Po poiti prejeman: za eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , - , «etrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, . , 5 » - * mesec , 1 , 70 , Za^pnSiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraC&jo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-Liških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v četrtek 28. junija 1900. Letnik XXVIII. Propaganda dejanja^. stpiffir1?^ in Bocijalnih demokratov na Slovenskem se pripravlja za .propagando dejanja'. Že preje je večkrat izbruhnil »Narod«, kam prav za prav meri in kakšno orožje proti klerikalstvu mu je najljubše in njegovim pristašem najprimernejše. Dobro se vsi spominjamo, kako uči, naj se klerikalec vrže skozi vrata in če so poleg vrat še stopnjice, tudi črez stopnjice. V živem spominu nam je še, kako je s posebnim cinizmom svetoval, naj se duhovniki osujejo na tistem delu telesa, ki nima z mašniškim posveče-vanjem nič opraviti. Zveni nam še krepko v ušesih njegov poziv a la lanterne. V na-tornem razvoju stranke brez vsacega nravnega prepričanja, brez vsake resnobe, brez vsacega čuta odgovornosti za prihodnost in brez vsacega sramu so prišli naši »izobraženci« srečno do smeri, ki jo golo razkriva zadnji čas »Narod« s svojim dvojnim pozivom na telesno silo, s katero se ima pričeti boj proti nam. Dr. Evgenu Lampetu kriči, ko ga je z lažjo oklevetal, da v Ljubljani ne velja »privilegium canonis«. O župniku Mraku se naiprej grdo zlaže; potem pa na temelju te laži govori o steklih popih, o zvereh v črni halji in odkrito namigava, kakšnega boja si želi proti duhovnikom od ljudstva. To naj s cepci in poleni pobije du hovnike. Ravno tako žuga s pestjo zboro-vavcem katoliškega shoda, češ da jih bodo Ljubljaričanje s silo razgnali. Tako se pripravlja javno krvav upor proti katoliško mislečim Slovencem in njihovim duhovnikom. Ni pa samo poziv na pest in poleno, s katerim hoče zmagati liberalna vojska, marveč od blizu opazovan je ta poziv tem podlejši, ker nima v sebi niti trohice moštva, niti sledi kakega poguma. V tisti sapi, ko s skrajno surovostjo blati duhovnike javnopravne verske družbe, kateri je v državnih temeljnih zakonih zajamčena svoboda v njenih »notranjih zadevah«, kliče vlado na pomoč. »Če vlada ne stori konec tem ekscesom« — Po domače povedano se pravi to tako le: Mi liberalci, zbrani krog Naroda, izvršujemo svoj boj proti katoličanstvu s tem, da lažemo, obrekujemo, opravljamo in h u j s k a m o ljudstvo. To je naša prva naloga! Druga, ti enaka, je pa plazenje pred policijo, cviljenje pred vlado. Nahujskati moramo ljudstvo, vliti mu moramo tisto peklensko sovraštvo do vere in du-hovstva, ki gori v našem osrčju; zraven pa moramo ohraniti sebi sposobnost za vlado. — Neuko ljudstvo, med njim v prvi vrsti mali trgovci, kramarji in gostilničarji, naj se vname v strastvenosti in naj z vsemi sredstvi, tudi s silo po posamnih krajih pobija klerikalce; mi si bomo pa med tem lepo doma v ozadju izmišljevali laži in jih na potrpežljivem papirju spravljali v dežel; poleg tega bomo pa pridno anti-šambrirali in kovali z visokimi gospodi načrte, kako naj se iz svetinj Marijinih družb napravlja kulturen boj, kako naj se zatirajo posojivnice in zadruge, kako naj se na Dunaju pripravlja prepričanje, da so edini za vlado na Kranjskem sposobni možje liberalci. — Kaj nam potem mar ubogo ljudstvo, da le mi zasedemo konja! Tak je naših liberalcev načrt! Preklicano bi se motil, kdor bi mislil, da bodo dr. Tavčar, Ivan Ilribar, Šubic, Se-nekovič, dr. Hudnik in drugi njihovi tovariši po Narodovem pozivu brusili britke kose in nasajali grčave cepce, da bi napadali klerikalce. Ti možje imajo druge opravke. A ti možje vedo, da se dan za dnem pod njihovo avtoriteto jasneje pripravlja propaganda dejanja, vedo, da se lahko v priprostih ljudeh izcimi strast, ki se ne bo zgrozila tudi napadov s silo, ki se ravno priporočajo po listih, ki so jim glasila. Jasno gledamo v razvoj teh stvari, ki se gode pred nami. Nekaj osnovnih misli, ki se ponujajo same po sebi, naj pribijemo: Ali je mogoč ob teh razmerah enak časnikarski boj z naše strani? — Odgovor slove: Nikakor ne. Neka visoka oseba na Kranjskem je z zavestno zlobnostjo že često pravila, da so Tavčarjevi napadi v deželnem zboru brez dvojbe opravičeni, ker jim ni ni-kdo odgovarjal. Ali je mogoče odgovarjati v takih razmerah? Ali kaže tožiti, da si človek ob obilih stroških nakoplje usodo dekana Erjavca? Kako je mogoče odgovarjati listu ali ljudem, ki slone na edinem načelu sovraštva proti duhovnom in klerikalcem? Mi smo brezpravni. Človeške sile ni ki bi nas branila. Javno se že smejo tiskati pozivi, naj nas pobijejo in pokoljejo. In vendar ve tudi vlada, da je ogromna večina našega prebivalstva^pošteno katoliška, ki ljubi svoje duhovnike in jih v hvaležnosti spoštuje, da je le malo izjem tistih, ki so pozabili tisočletni očetovski stik duhovnikov in ljudstva. Toda kjer ni smisla za edino rešivno siloTmed nami, za katoličanstvo, kjer se ne upoštevajo idealne smeri in potrebe in ne spoštujejo, kjer s kratka ni nobenega verskega prepričanja, tam boš zastonj iskal pravičnosti do »klerikalcev«. •'Nekaj, kar utegne tudi kakemu slabo-umniku odpreti oči, pa moramo povedati naravnost: V naših vrstah ni strahu pred brahijalno silo. Katoliško prepričanje je med Slovenci sposobno tudi za najhujše boje, tudi za mučeništvo, če ga bo treba. Toda pozor! Manjšina obeta krvave napade večini! Zračunite si na prstih vi, ki mažete s strupom svoje liste, vi, ki se tiščite v ozadju in se na tihem krohočete v pest podlosti teh svojih napadov, in tudi vi, ki ste postavljeni, da branite red in mir, — kakšen bo konec? Ali menite, da bode naše ljudstvo kar mirno prenašalo, da bodo njegovi nahujskani izvržki res s telesno silo pobijali njegove duhovnike in katoliške može! Ce drugod ne bo obrambe, se bodo znali braniti sami in na svojih lastnih buti-cah utegnejo skusiti tisti, ki sedaj iz varnega zavetja lažejo in hujskajo, da slovensko ljudstvo vkljub vsi liberalni birokraciji in vkljub vsi protiverski gonji hoče biti in ostati katoliško. Posredovalni jezik.. Kakor smo že omenili, je dunajski »Va-terland« v nedeljo objavil o »posredovalnem jeziku« članek, ki zasluži večjo pozornost. Že vsebina članka in list, ki ga čitajo tudi v najvišjih krogih, opravičujeta prepričanje, da si s tem vprašanjem odločujoči krogi resno belijo glave in da nemški binkoštni program ne postane kri in meso. Clankar naglaša, da so Nemci z namenom postavili »posredovalni« na mesto »državnega« jezika. S tem so nenemškim narodom hoteli pokazati nekaj blagohotnosti. »Ko pa so Nemci zahtevali še državni jezik, opirali so svoje zahteve na jako slabe argumente. Država mora imeti svoj jezik, rekli so. Da, država mora govoriti, toda s čim je dokazana potreba, da bi država morala govoriti samo eden jezik. Ako more človek občevati v raznih jezikih, zakaj bi tega ne mogla država ? Tudi glede posredovalnega jezika zahteva ni še dokazana kot nujna in potrebna . . . Ako trezni avstrijski rodoljubi nemške krvi kličejo: »Zakaj pa se Slovani branijo, da bi se nemščina zakonito določila kot posredovalni jezik ?« — moremo na to odgovarjati: Pred leti je grof Rihard Belcredi v velikem svojem govoru v gosposki zbornici naglašal, da bi bilo neumevno, ko bi ob obrežju Donave na deski bilo zapisano: Tukaj mora Donava teči proti vzhodu. Ravno tako ni potrebno, da bi bil imperativno določen nemški posredovalni jezik. Ravno ta imperativ vzbuja pomisleke in opravičen sum. Gotovo je velika večina avstrijskega prebivalstva katoliške vere. In kolik vihar LISTEK. O Levčevem „Slovenskem pravopisu" in njega kritikah. Spisal dr. K. Štrekelj. (Dalje.) V stari slovenščini ima beseda te-le pomene: 1. razprostrt, razpuščen, extensus, promissus ('quem sensum primarium esse putamus1, Miklošič, Lexicon palaeoslovenicum): prostimi veždami; 2. preprost, simplex: oko tvoje prosto; 3. raven, reetus: stavi, na nogu prosti.; 4. navaden ('ordinar'), vilis: chlčbi. prosti.; 5. preprost simplex = rudis: prostb nravomi., prosti, čelovčki. laicus; 6. svoboden liber: prosti, oti. okovi., prosti, b^deši, da prosti. b;}deši ti.me talanti.; 7. neprizadet, nepoškodovan 'insons'. Iz tega pregleda pomenov besede prosti, v stari slovenščini je razvidno, da je prvotnemu pomenu 'razpuščen, razprostrt, sebi prepuščen' najbliži pomen 6. in 7. 