AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 98 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 27TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Na smrtni postelji Cleveland.—58 let stara Mrs. Ana Klin je včeraj s težavo odprla svoje trudne oči. Pred seboj je zagledala svojega 27 let starega sina Andreja. "Kaj imaš na rokah?" ga je vprašala s slabotnim glasom. Z grozo je mati dognala, da je njen sin vklenjen. Mati Andreja Klina, 2960 E. 84th St., je že dolgo časa bolehala in včeraj se ji je približala smrtna ura. Svoji hčeri je povedala, da bi pred smrtjo še enkrat rada videla svojega sina Andreja, o katerem ni slišala že dva meseca. Andrej je bil aretiran 1. marca radi roparije. Odtedaj je bil zaprt v okrajnem zaporu, kjer je čakal sodne obravnave. Njegova sestra je naprosila šerifa, da so brata pripeljali k umirajoči materi, kar je šerif 0'Don-nell tudi dovolil. "Sin moj!" je vzdihnila mati s težavo, "kakšnega te vidim pred seboj ? Kaj si naredil?" Ko so ji povedali, da je bil sin prijet radi ropa, ga je mati z dvignjenimi rokam' prosila, da se v bodoče poboljša. Sin je pokleknil pred bolniško postelj svoje matere in naredil svečano obljubo, nakar je mati z nasmehljajem na licu umrla. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po naših slovenskih naselbinah —0- Dna 22. maja ob času redne 11. konvencije SNPJ v Clevelan-du bo National Broadcasting Co. oddajala poseben program pesmi in govorov. Kot trdi "Prosveta" bedo nastopili vsi slovenski zbori tedaj na radiu, kar seveda ni pravilno, ker osem katoliških pevskih zborov gotovo ne bo nastopilo. Sicer pa: upamo, da bo radio program izboren. V bolnišnici v Pittsburghu je umrl rojak Joseph Ambrožič, star 65 let, doma iz Črnomlja v Beli Krajini. Tu ne zapušča nobenih sorodnikov. "Prosveta" prinaša v svoji številki z dne 21. aprila skrajno pobalinsko napisan uredniški članek na katoliškega delavca v Clevelandu, Mr. Matt Tekavca. V uredniškem članku mrgoli skrajno nedostojnih izrazov na slovenskega delavca, ki je poznan v Clevelandu kot eden najbolj agilnih društvenih in narod- žino. -o- nih delavcev. Odkod tako brezmejno sovraštvo napram slovenskemu delavcu od strani urednika "Prosvete." Menda od tedaj, odkar se je urednik Molele odpovedal socialistični stranki, saj so socialisti bolj dostojni kot pa poturice, ki prevladujejo pri "Prosveti" in blatijo svoje lastne člane. Tako sramotilnih napadov pač ni zmožen napisati noben drug slovenski urednik, kot Molek, in čas je, da ga članstvo odstrani iz uredništva. Pri delu se je zgrudil rojak Valentin čampa v Evelethu, Minn. Ko so ga pripeljali na dom je bil že mrtev. Bil je star naseljenec v Minnesoti, doma iz vasi Gora pri Sodražici. Ranjki zapušča veliko družino. V Park City, Utah, je umrl rojak Joe Kikol, doma iz vasi Udje pri Grosupljem. Star je bil 62 let. V domovini zapušča dru- Zvezna vlada poroča o ugodnem gospodarskem in trgovskem stanju* Točno plačevanje davkov je dokaz za prosperitelo Katoliška dobrodelnost V vseh 268 katoliških" cerkvah clevelandske škofije se je zadnjo nedeljo pebralo pismo škofa Most Rev. Joseph Schrembsa glede prispevkov katoličanov za katoliške dobrodelne zavode. Med tem je pa šlo včeraj na delo 12,-500 izbranih katoličanov, ki bodo pobirali prispevke. Pričakuje se, da bo zbirka znesla $500,000. Katoliška cerkev podpira in vodi številne dobrodelne zavode v škofiji, sirotnišnice, bolnišnice in druge zavode. Vse to podpirajo katoličani sami s svojimi lastnimi prispevki in tako skrbijo za svoje sirote in onemogle, ne da bi kaj dobivali od države. Gotovo se bodo tudi naši Slovenci dobro odzvali s prispevki, vsak po, svojih, močeh. ' -o- Obtoženi odvetnik Odvetniška zbornica v Clevelandu je vložila proti odvetniku De Gumbe obtožbo radi nepoštenega obnašanja in zahteva, da se De Gumbu odvzame odvetništvo. De Cumbe je dobil od več klientov denar, da bi plačal davke, katerih pa nikdar plačal ni. Nekemu policijstu je vzel $50, češ, da mu bo preskrbel višji urad pri policiji, dočim mu je; dal neki ognjegasec $300, da bi mu zopet preskrbel delo, katero je zgubil radi pijanosti. De-Cumbe je pa denar enostavno spravil v svoj žep in ničesar naredil. Zdravnik šel v smrt Jako dobro poznani cleveland-ski Specialist za notranje bolezni dr. Julius Selman, star 44 let, je preteklo soboto skočil iz 9- nadstropja Fenway Hall hotela na tlak in obležal mrtev. Zdravnik se je šele 21. marca poročil z znano lepotico. Kaj je slavnega zdravnika gnalo v smrt, ni mogoče povedati, ker ni zapustil nobenega pisanja, žena je Pripovedovala, da je bil mož včasih zelo otožen. Škof O'Reilly zbolel Škof Thomas O'Reilly v Scranton, bivši kancler katoliške clevelandske škofije, je nevarno zbolel. Boje se za njegovo življenje. Washington, 26. aprila. Vodstvo Federalnega reze r vnega bančnega sistema je podalo včeraj deželi pestro sliko, ki kaže, kako si je Amerika opomogla tekom zadnjih dveh let in se. je posperiteta zopet vrnila v deželo. Najboljši dokaz, da so časi ugodni, je točno plačevanje davkov. Samo zvezna vlada dobiva letno več en tisoč milijonov dolarjev v davkih kot jih je dobivala pred tremi leti. Pa tudi posamezne države poročajo enako. Razven da se niso vršili1 veliki štrajki v avtni industriji tekom prvih mesecev letošnjega leta, bi b:l položaj perfekten. Plače so se zvišale v vseh industrijah. Edino, kar vladi ni po volji, ker privatne industrije ne jemljejo delavcev dovolj hitro na delo. Če bi znale privatne industrije urediti svoj položaj, bi bilo danes najmanj 4,000,000 delavcev več na delu. Poročilo pravi nadalje: Pre- mogarska industrija je danes v sijajnem položaju. Plače premolar j ev so se zvišale in naročila za premog so, .lt?tog Jg,qd§tptk.oy večja kot so bila lansko leto. Zlasti si je opomogla jeklarska industrija, ki je danes zaposlena do 90 odstotkov svoje zmožnosti. Avtomobilov se izdeluje približno 100,000 več na mesec kot je pa znašal izdelek v letu 1933 ali 1934. Lesna industrija je nemudoma oživela. Pridelek bombaža je bil v marcu večji kot kdaj prej. Banke imajo večje svote denarja kot ga potrebujejo za posojila. Vzrok je, ker se posojila danes ne dajejo na tako liberalen način kot pred depresijo. Industrije, ki izdelujejo električne [ledenice, radio aparate, električne peči in električne pralne stroje poročajo, da niso bile še nikdar tako zaposlene kot so letos. Naročil niti sproti izdelovati ne morejo. Ubil tri v družini Iz Porthsmouth, Ohio, se poroča, da je včeraj komaj 22 let stari natakar John Owens ubil svojo ženo, svojo taščo in svaka, težko ranil svojega tasta in nekega soseda, nakar je vzel strup in umrl. Svojo tri leta staro hčerko je pustil v miru. Pozneje je jokaje pripovedovala: "Papa je ubil mamo in staro mamo." Vzrok strašnega umora in samomora je bilo ljubezensko razmerje med Owensom in med neko strežajko v gostilni, žena je Owensa večkrat svarila, da pusti strežajko. Owens je umrl v sobi svoje ljubice. Prestala operacijo V Charity bolnici je srečno prestala operacijo Mrs. Lucille Smolič, 1095 E. 64th St. Obiski so dovoljeni vsak torek, petek in nedeljo od 2. do 4. popoldne in od 7. do 8. zvečer. Nahaja se v sobi št. 223. Zadušnica Za pokojno Frances čoš se bo v sredo ob 7. uri zjutraj bra la sv. maša v cerkvi sv. Vida ob priliki 30-dnevnice njene smrti. Prijatelji ranjke so prijazno vabljeni. Proti višjim davkom Zveza lastnikov hiš v Clevelandu je izjavila, da bo protestirala in se borila proti zvišanimj davkom, katere namerava vpeljati mestna vlada, župan Burton namerava predlagati, da se bodo davki zvišali za skoro 8 centov od $100.00 davčne vrednosti. Zveza hišnih lastnikov trdi, da ima mesto dovolj denarja na razpolago, da ljudje bolj plačujejo davke in če bi mestna vlada nekoliko bolj hranila, bi lahko shajala s tem denarjem, ki ga ima sedaj na razpolago. In vse zastonj štirje roparji so prišli sinoči okoli 10. ure v urad1 Sheets Elevator Co. na 6529 Broadway. Zvezali so žensko čistilko in nočnega stražnika, nakar so začeli vrtati železno bagajno. Vrtali so ravno eno uro, predno so blagajno odprli, toda bila je prazna, nakar so banditi pobegnili. Bombe in bingo Binga igro so igrali v gostilni na 11807 Buckeye Rd., ko je nekdo zagnal v prostore plinsko bombo. 