrabrostno kolajno je bil odlikovan v spomin kapitan pilot Mario Montefusco, rodom iz Rima. — Hudo neurje je zabesnelo nad Torinom. V dveh u^-ah naliva so bile torin-ske ceste in ulice poplavljene. Tramvajski promet so morali prekiniti. V mestnem okraju Porta Palazzo so morali gasilci črpati vodo iz preplavljenih kleti ter trgovin. — Nova Scuderijeva opera. Te dni je dovršil v Palermu znani italijanski skladatelj Gaspar Scuderi svojo novo opero »Melfe«, ki bo Še letos uprizorjena na odru velikega gledališča v Palermyu. — Prodaja toaletnega mila bo s 1. junijem racionirana v 12 največjih mestih države, kakor n. pr. v Rimu, Milanu, Torinu, Genovi. Venezii, Bologni, Firenzi, Napoliju. Palermu itd. — Smrt v tramvaju. 561etna zasebnica Marija Sirito iz Savone se je peljala v tramvaju proge 54 v Genovi. Nenadoma je omahnila na tla in obležala. Bila je mrtva. Vzrok njene nenadne smrti je srčna kap. — Minister Bottai v Sieni. Minister nacionalne vzgoje Bottai si je v Sieni ogledal razstavo del. ki so bila izvršena v tehničnih industrijskih šolah sienske pokrajine. Zatem je posetil tudi druge sienske ustanove. — Nemški filmski režiser v Kimu. V Rim je prispel znani nemški filmski re-EiMi Veit Harlan. Spremlja ga njegova žena. sloveča filmska igralka Kristina So-derbaum. Na letališču so sprejeli oba gosta italijanski ter nemški novinarji. Veit Harlan. ki je zrežiral znani film »Žid Siiss«. bo snemal nov film U. F. A. — 25 nemških policijskih častnikov je prispelo v Napoli, kjer se bodo v Tivoliju udeležili šestega kolonialnega tečaja, ki je prireien pod okriljem italijanske kolonialne afriške policije. — Lovorjev vence na Galileicvem grobu. Pred priČetkom kongresa elektrotehnikov v Firenzi so položili predsedstveni člani kongresa lovorjev venec na grob Galilea Galilei ob 3001etnici njegove smrti. — Zastopnik vatikanskega drž. tajništva mons. Giovanni Montini je posetil vojne ranjence v bolnici »Principe di Piemonte« v Rimu ter jim izrekel tolažilne besede v papeževem imenu. Vsakemu ranjencu je daroval novo evangeljsko zbirko. — 15 gostiln ie bilo zaprtih v Rimu. ker niso gostilničarji prodajali kruha v smislu predpisov o racionirani prodaji. — Srečne številke v anonimnem pismu. Italijansko časopisje poroča zelo obširno o izrednem primeru loterijske sreče, ki se je primeril v Milanu. Mlada nevesta je prejela očividno od neke ljubezenske konkurentice anonimno pismo, v katerem navaja štev. 49. 70 in 89. Mlada nevesta je navzlic žaljivi vsebini anonimnega pisma uporabila v genovski loteriji navedene tri številke. Zgodilo se je, da je imela srečo, dobila je 12 000 lir. — Loterijska i ribanja dne 16. maja: Bari 46. 24. 47. 74. 59: Cagliari 78. 83. 3. 5. 11; Firenze 22. 32. 53. 61, 75: Genova 18. 22. 45. 88. 34; Milano 81. 90. 18. 39. 23: Napoli 61. 26. 60. 24. 18: Palermo 40. 64, 86. 38. 90: Rim 4. 69. 36. 27. 59: Torino 32. 57. 18. 1. 31: Venezia 76. 86. 27. 85. 3. — Predstavniki Italijanske tekstilne industrije v Bndimpeiiti. Konec maja odpotujejo v Budimpešto zastopniki Italijanske tekstilne industrije, da se dogovorijo s predstavniki madžarske tekstilne indu-striie o obojestranskih poslovnih odnosa jih. — Ob 16. obletnici rordne m Ilire Je položil poveljnik general Renzo Ćiverici venec na spomenik padlim na sedežu glav-r.eea r»ovel;stva gozdne milice. — Židovski treovei ne bodo prejemali poljedelskih pridelkov. Notranji minister .