'svoboden, neprizadet'; iz svobode (prostosti) pa izvira šele preprostost 'simplicitas, Schlichtheit', dalje naturna sirovost, nizkost, prostaštvo. Pomen, ki ga pripisujeta besedi Lamurski in Ivanov, je torej najbolj oddaljen od prvotnega. Če sme stara slovenščina rabiti prosti v pomenu 'svoboden, liber', ki je prvotnemu najbliži, kedo sme to prepovedavati nam, ki smo drugo staroslovensko besedo za 'liber', namreč svobodi, svobodmi skoraj popolnoma pozabili in ji nimamo potrdila iz starejših pisateljev? To zahtevati je toliko, kakor če bi hoteli na eno oko slepemu človeku vgonobiti še drugo oko! Rus poreče takemu nepremiš-ljencu: čelovčki. stoti, prosti, (neumen), v katerem pomenu Je besedn zazn.imnval tlirli 4 UnrL-n Iimnmr ii-,-li Halif. Ha je »preprost sehr gemein, zu gemein" in je napak rabiti preprost v pomenu 'schlicht'. Toda oni pomen bi imela beseda le v najslabšem primeru z naglasom na zadnjem zlogu; navadno pa se povdarja prčprost, preprosta, kar sem vedno slišal od Stritarja. Tudi Rusu je npinpocT6ft 'ganz einfach, simpel'; uptnpocTČ« >ir. Lueger — častni meščan ijJu-najski. Dunajski mostni »vet je v svoji včerajšnji seji vsprejel soglasno naslednji predlog podžupana Neumayerja in tovarišev : »Zgodovinska doba dunajskega mesta, v kateri se je dunajskemu prebivalstvu po več nego dvajsetletnem boju posrečilo, 7i-deti na županskem stolu mesta Dunaja največjega ljubljenca naroda, pogumnega prva-boritelja za krščansko svetovno naziranje, dr.. Karola Luegerja, kaže na vseh poljih gospodarskega življenja, kakor tudi na polju duševnega in umetnostnega delovanja toliko in tolikih vspehov, kakoršnih ni dosegel dosedaj še noben dunajski župan. Ogromna večina prebivalstva, da vsak, kdor ni samo-vsled prirojenega sovraštva postal nasprotnik krščanskega ljudstva, je prešinjen in bo vedno prešinjen čustev odkritega spoštovanja hvaležnosti za tega pravega ljubljenca naroda. V dokaz temu predlagamo: Dunajski občinski zastop blagovoli županu gosp. dr.. Karolu Luegerju podeliti častno meščanstvo^« — S tem predlogom se bo pečal v kratkem dunajski občinski svet in bo seveda z vsemi krščansko socijalnimi glasovi pritrdil nasvetu mestnega sveta. — Dr. Lueger to odlikovanje zasluži v polni meri in ako bodo p?oti predlogu rohneli maloštevilni dun. židovski liberalci, bodo tem iskreneje pozdravljali ta umestni sklep vsi pravi prijatelji krščanskega ljudstva, dobro vedoč, kaj je Lueger dunajski prestolnici in posredno tudi sploh krščanskemu ljudstvu. Evropski dediči. Kineško vprašanje je z vsakim dnem resneje. Vstaja je prisilila raj z njim obedovala. Ena njegovih prvih stvari je bila — pozor — da mi je aačel o njej govoriti. Povedal mi je, da je ta neznanka s tako značilnimi potezami, s strast izrazujočo bledobo in skoro popolnoma ljudskim nastopom igralka v neki igralski družbi v okolici Florence, ki je morala to jutro odpotovati in nastopiti zvečer v neki komediji, da jo pa sam ni mogel spremljati. Vzroka mi ni razodel, a razbral sem ga sam prve pol ure iz ostale njegove zgodbe. Pa tudi brez onega romantičnega čara, v katerega je bil zavit mali dogodek, bi me živo zanimala njegova osebnost kot natanko začrtan tip one vrste mladih ljudij, ki jih, mislim, dovolj dobro poznam. Toda nikdar se dovolj ne seznanjamo z zastopniki prihodnjega tridesetletja. Kako jim pomagati, ne da bi samo z njimi kramljali, in mnogo pomagati, kar je pač dolžnost nas vseh, ki sukamo pero. Pa nisem prišel iskat takih čuvstev na obrežje morskozelenega otožnega Arno. Ali sem moral res vedno in povsod srečavati nekaj tega, kar mi je najmanj pri- «• , **_ ri-.:—. ~d- K. no n^anil evropske države, da m pričele akcijo v varstvo tujcev in svojih gospodarskih koristij ▼ Kini. Velesile so » »vojih vojnih ladij izkrcale vojaške o^elke, ki skupno postopajo proti kitajski vladi in vstašem, da napravijo mir in red. Poznovalci kineških razmer pa trdijo, da je mir preje nemogoč, dokler se ne odstrani stara cesarica, ki podpira vstajo. Države bodo torej morale same v svoje roke vzeti vrhovno vodstvo in upravo države. To pa je težka naloga, ker je mnogo vprašanj, glede katerih države ne bodo edine. V prvi vrsti to velja o vprašanja glede območja posameznih držav, ki se oglašajo kot dediči propalega kineškega cesarstva. Amerika, Anglija, Avstrija, Francija, Jiapan, Italija in Rusija : vse te države hočejo in iščejo svoje koristi, ki se v marsičem križajo. Stvar pa je v trenotku opasriejša, ko Rusija oborožuje močno armado oh kineški meji in je poveljnik ruskega vojnega brodovja, veliki knez Aleksej Aleksandrovič v Tulonu stopil na vojno ladijo, da ga popelje proti Kini. S' tem je Rusija pričela vojsko na svojo roko proti Kini ter se bližati ko-nečnemu namenu. Ruska politika je jako konservativna ; njena dva tečaja sta Carigrad in nasprotje do- Anglije. Sicer so »Novosti« nedavno pisale, da Balkan za Rusijo nima več privlačne sile, toda »Nowoje Wremja« takoj zavrne »Nowosti«, češ, da mora Rusija imeti dva obraza. Eden gleda na Balkan, drugi v Azijo, kjer ima Rusija mnogo posla. Na Balkanu za Rusijo stvari še niso urejene, a temu je kriva tudi trodržavna zveza s pruskim pangermanizmom. Ta izjava uglednega ruskega lista kaže, da Rusija paz ljivo zasleduje dogodke v Evropi, četudi uradna ruska politika svoj obraz obrača v Azijo. Sicer ruska carica ublažuje protian-gleško politiko, toda ruska diplomacija in vojaški krogi goje nasprotne težnje. Ko bi šlo vse po volji teh krogov, bili bi Rusi že davno v Heratu gospodarji; na vsak način so hoteli udariti, ko je bil Buller poražen ob Tugeli. Tako velika in stara nasprotja mej Rusijo in Anglijo se ne morejo mirno poravnati. Kjer se pokaže ruski vojak, že stoji Anglež na straži. Navzlic temu je Rusija v Aziji obkolila ogromno ozemlje in v Kini in Koreji zasedla važne postojanke. Skratka : evropski dediči se oglašajo za ded-ščino v Kini, pri razdelitvi pa se utegnejo sporeči. Vojna v Južni Afriki ne bo še tako kmalu končana; celo Angleži sodijo, da Kriiger prej ne odneha in ne prosi miru. dokler vnovič izvoljeni predsednik Mac Kinley ne prične posredovanja. Kdaj in ali se sploh Mac Ktnley povspe do tolikega prijateljstva napram Burom, tega seveda nihče ne ve, In vendar vstrajajo Buri in se zopet v zadnjem času zelo živahno gibljejo. Tekom zadnjih tednov ni skoro dneva, da ne bi se Roberts pritoževal, da njegovi vojaki, posebno pa predstraže in posamini' oddelki nimajo miru pred burskimi bojevniki, minuli teden so mu pa zajeli kar cel vojaški vlak ter razdrli lep kos železnice mej Kroon- Mladi rojak je nosil čisto navadno, malo aristokratsko ime Filip Dubois. Bil je četrti sin nekega universiterja, ki je imel sicer precej visoko službo, a ie bil s srečo manj oblagodarjen. Po sijajnih študijah na domačem liceju je prišel v Pariz, kjer je dobil brezplačno mesto najprvo kot licent, pozneje kot izvanreden profesor. Ko je prebil obe preskušnji, je bil po naklonjenosti očetovega prijatelja poslan v Italijo zastran arheologič-nega raziskovanja. Nalogo je prav ta mesec avršil ter se je vračal domov na Francosko. Tudi jaz sem prebil svojo mladost v sličnih razmerah, zato dobro vem, kako pičla sredstva je mogla Filipu dovoljevati njegova družina. Gotovo mu ni preostajalo denarja, morda komaj še za vrnitev. Prav zaradi tega je igralka odšla, ne da bi jo spremljal. Povzel sem skupaj vso njegovo zaupljivost ter zopet enkrat spoznal, da vse poteka le iz duše, da so zunanji dogodki prav za prav nič, ki najdejo le odmev v duši. Kaj ne, ali ni ves dogodek med mladim učenjakom, ki je zaverovan v lepoto starega sveta, in _meri strastno, preprosto igralko lepa, senti- stadfom in Honingspruitom. Napadenemu, z nasipi zavarovanemu shopshire-polku so moralr priti na pomoč osvobojeni angleški ujetniki t Watervalu, a Buri so se šele umaknili, ko je došla Angležem večja pomoi iz Kroonsfadta in se je vnel dolgourni boj a provzročili so Angležem izdatne izgube. Vrhu vsega so pa ugrabili Buri v zadnji! dneh kar 5»' voz z živežem in streljivom tei ob jednem ujeli 150 mož, ki so spremljal ta convois. V takih razmerah je pač umevno da Roberts ne more oddati za Kitaj nit jednega moža. Knjige i n časopisi. »Katoliški Obzornik« prinaša v svojen danes izišlem III. zvezku četrtega letnik sledečo zanimivo vsebino: Ob zatonu sto letja. (Dr. Mih. Opeka.) — Brez Kristus* (Dr. A. Ušeničnik.) — Anarhizem. (Dr. Jan Ev. Krek.) — Aristotelovo svetovno nazirs nje. (Dr. Fr. Kovačič.) — Zgodovinski afo rizmi. (Dr. Jos. Gruden.) — »Misel svc bodna«. (Dr. M. Opeka.) — Apologetičn misli. (Dr. A. Ušeničnik.)— Za novimi cilj (G. F.) —• Literarni quodlibet. (Dr. M. Opeka — Slovstvo. — Drobtinice. — »Katol. Ob zornik« izhaja štirikrat na leto in stane 5 1 Naroča se pod naslovom: Upravništvo »F O.« v Ljubljani. Dobita se še prvi in druj letnik, in sicer po znižani eeni a 2 K. -Na str. 27$. se je v spisu »Za novimi cilji vrinila kričeča tiskarska pomota. V 22. vrs od zgoraj je namreč namesto »nenorma no s t i« zmotno tiskano »nemoralnostii Občni zbor ,,Slov. Matice". Včeraj se je vršil v dvorani mestneg magistrata 36. občni zbor »Slov. Matice« c precej pičli udeležbi. Predsedoval je stolni kanonik dr. Frai čišek Lampe, ki je v svojem govoru om« njal točke v tajnikovem poročilu, ki toži neugodnih kritikah v javnem časopisju in tem, da starejši pisatelji ne posvečujejo »M ^ tiči« toliko svojih moči, kakor hi bilo ž leti, mla)še moči je pa ne iščejo. Priporoč,' je blagohotno kritiko in izrazil upanje, c' se zanimanje pisateljev za »Matico« požhc Končal je svoj nagovor z lepimi besedami »Matica Slovenska« je mati slovenskega n^ roda v dobrem pomenu besede. Vesela boc! mati, če bodo sinovi njeni srečni, če bod edini vsi otroci in živeli v slogi, tedaj bocq| srečna tudi »Matica« slovenskega naroda! i Tajnik g. Lah je nato podal skrbno si stavljeno tajniško poročilo. Odbor je imel seje, knjižni odsek 2 seji in gospodarski oc sek 1 sejo. »Matice« književni dar je olj segal 84 tiskanih pol. Sprožil je že zgord označeni tožbi o kritiki in pisateljih ter ? povedal, da za izdajo 7 knjige ni bilo p/ trebnega časa. Glaserjevo delo se ni mogl-končati, ker bo obsegalo še cel snopič, 1 izide prihodnje leto poleg »Zbornika«, »L topisa«, Levčeve »Prešernove spomenice.j Štrekljevih »Slov. narodnih pesmi« (40C, izvodov) in Knezove knjižice 7. zvezka. 