75 gostov je hitro zapustilo prostore. Bombo je baje Ni verjel v peklo Houston, Texas, 2C>. aprila. J. O. Ban l, 26. aprila. Zapadni Pennsylvaniji preti silovita povodenj, kakoršnje niso imeli tam že dolgo vrsto let. Skoro vse reke in potoki so radi neprestanega deževja, ki pada že 6 dni, silno narastle. V mnogih krajih so že poškodovane železniške' proge. Dva železničarja sta bila včeraj ubita, ko sta pazila na progo in se je zemlja nepričakovano pod njima vdrla. Največja nevarnost pa preti mestu Johnstownu, ki je bilo tekom zadnjih štirih let že dvakrat tako silno prizadeto radi poplave. Stony Creek je zapustil svojo strugo in se razlil po okolici. Ves promet v Valley Pike dolini je moral prenehati. Že stoji voda po nekaterih mestnih ulicah Johnstowna po dva čevlja visoko. Stotine prebivalcev je že pobegnilo v višje kraje. Pittsburghu preti enaka nevarnost. --o—- Ženske in moški St. Louis, Mo., 25. aprila. Dr. John W. Williams je imel včeraj zanimivo predavanje pred zbornico ameriških zdravnikov. Dokazal je z dobrimi podatki, da so ameriške ženske dvakrat več bolne kot moški, toda kljub boleznim (žiVijo ameriške ženske povprečno dalj časa kot moški. Dr. Williams je povedal, da so ženske tančice v telesnem sestavu bolj močne kot pa v moških telesih in torej ženske laglje prenesejo bolezen kot moški. —-o-—-- ! Farmer bo vodil svoj lastni pogreb Danville, Indiana, 26. aprila. Wade Millman, 88 let star far-mar v tem mestu, je včeraj naznanil, da bo vodil svoj lastni pogreb. Rekel je, da bo šel v cerkev in na prižnici govoril pogrebni govor za sebe. "In to ne bo pridiga," je rekel farmar, "pač pa navaden govor, iz katerega se bo marsikdo lahko kaj naučil.'' Farmar si je dal napraviti tudi krsto iz močnega hrasta, katerega je sam posekal v svojem gozdu. Izbral si je tudi šest nosilcev krste, katerim je plačal po $5.00. Noben pogrebnik ne sme blizu, kadar bo on umrl. Millman si je dal postaviti tudi spominsko ploščo nad svojim bodočim grobom. žena je protestirala radi krste v hiši in mož jo je moral dati v shrambo nekemu soesdu. Millman se je poročil pred 11. leti. Prej je bil vse življenje samec. Svojo ženo je vzel, ker mu je dolgovala $600.00. "Tako sem Štiri stare uradnice so tekom let kradle v zvezni blagajni. Končno so se vjele ¥ past Washington, 26. aprila, štiri stare ženske uslužbenke v zakladnici Zedinjenih držav so včeraj bile odpeljane v zapor. Spotoma so stare ženske glasno jokale. ženske so bile uslužbene dolgo vrsto let v uradu, kjer se šteje denar,- Kot se je sedaj dokazalo, so uslužbenke kradle dolgo vrsto let. Višji uradniki so vedeli, da primanjkuje denar, toda nikakor niso mogli priti tatom na sled. Urad, kjer so bile ženske uslužbene, ima vsa zamrežena okna, pri vsakih vratih se nahaja uniformiran stražnik, takoj zraven je urad, kjer je bilo vedno več tajnih agentov, toda kljub temu je ženski kvartet skoro nemoteno kradel. Tajni agenti so končno začeli zaznamovati bankovce, in te bankovce so dobili pri omenjenih ženskah kot dokaz njih krivde. "Pametne" so bile ženske v toliko, da niso kradle na debelo, pač pa so le od časa do časa iz- maknile kak bankovde, in to je bil tudi vzrok, da jim dolgo vrsto let niso mogli priti do živega. Najbrž niti pred sodnika ne bodo prišle, kajti ukradena svo-ta ni visoka, in poleg tega oblasti upoštevajo njih dober rekord v dolgoletni službi. ženske so bile zaposlene v veliki sobani, kjer se je štel denar, katerega so pošiljale banke, da se denar zamenja, ker je bil že obrabljen. Ti bankovci so bili vselej po 1,000 skupaj. Toda včasih se tudi banke zmotijo. Namesto ti-1 soč dolarskih bankovcev jih je bilo le 999, ali pa včasih 1001 ali 1002. Ko so ženske preštele denar in pronašle, da je preveč de-1 narja v enem paketu, so odvisni1 denar obdržale za sebe. Toda banke pazijo na denar, in pomota pride prej ali slej na dan. Mnogo pritožb je dospelo v zvezno zakladnico in višji uradniki so postali pozorni. Zaznamovali so več bankovcev v paketih, katere so , ženske pozneje ukradle. Čizlerji pri relifu Harry Berkovit^ je bil v soboto aretiran in obtožen, da je sleparil relifno komisijo. Ber-kovitz, ki stanuje na 3381 E. 146th St., je bil obtožen, da je dobil tekorn zadnjih štirih let $2,500 od relifne komisije za podporo svoje družine, dasi je ves ta čas delal kot kuhar v re-Stavrantu in je redno služil $35 na teden. Kako je bilo mogoče, daje štiri leta dobival podporo, ne da bi mu relifna komisija prišla na sled, nihče ne ve. Kot izjavlja vodstvo relifne komisije bo v kratkem aretiranih še nadaljnih 500 oseb, proti katerim imajo dokaze, da so "čizla-li" relifno komisijo. Najmanj $150,000 je bilo izplačanih tekom zadnjih štirih let tem čiz-lerjem, ki so ves čas imeli dober zaslužek pri tem pa sleparili davkoplačevalce. Kazen za te sleparje je $100 za vsak slučaj sleparije in 60 dni zapora za vsak slučaj. Berkovitz bo lahko obsojen v tri leta zapora in v globo $2,000. Novi štrajki v Michiganu Detroit, 26. aprila. V državi Michigan so v pondeljek izbruhnili zopet štirje novi štrajki, katere vodijo voditelji od United Automobile Workers unije. Dva štrajka nista v zvezi z avtomobilsko industrijo. 300 delavcev je obsedelo v tovarni Parke Davis Co., kjer se izdelujejo lekarniške potrebščine. V tovarni je vsega skupaj zaposlenih 2,400 ljudi. V Sagfnaw, Mich., je za-štrajkalo 700 delavcev v tovarni Baker-Ferkins Co., kjer izdelujejo stroje za pekarne. Ob istem času so zaštrajkali delavci v Saginaw topilnici in v tovarni General Motors korporacije. najbolje dobil vrnjen dojg," se zagnal neki odslovljeni natakar, je izjavil farmar. Harry L. Davis Bivši governer in večkrat župan Harry L. Davis namerava letos zopet v politično kampanjo in bo skoro gotovo kandidiral proti sedanjemu županu Burto-nu. če bi se pa Davis znal zadnji trenutek premisliti, todaj bo postavi! na polje svojega kandidata. Burton se je Davisu silno zameril, ker je pometal Burton prijatelje Davisa iz mestnih uradov. Davis mu je za to obljubil bridko maščevanje. Gasolinski davek Država Ohio je tretja država v Zed. državah, kjer se pobira največji gasolinski davek. Avto-mobilisti so plačali v državi Ohio lansko leto nič manj kot $43,-450,000 gasolinskega davka. Prebivalci države New York so plačali $55,700,000, toda pomisliti, je, da je v državi New York skoro še .enkrat toliko ljudi kot v državi Ohio. Na drugem mestu, glede gasolinskega davka je država Pennsylvania, ki je dobila lansko leto $49,000,000 gasolinskega davka. Za Kulturni vrt Vsa poljska pevska društva v Clevelandu, katerih je 28, priredijo v nedeljo 2. maja ogromen pevski koncert v Poljski narodni dvorani na Broadway in For-man Ave. čisti dohodki te prireditve so namenjeni za Poljski kulturni vrt. Pričakuje se. rekordne udeležbe. Nekaj takega bi se lahko priredilo tudi med nami Slovenci v Clevelandu. Nekoliko dobre volje in narodnega ponosa je potrebno. V Španiji se pojavljajo punti med vojaštvom - Hendaye, Francija, 26. aprila. Baski, ki branijo mesto Bilbao pred napadi nacionalistov, ao včeraj s Težavo zaduliTT"punT'; asturskih rudarjev. Kakih 35,-j 000 teh rudarjev je dospelo v j Bilbao, da pomagajo Baskom. Včeraj se je pa več Asturcev uprlo, toda lojalne čete Baskov so jih razorožile in njih povelj-! nike postreljale. Nadalje se po-1 roča iz Valencije od strani socialistične vlade, da je nastal punt proti nacionalistom v Granadi provinci. Vrhovni poveljnik nacionalistov, general Franco, je' zbral zadnje dneve močno arma. do pred mestom Bilbao, katerega namerava zasesti v nekaj dne- j vih. Obenem poroča Franco, da; so nacionalisti zmagali na več. frontah. Položaj pred Madridom! ie pa neizpremenjen. -o-— Kaznovani delodajalec Norman Kaye je dobil na sod-1 niji zabeljeno kazen, ker je plačeval svojim ženskam, ki so bile pri njem uslužbene, premajhne plače. Kaye ima čistilnico oblek na 10601 Union Ave. Sodnik Silbert je kaznoval izkoriščeval-i nega čistilca v globo $500.00, | v 30-dnevni zapor in vsem ženskam mora plačati, kar jim je dosedaj premalo plačal. Posebna državna postava določuje minimalne plače za ženske uslužbenke. Reka Ohio narašča Iz Pittsburgha se poroča, da je radi1 neprestanega deževja tekom zadnjih dnij začela naraščati Ohio reka in se prebivalstvo boji povodnji. Tekom dveh dni je Ohio reka narastla za 17 čevljev. Smrtna kosa Sinoči je preminul rojak Frank Lazar, po domače Martinov Francelj, doma iz Marinče-vasi, fara Krka. Stanoval je na 8919 St. Catherine Ave. Pogreb bo vodil Louis L. Ferfolia. Podrobnosti prinesemo jutri. Nemški kandidat Nemški demokratski klub v Clevelandu je izbral Josepha Breitensteina kot demokratskega županskega kandidata. Iz delavskih krogov Unij ski voditelji v Lewiston, država Maine, so imeli včeraj masno zborovanje kljub sodni j-iki prepovedi. Unijski voditelji so izjavili, da je ameriška ustava, ki dovoljuje javne shode vsakomur, več kot pa en navaden sodnik. V Lewiston in okolici se 'vrgllSfr^Jj: 'že H me^ca v iV ¥&?.