-r> i'wnv • rn fpo% Kal »t «*» *tor* uradi vrni* liatosn*. ho«*r videli v filmu Vitez brez imena V it. vioeah AateoVo Nanurt. Mariella I^tH itd KINO SI.04.A • m flF<»x :ii FIlm Mprttli (»ijonafnih fa krurinalnih pustolovci n Borba v senci Antookt C*nta. Paola Ba.-hi-.-. — Prvi častniki ustaške mUice. V nedeljo so dovršil; častniško šolo ustaške milice prvi go;enci. Sprejem prvega letnika miličnišk h častnikov v ustaško milico je bil združen z veliko svečanostjo. — Nesreče. Zadnje dni so prepeljali v ljubijaasko bolnico naslednjih S ponesrečencev. Anica Zrimšvk, 5-letna hči kočarja iz Rudnika, je šla^ v trgovino na Lav-rico. Na cest! jo je prdrl neki avtomobil. Deklica je potolčena po vsem telesu. — Jože Rigler. 41-letni posestm'* iz Gorenjih Lašč pri Sodražici. se je prt padru ranil na levici. — Ivan Stubelj, 12-letni sin tiskarja \z Ljubljane, si je pri telovadb! pofikodoval desno nogo. — Marija Majcen. 56-ietna 2asebnica iz Ljubljane, se Je ranila na levici. — Marija Kunej. 24-letna delavka trbačne tovarne, Je storila doma ■ desno nogo na rjav žebeli. Bila je nevarnost, da si Je zastrupila kri In so jo morali prepeljati v bolnico. — Marija JuričiĆ. 23-lr-tna služkin'a iz Ljubljane, si je pri padcu na stopnicah zlomila desnico. Iz Lf^blfare —Ij »Krasno vreme, kakršnega ie ni bilo«. V nedeljo se je zdelo, da se bo vreme pokvarilo, včeraj smo pa imeli enega najlepših dni v letu. Bil je soinčen dan skoraj brez oblačka in vetra. Solnce je grelo že kakor v začetku poletja. Sadno drevje je še v cvetju in pričakovati smemo dobro letino, ker dež ni mnogo motil cvetenja. Zdi se nam, da rastlinstvo vpiav vidno raste pod vplivom toplih solnčnlh žarkov. Danes je še lepše vreme, ker zjutraj nt bilo megle in ze zgodaj dopoldne je bčlo zelo toplo. Maja je pri nas zelo redko tako lepo vreme kakor letos. Spomnimo se samo, kako nas je lani zeblo se v prvi polovici maja. Maj je bil lani mnogo bolj deževen in hladen. —Ij Najlepša ljubljanska sprehajališča, tivolska in rožniska, privlačujejo zadnje čase prave množice meSčanov. Gozdno drevje je zdaj že povsem ozelenelo in tivolski in rožniški gozdovi so ob tem času najlepši. Zdaj je zelo živahno na tivolskih in rožniških sprehajališčih tudi ob delavnikih. Prejšnje tedne so se meščani zadrževali le bolj v Tivoliju, zdaj jih pa vedno bolj privlačujejo tudi gozdna sprehajališča, posebno Rožnik. V rožniške gozdove pa zahajajo tudi kakor navadno vse leto in zlasti Ae v toplejših mesecih nabiralci suh- Ijadi. Naj bi tudi oni obiskovali gozd z večjo ljubeznijo do narave in naj bi delal: razliko med olmrlim in živim lesom! Nekateri n-lso š*» menda nikdar opazili svarilnih napisov: * Meščani čuvajte gozd!«, vest se jim pa tudi ne zudi sama od sebe. u— Vae ljubljanske pridelovalce kmm-ptrja, fižola v zrnu, žita In lanu opozarja mestni kmetijski referat, naj vse navedene kulture naznanijo ns possbnih prijavah, kj jih dobe v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici St. 7 od srede 20. t. m. do srede 27. t. m. Prijave morajo biti pisane s črnilom ali strojem čitljivo v vseh rubrikah in oddane temu uradu do Vključenega 30 t. m. Tudi majhni pridelovalci so po uredbi Visokega Komisarja dolžni prijaviti zgoraj navedene kulture. u— Interesent* za Semenski krompir z začetnicami svojih priinVkov na Z in 2, ki so vložili prožne, caj pridejo po nakaznice v sredo 20. majnika v sobo št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici Št. 7. Pojasnila k racionirani prodaji tekstilnih izdelkov Visoki komisarttit za Ljubljansko pokrajino ie izda' o-kro/nteo z dne 4. maja 2 raznim: pt.ia^n'li k racionirani pruda:i tekstilnih izdelkov S te okrožnice posnemamo naslednje: Lahek »Ftnon* za žer.ske obleke v sMni '7nod 100 em ir. v tež' izp^d 100 fcr po rekočein rnefru spada med »ostale tkanine (poietne vrste)« navedene v stzramu točk fKxi 2/a tabele V in se računajo 4 točke 7h tck(>«i meter Tudi tipizirana tkanina mer*nos tipe 12. tkanine za dežae plašče ali gabar-dln« po postavki 6. tabele V (12 točk). Popelin v širini 140 cm Se vedno smatra kot tkanina za dežne plašč-e. ker je po teži (280 do 290 g na meter) neprimeren za napravo perila. Moletcn pa je vključiti med tkanine za osebno perilo po postavki 4. tabele V. MALI OCLASj Inserirajte v 9Slov. Narodu4 JEFTEJEVA HCI jo bila krasotica, ker ji je bila najljubša pijača telo in kri poživljajoča, medica. Pij-e, dama in dekleta, za čar vaših lic po-r.ivliajočo /Vinbroievo inedico, ki jo dobite e v Medarni, Ljub-lana, židovska ui. 6. stanovanje 4 do 5 sob iščem za takoj ali za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. Naroda« pod »Mirna stranka«. CEOESl IMPIANTO FORZA MOTHICE E Ll'CE. composto dl DUE MOTORI DIESEL HP 10/H cad., Dinamo Pu- leggie ecc. — Rivolgersi: FAJLEGNAMERIA GTJAZZOTTI — AJLESSANDRIA-CRISTO NAPRODAJ CENTRALA NA MOTORNI POGON IN RAZSVETLJAVO, šesto ječa iz dveh Dieselovih motorjev, vsak po 10. II HP, dinamo jermenice itd. Oglasite se: UNA GRANDE TEHAPEUTICA AUTARCHICA VEGA TERAPEVTSKEGA IZDELKA A O I S O 1^ OLIO IPERVTTAMINiCO NATURALE A BASE DI OLIO DI FEGATO DI TONNO , Soatituisce l'ollo dl regato dl merluzzo in tutte le Bue appiicazloni: Maiattie da alterato ncambio del calcio ira^hi-tide, tetania iniantile, 'pasmafiliaj, n-taroi e disturbl deiraccresclmento. lin-faj-ismo, scrofoia, convalescenze, stati dl dehutnzlone. protezione dalle uk.....m A s 500 di Vitamina D. — Flaeoni da §; 125. Dosl: da 30 ajpece a 4 cucehlaim al giorno. seeondo !>ta. NARAVNO VITAMINSKO OLJE, NAREJENO IZ JETER TUNE NadomeSča običajno ribje olje za vse njegove uporabe: bolesni zaradi pomanjkanja kalcija (rahltis, otroški oitirtvič-ni krč, spasn:oiilia». zaostanki in motnje v rasti (infantizem, bezgavke, oslabljenja po boleznih, slabo hranjenje, zaščita dihalnih organov, zaščita prebavil in sečnih organov in vseh ostalih obolenj nanašajočih se na pomanjkanje vitaminov A ln D. — Ker nima ADI-SOLE neprijetnega okusa ohič*>.jnega ribjega olja, je lahko probavljiv tudi najmlajšim in na želodcu >-elo občutljivim osebam. — Ostane vedno enak tudi v toplih letnih časih. ADISOLE dobite v dveh oblikah: N O R M A L E Vsa^k cc. vsobuje 2000 U. 1. vitamina A ln 500 vitamina D. Stekleničke po 125 g. Doziranje: od S0 kapijic uo * &11C40 na dan v razmerju starosti. ADISOLE GONCENTRATO Ogni cc con: i ene U. i di Vitami- na A s 0000 01 Vitamina D — Flaco-' contaajocce da g 12.5. Oosi: da 3 a 50 gocce al giorno. aecondo !'eta_ Vsak cc. vsebuje 20.000 U. 1. vitamina A m 5000 vitamina D. — Stekleničke po 12.5 g. Doziranje: od 3 do 50 kapljic na aan v razmerju starosti. FARMITALIA S. A. FAKMACEUTIC1 IT ALI A — (Gruppo Monteeatini) Via Principe Umberto 20 MILANO Via Principe Umberto 20 Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, torek, 19. maja 1942-XX. Ste?