1-knjige bodo obsegale 80 tiskanih pol. P< ženske spletke, v tem je vsa poezija. VeK dar mi ni bilo težko dognati, da ni Filip prav nič vzbujal mali roman onih otožni ganljivih čuvstev. Niti najmanjša rahloči; nost ni odsevala iz njegovih besedi, ko r je pravil lahko ljubezensko spletko. Edii kar se je dalo zaznati, je bilo njegovo n. čimerno veselje, da ga ljubi ženska. 1( vprašam, ali bi mogla še tako rahločut ljubezen navezati na se mojo pozornost, 1 kor se je zgodilo, ko sem spoznal, da bilo vse življenje dijaških let le okras;, kakor ni bila zanj ta ljubezen drugega, J, kor slučaj? Strast, ki je do dna prešli njegovo življenje, je bila skrajna pisatelji častihlepnoBt, kakoršne še nisem videl, občujem s pisatelji začetniki; a ta častihl nost, ki je daleč presegala njegovo ošabn mu je branila v zvezi z neko divjo boj nostjo začeti pisateljevanje. Odkar je za stil domačo gimnazijo, je vzgojil po prett štiri- ali petletnih suhoparnih študijah v s »literarno pošast« v vsej ostudni nagoti, jo kaže ta bolezen. V njem sta bili stro ločeni dve osebnosti, ena oficijelna, podloži samezne knjige bodo izšle v 3600 izvodih. Vprašanje stenskega zemljevida še ni ugodno rešeno z založnikom. Lani je »Matica« izdala 240 gld. manj za krjige, nego je bilo proračunjeno. Jurčič-Tomšičeva ustanova je ostala nedotaknjena, ker ni bilo spina predloženega za nagrado. Pri izdaji Anton Knezove knjižice je bilo lani 600 gld. nedostatka, ker obresti tega zaklada dosegajo stroške za 11-12 tiskanih pol, a lani je ob segal zvezek 20 pol. Književna zaloga »Matice« je znašala 15.287 knjig. Knjižnica se je znatno pomnožila. Poverjeništev je »Ma tica« imela 155 ter so se nova poverjeništva ustanovila v Sodražici, Starem Trgu, St Ju riju ob Taboru, pri sv. Antonu na Štajar skem, v Podnartu, na Razdrtem in v Polhovem Gradcu. Oživili sta se poverjeništvi v Leskovcu in Ločniku. Pred 16 leti je »Ma tica« imela 1131 članov, danes jih ima 2851. Letos je že plačalo udnino 625 članov. Pristopilo je več ustanovnikov, mej njimi tudi ljubljanski knezoškof. »Matioa« je vsprejela oskrbovanje spodnještajarskega jubilejnega zaklada in oskrbovanje premoženja »Šolske Matice«. Tajnik je tudi sporočil, da glede državne podpore »Matici« še ni po-volj nega vspeha. Omenjal je raznih slovesnih prilik, pri katerih je bila udeležena tudi »Matica«, in da »Matica hrvatska« 8. septembra slovesno proslavi Strossmayerja ter da ob tej priliki izda spomenico, pri kateri bodo sodelovali tudi slovenski »Matičarji«. Koncem svojega poročila spomnilo se je tajniško poročilo umrlih članov »Slovenske Matice«. Blagajnik dr. Jos. Stare poroča o računih za 35. društveno leto. Vseh dohodkov je imela »Slov. Matica« v minolem letu 16.517 gld. 29l/s kr., troškov 16.224 gld. 62 Vs kr., v blagajni jo preostalo 292 gld. 67 kr. Premoženje koncem 1. 1899 je znašalo 56.216 gld. 35 hr. Za tekoče leto so preračunavajo dohodki na 20.144 kron. Za c.r. Goste spomenik je nabranih 1854 in za dr. Bleiweisov 3715 gld. Iz A. Knezove usta-t.ove no je minolo leto izdalo 1928 gld. 69 kr. Te ustanove za izdavanje poučne in zabavne knjižnice premoženje je znašalo 30.900 j ld. 21 kr., Jurčič - Tomšičeve ustanove za iterarne namene 3520 gld. 82 kr. Vsi ra-i uni se odobre. Precej dolga debata se je razvila o jrcdlogu odbora, katerega je zastopal ravnatelj Subic, naj se društvena hiša proda za 30.000 gld., ker bi se tako ognila »Matica« poprav, ki so v hiši potrebne in bi veljale nad 3200 gld. Hiša se jako slabo obrestuje 'er bi po prodaji bila »Matica« denarno na lioljšem. Debate so se udeležili dr. Tavčar, Tomo Zupan, Koblar, dr. Požar, ki so govorili vsi proti prodaji, in blagajnik dr. Stare, ki je govoril za prodajo. Občni zbor je prodajo odklonil. Pri dopolnilni volitvi v odbor so bili ^voljeni gg.: Anton Funtek, dr. Aleš Uše-ličnik, Bartel Anton, dr. Glaser Karol, dr. iz zatrtega poklica. Toda ta osornost je iz dajala dušo brez ljubezni, ki sanja le o pi-ateljskem poklicu, ki išče surovega zado-čenja v slavi in denarju. »Saj razumete,« je rekel, ko ini je po-asnil več prizorov o razmerju z ubogo igralko, kjer je igral preveč ulogo Juana, da bi se z radostjo na njo spominjal, »saj »•azumete, da se nisem mogel ubraniti ta-.iim čuvstvom . . . Skoro sem dovršil majhen zvezek pesni, hočem vam jih pokazati. . . . Oh, kako sem že do grla sit etrurskih grobov, grških napisov in podobnega pe-dantskega dela, ki sem se ga lotil le zaradi ' *akdanjega kruha . . . Brž ko postanem jktor, bom prosil za odpust in bom začel sati ... V mislih imam že veliko vrsto 5lankov . . . Nekaj sem jih že poslal nekaterim listom pod psevdonimom . . Do zdaj ie niso izšli . . . Vem, nevoščljivci jih či-ajo . . .« »Uredniki ne utegnejo vsake stvari sami iresojati, zato jih morate opravičiti. Ured liki so večkrat vezani, poleg tega se je reba ozirati na časovne razmere, na pripo-nane talente . .« rt>alie Pfih.) Janežič Ivan, Kržič Anton, Majeiger Ivan, Pleteršuik Maks, dr. Sket Jakob, Vilhar Ivan in Zupančič Vilibald. Dopisi. Z Gorenjskega, 27. junija. (Na delo.) Gorenjski opazovalec nam piše : »V našem javnem življenju se opazuje zadnji čas neka otrpnjenost in zaspanost. Razven odijoznih osebnostij, razven vedno starega in vedno jednako neumnega napadanja »Narodovcev« na poštene ljudi skoro nima občinstvo v sedanji dobi dušne hrane. Pn tem pa naš narodni in gospodarski razvoj zaostaja, ljudje izgubljajo veselje, z neko mrtvo resignacijo zrejo v prihodnjost. Tuje akcijske družbe preiskujejo naš svet in na slovenski zemlji snujejo velika mdustrijalna podjetja, ki bodo izsrkala s svojo materijalno silo slovenski živelj in ga po-tujčila, pri nas pa iz malenkostnih, ničvrednih osebnostij ne pridemo ven na višje stališče. Potreben je k a t o 1 i š k i s h o d , ki naj vžge novo ideje, ki naj zopet dvigne javnost na višje kulturno stališče. Nestrpno pričakujemo, da se nam skoro naznani, kaj je s katoliškim shodom ? Na dan, kdor ima veselje za delo ! Nikar se ne skrivajte i« Odgovor vredništva: Popolnoma se strinjamo z vašimi nazori. O katoliškem shodu smo zvedeli doslej to le: V Ljubljani je osrednji odbor, ki šteje 53 čla nov, jako pridno pri delu, tudi iz obmejnih pokrajin so prišli dokaj prijazni in ugodni odzivi. Resolucije, ki se bodo predložile shodu, obsegajo natančen celoten program za katoliško delovanje v sedanjih dneh. Naslednje dni zvedo od tajništva gg. zaupniki in udje krajevnih odborov podrobna pojasnila. Res, na delo je treba, na pametno, požrtovalno delo ! Iz Brezovice v Istri, 27. junija. t. m. je pri-»Z brkinske Zadnja »Soča« z dne ' nesla dopis pod naslovom planote«. V tem dopisu hvali »kmečki fant« podpisanega župnega upravitelja. Toda podpisani župni upravitelj te hvale nikakor ne sprejme iz razloga, ker isti dopis blati njegovega duhovnega brata iste škofije ter iste dekanije č. g. Josipa Krančiča, ekspozita na Vatovljah. Stvar pa je ta : Imenovani g. ekspozit je odločil, naj nosijo letos na praznik presv R. T. nebo možje, a ne fantje. To pa je storil iz važnega razloga, ker ni mogel pripustiti k tej častni službi nekaterih fantov zaradi njih nedostojnega vedenja v cerkvi ter izvan cerkve. Gospod ekspozit je popolnoma korektno postopal, vsi trezno misleči mu dajo prav. A temu je sledil v zadnji »Soči« dolg dopis, v katerem graja imenovanega gospoda neki »kmečki fant«, kakor se je dopisnik podpisal. Ni namen podpisanega župnega upravitelja, da bi opravičeval napadanega g. so-brata, saj on sam to lahko stori, Ie toliko bodi omenjeno, da smejo vsi, ki pripadajo duhovniji Vatovlje, biti zadovoljni s takšnim dušnim pastirjem, kakor je g. Krančič, ki se mnogo trudi za pravi blagor od višjega pastirja izročenih mu duhovnijanov. V pred govoru rečenega dopisa so pa hvali doli podpisani župni upravitelj. Toda z vso odločnostjo zavračam to hvalo ter izjavljam, da se popolnoma strinjam s taktnim postopanjem imenovanega g. ekspozita ter da bi v tem slučaju isto tako postopal. Josip Svetič, župni upravitelj v Brezovici. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. junija. Osebna vest. Deželnoso Ivan Ven c a j z, državni poslanec, je na lastnirproŠnjoi umirojljen^— DeflnUivnemu učitelju na novomeški gimnaziji, dr Adolfu Ag er"ju> je deželni šolski svet priznal naslov profesorja. Umrl je v Naklem pri Kranju danes v 29. letu dr. Peter Bleivveis, c. kr. sodni pristav, brat č. g. Franč. Bleivveisa, kaplana v Mošnjah. Študiral je v Kranju in Ljubljani, kjer je bil tudi gojenec Alojzijevišča, pravosodje na na Dnnain JJifrpJiL jfoidjr.al a še hitreje umrl. Služboval je v več krajih tržaškega nadsodišča, nazadnje Podgradom v Istri. Bolehal jo že dalje časa. Pa delo jo zapustil šele tekočo leto. Trpel je vdano, dasi je bila bolezen posebno zadnji čas zelo huda. Pokopan bo na svojega godu dan v grob očeta, katerega je izgubil že v zibelki. N. p. v m.! Povodenj na Štajerskem. Poročali smo včeraj, da je radi silnega deževja — utrgal se je oblak — prestopila Savinja bregove. Savinjska dolina je podobna jezeru. S Teharjev se poroča, da je baje utonilo tudi nekaj ljudij. Šoštanj je pod vodo, in jo voda pri neki gostilni udrla skozi okna. Na železnici Velenje-Dravograd je promet ustavljen. Savinja je odnesla mostove in nekaj mlinov. Brzojavne zveze so pretrgane. Na raznih mestih je državna cesta pod vodo. V Pctro-vičah je mnogo hiš pod vodo. Ljudjo beže na strehe. Pri Vitaniji je voda, ki je na na-gloma pridrla, izpodplula hišo nekega posestnika barvarja in je odnesla voda njega, ženo in otroka. Prva dva so dobili iz vode seveda mrtva, tretjega še ne. Vzela je tudi vso živino. Utonil je neki orožnik in štiri druge osebe. — Pri Novi cerkvi je pa v deroči vodi 7 otrok utonilo; dva so našli, pet pa še ne. Po noči ob 4h je bilo še celo Celje po koncu. Povodenj v Celju. Po neprestanih nalivih minolega torka je Savinja močno naraščala. Nje pritoki Sava, Voglajna in IIu-dinja so ji dajali že v torek popoludne mnogo vode, tako, da je bilo pričakovati gotovih nesreč. Vsi trije pritoki so preplavili vsa svoja bližnja polja in travnike, kjer je imelo mnogo ljudij še seno Proti večeru in pozno v noč jo šo zmerom kakor iz škafa lilo in po mestu je bil velik strah, da se Savinja po mestu razlije. Voda je tako visoko izstopila, da je pešcem zaprla pot v Celje. Iz okolice so se morali ljudje od treh strani dovažati. Žrtva povodni so tri človeška življenja in sicer dva šolarčka, katera sta šla po navadni bližnjici proti Petrovčam, sta pot zgrešila, ker je stalo vse pod vodo, in zašla v strugo, in jeden hlapec pri Majdiču. Naj več škode bo na poljih, kjer bodo začeli pridelki gnjiti, in na travnikih, kjer je voda ali skvarila ali odnesla vso sušečo se krmo. Tudi žitna polja so močno izpodkopana O posameznih škodah se nam poroča: Po Celju je zašla voda v več kleti, nekaj trgovskih in tam vničila vsa skladišča, gospej Zorzini je odnesla cel voz gostilniškega perila, v kemični tovarni stoji voda do kolena in je odnesla mnogo posod s kemikalijami, jezovi so pri vseh bližnjih mlinih podrti; mnogo škode je napravila Savinja po celi Savinjski dolini. Z mostu smo videli, kako je prinašala najrazličnejše predmete: gospodarsko orodje, cela drevesa, prešiče, vse polno desk, domače drobnice, — tudi jedno človeško truplo smo videli splavati proti Laškemu. Kakor se nam poroča, je Savinja podrla več moBtov. Mestni park celjski stoji še vedno ves pod vodo, katera je odplavila več klopi in cvetlične nasade popolnoma pokončala. Tudi poti po parku so izprane in brez peska. Nič manj hudi niso bili pritoki Savinje. Največ škode je napravila Voglajna. Hudo so oškodovani meščani kakor okoličani. Meščanov je bilo mnogo po noči na nogah, ker so se bali, da se ne bi Savinja pri železnici zajezila in razlila po celem mestu, kjer bi gotovo bilo ob nebroj človeških življenj. Do dveh po polnoči od torka na sredo je voda vedno rastla. Potem se je pa zjasnilo in sedaj gleda jasno solnce, kaj je učinil njemu sovražni element. Zreče, 27. jun. Po Pohorji okoli Sv. Kunigunde pa na Skomrah je včeraj okoli poldne nalival silen hlišč. Vsled tega so planinski jarki v reko Dravinjo, ki deru po našej dolini, nanagloma spravili toliko množino vode, da je struga ni mogla vse vzpreje mati. Voda je trgala obrežje, jezove, moste, blatila mlino, kleti, praznila njive in trav nike, razdirala pote. Okrajno cesto je na enem torišču voda spodjedla in jo pustila le kakih 30 cm še široko. Po istej cesti je voda plavila gramoz z malimi izjemami v daljavi za pol ure hoda. Koder je drla, sedaj štrli ostro kamenje, beli marmor. Cesta je namreč delana deloma z apnencem in de- ob cesti. Tudi za gramoz rabil se je kamen jeden in drugi. Ob vsej resnobi ne manjkajo šaljivi prizori. Na pr. : Neki gospodar, da telo v hlevu ne utone, je živinče zgrabil ter ga položil na varnejši kraj, v jasli. Neki tobakar, ki je šel pomagat k reki, kjer so vodi odkazovali pravi pot po s skla-dami zadelanej strugi, odložil je svojo »fajio« na »varen« kraj, pa voda mu je kadilnico zgrabila in »šla ž njo« proti črnemu morju. Videl sem moža, ki je rezal in jedel čebul; namesto pečenih »pisik« mu je voda prinesla luk. Nedavno je »petelinček« (tako ša-ljivci imenujejo železnico Konjice-Poljičane) dobil precej vode iz Špitaliča, pa ni mogel naprej. Kaj bo še le zdaj, ako pri Ločah še pritok iz Oplotnice priteče s Pohorskimi vodami v Dravinjo! — Nesrečonosno je zad-njokrat reka v Zrečah gospodarila dne 5. julija 1898, ali vode ni imela toliko, kakor včeraj in baje leta 1871. Da je sedanja škoda znatna, ni treba pristavljati. Povodenj. Iz Spodnjega Dravograda dne 27. jun.: Včeraj je bil tu hud naliv. Lilo je od zjutraj do večera neprestano. Vode so hitro naraščale in popoldne že je nastala po več krajih povodenj. Zlasti Meža in Mi-slinja sta hitro naraščali, po nekod do več metrov in poplavili polja in travnike. Cesta od tu do Guštanja je bila na mnogih krajih pod vodo. Več mostov je odneslo. Mnogo škode je pri žagah, kjer je odnašalo plohe in deske itd. Veliko je trpela tudi nova železnica iz Spod. Dravograda do Velenja. Tir je na mnogih mestih podplavljen in promet se je moral za dalje časa ustaviti. Danes se je na srečo zjasnilo. Višje gore, Peca in St. Uršelska gora, so krite z novim snegom. Kje je tolovajstvo ? Včeraj smo priobčili izjavo župnika Mraka. To razkritje perfidnih »Narodovih« lažij je celo mej »Na rodu« zvest,mi pristaši vzbudilo ogorčenje nad tolikim časnikarskim tolovajstvom. »Narod« je župnika Mraka napadel tudi v ponedeljek, torej dvakrat zaporedoma, dasi bi lahko že iz sobotnega »Slovenca« posnel, da se na naši strani njegova vest ne smatra kot verodostojna. V ponedeljek je »Narod« župnika Mraka nažgal zopet z »ekscesom blazno fanatičnega župnika, ki je spremenil hišo molitve v beznico preklinje-vanja«, in dvakrat še pove, da je to res »taka zver v črni halji«, katere bi se utegnilo ljudstvo iznebiti s oepci in kosami. — Dalje predstavi občinstvu župnika Mraka kot »besen blaznik prokletstvo kličočega župnika« in »obskurnega župnika«, »steklega popa« ter kliče, naj se župnik Mrak naznani sodišču. Apel »Narodov« na naš narod spremenimo o tej priliki v apel na slovensko inteligenco ter upravičeno izjavljamo, da se čudimo, da slovenska inte- Inmo n mapmnpinm l/i o.-» 1. lvmiiu Jli/iivat^r n-ivn/i vfnmt ligenca take surovosti mirno prenaša. „Bog in narod" — „v krvi". Malovrh je v Parizu, zaduhli zrak je pa v »Narodu« ostal in kaže se, da jo .literat« Govekar zvest Malovrhov družnik. »Narod« je vrgel geslo »Bog in narod« »v kri« in se je zvezal z soci j alno demokratskimi 1 a ž m i. Včeraj zopet ponavlja laži o shodu v Vevčah ter psuje okolu sebe z »besnimi fanatiki v duhovniški obleki«. Danes je zastopniku »Slov. katol. del. društva« vladni komisar, kije bil na shodu v Vevčah prisoten, izjavil, da shoda ni razpustil, niti dal z roko kakega znamenja, da je shod končan. Izjavil je tudi, da se zastopnik lahko nanj sklicuje. »Narod« tudi včeraj pogreva laži o kamenju in »boljši« polovici ter pri vsej zadevi popolnoma nedolžno žensko opsuje, da je nastopala kot p o u 1 i č n i tolovaj. »Narodova« inteligenca bode pač pred sodiščem, katero kliče na dan, toli poštena, da bodo razjasnila, ako tako postopanje tudi spada v narodnonapredni program ali pa mej — »ba-rabščine«. V seji celjskega okr. sastopa je znani Ambroschitsch stavil na predsednika dr. Serneca strašno interpelacijo, kako misli popraviti krivico, katero je stord celjskim policajem s tem, da je v neki peticiji na graško namestništvo osvetlil njihova dejanja. Ob jednem se je pritožil, da se seje vrše v / 'NJ -rr-. A r-. ■". rr*. ^ t^ ■ •1 -- .,. !,. ljal, da bi izrazil željo, naj bi vender Nemce pustili tudi v okrajni šolski svet. Ker Am-broschitseh le ni hotel nehati z deklamo-vanjem raznih nemških želja in jo pričel celo udrihati po slovenski zahtevi »Proč od Gradca, pustili so celjskega Jeremijo odborniki samega in so skupno odšli iz dvorane. Ambroschitsch pri svojih slavnih govorih šo nikdar ni doživel tolike blamaža. Socijalnodemokraška blamaža v Zagorju. V nedeljo popoludne so imeli socijalni demokrati v Zagorji velik »bum-bum.