-ličnih tovarnah in je 6,400 delavcev na štrajku. — V Pittsburghu, Pa, se je včeraj vršilo drugo ziU^rovainje delavcev, ki so zaposleni pri Westinghouse Electric Co. Teh delavcev je 17,000. Na zborovanju so zahtevali, da se prizna njih C. I. O. unija kot edina zastopnica delavcev za vsa posredovanja. — Iz Kncxville, Tenn., se poroča, da je 7,000 premogarjev v dotičnem ekraju zavrnilo ponudbo kompa-nij za izbojšane plače. Kompa-nije to objubile komaj 2 centa in pol na uro več. Premog,arj i zahtevajo 10c več na uro. -o- Vedno več šolskih deklet kadi v šolah New York, 26. aprila. Glasom poročila American Physical Education Association se je kadenje med šolskimi dekleti zvišalo od ■leta 1930 od 43 odstotkov na 70 odstotkov. Danes se že skoro ne dobi šolskega dekleta, ki ne bi imelo v svoji torbici žeplenke in cigarete. Vzroki za kajenje so: kurioznost, prijateljice tudi kadijo, veselje gledati oblake dima, itd. Kot se je izjavil vodja omenjene zveze so dekleta, ki ne kadijo, boljše učenke na vseh poljih, kot pa dekleta, ki kadijo. Toda pristavil je, da je najboljši učenec v Wellesley kolegiju kadilec, pa tudi najboljši atlet kadi. Josip Sitar umrl V Jolietu, 111., je preminul preteklo nedeljo eden ameriških pionirjev, bivši trgovec Josip Sitar, star 61 let. Pokojnik je bil doma iz Toplic pri Novem mestu. Zapušča soprogo, sina in tri hčere. Pred leti je imel več uradov pri K. S. K. Jednoti in je bil več let tudi glavni predsednik KSKJ. Bodi mu ohranjen blag spomin! Poroča se nam še nadalje brzojavnim potom iz Jolieta, da se pogreb bla-! gopokojnega Sitarja vrši v sre-' do zjutraj ob 10. uri. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN UOME 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.60. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol lete. $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. Delo v kulturnem vrtu SUBSCRIPTION RATES: U S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada. $3 00 for 8 months; Cleveland, by mail, $3.60 for 0 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. _Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Offioe at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d, 1879._ No. 98, Tues., April 27, 1937 Hiše v oblakih Mnogo dobrih ljudi v Zedinjenih državah je zadnja leta vporabilo mnogo koristnega časa, ko so celo pozno v noc študirali, kako naj spremenijo to našo svobodno Ameriko v pravo utopijo — ko ljudem druzega ne bo treba delati kot dobivati od zvezne vlade dvakrat na mesec čeke, starejsi ljudje pa starostno pokojnino, in tako bi mi vsi elegantno živeli v miru, sreči in zadovoljnosti od pridelkov bogate dežele in od ogromne blagajne Zedinjenih; držav. Pokojni senator Huey Long si je pridobil precej dvomljive slave in mnogo pristašev, ko je pridigal okoli, da lahko postane sleherni Amerikanec kralj sam za sebe s tem, da se bogatinom zapleni vse njih premoženje. Roparji, kidnaperji, umetniki roparskih vlomov in navadni zločinci, vsi so skušali vpeljati enake metode, preživljanja. Edina razlika med idejami Huey Longa in med roparjem je bil ta, da vas ropar z revolverjem v roki prisili da mu izročite svoj zasluženi denar, Huey Long vas je pa hotel prisiliti k temu z barbarsko postavo. " Drugi v vrsti je bil stari doktor Townsend, ki je sanjal, da naj dobiva sleherna oseba v Zedinjenih državah po $200 na mesec, kadar doseže starost 65 let, in to pod pogojem, da tekom tridesetih dni zapravi ta denar. Nič dela, nič skrbi, samo zapravljanje, jed ifi pijača in postelj, pa bi živeli kot angeli pri sv. Petru v nebesih. Dr. Townsend je nameraval dobiti ta denar od tako-zvanega prodajnega davka. Vsak predmet bi bil tako visoko obdavčen, da bi davki znašali mnogo več kot pa je vrednost izdelanega predmeta. Nihče ni pomislil, da bi morala vlada Zed. držav po načrtih dr. Townsenda potrošiti vsak mesec $1,440,000,000, ali letno $16,800,000,000, da bi mogla plačevati to pokojnino. To je parkrat več, kot pa veljajo vse lokalne, okrajne, državne uprave in zvezna administracija. Dr. Townsend je prestar, da bi sploh na kaj takega mislil- In dr. Townsend poleg tega nikdar ni govoril o delavcu, ki ni še star 65 let in ki je komaj zmožen kupovati si vsakdanji živež in potrebščine, kako bi tak delavec plačeval strahoviti prodajni davek, ko ljudje že danes mrmrajo, ko morajo plačevati le 3 odstotke prodajnega davka, dočim bi znašal prodajni davek po načrtu dr. Townsenda celih 50 odstotkov vrednosti predmeta. _ _ _ Tretji utopisti so socialisti in komunisti, ki upajo, da nam prinesejo Utopijo s tem, da uničijo pravico državljanov lastovati svoje lastno premoženje. Oni bi odpravili zlo, ki povzroča, da imajo nekateri preveč, drugi premalo s tem, da na rede iz vsakega državljana siromaka. Seveda, socialisti se tolažijo, da bi se to polagoma zgodilo postavnim potom, dočim komunist dobro ve, kaj lahko to povzroči, ako zagazi do kolen v kri svojega bližnjega v krvavi revoluciji. Vsak količkaj razumen človek v Zedinjenih državah mora vedeti, da imamo med seboj zla, katera morajo biti odpravljena, gotovi pogreški v naši socialni zgradbi so, ki se morajo nemudoma popraviti, toda težava z rdečimi reformatorji je ta, da sistem, ki nam ga oni nudijo je tisočkrat slabši, kot ga imamo danes. ' Starostna pokojnina že prihaja, za večjo socialno varnost se je izjavila sedanja administracija, za boljšo razdelitev bogastva bo skrbela vlada. Vse to je na programu in se tudi tozadevno deluje z lepim uspehom, toda kar naenkrat ne bo med nami, kajti zla so pregloboko vkoreninjena, tako da imajo.ogromno borbo z njimi ne samo resni in razumni ljudje, pač pa ves narod. Razredno sovraštvo, pasja logika, fanatizem, ubijanje demokracije ne bo izboljšalo, pač pa poslabšalo svet. Narod sam gleda in se bori, da si izboljša življenje, toda nikdar ne bo to življenje izboljšano po rdečih fanatikih in zelotih, ki gradijo gradove v oblakih, ki se predstavljajo ljudem kot jagnjeta v volčjih kožuhih. Cleveland, O.—čas se pomiče naprej. Kulturni vrtovi so v svojem delu malo zaostali z delcm. Delalo se je le toliko, da se ni popolnoma prestalo z delom. Ta presledek z de lom je nastal radi finančnih razmer. Denarja je bilo zmanjkalo in treba je bilo čakati, da so v Wash-ingtonu odobrili ponovno vsoto, s katero se bo delo v kulturnih vrtovih, v našem in drugih, lahko dovršilo. Denar se je odobrilo za naš in druge kulturne vrtove ter se ga izročilo mestu, ki ima skrbeti, da preišče, če ima vsaka narodnost pripravljen tudi svoj delež. V ta namen so bili pozvani vsi centralni odbori kulturnih vrtov, da se izkažejo z denarjem, ki je bil nabran od naroda v ta namen. V četrtek 22. aprila sva bila pozvana z našo blagajničar-ko, Mrs. Marion Kuhar, da po-kaževa našo finaneo. Ker je imela Mrs. Kuhar s seboj vse knjige, vse prejemnice in vrnjene čeke od plačanih računov, je bila naša zadeva kmalu v redu. Dali so nama proračun za okroglih sedem tisoč in pet sto dolarjev, to je kvota, ki pripade za ži tehle par vrstic. Rojaki od blizu in daleč, slišali ste o kulturnih vrtovih veliko. Mogoče hitro . vas že kar jezi, ko še kolektamo in prosjačimo zanje. Toda nič se ne jezite. Mnogi ste svoje že naredili. Odbor ne želi, da bi dali samo eni. Nas Slovencev je dovolj, da .to stvar izvršimo za igračo, če imamo le dobro voljo. Poleg tega imamo pa še brate Srbe, ki so svoj delež že skoro dopolnili. Če bi se pa oglasili še bratje Hrvati, ki so tudi všteti kot Jugoslovani v tem našem vrtu, bo to naravnost igrača. in razvedrila bo dosti. Vsi, ki si želite lepega veselja in dobre zabave, ste vljudno vabljeni, da nas ta dan obiščete, ne bo vam žal. Zapomnite si, da je ta dan na 9. maja t. 1. Pozdravljam vse naročnike tega lista in priporočam podružnico št. 49 za obilen obisk. Anna Prišel. --o- Mi mladi vabimo! , Cleveland, Ohio. To je bilo še leta 1916. Od takrat niso pa ni-česar več slišali o njem. Njego-' va družina bi zelo rada kaj zve-, dela o njem, če bi mogel kdo kaj sporočiti. Ali pa če je umrl, če bi mogli dobiti mrtvaški list. Torej če kdo kaj ve o tem možu, naj sporoči na gornji župni urad, ali pa podpisanemu. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. -o-- lariev, 10 e KVUIU, ki unuauc /*a ., ... A , . ', ... [drugih znamenitostih naš kulturni vrt, da jo dolozi k 1 Odbor kulturnih vrtov želi, da bi bilo več darovalcev, četudi so darovi manjši, ker tako je večji del naroda zainteresiran. Kakor ste že zgorej slišali, bodo ti kulturni vrtovi sloveli po širnem svetu in jih bodo hodili gledat vsi, ki obiščejo Cleveland. Nešteto konvencij se vsako leto vrši v Clevelandu in ti kulturni vrtovi bo ena prvih znamenitosti, ki jo bodo hoteli pokazati delegatom. In tako se bo slava naših kulturnih vrtov širila med ljudmi širom dežele in kdor še ni poznal te ali one narodnosti v Ameriki, jo bo spoznal, ko jo bo videl zastopano v teh kulturnih vrtovih po svojih spomenikih in kultur- Iz treh clevelandskih kongresnih distriktov nameravajo narediti štiri, če se izvrši po nameravanem načrtu, bo ostal naš kongresnik Sweeney na dilci, ker bo moral kandidirati na za- padni strani mesta in, tam nima prav nobenega "čenča." * >;< Take novice še nismo beležili zadnjih 50 let kot je ta. Dr. Jim Seliškar je namreč oni dan dobil poziv od jugoslovanske vlade, da pride takoj na orožne vaje. Bajgali, taka čast! Poziv ne poroča, h kateremu polku naj se dohtar prijavi, ali na suhem ali na mer ju. Well, doktor je poklical konzula g. Cerrezina in se potom njega zahvalil jugoslovanski vladi za to izredno pozornost, obenem pa izrazil obžalovanje, da mu nikakor ni mogoče priti na vafenibungo in da mu naj kralj Peter radi tega oprosti. * it: Ko je oni dan Clevelandska delavska federacija odglasovala, da ne be podpirala župana Buri ona za, ponovno izvolitev, je Press prinesla to z j viko majhnimi črkami. Seve, pozabiti se ne sme, da je Press postavila Burton a na županski stolček, ki je bil pred izvolitvijo strašno neodvisen, takoj potem je pa pokazal svoje politične bodice. vladnemu denarju. Kar zazeblo je naju, ko sva zaslišala ta velik račun. Protestirala sva, ker nam je bilo v začetku rečeno, da smo dolžni plačati samo to, kar bomo potrošili za spomenike in za grmičje. Za grmičje je znašal proračun $3,500 in na to smo že plačali $500. Potem so bili mestni uradniki bolj popustljivi in so začeli črtati razne postojanke njih proračuna in zahteve napram nam. Obljubili so, da bodo v par dneh stvar natančneje preiskali in nam sporočali. Drugi dan na seji, ki se je vršila v županovi sobi, je poročal Mr. Newman, da so zadevo našega vrta preiskali in da je pravične tako, kot sva midva z Mrs. Kuhar poročala. S tem je rečeno, da bo naš kulturni vrt končno le dogotovljen z denarjem, ki ga je prispevala vlada in kar smo že prispevali mi za material, izvzemši seveda oni račun za nasade, grmičje in rože, kar znaša nad tri tisoč dolarjev in na kar smo že plačali $500. Ako sledite ameriškemu časopisju, vidite, da vsi narodi prirejajo posebne kolekte za kulturne vrtove, nekateri le po hišah, drugi ha banketih itd. Nič se ne ustrašite. Ideja kulturnih vrtov je tako velika, da presega vse naše žrtve. Kulturni vrtovi v Clevelandu bodo nekaj tako važnega, da se bo o njih pisalo ne samo v Ameriki, ampak po vsem svetu. Te kulturne vrtove bodo hodili gledat od vseh krajev Amerike. Ti kulturni vrtovi bode pravi muzeji na prostem. Iz enega se bo šlo v drugega in vsakega obiskovalca bo vzelo več časa, če si bo hotel vse natančno ogledati in preštudirati vsako narodnost posebej, že to, kar je sedaj, je več nego smo pričakovali in kaj bo šele, ko bo dogotovljeno. Na seji v mestni hiši zadnji petek se je ukrepalo, kako bi narodnosti prišle do financ, ki jih potrebujejo za izgotovitev svojih vrtov. Razmotrivali in ugibali smo kot to delamo na naših sejah. Eden sporoča: smo napravili na banketu $800. nem vrtu Glede našega kulturnega vrta poudarjam tole. Ali ni to veliko in pomembno, da stoje v našem kulturnem vrty že trije spomeniki: Baragov, Cankarjev in Gregorčičev poleg Njegoša, ki pripada srbski narodnosti? S tem pa še ni rečeno, da bodo stali v vrtu samo ti spomeniki. V vrtu je prostora še za 6 do 8 spomenikov, katere bomo od časa do časa postavili. Prvi, katerega pričakujemo, da bo stal spomenik hrvatskega škofa Strossmayer-ja, če se bodo Hrvatje odzvali. Prostor je že odločen, treba je same prispevka od njih strani. Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta se že pripravlja več mesecev* da izda spominsko knjigo, v kateri bodo označena imena vseh, ki bodo darovali en dolar ali več. V tej knjigi bo mnogo slik ter zgodovina našega kulturnega vrta. Ta knjiga bo zadnja izdaja o postanku in izvršitvi kulturnega vrta. Kdor bi daroval $3.00 ali več, bo dobil to knjigo zastonj. Kdor je že daroval en dolar in daruje zdaj še dva, bo tudi dobil knjigo zastonj. Za darovatelje po $25.00 ali več, bo odbor napravil pa še več. Ta knjiga bo izšla enkrat letošnjo jesen, ko bodo že vse prireditve za kulturni vrt končane in vrt dogotovljen, da se bo lahko popisalo vse. Bili kjerkoli, lahko postanete sodeležni tega kulturnega podjetja, ki je prvi take vrste v Ameriki in ki bo slovel širom sveta. Z,a vsa pojasnila se obrnite vsaj začasno na spodaj podpisanega. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St. Cleveland, O. --o-- Od podružnice št. 41 SŽZ Mi mladi od fare sv. Vida, združeni v klubu "Svetovidski oder," bomo ponovili angleško igro "Murdered alive" to sredo 28. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani šole sv. Vida. Ko smo jo par tednov nazaj prvič vprizori-li, je tako ugajala ljudem, da smo od mnogih strani slišali, da naj jo še enkrat vprizorimo. Marsikateri, ki je bil ob prvi vprizoritvi, bi jo rad še enkrat videl, in mnogi, ki so slišali o njej, jo bodo sedaj prišli pogledat. Zares je igra jako smešna. Polna je skrivnostnih zapletlja-jev, nazadnje se pa vse lepo razreši v splošno zadovoljnost. Ta igra, je namreč takozvana "Mystery-comedy." Smeha bo torej dosti. Kakor ga je bilo ob prvi vprizoritvi! Prosimo vas, slovenske starše, opozorite svoje odrasle sinove in hčere na to našo predstavo, naj jo pridejo pogledat. Veliko lepe zabave bodo dobili. Po igri bo pa še ples. In vse to samo za 35c! Kje bi dobil toliko vsakovrstne zabave za tako mal denar ? Ravno isti igralci, ki igramo pri tej angleški igri, vam vpri-zarjamo tudi vaše, slovenske igre, da se ob njih spominjate svoje slovenske domovine, svoje mladosti. In še jih bomo! Ni majhen trud za nas, da se naučimo pravilno slovenskih vlog. Pa radi to storimo, zato da vas razveselimo. (Vi boste pa nas razveselili, ako boste priporočili svojim sinovom in hčeram, da naj pridejo pa na našo angleško predstavo! Pa tudi vi starejši ste nam nad vse dobrodošli. Saj vemo, da večina vas razume toliko angleščine, da boste razumeli igro in imeli užitek od nje. Pridite tudi vi med nas mlade, pa se boste še vi sami pomladili! — Da se torej gotovo vidimo v sredo zvečer v dvorani šole sv. Vida! Albina Wahčič. Darovi za štrajkarje Darovi v pomoč stavke Local 263 UAWA (Dill Mfg. Co.) : Mary Mahnič, 3222 Lakeside Ave.; Kunstel's Cafe, 6616 St. Clair Ave.; Pintar Bros., 6706 St. Clair Ave.; Frank Mramor, 6710 St. Clair Ave.; Tieber's Bakery, 7512 St. Clair Ave.; John's Meat Market, 7220 St. Clair Ave.; Jaffe's Cut Rate, 5405 St. Clair Ave.; Kotnik's Cafe, 7513 St. Clair Ave.; Gordon Park Coal Co., 9301 Carr Ave.; Haddad's, 875 E. 79th St.; Kroger's, E. 72d in St. Clair Ave.; A. & P., E. 72d PI. in St. Clair Ave.; Yale Meat Market, E. 81st St. in St. Clair Ave.; Skuly Grocery, 6313 St. Clair Ave.; National Home Bakery, 6413 St. Clair Ave.; Fisher Bros., 1136 E. 71st St.; Community Coal Co.; Ward's Baking Co.; Mike's Barber Shop; Weber's Grocery; Stump's; Krammer's Hardware; Sam's Cigar Store; L. K. Cafe, 6911 St. Clair Ave.; California Fruit & Vegetable Market; American Home, 6117 St. Clair Ave.; Gordon Park Pharmacy, E. 79th St. in St. Clair Ave. Stavkarji se vsem darovalcem iskreno 'zahvaljujejo in se priporočajo za podporo še nadalje. Devetega maja t. 1. smo se namenile, da proslavimo sedemletni obstanek naše podružnice. Sklenile smo na ta dan vprizoriti lepo igro, imenovano "Tri sestre." Igra se bo priredila omenjenega dne v Slovenskem de-Mi lavskem domu na Waterloo Rd. slavnostnem i že sama igra je vredna, da jo pri-Mrs. Mokris, ki! dete pogledat in obiščete našo je zastopnica Slovakov in ob-; prireditev. Poleg tega bomo pa enem tudi gl. tajnica Lige kul-jtudi proslavile" Materinski dan z turnih vrtov, je povedala, da je! deklamacijo materam in še več naredila kampanjo na njih tr- j drugih zanimivosti bo. Nastopil govce in pogrebnike in je dobila samo od šestih po $100 od vsakega, skupaj $600. Vsak je poročal, kako dela njegov narod za to kampanjo. V namenu, da se zgotovi delo bo tudi Vadnal trio. Za plesaželjne je preskrbljeno, igral bo Krištof orkester. Za lačne in žejne je tudi vse dobro preskrbljeno, ker je obče znano, da so naše članice točne in pri- in se doseže naša kvota, naj slu- jazne s postrežbo. Dobre volje IZ DOMOVINE Kdor ve zanje, naj sporoči Cleveland, O.