« ]}4 »Delal kom do zadnjega diha44 Iz razgovora s slikarjem M. Jamo na njegovi jubilejni razstavi Ljubljana, 19- maja. Morda je največ resnice v tem, da so vso velike stvari preproste in da jih prav zaradi tega težko razumemo; preveč modrujemo o njih. da bi se jim lahko neposredno' približali. Kol;ko je b:lo že povedanega o umetnosti! Toda. ali je upravičen govoriti o umetnosti še kdo razen umetnika samega? Mojstrov avtoportret Al: ne odkriva bistva ter skrivnosti umet-Mjsti ed bo • ■ — v d > _' I letat dela. izpopolnjevanja, opazovanja in rudi trpljenja? On doživi:«! umetnost in o svojih najbolj osebnih doživljajih bi lahko govoril le sam: o gledanju na naravo, podoživijanju vsega, kar izraža v obliki in odtenkih barve in luči. o nastanku svojih del in smotrih. Toda s' ka- govori o umetnosti s svojimi izraznim: Bi Čustvi: govori s čopičem in barvami. Kaj bi naj mi povedali novega na primer o umetnosti Matije Jame? Ni mogoče povedati več, vse So že ugotovili kritiki in esteti. Ce se približa tej razstavi neveden reporter, lahko izraz; le pobožno spoštovanje Jo h^g.istva lepote in življenjske sMe. ki se m.m;f e -ti-a ta tako mogočno v 172 slikah v Jakopičevem paviljonu. Glavno pri tem je. da ti s:ike ogledu ješ. ne pa. da govoriš o nih. Vse drugo je že opravljeno. Ko se na potopil v to tako b- f tO razstavo, se v=e zlije v eno samo spoznanje, ki je izraženo zgolj v tem. da te sprcieti strah kakor le pred velikimi stvarmi: ob č:tanju krasne knjge. ob poeti hm ju veličastne ibe in ob nemem strmen ;u pred samo — naravo. Pod stoietia že slika Mataffl Tarna, naš akad cm k Če imamo kaj velikih mož. je od M »1hh m lil med nj;mi. Zato je pa tudi tako preprost, skorajda prosto- dušen, ko spregovoriš z njim. Ne zaveda se svoie s'ave. temveč le življenjskih spoznanj, ki so se mu odkr'a. ko ;e pol stoletja •- e! po slikarski popolnosti. Njegova '-ka pot je precej dobro znana, vendar je potrebno, da se seznanite z Jamo kot ume*;, kom iz njegovega življenjepisa, objavljenega v razstavnem katalogu (dr. Ši-fanec). Slikar me je opozoril, da so v tem sp:su popra v'1 i napake, ki so se prikradle epis v Slovenski biograf-sic k on Pripomnil je: Prav bi bilo. če bi liudje presegali po katalogu, saj imajo nekateri marsikaj slabšega v svojih knjižnicah. Obrnil sem se ns slikarja z nekaterimi vprašanji. Čeprav se sTkaT kot umetnik najbolje izpoveduje v samih siikah in Vaša razstava jV pač dovoli zgovorna sama na sebi. zla-ti še. ker je retrospektivna. Vas prosim vendar odgovora na naslednja vprašanja; to je potrebno že zaradi tega. da bi dosegla Vaša beseda vsa; nekatere tistih, ki še niso bili na razstavi. Km§ V MM v gla\mem druži t* umetniki Vaše generacije v idejnem in obliko\'alnem pogledu? — To je v glavnem stvar temperamenta. Upoštevati je treba, da n;so vsi starejši slikarji impresionisti, da se pa rudi impresionisti razlikujemo med seboj. Kaj nas druži? V glavnem jezik, ki ga govorimo, si oven < t v o. Kako si zamišljate nalogo umetnika? Ali sfe si v svojih umetnostnih prizadevanjih pcsta\-ili jasen smoter in kateri? — Največji smoter je bil vedno, da bi se tehnično izpopolnjeval, vadil ter tako iz- j uril. da bi lahko reproduciral. kar sem videl, odnosno kar sem želel reproducirati. Glede na cerkveno slikarstvo smo stremeli predvsem, da opozorimo' na lepoto božje narave in tako pr pravima ljudi, da bi zapustili pesimizem, ki ni upravičljiv v nobenem pogledu: pesimizem je v nasprotju s smislom življenja, je le