« O tem je svet obvestila celo »Lai-bacher Zeitung". Socijalni demokrati so pričakovali veliko gostov. Po Zagorju se je govorilo, da pride samo iz Idrije 300 premogarjev, prišlo je pa le 13 mož in 4 ženske. Zagorski socijaini demokrati so jih pričakovali na kolodvoru z godbo. Slavna »hruška« je bila okrašena z rudečo zastavo, v pozdrav pa je bil narejen na stezi proti »salonu« ru-deč slavolok. Ker mora biti pri socijili vse rudeče, je bil tudi konec veselice rudeč. V bratovski ljubezni je dobil sodrug Bolte s kopačem po glavi. To kaže, da je bil ples zelo živahen in da je veselica zaslužila, da je za njo delala tudi »Laibacherica-. Šolske vesti. Minister za nauk in bo-gočastje je imenoval začasnimi okr. šolskimi nadzorniki za slovanske šole okrajev Pazin, Poreč in Pulj učitelja na vadnici v Kastvu, Ivana Bunc3, za okraj Volosko nadučitelja Frana Uršica na Voloskem, za okraj Lošinj učitelja na vadnici v Kopru. Pavla Skopimča in za okraj Koper učitelja na vadnici v Kopru, Henrika Dominka. — Služba profesorja za klasično filologijo je razpisana na hrvatskem državnem gimnaziju v Pazinu. Prošnje je službenim potom poslati pred-sedništvu c. kr. dež. šol. sveta istrskega v Trstu do dne 18. julija t. 1 — Učiteljišče v Kopru bode koncem šolskega leta praznovalo 201etnico svojega obstanka. V Račni pri Grosupljem je voda preplavila njive in travnike ter naredila precej škode. Na Suhoru se je dne 16 junija poročil g. geometer Jakob B e r n e z gospodično Marijo Muc, posestnico v Metliki. — Dne 21. jun. je bilo videti mnogo krt sov po belokranjskih gorah Prav gromovito so doneli tudi topiči na vse strani. — Dne 24. jun. popoludne ob 4. uri pa je bila čez vse veličastna procesna v suhorski župniji. Vde-ležba je bila ogromna. Prihiteli so večidel vsi mladi in stari, tudi sosednji ljudje. Vršilo se je vse v najlepšem redu ob najlepšem vremenu. Zlasti je povzdigovalo slavnost nalašč za to izvežbano petje pod vodstvom vnetega g. učitelja Fr. Kenda in pa 175 parov deklet v belokranjski noši z venci na glavi in s svečami v rokah. Čast jim! — Stari možje so rekli, kaj tacega ni bilo še nikdar! Musica saera. V petek 29. jun. p m tifikalna maša v stolni cerkvi ob 10. uri: Vokalno mašo v A mol zložil Poinpev Can-niciari, graduale in offcrtorium dr. Janez Benz. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Latinsko mašo v D-dur zložil Kempter, graduale »Constitues« zložil C. A. Leitmr, offertorium J. B. Tresch. Še nekaj o kresovih Z Janč se nam poroča: Ni ga skiraj lepšega razgleda, kakor je z vrh Janškega hriba. Od tu vidiš skoraj polovico Kranjske dežele, od Snežnika do Grintovca, od Gorjancev do velikana Triglava. Posebno krasen prizor je bii na večer pred praznikom presv. Srca Jezusovega, ko so se na željo presvetlega knezoškola po hribih in dolinah prižigali kresovi. Od kar bivam tu, se toliko kresov še nikdar ni opazilo, kakor ta večer. Akoravno je bilo ozračje zelo megleno, naštel sem jih vendar nad 500. Na Janških gričih gorelo jih je 20. Velik kres bil je tudi na oni m vrhu, kateri je še vedno zelo na glasu radi dogodka iz leta 1869. Poaebno lepo je bilo videti, ko so šli tukajšnji fantje s prižganimi bakljami, drug z\ drugim, od župno cerkve do kapelice Lurške Matere B žje, trikrat sem in tje. Enako razsvetljavo napravili so okrog cerkve tudi v sosednji župniji Prežganjski. Vsi li kresovi so priča, da biva po lepi Kranjski deželi verno ljudstvo, katero z največjim veseljem spolnuje želje svojega škofa in katero ljubi Sina Božjega in njegovo presveto Srce. Ljubljanske novice Javno uro napravijo na »Mestnem domu«, kakor je že k__ -'-'-—•'__»Mtaa T ; " h 1 ' " - niča je vsled zadnjega deževja jako narasla ter preplavila velik del ljubljanskega barja. Škoda na njivah in travnikih je znatna. — Laških delavcev je od 15. do 27. t. m. prišlo v Ljubljano zopet 130. — Na državnem kolodvoru je ključavničarja Val. Kristana prijel stroj in vrgel ob tla, ko je pregledoval železniške vozove. Kristan je poškodovan na glavi. Stara pesem ! »Mir« u se poroča iz Medgorij: Kedar nastavijo na slovenskem Koroškem kakega poštnega uradnika, ali učitelja, ali okrajnega zdravnika, kateri bi moral po zdravi pameti znati slovensko govoriti, tedaj dotična oblastva nastavijo kakega Nemca ali pa nemčurja. Evo izgled: Naš okrajni zdravnik, ki imfa od petero občin vkup 600 gld. plače, ne more spolnovati svojih dolžnostij, kot bi bilo potrebno, ker ne zna slovensko, učiti se pa noče, ampak on hoče, da bi se ljudje (zavoljo nje^a bržkone?) nemško učili. Nek delavec pride in ga slovensko nagovori, ker nemško ne zna. G. doktor pa ljubeznivo (?) smehljaje reče ("seveda po nemško): »Čakaj, slovenska mrha (windisches Luder), jaz te bom že nemško naučil; čakal boš ta čas, da mi nemško poveš!« Drug prizor: V majhni koči blizu županove hiše v Ilabru leži delavec nevarno bolan, ker si je levo roko z žago ranil in tako kri zastrupil. Čisto sam je doma, ker žena in otroci so šli na delo. Gosp. doktor vstopi, ker pa slovenski ne zna, bolnik pa čisto nič nemški, se gledata deset minut ali četrt, ure kakor dve nemi ribi, potem pa se učeni g. obrne k durim in izgine. To pa je bolniku pomagalo, to ! — In takih slučajev bi vam mogel povedati še več, da se s samo nemščino šo blizu »trdo nemškega« Uelovca ne more shajati. Vprašamo: čemu pa plačuje občina takemu »dohtarju« 55 gld.? — Kadar se bo prihodnjič razpisala ta služba, treba bo, da se občine pobrigajo za to, da se bo zahtevalo od prosilca znanje slovenskega jezika. Kaj je pomagano bolniku z nemščino ? Beračenje za „Siidmark"-o v sod-najski dvorani h velikovške okolice pišejo • Mir«-u: Dne 2. junija jo bil slovensk posestnik iz okolice poklican h c. kr. sod-niji v Vclikovec za pričo. Obravnava se je vršila pri c. kr. pristavil dr. N. - u. Ko je prišla vrsta na našega moža, ter je začel omenjeni gospod razpravljati ž njim, potrka nekdo na vrata in takoj je bil vstop prosto dovoljen in predrzno vstopi neka gospa ter pretrga razpravo, proseč podpore za »&ud-mark«-o, — prav po cigansko ! Omenjeni gospod res preneha z razpravo ter reče, da je sicer že predvčerajšnjim dal nekaj, pa vendar tudi danes prošnje čisto ne odreče. Oba gresta k pisalni mizi in vršilo se-je se daj vpisovanje in plačevanje, da so kar žven-kctale krone za »Siidmark« o, »Schulverein« itd. Seveda je morala slovenska priča čakati, da se je vse to redno izvršilo. Razprava je bila prej nemška, pa slovenski mož pozabil je med tem časom nemščino popolnoma. Ko ga gospod dr. N. zopet nagovori po nemško, ga ni več za3topil. Pristav ga pogleda prav trdo gor in dol, kar zazdel se mu je menda neznan, a bil je mož vendar ravno tisti. Ko se mu predstavi za sloven kega narodnjaka ter odločno tirja, da se na daijuje razprava v njegovem materinem, to je slovenskem jeziku, se mu je zmračil obraz in moral je lomiti ž njim, čeravno nerodno in topo, po slovensko. — Dovoljujem si pa staviti vprašanje : ali bi smel tudi kdo podpore pri c. kr. uradnikih za: n. pr. »Našo stražo«, za Ciril in Metodovo društvo itd.? In ali je to res dovoljeno našim nasprotnikom, in še celo med uradnimi urami in razpravami?! Lihko si, ljubi bralec, staviš pred oči, kako bi se godilo Slovencu, ki bi se drznil v takih slučajih nadlegovati c. kr. sodniiske uradnike! Okoli vojaške godbe se suče vsa graška politika. Vojaška godba je razdelila Gradec v dva politična rozko si nasprotna tabora. Nemško nacionalna klika ne mara zanjo, ker je avstrijska. Prišlo je celo tako daleč, da smatrajo nemški nacionalci in radikalci vsak morebitni javni nastop vojaške godbe v Gradcu naravnost zi žaljenjo in izzivanje nemškega življa, ki ga strpni in krotki graški N< mci nikakor ne bi prenesli Vojaška godba ne sme več javno nastopiti. ^ .......— .......n;,in" m Obrtniki in trgovci pa vidijo v nemški nestrpnosti, neprestanem hujskanju proti vsemu, kar jo avstrijsko, glavni vzrok stagnaciji, ki jo zavladala v graškem obrtnem in trgov skem prometu. Zato žele, da se nasprotja ublaže, da zavladajo razmere prejšnjih časov, zato so sklenili na velikem demonstracijskem zborovanju vseh obrtnih zvez, da pošljejo deputacijo na vsa pristojna oblastva, ki naj izposluje, da vojaška godba spet začne igrati po mestu. »Tagblattova« klika se je ustrašila te akcije, zato je začela dokazovati, da z gospodarskega stališča ne kaže več uvesti javnih nastopov vojaške godbe, ker vojaki-godci bi delali civilnim nepotrebno in pogubno konkurenco. Seveda se ta »šlager« ni prijel meščanstva, ki čuti, da mora mesto za civilno godbo plačevati 20.000 kron prispevka in da navzlic temu ni dovolj godbe v Gradcu, ker vsi civilni godci ne morejo zadoščati vsem graškim potrebam , zlasti promenadni koncerti zaostajajo po kakovosti in številu za vojaškimi. V ti stiski so se obrnili nacionalci do svojih dobrih zaveznikov — soc. dem. V občinski seji 25. t. m. jo zarohnel znani kričač Resel, da bi javno igranje vojaške godbe pomenilo vlado sol-dateske iu klerikalizma v Gradcu, zato je predlagal, naj so obč. svet javno izrazi proti vojaški godbi. Nujnost predloga je bila odklonjena, v prihodnji seji