—Kdor bi vedel za naslove naslednjih, za katere bi radi zvedeli svojci v domovini, naj sporoči. Vsak naj si misli, da bi bil tudi on hvaležen za vsako tako sporočilo, če bi on iskal sorodnika. Torej kar želimo sebi, to storimo tudi drugim. žena, katere mož se nahaja nekje v Ameriki, se je obrnila na mene za posredovanje, če bi mogel poizvedeti za njenega moža, Johna Rameta. Piše, da že 12 let niso dobili nobenega pisma od njega. Ne vedo, kaj je ž njim in kje da se nahaja. Ko sem ji pisal, naj mi sporoči zadnji njegov naslov, mi je odpisala, da je svoj čas bival skupaj z njenim bratom Lojzetom Mehle-tom v Ely, Minn. V Clevelandu da ima sestro, Heleno Drganc, katere soprog je bil pek. (Mr. Drganc je umrl 22. februarja letos). Mrs. Drganc tudi že več let ni slišala o svojem bratu. Marija Rame prebiva v Veliki Starivasi, P. Grosuplje. Kdor bi kaj vedel o tem možu, naj blagovoli sporočiti njegovi ženi ali pa meni in bom jaz nji pisal. šupnik Franc Učakar iz Kolovrata, P. Medija-Izlake, pa piše glede Jožefa Suharja, ki je bil rojen 15. aprila 1883 v Gore-njah št, 5, župnija Sv. Ožbolt, občina Blagovica. Njegova družina biva v Kolovratu št. 30, P. Medija-Izlake. Njegov zadnji naslov je bil: 2801 Superior a ve,. Dva tihotapca sta zmrznila v snegu že nekaj časa pred veliko nočjo so imeli tihotapci na Notranjskem pripravljeno večjo skupino konj, ki so jih hoteli spraviti v Italijo. Nekaj dni pred prazniki se jim je naposled nudila priložnost in sklenili so spraviti konje neopaženo v Italijo. To se jim je posrečilo. Nato so čakali v Italiji na ugodne prijožnost, da se prav tako skrivaj vrnejo v Jugoslavijo. Pa je začel naletavati sneg, ki se je spremenil na velikonočni ponedeljek v snežni metež. Tihotapci so bili prepričani, da je to najboljša prilika za povra-tek čez mejo. Zgodaj zjutraj so se odpravili na pot ter jo ubirali skozi sneg v hribe. Bilo jih je deset. Čim više so se tihotapci vzpenjali, tem hujše napore so morali premagovati. Sneg jim je segal že do pasu. Očitno zaradi izmučenosti se je skupina desetih tihotapcev ločila v dva dela. Pet tihotapcev se je tako pririlo že čisto blizu meje. Sneg je segal tam že skoro do rame. Z največjimi napori so se morali tihotapci boriti za vsak korak, ko so si utirali pot v sneg. Bilo je le še nekaj sto metrov do meje, ko sta se dva izmed petih tihotapcev tako utrudila, da se nista mogla več vleči naprej. Ostali trije so jima nekaj časa pomagali. Ko pa so spoznali, da bi se s tem še ti trije do onemoglosti izmučili, so sklenili pustiti onemogla tovariša v snegu in se pozneje vrniti ponju. Vsi trije, ki so bili še sposobni za pot, so sklekli s sebe vse, kar so mogli pogrešati. V to obleko so zavili oba onemogla tovariša in ju pustili med drevjem v snegu. Trije tihotapci so po obupni borbi s snegom prispeli zvečer v Podcerkev. Bili so tako zdelani, da so komaj mogli povedati, kaj se je zgodilo. Ko so domačini izvedeli, da v hribih pod snegom dva moška čakata na rešitev, so se takoj odpravili s konji na pomoč. Reševalci so vso noč neumorno iskali okrog prostora, kjer naj bi tihotapca čakala rešitve. Sneg je bil visok skoro do ram in je zaradi tega pač razumljivo, da je bilo iskanje skrajno naporno. Vso noč so zaman iskali, šele drugega dne, ko so prispeli na kraj tudi oni trije tihotapci, so našli oba onemogla. Bila pa sta že mrtva. Eden je bil Janez Stric iz Viševka, drugi pa Stanko žrii-daršič iz Podcerkve. Trupli obeh so prenesli na domova. Kaj se je zgodilo z drugo skupino petih tihotapcev, ob pisanju tega poročila še ni znano. Ta žalostna zgodba bodi ponoven opomin, naj obmejno prebivalstvo opusti tihotapljenje. —Huda nesreča se je dogodila na mostu, ki se vzpenja preko železniške proge pri Jožici. Z avtomobilom tvrdke "Apetit" so se vozili šofer in dva delavca "iz Ljubljane v, Kamnik. Cesta se zavije v ostrem loku na most. Pri tem je avtomobil zadel ob ograjo mostu in se zrušil na železniški nasip. Delavec Rotar Jože ic bil na mestu mrtev, dočim jc bil delavec Franc Rutar težjo ranjen. Kot je znamo, so ostrige samo v vpc\i. Toda na sliki vidite žensko, ki jih obira v drevesa. Ob plimi se namreč ostrige primejo vej in tam ostanejo, kar je jako pripravno za nabiralce ostrig. —Cim dalje več tujcev prihaja v Dalmacijo, zlasti pa v Split. Tujci se največ vozijo z jugoslovanskimi ladjami po Sredozemskem morju. "Kraljica Marija" vozi 200 turistov, največ Francozov, "Princesa Olga" pa vozi 150, tujcev, večinoma Belgijcev. Dopotovalo pa je v Split tudi mnogo Madžarov in Nemcev. Za velikonočne praznike pa so francoski turisti najeli tudi ostali dve ladji "Prestolonaslednik Peter" in "Karadjordje" ter bodo z njima odpluli v Dalmacijo in nato še v Grčijo. Pričakujejo pa tudi poseben vlak iz Madžarske s 700 turisti. —V Ljubljani je umrla gospodična Angela Rozman. —Na Trojanah je po kratki bolezni umrl Franc Kralj, župan, predsednik gasilske čete, odbornik hranilnice in posojilnice in mlekarske zadruge v St. Gotardu. —V Škof j i Loki je umrl Ignacij Plantarič, posestnik. Če verjamete al' pa ne Farmer je šel v Cleveland po opravkih. Ko se vrne domov, ga žena precej trdo prime: "No, pa te ni bilo dolgo domov." "Ja, veš, v salunu sem sedel in premišljal, kaj bi ti kupil z» darilo. In končno mi je padla dobra misel v glavo." "No, saj nisi tako slab mozi-ček. Pa kaj si mi kupil?" vpraša žena vsa vesela. "Ko sem se spomnil, kaj naj ti kupim, takrat že nisem imel več zadosti denarja." KRIŽEM PO JUTIOVEM Po D«mik«M hTlnlki E. Kara V "Kje pa tiči V" "■Ne vem." "Ni v sobi?" "Ne." "Kje pa?" "Ne vem." "Je odšel?" "Da." "Zakaj pa tega koj ne poveš, budalo! Spravi osla v hlev!" Pestrobarvni človek je odgovarjal svečano in resnobno, kot tla gre za silno važno zadevo. Prijel je osla in vajeti in mislil oditi. "Počakaj!" ga je ustavila. "Raztovori ga še prej!" Modro ji je pokimal in se lotil košar. "Pojdi z menoj, effendi!" me je povabila. Privezal sem vranca h kolu blizu zida in stopil za njo. Močen duh po maslu in lugu mi jej udaril v nos. Na levi sem opazil pripravo, ki je menda služila za peč, ker jazbecev menda niso imeli v hiši. Priprava je bila namreč čisto podobna jazbini. Na desni so peljala vrata v stanovanje. In ko sva vstopila, sem stal oko v oko pred živo podobo-gospe Jagode, seveda mnogo let mlajše. Prav nič nisem dvomil, znašel sem se pred gospodično Jagodo. Oblečena je bila v bolgarsko nošo, lahko in domače. Njen obraz bi imenoval skorajda zanimiv, krasil pa je tudi njo najlepši kras orientalskih žen, debelost, in sicer skoraj v isti izmeri ko mater. "Ikbala, kaj počenjaš?" jo je vprašala mati. Stala je pred nekimi skledami, vtikala v nje kazalce obeh rok in jih nosila k ustam. "Smetano snemam," je odgovorila prostodušno. "Kam?" "V usta." "Na krožnik bi jo morala de-vati, ne pa v usta!" jo je narahlo karala. "Sladka je!" Ta razlog je bil seveda zelo tehten za njeno "snemanje." Tudi mater je zadovoljil. Stopila je k hčeri, jo potrepljala po licu in 'nežno dejala: "Moja sladkosneda ti —!" Tedaj šele je sladkosneda uprla tudi v mene oči. Zelo začudeno me je gledala. Mati ji je povedala: "Tale effendi si bo pri nas počil." "Zakaj ?" "Utrujen je." "Naj leže zunaj v travo! Kako moreš brez pajčolana govoriti s tujcem in ga še v sobo pri peljati, ko vendar veš, da nimam pajčolana!" "O, moj prijatelj in rešenik ' je!" "Tvoj rešenik —? Si bila v nevarnosti?" "V smrtni nevarnosti celo!" Prijazne je me je gledala hčerka. "Kako da si se tako naglo vrnila? Ali nisi bila v Golčiku? Kaj se ti je pripetilo?" "Velika nesreča!" "O Allah —! Kaka nesreča?" "Pozabila sem, da je današnji dan eden izmed mojih petdesetih nesrečnih dni. Da sem se spomnila, bi bila doma ostala. Poslušaj, kaj se mi je pripetilo! Kake pol ure sem jezdila čisto mirno svojo pot, ko se hipoma odpre zemlja pred menoj —." "O, Allah —!" "— in iz dima stopi duh —." "Kak duh?" "Strašen duh, strah —." "Allah te obvaruj nesreče! Mnogo strahov je na svetu!" "Da! Vsekakor, moje dete! Moj osel se je seveda tudi silno prestrašil, zbežal je, kolikor so ga noge nesle. Dobro jezdim, saj veš, pa padla sem in osel je zdirjal po polju." "Kaka nesreča! In nisi ga več