ovira vsemu napredovanju. Naloga slikarja bi naj potemtakem bila. da je posrednik med človekom in naravo; to se pravi, da odpira človeku oči, mu pokaže, česar sam ne opazi. Ljudje na primer glodajo na naravo kot pripadniki posameznih poklicev. Tako je človek kmet, ki gleda na zemljo takole: Lepa, črna prst, toliko m toliko bo dala. Lesni trgovec: Lep gozd, toliko in toliko metrov lesa je v njem. SHkar pa vidi v naravi nekaj, kar bi nam naj bilo vsem skupno: obliko, naravo, kakršna je v svoji popolni podobi. Zdi se, da ec je ljudstvo mnogo bolj zbližalo z vsemi drugimi strokami umetnostnega življenja, na primer z literaturo, glasbo rtd., k„kor s slikarstvom; zanje kaže več zanimanja m razumevanja, pa tudi ne odklanja tako kulturnih dobrin, ki mu jih nudijo literatura, glasba, dramatska umetnost. Zakaj slikarstvo nima večjega kroga l jubiteljev? — Ali ni v vseh strokah tako. da se liudje bolj zanimajo le za plehke stvari? Pravite literatura: toda a!i ne čita mnogo ljudi najrajši plehkega čtna? Vzemimo gledališče! Ce jih zabava dovolj do neke mere. ga radi obiskujejo; če pa delo ne ustreza njihovi naravi in morali, če nalete na »zabavljanje«, na osti. kakršne so na primer v .Mo!:erjevih delih, se odvrača /o od dramatika, mu očitajo, da je grob, da zabavlja itd. Ali se naše občinstvi dandanes kai razlikuje od občinstva v prejšnjih časih? — Našim ljudem nikakor ne moremo očitati, da ne posvečajo slikarstvu pozornosti. Preden smo nastopili impresionisti — kaj je bilo vse na^c slikarvvo? Na-i -karji so bili v glavnem le rokodelci, ki -delali po večini le po naročilu. Neki takšen rokodelec v Ljubljani nas je tedaj svaril, češ saj ne boste mogli živeti, nikar se ne spuščajte v to! Pa smo mu odgovorili: Nikar se ne bojte, saj ne borne/ delali tega. kar delate vi! Ne. nad narodom ni treba obupati! Ljudje so kmalu začeli ceniti pravo umetnost in umetnike. V resnici lahko govorimo o velikem napredku od Časov, ko smo začeli nastopati impresionisti, do dandanes. Lahko pa tudi rečemo, da ima pri nas umetnost še celo večji ugled kakor v nekaterih velemestih. Tako se na primer pri nas še ni zgodilo kakor v Parzu. da bi slike prodaji za klobase. Ali je našim umetnikom domovina kdaj krhična? — Kakor rečeno, nad našim občinstvom se ne smemo pritoževati. Seveda se zg< .1 \ da kdo včasih dela krivico v* T? — Mislim, da je za izobrazbo umetniškega nara-ščaja zdaj v glavnem precej dobro račun drugih poljskih pridelkov in da torej pridelek živil zato ne bo nič manjši. Poleg tega pa postane zemlja rodovitnejša, če pridelujemo na nji sojo. Madžarska ima v pridelovanju soje že bogate skušnje. Na Madžarskem so gojili , zadnja leta tudi druge oljarice, tako da so dani tu vsi pogoji za izdatnejšo preskrbo , prebivalstva z rastlinskimi maščobami.Vla-; da je podprla pridelovalce s tem, da je zvišala odkupne cene za vse oljarice letine 1942. Izvoz soje v Nemčijo bo znatno olajšan in povečan, kai ti Nemčija je uvažala doslej vso sojo iz Mandžukua. V bo- doče bo pa navezana na jugovzhodno Evropo in v poštev prihaja v prvi vrsti Madžarska. Zadevna pogajanja med obema državama so bila že uspešno zaključena. Tudi Rumunija je začela posvečati večjo pozornost pridelovanju soje. Vlada namerava dajati pridelovalcem premije ter jih oprostiti vseh davkov in drugih dajatev. Srbija, kjer so naravni pogoji za pridelovanje soje zelo ugodni, namerava zasejati v MaČvi S sojo 10.000 oralov. Jugovzhodna Evropa bo pridelala letos 3 do 4 milijone ton soje. To bo velikega pomena za preskrbo Evrope z maščobami. Nova italijanska veseloigra Gioacchino Fonano: „Poratno darilo" Na trgu (prizor z ljubljanskega živilskega trga, ki je bil takrat, 1. 