obč. sveta, 10. julija, bodo mestni očetje zadevo temeljito prerešetali. Med tem pa se je vnela zelo živahna agitacija za vojaško godbo in proti nji na obeh straneh. Ker vlada bržčas ne bo dovolila, da bi vojaška godba »izzivala« — nemške burše, ostali bodo Gradčani še nekaj časa brez vojaške godbe, dokler se burši ne premislijo, da poslušanje vojaške godbe še ne pomeni zatajenja čiste nemško-nacio • nalne misli. Iz trnovske župnije v Ljubljani. Slovesnost presv. Srca Jezusovega v Trnovem v Ljubljani in patrocinij smo pri nas minulo nedeljo obhajali zelo slovesno. Pri dohodu Presvetlega pred cerkev ga je pozdravila gdč. Trtnikova, potem srno se mej zvonenjem in streljanjem podali v cerkev, kjer smo čuli prekrasen, v srca segajoč go vor nadpastirjev o presv. Srcu Jezusovem. Po pridigi se je razvrstila procesija, najprej lepo število moških, za njimi žene in dekleta v narodni noši, šolska mladina z uči-teljstvom, belo oblečene deklice, kip presv. Srca, ki so ga nosili 4 dečki v spremstvu belo oblečenih deklic s prižganimi svečami, knezoškof z Najsvetejšim ob obilni azistenci, potem župan Hribar in nebrojna množica občinstva. Po procesiji je bila v znotraj in zvunaj krasno ozaljšani cerkvi škofova slovesna sveta maša, katere se je udeležilo natlačeno polno vernikov. Sklepom izrekamo hvaležni larani trnovski najiskrenejo zahvalo Presvetlemu za ves njegov obilen trud, preč. g. župniku za vso skrb in prireditev, ter dekletom in mladeničem za lepo okrašenje naše cerkve. V Kamniku bodo razstava risarskih izdelkov obrtno nadaljevalne šole otvorjena od 29. junija do 1. julija t 1. Ladija »Marija Terezija" je odšla z okroglo 500 možini iz Pulja dne 23. jun. zjutraj ob 5. uri proti Kini, kamor dospe v kacih sedmih tednih Ondi je že ladija »Zenta« z 250 možmi; akoravno bo tam blizu 800 mož, vendar ni odšel z ladij o noben duhovnik. Toliko je dosegel govor slovenskega poslanca v delegaciji! Zares neodpustljivo je, da naša »katoliška Avstrija« pusti naše dobre Dalrnatince v takih razmerah, in morda za dolgo časa, brez duhovsku pomoči. Tuje vojne ladije v Trstu Angleška 8rednjemorska eskadra pride dne 9. julija v tržaško luko. Dne 7, julija pripluje v tržaško luko iz Kolomba soveroameriški križ;>r »Hal-timore« in ostane v Trstu sedem dni. Iz Save. Tudi po Savski dolini je bila 26. t. m. krog 2. popoldne huda nevihta s peskom (točo). Že 18. t. m. je vihar vrgel žita, zdaj pa še ta vihra! Toča so precej pozna po polju in vrlih. Sava je strašno narasla, 12 let v tem času take ne pomnim. Kako so pa mrva suši, si lahko mislite. Kaže so slaba letina. Strela. V naglici vam poročam : Dne 26. t. m. popoldan je strela udarila v po slopje Janeza Dežman v Javoru štev. 26 in ^mutil^iedneg^vola^cdno kravo in na verigi priklenjenega psa. Druge škode ni napravila. Hrvatski tamburaii so se domov grede »menda« iz Pariza na potu ustavili v Kostanjevici na Dolenjskem. Pri Zalokarju so napravili koncert, ki jo privabil mnogo občinstva. Izvrstno so igrali in peli hrvatske narodne pesmi s spremljevanjem tamburic. Iz Tržiča, 26. junija. Včeraj je vsled silnega dežja naša Bistrica tako narasla, da najstarejši ljudje ne pomnijo tolike vode. Pobrala jo v Dolini nekaj mostov in podrla vse, kar ji jo bilo na poti. Največjo škodo je naredila v Tržiču gospodu F. K. Ahačiču. Vzela mu je jez, in v veliki nevarnosti je bila tudi fužina, katero so komaj rešili. Mnogo velikih dreves, ki so Btala na bregu, je izruvala in odnesla s seboj. Danes je voda že upadla. Vrhovi naših gora so dobili novo belo odejo. N. Iz Idrije. Dan 26. junija bil je za nas res kritičen dan, kakoršnega se še stari ljudje ne spominjajo. Od jutra naprej pričeli so se poditi na podnebju črni oblaki, spremljevani z gromom in treskom, ter oznanovali prihod grozne nevihte. In res, okolu 3. ure popoludne usula se je kakor lešnik debela toča ter se neprenehoma vsi-pala skoraj celih 15 minut, tako da so bila tla popolnoma kakor s snegom pokrita. Koliko škode da ima ubogi kmet v naši okolici, to si lahko vsak misli. Zdravje v Ljubljani. Od 17. do 23. junija je bilo 16 novorojenih, 1 mrtvorojen, 21 jih je umrlo, med njimi 2 za vratico, 3 za jetiko. 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 13 za različnimi boleznimi, med njimi je 9 tujcev, 12 iz zavodov ; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 5 za ošpicami, 1 za vratico, 1 za ušenom. V Ameriko jo je hotel popihati 171etni Alojzij Strniša iz Birčne vasi pri Novem mestu. Njegov starejši brat France, ki ni za vojaka, je dobil popotni list za Ameriko, a ga izročil mlajšemu bratu. Ta se je odpeljal do Vidma, kjer znani agent lovi pajke, in ondi pričakoval denarja od očeta. Dne 25. t. m. je res oče brzojavno sinu nakazal 300 kron, a redar I. Cerar iz Kandije ga je ovadil. Oče in starejši sin so bodeta morala zagovarjati pred sodiščem. Pelagra se je pojavila v roški okolici. V bolnici na Reki je 6 bolnikov, ki so zboleli za to nevarno boleznijo. Pelagra prihaja od pokvarjene koruzne moke. T- * * Češka deputacija v Parizu. Iz Prage se poroča, da 7. julija odpotuje v Pariz deputacija praškega mesta z županom dr. Srbom, ki pariškemu mestnemu zastopu izroči kaseto z akvareli čeških slikarjev. Dr. Rieger v Parizu. »Politik« poroča, da se je dr. Ladislav Rieger odpeljal na razstavo v Pariz, kjer ostane tri tedne. Srbski kralj pride meseca avgusta v Opatijo, kjer se snide z Grusičem in Paši-čem ter drugimi radikalnimi prvaki. Vršili se bodo dogovori glede sostave nove vlade. Prostozidarji v Rimu hočejo 20. septembra prirediti velike manifestacije svojega sovraštva do cerkve in papeža. Na čelu pripravljalnega odbora je stari lisjak Crispi. Kralj utegne iste dni zapustiti Rim, dasi bi ga prostozidarji radi imeli pri svoji paradi. Italijanska kraljica in sveto leto. Iz Rima se poroča, da italijanska kraljica sedaj v sv. letu mnogo obiskuje razne cerkve. Ker pa imajo obiski le zasebni značaj, kraljice nikjer ne vsprejemajo. Šest samomorov in dva poskušena samomora se je primerilo na Dunaju mej preteklo soboto in nedeljo. Kitajski zid Pariški »Figaro« pripoveduje, kako so si Francozi 1. 1860. osvojili Peking. Zid je bil na nekem kraju precej razrušen, a na zidu so rrirno stali vojaki s topovi. Francoski stotnik Comte in njegov tovariš stavita, da prideta na zid. To st 1 tudi storila, a se jako začudila, ko na zidi najdeta leseno topove in vojaška strašila. Od tedaj so se Kitajci tudi prepričali, da sr uliti topovi boljši od lesenih. Zlobno. Petračka: »Veste, teta, člove' mora biti vedno previden. Kedar sc na pr, jaz prepiram z možem, vedno pošljem otrok iz sobe«. — Blebetačka : »To je sicer pr vidno, a vendar ni dobro za otroke, ke Javen shod priredi slovensko katoliško društvo za radovljiški okraj v petek, dnč 29. junija 1900 ob 7,6 url popoldne v stari Soli v Gradu. ^ 'spored: 1. Nagovor predsednika. 2. Državni poslanec dr. Krek: II. slovenski katoliški shod v Ljubljani. 3. Društveni tajnik Matija Mrak: Naš zadnji shod v Lescah. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Društva. (Mengeškagodba) priredi, kakor smo že sporočili, kegljanje za dobitke od 29. junija do 8. julija. Serija treh lučajev stane 20 h, ne 10. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 28. junija. Danes opoludne je na cesarskem dvoru slovesno prisegel nadvojvoda Fran Ferdinand povodom svoje bodoče poroke z grofico Zofijo Chotek. Nadvojvoda je vpričo cesarja, nadvojvod, najvišjih dvornikov, tajnih svetnikov in ministrov s prisego izjavil, da se za svojo soprogo in potomce odpove vsem pravicam. Cesar je navzoče pozval za priče prisege, da se nadvojvoda po svojem srcu poroči sicer s plemenito, a ne enakorodno nevesto; vendar pa je dovolil ta zakon, ki bode gotovo ^v srečo Avstriji. Nato je minister grof Goluchowski prečital listino, katero je nadvojvoda podpisal v nemškem in mažarskem jeziku. To listino so zapečateno položili v državni arhiv. Dunaj, 28. junija. „Ostdeutsche Rundschau" konštatuje, da se s poroko grofice Chotekove stvori mej češkim plemstvom in cesarsko hišo rodbinska 7. veza. Reichstadt, 28. junija. Višji dvor-nik cesarjev princ Liechtenstein pride v nedeljo dopoludne tu sem, istotako nadvojvodi Oton in Ferdinand in brat neveste. deželnosodni svetnik grof Chotek. V soboto ob 3. uri popoludne pride sem nadvojvoda Fran Ferdinand z grofico Chotek. Po poroki se novoporočenca podasta v Benešav in Konopišt. Dunaj, 28. jun. (C. B.) Od drž. zbora sklenjeni načrt zakona, po katerem bi zastavni listi dež. kreditnih zavodov, gališkega kreditnega društva in hranilnic bili prosti rentnegav davka, ni dobil najvišjega potrjenja. Ze pri razpravi o zakonu je vlada izjavila, da se strinja z načrtom, ako državni zbor ob enem reši druge predloge v pokritje primanjkljaja, ki bi znašal na leto okoli 700.000 kron. Ker pa so državne blagajne precej prazne, vlada ni mogla priporočiti potrjenja. — Minolo leto je osebna do-hodarina imela toliko prihodkov, da bode za letos mogoče odpustiti 15% zemljiškega in 12'5% hišnega davka. 2b% splošnega pridobninskega davka. Osebna dohodarina je lani znašala 137,175,059 kron; od tega ostane državi 109,305.323 kron, ostalo dobe dežele. Kranjska dobi 77966 kron. Dunaj, 28. junija. Dvajset dunajskih čeških društev napravi jutri izlet v Jičin, kjer se vrši shod, na katerem bodo dunajski Cehi predložili svoje zahteve. Celoveo, 28. junija. Koroški deželni glavar grof Goess je kot tajni svetnik danes prisostvoval prisegi nadvojvode Frana Ferdinanda. Gorioa, 28. junija. Nad Gorico in okolico je divjal včeraj silen vihar. V Št. Andrežu je strela ubila neko kme- Praga, 28. junija. »Narodni Listy" opominjajo na obljubo cesarjevo, da bo jeden član cesarske hiše prišel stanovat na Hradžane, in izražajo željo, naj bi na Hradžane prišel nadvojvoda Franc Ferdinand z grofico Chotekovo, ker bi tako nastala prava zveza mej narodom in dinastijo. Rim, 28. junija. Potrjuje se vest, da nuncij Taliani zapusti svoje mesto na Dunaju, ker postane kardinal. Za naslednika se imenujeta monsignor Ave-radi in monsignor Tarnassi, papeški poslanik v Hagu. Kapstadt, 28. junija. Uradno se naznanja, da pred koncem vojske ne ostavi Južne Afrike noben vojni oddelek. Prva bo bržkone odšla garde-brigada. London, 28. junija. Reuterjev urad poroča iz Maseru 26. t. m.: Oddelek Basutov, ki so delali pod vodstvom Angležev pri Kroonstadtu, so Buri napadli. Izgubili so 20 ubitih in ranjenih, 20U mož so Buri ujeli. Ta dogodek se je pripetil istodobno z nesrečo derbyshire-polka. Burski vodja Olivier je na potu od juga prodrl angleške vrste. London, 28. junija. Vsled pokvarjenih brzojavnih zvez je še le sedaj došla uradna vest, da so Buri na cesti mej reko Rhenoster in Heilbronom zajeli 50 angleških voz ter 150 Holand-cev. — Roberts tudi potrjuje vest, da so Buri napadli derbyshire-polk ter ubili 35, ranili 111 mož, ostalo moštvo so ujeli. Tonska na Kitajskem. Po najnovejih poročilih je dolgo časa oblegano mesto Tientsin s pomočjo ruskih vojakov vendar le osvobojeno in so ondotni tujci baje sedaj v varnem zavetju. Oficijelno se ta vest tudi sedaj še ne potrjuje, vendar pa v tem soglašajo vsa številna zasebna poročila in tudi v Petrograd je že došla jed-naka vest. O boju za to mesto ni doSlo v Evropo še nikakih podrobnejih poročil, a gotovo je, da je bil zelo vroč, ker je trajal v soboto celi dan, in da je padlo precej Evropejcev, posebno Rusov. Vkljub temu pa v Tientsinu in pa v Taku še ne bo miru. V okolici teh dveh mest se še nahaja močna kitajska četa in govori se, da je cesarica-vdova izdala povelje, da morajo kitajske Čete prisvojiti si nazaj utrdbe v pristanu Taku. Vse huje se pa neki še godi atlgl. ad miralu Seymouru. V neprestanih bojih na potu v Peking je po poročilih že sedaj izgubil do 300 mož, ki so deloma ranjeni, deloma ubiti, poleg tega mu je zbolelo veliko vojakov, vsem pa preti neizogibna lakota, ako mu kmalu ne dojde poslana pomoč. Za pot v tako izredno nevarnih krajih, ki je dolga nad 300 km., je vzel sey-mour le za teden dnij živeža in za vsakega moža po 150 patron. Kdo bi se toraj čudil, ako konečno podleže v primeri s številnimi Kitajci neznatna peščica njegovih vojakov, ki se morajo boriti s tolikimi sovražniki. Položaj v Kini je torej silno resen na vseh koncih in krajih, a velesile so se prav za prav še le sedaj jele živahneje gibati. Ko bi ne bilo na mestu že toliko Rusov, ki so na potu proti Pekingu, bi Kitajci do dohoda ostalih močij že lahko pomorili vse nadležne jim tujce. London, 28. junija. Iz Shanghaija poročajo: Seymour se nahaja 10 milj pred Pekingom in ima 300 bolnih in ranjenih. Rim, 28. junija. Tri vojne ladije so včeraj odšle proti vzhodu. Washington, 28. junija. General Chaffel je imenovan poveljnikom ameriških čet in odrine iz San Francisco 1. julija. Berolin, 28. junija. Wolfov urad javlja: Včeraj zjutraj došla brzojavka nemškega konzula v Ci-Fu slove: Admiral Seymour je obkoljen 14 km. od Tientsina. Izmej moštva, kar ga je pod njegovim poveljstvom, je 62 mož ubitih, 2 0 0 ranjenih. V veliki stiski je in zahteva pomoči " r-.i-i L.''1 '-'••£ !>l - - s r— - ti-. se ta vest potrjuje in dostavlja, da more Seymour ustavljati se sili le še dva dni. Petrograd, 28. junija. Podadmiral Aleksijev poroča iz Port - Artura. da je general Stessel 24. t. m. došel v Tientsin in se ondi združil z Anismosom. Stessel poveljuje petim strelskim bataljonom z 12 topovi. Pridružilo se mu je tudi 140 Amerikanov in 100 Japoncev. Sedaj pričakuje še 750 Nemcev. London, 28. junija. „Daily Tele-graph* poroča iz Kantona 25. t. mes.: V Hongkongu pričakujejo v kratkem krvavega __ klanja in popolne anarhije. Li-Hung-Cang je dobil novo strogo povelje, da mora takoj v Peking. Njegovi nasprotniki izjavljajo, da ga umore, predno dospe tja. London, 28. junija. Iz Shanghai se poroča, da je kineška vlada vse Evropejce pod skrbnim varstvom spravila iz Pekinga. Kineška mornarica je poslana v Shanghai. V Kantonu so bili nalepljeni hujskajoči lepaki. Bojazen vlada za Nanking in Kanton. V Tientsinu pokrivajo ceste trupla masakrira-nih kristijanov in misijonarjev. Shanghai, 28. junija. Z vojne ladije „Iltis", ki plove po Peiho v Tientsin, poročajo, da se bliža velik oddelek Kitajcev mestu Tonku in je vsak hip pričakovati napada. Po sklepu poročila. Petrograd, 28. junija. (C. B.) Podadmiral Aleksejev brzojavlja: V noči na 26. t. m. je evropski oddelek osvobodil admirala Seymoura ter odvedel 200 ranjencev v Tientsin London, 28. junija. (C. B.) Iz Čifu poroča Reuterjev urad 28. t. m.: Sey-m o u r j e osvobojen ter je na potu v Tientsin. V Peking sploh ni mogel priti. Ruski polkovnik Stoessel je z 10.000 možmi na potu v Peking. Oudno je, da se mnogi ljudje, ki SO 86 privadili kaki stvari' tako vztrajno branijo, poskusiti kaj novega, čeprav je dokazano, da je dosedaj porabljano manjše vrednosti. Tako je n. pr. z ustno vodo. Privadili so se kakemu preparatu, in le iz navade ne utegnejo napraviti poskusa s kako boljšo stvarjo Sedaj priznano najboljša ustna in zobna voda je „Kosmln", ker desinlikuje ustno votlino, krepča zobno meso in hrani zobe. Izvanredno osvežujoči dobri okus »Ko^mina« vzbuja sicer že po prvem poskusu željo, da se trajno vpo-rablja. Steklenica 1 gld., dolgo trajajoča, je dobiti v lekarnah, boljših drogerijali in pariumerijah. Glavna zaloga: Anton Krisper v Ljubljani. K. 51 Damast svilena roba gl. 91— in višje 1 — 12 metrov! — poštnine in carine prosto. Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvene „Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14-65 meter. G. Henneberg, tovarna za svilo 4 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. 14 8-5 Umrli »o: 26. junija. Vida Kuralt, hranilničnega prišteta hči, 16 mesecev, Vegove ulice 12, bronchitis capil Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. Cas opa-zoTiinjn Stanje barometra t mm. Temperatura ! po I Celzija 1 Vetrorl Nebo 15« * E s* * p* 271 i), zveč. j~n?4 4~| 16lT| si. sever I 736-2 28| 7. zjutr. 12. popol. | 734-7 jasno jasno j 00 12 2 I si. svzh. 24 1 I si. jjvzh. | del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 15-5 normale: 18'9c. Cena žitu na dunajski borzi dne 27. junija 1900. Za 50 kilogramov. Pšenica za junij . . K. — do K. ■ » » jesen Rž za junij . . » jesen . . Turšica za junij . • »jul.-avgust » 5'83 » » 5 84 » » sept.-okt. » 5 96 » » 5 97 Oves za junij . . » — » » — » » jesen . . » 5'51 » » 5'52 » 817 » » 818 » — , » — » 7 19 » >»; 7-20 » — » » — LeŠtilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnematije poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEKL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročda proti povzetju. 228 20 11—2 Ugodna prilifia! V najbolj obiskanem kraju v sredini mesta Zijnbljane pro d 4 se pod ugodnimi pogoji «r mala trgovina "M6 -£B z drobnim blagom, različnim perilom itd. Poizvč se: Ljubljana, poste restante, pod šifro ,,ugodna prilika" it. lOOO 575 1—1 ADOLF HAUPTMANN prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja priporoča pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem. slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllln-barve. Bronzo. prašnato, in tekočo bronz-tlnkturo. Brunolin, za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi Izdelanega pohištva. Carbolineum, le najboljše kakovosti. Čopiče za zidarje, po poljubni ceni. Čopiče za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne. w sobne in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. DUsseldorfske oljnate barve za umetnike v pužicah Emajlne barve. Fasadne barve, apnenate, tudi hišne prooeljne barve lz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti. Flrneže ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. Klej , steklarski aH za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikasto in kredo zu, pisavo. Lake za vozove, kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt & sin, London), vilic podraženju po prejSnji nizki ceni. Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne namene. Laneno Olje, le kranjsko. Lanenooljnati firnež. prirejen le iz kranjskega lanenega olja. Leštllo ali lazurne barve. Leštilnl odtlskalnl papir. Maščobno svetlo voščilo „Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje. Mavec < alabasterski in stukatur. (zamodelein stavbe). Oljnate barve v vseh hojah, tudi v »/„ 1, 2 in 5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luženje, s katerim se luži les po mrzlem načinu. Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (Slooatlv), najboljše sušilo olj natih barv. Smlrgljevl prašek za kamnoseke. Vzoroe (patrone) za slikarje. Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva talna glazura, hipna t&lna gla zura. štedllno talno voščilo, sijajno t&lno voščilo, sijajni t&lnl vosek, oščetnl vosek. Prodaja na debelo in drobno. Ceniki zastonj. = 320 14 t 578 1-1 Žalostnim srcem naznanjamo, da je doma v Naklem danes, na delopusti svojega nebeškega patrona sv Petra, oh osmi uri dokončal zemeljsko trpljenje in je tekom dolge, sila mučne bolezni, večkrat previden, mirno zaspal v Gospodu devetindvajsetlelni predragi nam sin, oziroma brat, blagorodni gospod dr. Peter Bleiweis o. lir. sodni pristav. Truplo ljubljenega rajnika se ponese v petek, dne 29 junija, ob pol 6. uri popoldne iz rojstne hiše v hiSo božjo, v kateri je bil prerojen za nebesa, in odtod v zgodnji grob k ostankom Je davno nam odmrlega očeta. Blagega pokojnika priporočamo v molitveni spomin. Iz proste roke se proda hiša na Tržaški cesti y Ljubljani, nasproti c. kr. gozdnega vrta. Pojasnila daje tvrdka F. P Vidic & Co. v Ljubljani. Prešernove ulice. 557 3-3 ■■■v Na prodaj so 3 križevi poti po 95 cm. visoki, po gld. 65"— pri 501 12—7 FR. TOMAN.u, podobarju in pozlatarju t Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1. Služba organista in cerkvenika ki naj bi bil ob jednem kak rokodelec, se oddaja. Nastopi lahko takoj. ?58 3-2 Župni urad Ajdovec, pošta Žužemberk. = Razglednice — barvotiskane krasno . ¥ izvršene, dobivajo se Narodna nosa . na Dunajski cesti, komad po 5 kr., razprodajalcem po zelo nizki ceni. Proda se iz proste roke, dobri šivalni stroj, kateri je za porabo za krojače, kakor tudi za šivilje, po jako nizki ceni. ,056 3—3 Več se pozve pri lastnici J. S. sv. Petra nasip št. 53. ioa 300 gi&f na meseo lahko pošteno zasluii Fleberni ter povsod brez zeube, ako hoče prodajati postavno dopuščan« srečke in državna pisma. 9 Ponudbe ca Ludovika Oesterrtioher, Buda-post VIII, Dsutschegass* 8 43J 10-8 Poletna stanovanja s čedno opravo, ob lepih senčnatih vrtovih, so oddati v Medvodah. Več pove lastnik prav ondi 570 3-1 Franc J are. Harmonium, amerik. sistema, s 5 spremeni, obsegajoč 5 oktav F—F, malo rabljen. 1. 1899 kupljen, se proda za 70 gld. z zabojem (Nov je stal 140 gld.). 577 3-1 Kupci naj »e blagovolijo oglasiti pri organistu Silv. Šentjurc u v Ptuji. Zavod za slikanje na steklu i« '• —i ns -iii&ii- ? izdeluje slikana okna za cerkve in hiše v raznih slogih Gosp. Edvard Stuhi, umetnik za slikanje na steklu, je izdelal za tukajšnjo farno cerkev sv. Križa v Poličanah dvoje okenj, po 4-5 m visoka 10 1-5 m. široka, jako umetniško in v največjo zadovoljnost. V oknih so slike: krvava in nekrvava daritev. Cena obema oknoma 360 gld. Pridite in glejte! Jako sem zadovoljen in priporočam mojstra zlasti onim gospodom, ki bi radi kaj lepega dobili, pa nimajo veliko denarjev na razpolago. Župni urad Poličane ob južni železnici, dt,e 29. marca 1899. Jan. Lenart, duh. svetnik, župnik. Gosp. Edvard Stuhl, izdelovatelj slikanih okenj v Gradcu, je za našo novo farno cerkev sv. Vida izdelal dvanajst okenj in sicer dvoje okenj s slikami sv. Modesta in sv. Krescencije, druge z raznimi drugimi slikarijami ozaljšane. Vse je izvršil jako umetniško in v popolno zadovoljnost. Ker tudi cene niso previsoke, zato umetnika toplo priporočim vsem cerkvenim predstojništvom, ki si mislijo napraviti taka okna. Farni urad Lučine na Kranjskem, dnš 19. oktobra 1899. Anton Dolinar, župnik. Tacih priznanj imam prečastiti duhovščini na razpolago še dokaj. Vljudno se priporočam 471 20-6 JJd. Stuhl. O. lir. priv. f •f ♦f t + f + t t + t t 99 Assicurazioni Generali" v Trstu. i. (iNtano^rljena Ustanovna glavnica K 10,500.000, vplačano K 3,150000. Poroštveni zaklad koncem 1. 1899 čez 162 milijonov kron. Družba zavaruje proti nizkim vsakokratnim razmeram primernim premijam premičnine, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti tatinskemu vlomu in vsled tega nastalim poškodbam. Posebno praktično uravnano je to zavarovanje za hišno opravo z ozirom na običajna potovanja mej poletno dobo i z ozirom na to, ker nihče ne biva v stanovanju, kakor tudi, ker se seboj jemljo razni efekti. — Zavarujejo se tudi vrednostne stvari, nahajajoče se v cerkvah. — Pojasnila daje najradovoljneje Glavno zastopstvo v Ljubljani, Gradišče 4 493 5-4 c. kr. priv. občne zavarovalnice „Assicurazioni Generali" v Trstu. t f + f rf •f ♦f f •f 4-•f t •f f + ' %% '.t* '.t*. {a(a '.L* TTvflnO Sfn-niPfl Ljubljana, Marije Terezije X1 1 VO LUJJlOct, Cesta št. 1, zraven Figovoa, trgovina z železom, moko in špecerijskim blagom, priporoča po zelo nizkih cenah : portland- ln roman cement, blčje za oblvanje stropov, strešni klej, železniške šine, traverze, razno železo, jeklo ln kosltar (plehovlno), štedilnike, koti«, različno poljedelsko orodje, trombe (pampe), nagrobne križe, kovanja za okna ln vrata, lepo kuhinjsko opravo ter različne tehtnice in uteže, dalje dobro ln sveže specerljsko blago, sllvovko, špirit in fino Jedilno in drugo v to stroko spadajoče blago. 491 8—5 atf Ofllikovnn m c. kr. državno motlaljo asa ure. "M Prva moravska tovarna za ure Pr. Moravus, Brno, Veliki trg 8, izdeluje in razpošilja 367 25 — 21 ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno. Jako nizke cene! Zanesljivo dobri stroii T Karol Kavšek-a nasl. Schneider & Verovšek zaloga poljedelskih strojev Dunajska cesta 18, lijubljana, Dunajska cesta 18 priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedelskih strojev, kakor: lahko tekoče gepeljne, mlatilnlce. najnovejše sestave, tudi take z ležišči na krogljice (Kugellagei). slamotresnlke. s pomočjo katerih se pri vsaki mlatilnici prihranita dva človeka in se lahko pripravijo na vsako mlatilnico, trljerje za žito čistiti, stroje za kositi in žeti z 1 ali 2 konjema, najnovejše amerikanske sestave in lahko tekoči (dajo se tudi na poskušnjo). — Potem tudi mline za sadje s kamenitimi valerji. stiskalnice, škropilnice proti peronosperi, Jeklene pluge, katere ni potreba prav nič držati, travniške brane, slamoreznlce in sploh vse stroje za poljedelstvo, kakor tudi fino kovane kotle za žganje kuhati. Za strokovno in točno izvršilo vsakega naročila jamčiva in bodeva zanaprej lahko vsako naročilo še bolj natanko in zvesto izpolnila kakor dosedaj, ker nimava nobenih agentov in zastopnikov, ter celo stvar sama vodiva in nadzorujeva. 545 3—2 Vedno čez 200 strojev v zalogi! Vsakdo, kateri namerava kupiti kak stroj, naj si poprej ogleda našo veliko zalogo. I> unaj ska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 78 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Pardublcah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. X> u 11 a j 8 k a borza. Dne 28. junija. Skupni državni dolg v notah..... Bkupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4"/0........ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj 97-60 97-35 115 00 97-60 115-60 91 20 1747 -b'.l4-50 242-35 118-52 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini . . . . . Dne 27. junija. 3-2°/0 državne srečke 1. 1851. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 krou Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/„ 23-76 19 30 90-90 11-33 168 — 159- -196 — 9560 138-75 250-— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 100-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-20 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 40!>-— > ► južne železnice 3"/0 . 314 • — > » južne železnice 5°/0 . 119-16 » » dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............392 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 336 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 41.50 Ogerskega » „ » 5 » . 20-— Uudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-50 Rudolfove srečke, 10 gld.......63 50 Salmove srečke, 40 gld..... St. Genois srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avslrijsfee banke, 200 gld Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. Akcije tržaškega Lluyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... st. v. 175-25 183--17B— 47 280 50 6335--778--118-50 159---479 -415 — 255-25 __Nakup ln prodaja TUJ» rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil ua borzi. Menjarnična delniška družba „ifa IS II C U I., IHIollzeilB 10 in 13, Dunaj, 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vredno»tnHi papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih grlavnic.