dobila?" "Pač. Tale effendi je prijezdil mimo, ujel osla in tudi mene pobral ter me spremil domov. Kje je oče?" "V vas je šel." "Po kaj?" "Rozine in mandeljne je šel kupovat." "Ali je povedal, kedaj se vrne?" "Dejal je, da ne bo dolgo izostal." "P os t rez i tule effendi ju! Preobleči se moram. Koj se vrnem." Oditi je mislila, pa hčerka jo je prijela za rokav. "Povej mi še prej, kako je bilo s tistim duhom!" "Nimam časa. Vprašaj ef-fendija! -Vse ti bo povedal." In zvita Jagoda se je umaknila s pozorišča, prepuščajoč meni težavno nalogo, da izpopolnim in dokažem njeno zgodbo o strahovih." Sedel sem že koj pri prvih besedah na rogoznico ob steni. Mlada Jagoda me je v zadregi pogledovala. Menda ni vedela, ali sme tudi v moji navzočnosti "snemati." Nekaj časa sva molčala. Pa me je le vprašala: "Si utrujen effendi?" "Ne." "Si lačen?" "Tudi ne, drago dete." "Pa žejen si?" "Vroče je. Ali bi mi dala požirek vode, o hčerka vse jubkosti?" Segla je po skledi, iz katere je malo prej "posnemala" sladko smetano, in mi ponudila: "Tole je kravje mleko. Sveže je, dišalo ti bo. Pij! Ali pa imaš morebiti kozje mleko rajši?" "Si tisto že tudi posnela?" "Da." "Mi le rajši daj vode. Mleko pijem le, če še ni posneto." Šla je in mi prinesla v lončeni posodi vode. Dišala je prav kakor star tobačni mehur, ali pa kot bi se bil umazan ku-žek kopal v njej. "Kje pa si "zajela tole vodo?" sem vprašal v hudih slutnjah. "Iz nečk." "Nimaš druge vode?" "Pač. Za hišo je potok." "Pa mi zajemi vode iz potoka." "Bi, pa je ne boš pil." "Zakaj neki ne?" "Žabe so v potoku, tako velike ko ovčarski pes ali pa kakor jež, če je dobro rejen." "Studenca ni pri hiši?" "Je. Pa so kuščarji v njem, tako veliki kakor jegulje." K,o po gozdu začne sekira peti "O joj! Le rajši ne Binkoštni praznik je naš slovenski narod posvetil žitnim poljem, Jurjev dan je praznik vojakov, praznik sv. Jožefa pa je dan slovenskega tesarja. To je že od pamtiveka tako bilo in tako je tudi danes ostalo, čeravno sekira slovenskega tesarja danes bolj turobno poje po gozdovih, ki jih svetovni trg ne mara več. Je to menda prvi spomladanski praznik, ki se mi je najgloblje vtisnil v spomni že izza ranih otroških let. Mati je takrat že posejala prvo solato po gredah vi'tička in prve trate okrog naše hiše so se pojavljale na povabilo sončnih žarkov. Tam zgoraj nekje pod Uršljo goro se je začel oglašati drozeg in prepeval v prebujajočem se zelenju koroških gozdov. "Na polje nas vabi," so zmodrovali kmetje, "v gozd nas kliče," sc dejali cimperm'ani ter začeli otresati prah z zapečkov. Pomlad je privriskala in vse je je bilo veselo. Takrat so začeli tudi moj oče zgodaj vstajati in odhajati v gozd, ki se je bohotil v bližini ter stegal svoje veje proti naši hišici. Kako zvesto smo jih otroci gledali, ko so šli v kamro po tesarsko orodje (cevh), ki je tamkaj spalo svoje zimsko spanje. Cimraka, pontaka, žno-ra, kranjc in cepin, to je vse, kar ima slovenski tesar. Pontaka za grobo obsekavanje, cin-raka za gladko obrezovanje, žnora za merjenje, kranjc za rdečo "cimprsko" barvo, in cepin za vlako, za dviganje brun in hlodov ter včasih tudi za po glavi, kadar je preveč korajže na eni, preveč sitnosti na drug strani. Sekire so se lepo brusile, dobile so nove topore, cepin se je zaostril in "kranjc" je dobil novo zalogo rdeče barve, da s< bodo "numere" po obrezanih brunih lepše poznale. Mati so privlekli od nekod še stari ce-kar, ki je cimpermanova vreča, kjer je prostora tudi za grižljaj črnega kruha, za kepico tobaka in za steklenico sadjevca, če ga pozimi za pečjo niso vsega popili. Na praznik sv. Jožefa se tesarji zbero v cerkvi. Saj je njihov dan. Lepo se oblečejo, če morejo, za ta dan, bela srajca se blišči izza oprsnika, v žepu pa cingljajo prihranjeni dinarji, da bo za "ofer okrog oltarja" na čast sv. Jožefu, da bi blagoslov pri Bogu izprosil. Tako vsaj je nekdaj bilo. Danes ni ne "ofra" več, ker ni denarja, a tudi blagoslov se je ločil od naših gozdov. Po opravilu so se tesarji po vrsti nastavili pred cerkvijo, da se pomenijo med seboj in malo ogledajo po ljudeh, starih in mladih, ki jih vse leto ne bodo več videli. In malo "zalili" so tudi sv. Jožefa pri Toneju ali pri Križanu, kakor je kdo zmogel, če je bil bolj gosposki ali pa bolj na trdnem. Takrat še nisem poznal trpljenja in skrivnosti tega gozdnega dela. Bil sem otrok in sem videl le vnanjost. Bil sem ponosen na svojega očeta, ki je med njimi stal in sv. Jožefa častil, predno se je napotil v gozd, kjer je moral zaslužiti kaj po strani, da je bilo za študenta, ki je študiral v Celovcu. Ponosen na očeta, ki je takoj po sv. Jožefu rano zjutraj odhajal in nam naročal, naj ženemo krave past in se vračal pozno zvečer domov, ves zgaran in ves utrujen, a vendar vesel goldinarjev, ki mu jih je dajal go^d. Svojevrstno, le redkim poznano življenje živi slovenski tesar tam v tihem gozdu. Na ptičke je pozoren, ki se okrog njega nasele, ker slutijo prigrizek, in na studenček, ki nikoli ni daleč od "štanta," da gasi Joan Fontaine v lepi spomladanski obleki. žejo in daje hlad pri delu. Sam je v tišini božje narave. Sam med stolmi, na katerih leže hlodi, ki jih obgladuje sekira i svojo čudno, daleč, daleč odme-vajočo melodijo. Bolj zamolkla pri debelih, bolj vriščeča pri tankih brunih. Po zvonku sekire pozna tesar, če kmet tam na onem brdu podira debele smreke, ali če obira suhljad. Če padajo stotaki ali suhi kovački. Sam, čisto sam sredi božje narave, ki ji prisluškuje, se z njo razgovarja, se skrega z grmičem, ki mu dela napotje in poboža ravno jelko, predno ji zada smrtni udarec, ali otrebi zemljo okrog smrečice, ki ne more v zrak, "da boš tudi ti enkrat dala kruha lačnim otrokom." Sam, a vendar tudi tako blizu Boga, bliže kot vsi oni, ki zunaj v svetu prebivajo in jih preganja šunder vsakdanjih skrbi. Semkaj sovraštvo ne seže, semkaj tudi grdih strasti ni. širok križ nad bruni, "Bog in sveti križ," pa že zapoje sekira svojo kitico, ki ji sledi druga, tretja, ne vem koliko, dokler bruno ni vse lepo in gladko in nežno in jo tesar položi na kup, spretno in umetniško, debele in dolge na kraj, male in piškave v sredo, vse lepo rdeče zaznamovane na čelu, kakor vsaka zasluži. Delo tesarja je naporno. Komaj se pomladno jutra zdeha-joče prebuja, je že v gozdu, če je prenočil doma, ali se že dviga s trdega ležišča, napravljenega iz smrekovih škorij in listja in mahu, nagrabljenega po tleh, če je ves teden v gozdu. Trdo ležišče, a za utrujenega tesarja je mnogo bolj krepčilno kot pernica bogataša. Ko dan pomežikuje izza obzorja smrekovih vrhov, je tesar že pri brunih. Cvenk, cvenk, poje sekira v mlado jutro in ptički jo slišijo ter pridejo pozdravljat in gledat skozi vejevje, če je kaj drobtin kje po tleh. Potem pride zajtrk: Kos'polente, ki si jo je skuhal medtem, ko je obrezoval hlode, kar tam zraven na kupu tresk v lončku, ki ga je obesil na vejo. V razpuščeno slanino jo namaka in studenček mu mesto kave žejo gasi. Tako je zjutraj. Tako je opoldne. Tako je zvečer. Enostaven jedilni list, dolgočasen prav za prav, a zdrav, da se tesarju prsa, širijo in mišice krepe, zdrav tako, da po kosilu s topo-rom ,sekire zadrobi po brunih svoj "znak," na katerega mu od daleč odgovarjajo "znaki" drugih samotarjev. Le včasih je v "puču" (majhen sodček) bom pil vode." "Effendi, dobrega mošta ti lahko ponudim!" "Je res dober?" "Ko sladkor in med." "Prinesi mi ga, prosim!" Spet je odšla pa se vrnila z izdolbeno bučo. Ponudila mi jo je. Pogledal sem in povohal. Neka tekočina je bila v buči, že vnaprej se mi je zdela nevarna. Dišala je po vsem mogočem. Sklenil sem, da bom skrajno previden. "Iz česa pa je tale mošt narejen?" "Iz murv, jerebikovih jagod in iz citronovega soka. Z lisi-čicami je začinjen in s sirupom poslajen. Osvežil te bo in okrepil kakor rajski studenec!" Torej iz murv je bil narejen tisti sumljivi mošt, iz murv, ki imajo že same ogaben okus! In iz jerebikovih jagod, ki služijo kalinom za hrano in drugim ptičem! In iz kislega citronovega soka! Pa še "začinjen" z gobami in s sirupom! (Dalje prihodnjič) i i 1? mesto vode kakšna druga kapljica, ki po grlu vreže, a to je le redko kdaj, ker "ankohol" roko negotovo dela. Po opol-dašnji polenti pa ima naš slovenski tesar starodavno navado, ki gre od očeta do sina, da se za eno ali dve uri vleže med vejevje k počitku, ki traja tako dolgo, dokler sončni žarki navpično padajo. Opoldne so naši gozdovi mirni. Tako hoče tesar, ki je po svoje plemenitaš. Le kdor je preveč pohlepen ali preveč potreben, moti opoldansko zatišje. Ni čudno, če se je gozdni mož, ki ga je vsake kletve strah, izselil iz gozdov tudi zaradi tega, ker mu razni pri-tepenci, ki pojma nimajo o tesarskih dolžnostih, opoldne miru niso dali. Šel je iz gozdov in vzel s seboj tudi njihov "tek," da danes nobenega teka ni pri denarju, če tudi ves gozd v trato spremeniš. Ko leze mrak med smrečje, tiho in pritajeno, napravi tudi tesar velik križ nad bruni, sc pomudi pri kratki molitvici k sv. Jožefu za verne duše v vi-cah, ako sliši večerni zvon od svoje farne cerkve, pospravi kup, shrani orodje v gozdu, v dobri veri, da ga bo kri j, ki ga je čezenj napravil, obvaroval pred tatovi. In ga tudi zares. Tesarska tatvina spada med najgrše in je tako osovražena, da smejo ženske takšnemu tatu javno pljuniti v obraz. Včasih vsaj je tako bilo. Danes je menda drugače, ko je druga vera prišla v deželo. Tako mineva dan za dnevom, do sobote, ko je treba popoldne ob štirih napraviti "fajrant" (delopust) ter se vrniti na svoj pravi dom k staršem, materi, ženi, otrokom, k družini, ki čakajo na goldinarje, da bo za hrano za naslednji teden. Po "basengo" (hrano) je treba v trgovino, obleko zašiti, malo okrog oglov pogledati, se "s to staro pokregati, da človek ne pozabi, da je mož," potem pa je zvečer skupni rožni venec, drugi dan pa nedelja. Oh, nedelja, ko smo po opravilu zopet s svojim očetom tam pri čebelnjaku sedeli in gledali dol v dolino na vas in na gozdove Uršlje gore, ki so nam dajali kruh, bratu v Celovcu pa možnost, da je študiral. Te nedelje . . . Kako kratke so bile in kako hitro so zbežale. Kako kmalu je na Sta-rotrški planini začelo bukovje rumeniti in klicati tesarje nazaj iz gozdov, da jih sneg ne za-mede! Nekdaj, pred svetovno vojno, je slovenski tesar dobro zaslužil. Bil je gospod med delavci. Delal je sicer svojih 14 do 16 ur na dan, a zato je prinesel na koncu tedna tudi 6krat po 3 goldinarje domov. Tri goldinarje. To je pomenilo 300 škatlic vžigalic po krajcarju komad. A poglejte danes, če je srečen, da delo dobi in če ves dan hudo gara, bo zaslužil 80 do 100 dinarjev na dan v tesarski sezoni, ki traja od Sv. Jožefa do šmihelce. Torej komaj za 80 škatlic vžigalic na dan. Poglejte razliko. Pri kruhu je še večja. Pri slanini še bolj. Da ne govorimo o obleki in kavi, ki so se je dandanašnji dan ženske v svoji zapravi j ivosti preveč navadile. Nekdaj so se tesarji zbrali na praznik sv. Jožefa tudi zato, da so jih lesni trgovci odnosno njihovi mešetarji lahko najeli tudi za tuje kraje, za koroške planine med Nemci ali pa tudi za Kranjsko, "čeprav je Kranjec slabše plačal ko Nemec." Sv. Jožef, tesarski sejem! Če so se v tuje kraje najeli, potem jih ni bilo domov do jeseni, še pisma ni bilo, ker tesarska roka jo za pero okorna in "cimraka več kruha daje kot pero in črnilo," kakor pravi pregovor med tesarji. Moj oče so bili dolga leta najemnik po večjih graščinskih kmetijah. Po dolgih 17 letih so si s "cimrako" zares prislužili toliko, da so si kupili lastno zemljo, v katero so po tolikem trpljenju s ponosom prvič zasadili svoj kmetski plug. Zato tesarski poklic toliko spoštujejo in zato tudi je praznik sv. Jožefa tako v časteh pri nas. Danes so za tesarja hudi časi. Gozd v denar ne gre. Porazgubili so se v drugih poklicih ali pa so šli na turobne ceste brezposelnih vandravcev. Gozd je neusmiljen. A vendar bodo oni, ki so še tesarji ostali, še bolj goreče prosili sv. Jožefa, naj varuje gozd in tiste, ki ga ljubijo. Sreča! . i DNEVNE VESTI ■ 'jrr j Gorski lovec, 46 dni na postu, umira Stooping, Oak, Tenn., 26. aprila. Jackson Whitlow, 45 lot star, znani gorski lovec, se posti že 46. dan in je začel sedaj polagoma umirati. Whitlow je napram prijateljem izjavil, da mu je Bog zapovedal post, in kadar mu bo Bog zopet dovolil jesti, da bo jedel. Toda nemogoče je, da bi Whitlow živel še par dni, ker je preslab. "Kakor je božja volja," se je izjavil sinoči Whitlow v "svoji hribovski koči. •-o-- Oblasti aretirale mater dveh mladoletnih nevest Perry, Okla., 27. aprila. Oblasti so tukaj aretirale Mrs. Mary West, ki je dovolila, da sta se njeni hčeri pretekli teden poročili. Ena hči, Apal, stara 12 let, je poročila nekega 38 let starega moškega, druga pa, Jewellyn, se je poročila s 37 let starim moškim. Jewellyn je stara 14 let. Postava države Oklahoma ne dovoljuje poroke deklet, ki niso stare še 15 let. Aretirana sta bila tudi oba "ženina," ker sta baje krivo prisegla glede starosti svojih "nevest." Mati obeh deklic je bila aretirana, ker je dovolila poroko mladoletnih hčerk. MALI OGLASI Delo išcc ženska, da bi prala na domu. Zglasite se na 2407 Hamilton Ave. (98) Starejša ženska dobi delo v restavrantu. Vprašajte pri Bill's Lunch, 713 E. 152nd St._ Inteligentno dekle dobi delo za hišno gospodinjo na domu zdravnika. Ni treba prati ali kuhati. Dobra plača. Pokličite FAirmount 7578.. _ (100) " 1 1 ..... i ■ Grand peč naprodaj. Jako dobra peč, katero dobite bijiko po nizki ceni. Vprašajte na 1250 E. .144th St., tretje nadstropje, zadaj. (100) Hrvatska žena stara 22 let, ki ima hčerko 3 leta staro, želi dobiti delo za gospodinjstvo tekom dneva ali pa da bi stanovala v hiši. Vprašajte na 982 E. 67th St. (10')) Hiša naprodaj za dve družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej, kopališče povsod. — Cena je samo $3600.00. Vprašajte na 1126 E. 72nd St., blizu Donald Ave. H)^ Med 6 izvrstnimi pivi se loči tudi IMPORTIRANO PIVO IZ NEMČIJE pri EMERY'S MOTOR BAR m A&MSON ROAD /« Everybody Happy? HERE GOMES COUZIN DlZZ-VfeELLE. SHE'LL V/AWT SOME OF THIS CAMDV AND iT!? J SO H ARO I CAN'T BREAK ,----"J —-, OFF ANV. ---S I'LL PUT IT IN HERE TILL SHE GOES. (3OU&W02 I z Colorado bodo napeljali vodo za namakanje prav v Californijo. Tukaj'vidite gradnjo kanala, severno od Yuma, Ariz, kjer so morali prekopati kar celo goro. Kanal bo dajal vode 15,000 kubičnih čevljev na sekundo. KUPITE SEDAJ graduiranske ali birmanske obleke, predno se cene spremenijo. L j ft TEMNE ALI SVETLE OBLEKE, NAJMODERNEJŠE, 2E NAREJENE J/KKL^ $15.50 in $17.75 nute — in minute še in še — in njegovi možgani so žareli v rdeči vročici in v gluhem trepetu blaznosti. Toda ura je tikala. Tikala, tikala, tikala! Tolkla je kakor kladivo. Izprva je cul njen glas, kako je zvenel skozi Janine lase. Toda zdaj ni več prihajal skozi lase. Zdaj se je oglašalo nad njim in okoli njega — ne več tikanje, ampak razbijanje, neprestano, žvenketajočei butanje silnih udarcev. Postajalo je čedalje bolj razločno; zrak se je stresal od njega. Aldous je vzdignil glavo. Z očmi blaz-nilca je gledal okoli sebe — in prisluškoval. Njegove roke so izpustile Jano.; brez moči, kakor mrtva je zdrknila na tla. Drevenel je in gledal — in buh! buh! buh! — stokrat sil-neje od tikanja ure — mu je butalo v možgane. Ali se mu je bilo zmešalo? (Dalje pihodnjič) Pridobivajte S. D. Zvezo člane za Ustanovljena 2. aprila 1894, InKorponrana 12. januarja 1898 v dišavi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. <3. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka, i SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. S'cupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mese&ni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentev. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član a" članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois "Ako nama ostane samo še smrt,' poljubljal je njena volj- pet in štirideset minut, tedaj ne bova nič več lagala drug . drugemu," je nadaljevala s tihim, čisto tihim glasom. "Vem, zakaj ste to storili, John Aldous. Bilo je zame. Zelo veliko ste storili zame v teh dveh dneh — v tem času, ki zadošča, da se človek rodi, da živi in da umre. Nočem, da bi ravnali v teh poslednjih minutah tako, kakor vem, da ne more biti resnica. Vi veste -— in jaz vem. Žici sta bili napeljani k skali, kjer je baterija. Nikakega upanja ni. Ob štirih — oba veva, kaj bo. A jaz — se ne bojim." Slišala ga je, kako se davi z besedo. Cez trenutek je rekel: "Še nekaj svetiljk je tu, Jana. Videl sem jih, ko sem iskal šal, Prižgem jih." In res je našel ob skalni steni še dve svetil j ki. Prižgal ju je s svečo, ki je že dogorevala. "To je bolj prijetno," je dejala ona. Ko se je obrnil k njej, je stala v svitu svetiljk vsa vitka in ravna in krasna kakor angel. Njene ustnice so bile blede, poslednja kapljica krvi ji je bila izginila iz lic; in vendar je bilo v tem, kako je držala: glavo, v resnobni nežnosti njenih ust in v sijaju njenih oči nekaj zamaknjeno vznesenega. In kakor je stala pred njim, tako je počasi iztegnila roke, z obličjem drhtečim v prekrasni muki. "John — John Aldous!" "Jana! Ti moj edini bog— Jana!" Omahnila je, ko je priskočil k njej, a vendar se je smehljala — smehljaje se z novo, pre-lestno milobo, je iztegnila lakti proti njemu — in zašepetala, zaihtela tiše od tišine same: "John — John, ako zdaj hočete — zdaj mi smete reči, da so moji lasje lepi!" Tako govoreč se je stisnila v njegovo naročje. Njeno toplo, drago telo se je tesno pri-vilo k njemu, njen obraz se je dvignil k njegovim očem, njene nežne roke so mu božale lice in njene ustnice so neprestano, vedno iznova izgovarjale njegovo ime, med tem ko je iz globine njegove duše mogočno st-.ru j il silni tok velike ljubezni. Držal jo je, pozabljaje vso sedanjost, pozabljaje celo na usta, njene lase in njene oči — zavedaje se edino tega, da je v uri smrti našel življenje, da mu njena roka boža obraz in se igra z njegovimi lasmi, da njen glas neprestano vzih-teva in šepeče njegovo ime . in da ga ima rada. Izvila se mu je iz naročja. In zdaj je bila res očarujoča. Zakaj ljubezen je zmagovito sijala nad obupom smrti in zarja ljubezni ji je oblivala obraz; sama blaženost je zrla iz njenih oči. In ko sta stala tako drug drugemu nasproti, se je oglasilo — skoro kakor klenkanje zvona — mehko, tiho cinkanje zvonila Aldousove r e p e t i r n e ure. Ta zvok ga je presnuil kakor strel. Sleherna mišica mu je otrpnila kakor jeklo; krčevito si je uprl razpraskane roke v strani. "Jana — Jana, to ni mogoče!" je vzkliknil hripavo ter jo iznova stisnil k sebi, med tem ko je njeno obličje bledelo v svitu leščerbe. "Živel sem za vas — vsa ta leta ste se mi bližali, prihajali, šli proti meni — in zdaj, ko ste moji — "Ali me ljubite, Jana?" "Tako, kakor se mi ni nikoli sanjalo, da bi mogla ljubiti moža, John Aldous," je zašepetala.- "In vendar se poznava samo dva dni—" "A jaz sem ljubila od vekov," so milo odgovorila njena usta. čuti niti najmanjšega drhtlja-ja strahu. "Dajva, sediva, John — vi na ta sodeč, jaz pa na tla, k vašim nogam — takole." Sedel je na sodeč in Jana se je privila k njegovim kolenom, stiskaje svoje roke med njegove. "Mislim, John," je rekla ti "Ali bi hoteli biti moja že- ho, "da bi bila velikokrat se- na?" "Da." "Jutri ?" "Če bi me hoteli, John." "Hvala Bogu," je šepetal v njene lase. "In — ali bi hoteli biti moja brez pridržka, Jana, z vsem zaupanjem in vso vero vame — biti moja s telesom in srcem in dušo?" "Hotela bi —■ neomejeno." "Hvala Bogu," je vzkliknil iznova. Privzdignil ji je obraz in se je globoko zagledal v njene oči. Velikost njene ljubezni je bila v njih in njene ustnice so drhtele, ko jih je rahlo dvignila k njemu, da bi jih poljubil. "Oh, bila sem srečna — tako srečna," je šepetala, polagaje mu roke na obraz. "Videla sem, John, da me imate radi! Tako težko sem se borila, da bi se obrzdala in vam ne bi pokazala, kako srečno me dela ta zavest. Tukaj pa sem se bala, da mi ne poveste — preden se zgodi ... O, John — John — " Nagnila se je nazaj; njene bele roke so se kakor dve brzi senci gibale po njenih laseh. In zdajci so se razlili po njej v vsej svoji krasoti in. so jo ogrnili od glave do bokov. Ona pa jih je zajela z rokami in moji — ne, to ni mogoče! Tega mu je vrgla njih iskrečo se ne sme biti!" poplavo na obraz, tako da mu Izpustil j a je in vnovič dvignil svetiljko. Korak za korakom je ogledoval zasuti rov. Bil je cel — brez najmanjše špranje ali razpoke, skozi katero bi bil mogel prodreti njegov glas ali pok njegove pištole v vnanji svet. Niti poizkusil ni, da bi klical na pomoč. Vedel je, da bi bilo brezupno in da bi njegov glas preveč turobno odmeval v tej skalni grobnici. Mogoče bi bilo samo to, da bi imela votlina še kak drug izhod ... S svetiljko v roki je pregledal skalne stene. Nikjer ni našel ničesar. Vrnil se je k Jani. Stala je tam, kjer jo je bil ostavil. In ko ji je pogledal v obraz, mu je mahoma odnehala vsa tesnoba; postavil je svetiljko na tla in je stopil k njej. "Jana," je šepnil, stiskaje obe njeni roki na svoje prsi, "ali vas res ni strah?" "Ne, ni me rftrah." "In vendar veste—" "Da, vem." Sklonila se je, tako da ji je glava počivala nekaj na njiju sklenjenih rokah, nekaj na njegovih prsih. je glava z rameni vred utonila v njihovi plapolajoči gloriji in njihovem sladkem dehtenju. Objel jo je še tesneje. Skozi vlažno valovje njenih pramenov je pritisnil usta na njene ustnice; oba sta prestala dihati. In na ušesa, ki so slišala skozi ta bajni zastor, jima je udarjal tik-tik- tik ure v njegovem žepu. "Jana," je šepnil. "Kaj je, John?" "Ne bojite se smrti?" "Ne, John, ne, če me boste držali tako kakor zdajle." Še vedno ji je stiskal roke. Blažen smehljaj se je razlil po njegovih ustnicah. "Baš zdajle ste krasni," je dejala ona. "Oh, moj John, takšnega bi vas hotela imeti zmerom — zmerom!" Spet sta se vzravnala v negotovem soju svetiljk. "Koliko je ura?" je vprašala Jana. Izvlekel je uro. Kri mu je zastala, ko sta pogledala nanjo. "Dvanajst minut," je zamr-mrala; v njenem glasu ni bilo dela tako kakor zdajle — vi in jaz — na večer." Nekaj ga je stisnilo za grlo, da ni mogel odgovoriti. "Oh, kolikokrat bi bila prišla in bi se bila stisnila k vašim nogam, kakor zdajle." "Da, da, ti ljubljeno moje!" "In ti bi mi vselej ponav. ljal, kako lepi so moji lasje — vselej. Nikoli ne bi pozabil te. ga, John — ali bi sc kdaj naveličal, kaj?" "Ne, ne — nikoli ne!" Njegove yoke so jo objemale. Potegnil jo je bliže k sebi. "In blaženo bi bila živela drug z drugim, John — pisala bi, iskala bi prigod in — in >t Čutil je njeno drhtenje in utrip njenih žil. Njen objem je postajal tesnejši. In spet sta začula skozi valove njenih las tik-tik-tik njegove ure. Čutil je, kako mu sega v žep. Še trenutek in je držala uro v roki, tako da ji je padala luč svetiljke na številnik. "Čez tri minute bo štiri, John." Ura ji je zdrknila izmed prstov. Vzpela se je, tako da ga je držala z rokami okoli vratu. Njiju obraza sta se dotikala. "Dragi John, ali me ljubiš?" "Neizmerno srečne j s i sem pred obličjem smrti, nego sem bil kedaj poprej," je zašepe-tal. "Jana, srčece zlato, ne razstaneva se. Odšla bova — skupaj. Vso večnost mora biti tako, kakor je zdajle — vi in jaz skupaj. Pravljičica moja ovijte me s svojimi lasmi — tesno me ovijte!" "Tako — in tako — in tako- / le, John! Privezala sem se k vam, pokopani ste v mojih laseh ! Poljubite, me, John !" In nato je vstala divja, strašna groza velike zapušče-nosti in ga je objela vsega. Ja- nin glas je zamrl v šepetajoče sopenje. Ustnice, ki jih je poljubljal, mu niso več vračale poljubov in njeno telo mu je težko, težko počivalo v naročju. V svoji zapuščenosti je bil vendarle hvaležen Bogu, da jo je v teh poslednjih trenutkih obdaroval s pozabo. Z obrazom pritisnjenim k njenemu obrazu je čakal. Zavedal se je, da ne gre več za minuto, ampak za sekundo — in v teh sekundah je molil, dokler mu ni skozi vlažno gmoto njenih las z jasnostjo mrtvaškega zvonca zazvenel glas male ploščice v njegovi uri, ki je bila štiri! Tuji svetovi bi bili mogli razpasti v prah, zgodovina kraljestev in držav bi se bila utegnila začeti in končati in pokolenja ljudi prehoditi pot od zibelke do groba v teh prvih, kakor stoletja dolgih sekundah, ko je Aldous zadrževal dih in čakal, da se izpolni napoved ure, ki je ležala na tleh votline. Ni se zavedal, kako dolgo je čakal, niti ni mogel presoditi, kako dolgo je stiskal Jano na svoje prsi. Sekunde, minute — in spet mi- 6905-07 SUPERIOR AVE. 6022 BROADWAY, blizu Cleveland Worsted Co. 404 E. 156th ST., blizu Waterloo Rd., A. Kasteric, Mgr. Prva, najstarejša, največja ifn najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Frank Hawks je izdelal letalo, ki bo menda najhitrejše na svetu. /z Washingtona, D. C. je priletel v Neiv York v 48 minutah. S tem letalom upa doseči 875 milj na uro, kar se pravi že precej stopit. Kupite vašemu dečku po meri narejeno obleko kot graduacijsko darilo. Naj si vzorec sam izbere. PO MERI NAREJENE OBLEKE IN POVRŠNIKI $19.75 in $22.50 END HLAČE, po meri, $3.50 TRI TRGOVINE "ti*. j. -umi,; Izmed 56 k o ti grešnikov Zed. držav ki so pred '20, leti glasovali proti vojni, so samo trije še vK poslanski zbornici in to so: Harold Kn%tson iz Minnesote, George Norris iz Nebraske in j Ernest Lun-deen iz Minne-sMe. Na levi pa j | vidite Jeanette ; Rankin iz Mon-i tune, ki je bila edina ženska \ kongresnica, ki ; je volila proti temu, da bi šle Zed. države v svetovno voj-i no.