1899, se pred magistratom) poskrbljeno. To se pravi, izobrazba jim je vsaj mnogo bolj olajšana, kakor je bila starejšim, tako imajo zdaj slikarji mnogo bliže šole. Sicer pa mladim slikarjem niti ne smemo preveč pomagati, da v njih ne oslabimo volje do umetnostnega strem I jen jače je talent, si bo že našel pot. Nekateri se neprestano prito-žujejo nad občinstvom, morali bi se pa zavedati, da so prevzeli nase \-e posledice ter poklicne težave, ko so se odločili za umetnost. Nihče jih ni silil, naj se odločijo za ta poklic, zato pa rudi ne smejo ne terjati od občinstva. Naj se trudijo, študirajo ter si prizadevajo-, da bodo kaj aVascgli. Uspela pa bedo rodili zado-vc! ;n< st. V mM nadaljnji načrti? — Delal bom kakor doslej. Nič drugega. Delal bom do zadnjega diha kaj sodite o dosedanjem uspehu razstave? — Doslej je imela razstava velik uspeh. Moram biti zadovoljen. Obisk je bil v resnici izredno ■ Soleil et Ombre«, je bil pri tem navzočen. Po Beau-rierovem odhodu ni več dolgo ostal v Brookbvjevi delovni sobi. Izgovoril se je, stopil na teraso in si prižgal cigareto. Iz neke sobe v prvem nadstropju je slišal Junin in Jolandin glas. Marijinega glasu ni bilo od nikoder. Z vihrajočo ovratnico in z rokami v žepih se je jel izprehajati po terasi. Razumel je Brookbvjevo bol, in Irenin strašni konec mu je trgal srce; a prav za prav ni bil zmožen dolgo premišljevati o njiju dveh. Na nič drugega ni mogel misliti kakor na Marijo. Prejšnji večer sta se bila z Brookbvjem odpeljala z doma, menda k lordu Alanmoru na nekakšen rodbinski svet. .. Toda Rova ni mikalo ugibati o »stricu Mavriciju«. Imel je druge skrbi. »Denar imam,« je mislil. »Razen tega mi je ostalo nekaj biserov — in Buick. Gouverne je potrdil, da je vse to moja last. In moja najsrčnejša želja je, da se takoj po procesu vrnem v domovino in začnem delati.« Delati! Vse žive dni se mu misel na delo še ni bila zdela tako vabljiva. »Ali je mogoče, da »?ri se tolikanj izpremenil?« je dejal in se sam pri sebi tiho zasmejal. Tedajci je začul izza hrbta korake. Obrnil se je: bila je Marija. Ko je dekle zagledalo doktorja Tor-ridona, je v neodločnosti obstalo, toda Anton, ki ji je nesel velik kovčeg, je šel po stopnicah naprej. Roy je pogledal najprej kovčeg, nato Marijo. »Odhajate?*: je vprašal. »K Juliji grem v Vallorbe.« Bila je brez klobuka. Njeni lasje so bili medeno-zlati, njene oči vijoličaste. »In kako mislite potovati?« »Z vlakom. Bentley me potegne do Nizze; Antona sem vzela s seboj, da potem pripelje avto domov.« »Kdo ve, kako vroče vam bo v vlaku. Ali vas ne bi mogel vsaj košček poti peljati v svojem Buicku?« Njune oči so se srečale ... in se niso več pobesile. Nato je Rov mahoma planil k ograji terase. »Anton!« je zaklical. Sluga je obstal sredi drevoreda in pogledal nazaj. »Kar odložite kovčeg!« mu je kriknil Roy. »Z gospodično se pel jeva ... « Hotel je reči: »se pel jeva nekaj časa skupaj«-Ko se je pa ozrl na Marijo, se je nasmehnil in popravil : »Gospodična Marija se pelje z menoj !« KONEC Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Je ran — Za inseratni del lista; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani