Številka 133. Trst, v torek 15. maja 1906. Tečaj XXXS. Izhaja vsaki dan . i ob neaeljab m piauM oc 5. uri, ob ponedeljKib ob 9. uri zjutraj. TV-anilčne številke se jrodcjajo po 3 nvč (6 stotink) v mnogih tobnsaraah v Tr*ta in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju" £t. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. i" ne ojrlasov se računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke mm|; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; -mrtnice. zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka nama vrsta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema iusemtni oddelek uprave jnoat". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Glasilo političnega društva Edinost' za Primorsko. V ediuoati je moč! Naročnina znaš * za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece B K. — Xa naročbe brez doposlane naročnine &e uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo-Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listi. UREDNIŠTVO: ul. Glorgio Gnlatti 18. <>*:irodnl domu Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO JINA. Lastnik konsorcii lista ..Edinost '. — Natisnila tiskarna konsorcija -- - " — • " 18. lista ..Edinost" v Tratu, ulica Giorgio Galatti št. ^^ Poštno-hranilnični račun št. 841.fio2. _ TELEFON itov. 1157. - 7 (Dopis.) Kakor že naznanjeno, sklicalo je ..polit, .iništvo za Slovence in Hrvate v Istri" za neti Ijo ti. t. m. političen sestanek v Podgradu ..Nar. doni"4. < >1) 11. uri dopoludne je pozdravil po-laščenec polit, društva, gosp. Slavoj J u k o. mnogoštevilne udeležence, na kar je hil enoglasno izvoljen predsednikom shoda č. i _•. nionsignor A n t o n Koga č. Zahvalivši i . /a izkazano mu čast. je predsednik podal j 1 -t'tlo navzočemu ti. poslancu Matku M a n- ^ lir u, katerega je zbrano občinstvo pozdra-j vil > z navdušenimi rZi vio"4-klici. Poslanec g. Mandić se je na to zahvalil navzočim, da so se odzvali vabilu v nepričakovano velikem številu; dvorana se je bila i..'Mireč med tem časom tako napolnila, daje ljudstvo stalo na dvjrišču in je pri oknih i. -lušalo. Posebno hvalevredno je, da je bila navzoča vsa domača inteligenca, izvzemši na-it'ga župana, ki ga povsodi pogrešamo ob takih prilikah. Posl. Man(lić je sporočil na to pozdrave svojega druga posl. Spinčića, ki je bil zadržan radi volilne reforme in ie moral ostati na Dunaju. (Klici: Živio g. Spinčić !) Na to je razlagal poslanec v poljudnem iiovoru volitve za občine, dežele in državo, koliko poslancev se voli. in je dokazal s številkami, kako gorostasne krivice se gode nam Slovanom, posebno v naši Istri, kjer nas je 11.: 11 dve tretjini Hrvatov in Slovencev, a smo v-led krivičnega volilnega reda izročeni na milost in nemilost našim nasprotnikom. (To v mora spremeniti.) Dela se v državnem : ru na to, da se uvede splošna, jednaka in i volilna pravica. Naši nasprotniki so seveda proti temu, ker vedo, da zgubijo s tem >vnjo premoč. Njihovi vodje so se sicer zgla-li za volilno reformo, ali pod pogojem, da o«. .mejo v posesti kakor do sedaj. (To ne >me več biti !). Mi vsi moramo delati na to. L se odpravijo volitve potom volilnih mož (Tako je), da bo vsakdo sam naravnost in tajno volil poslanca. (Tako naj bo !). To bo za nas velike važnosti. Naši nasprotniki se sklicujejo na svojo rimsko kulturo, a kako naj imamo mi svojo kulturo, ko nam odrekajo v> ko mrvico prava. Sicer pa vidimo vsi njihovo ..kulturo !"* Prav nič nimajo ražloga, da se ponašajo žnjo. Sledove njihove rimske kulture pa r a v n o mi danes občutimo n a j b o 1 j. Prišli so v aaše kraje, jih vladali, opustošili naše - > z <1 e in izsesali deželo. Konečno je govornik prečital resolucijo, ki so jo vodje sklenili meseca marca v Trstu. ) Mi smo sicer že podali kratko sporočilo o em lepem shodu, ali na posebno prošnjo priubču-jftno tudi tu došli nam obSirneji dopis Op. ured. PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. —Nad .ljev,« in dovršil I. E. Tomić. Prevel K. C—6. Kaj, Angelija je tu ? je vprašala kraljica. vzravavši se v naslonjaču. I )a, svetla krona ! - In ti si govoril žnjo ? Nekoliko hesed skozi mrežo okna ^ojcga, pod katerim se mi je oglasila s po-j znano pesmijo. — Pazi. da te pesem tega ranega slavca zavede v pogubo! je rekla kraljica očitno trčenim glasom... Ali ne odnehaš od ženice z deklico, ki jej je bila vsa rodbina vele-I'zdajica ?... Berislav je molčal ! O tej rodbini je imel (>n ilnig pojm; na, ni maral prigovarjati ^odbi kraljičini, ker je vedel, da ne bi nič lo. Resolucija je bila vsprejeta enoglasno, z navdušenjem in med „Zivio*4-klici. Predsednik je vprašal nato, da-li želi kdo izmed množice g. posl. kaj vprašati, ali ima kdo morda kako prošnjo. Hrvatin iz Starada, je prosil, da bi se vendar enkrat že razdelili skupni gozdovi. Sedanje stanje je prava muka za posestnike, ko dostikrat pri tolikem posestvu trpijo na pomanjkanju drv. Poslanec Mandić je povedal, da deželni zbor že dve leti ne zboruje in da mu tam ni možno ničesar storiti; pač pa, da bo prošnjo priporočal na pristojnem mestu privatnim potom in rad stori vse, kar mu bo le možno. Jenko je prosil na to posl. da bi se isti potegnil za to stvar in naj bi pri šumskih oblastih posredoval, da se gozdni zakoni ne bi izvrševali tako kruto in strogo. Vlada sama sebe bije po zobeh s svojimi strogimi naredbami. Na eni strani vzdržuje za drag denar v Podgradu sadni vrt, iz katerega daje deloma brezplačno, deloma proti znižani ceni sadna drevesa posestnikom in pomaga s tem k napredku sadjarstva. Na drugi strani pa n. pr. letos vas Podgrad vso zimo ni smela posekati niti enega dreva. Ljudje so si seveda pomagali, kakor so vedeli in znali, in so posekali vsa sadna drevesa, da le ne poginejo od zime. Priporočal je torej g. posl., naj to ve-levažno stvar predloži na pristojnem mestu, kar je g. poslanec tudi obljubil. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je zaključil predsednik zborovanje. Občinstvo je pozdravljalo odhajajoče predsedstvo z navdušenimi ..Zivio^-klici"4. Iz Hrvatske. Hrvatska in ogrske narodnosti. Od neodvisne ogrske strani pišejo rIn-form" : Poraz takozvane hrvatske, v resnici protihrvatske vladne stranke je posledica uničenja liberalne stranke ogrske. Liberalna era Kliuen na Hrvatskem je minula, kakor liberalna era Szell, Tisza. Ko se na Hrvatskem uvede enkrat splošna in enaka volilna pravica, potem bo pravo hrvatsko zastopstvo tako močno, da bo v ogrskem državnem zboru s zastopniki nemadjarskih narodnosti tvorilo močno trdnjavo proti čisto madjarskemu sistemu kabineta \Vekerle. Pogoj je le, da dobijo nemadjarske narodnosti na Ogrskem po splošni volilni pravici še močneje zastopstvo, nego so je dobile na pravkar izvršenih dr-žavnozborskih volitvah. Že danes je opažati, kako si hoče Apponvi pridobiti prijateljstvo Hrvatov, samo ako se ne pokažejo sovražne narodni ideji, in kakor se hoče bodočo ogrsko večino pridobiti kakor novo vladno večino. Hrvatje zamorejo sedaj staviti pogoje in treba da jih stavijo, izlasti ako poj de za tem — in to pride — da se spremeni tudi hrvatsko-o<;rska nagodba. — Moj trden sklep je — je nadaljevala Marija —, da te napravim zvestim podanikom naše krone, ki bo v stanu nositi naj veča dostojanstva kraljevstva. Ali v to treba, da zatreš vsako sled. ki bi spominjala, da si kedaj spadal v tisto prokleto družbo. Zato ti pravim zopet : izbij si iz glave ženitev z deklico Horvatove krvi. To želi tvoja kraljica, to ti zapoveduje. — Kraljica! — Ne govori nič. je zakričala Marija, skočivša iz naslonjača in je položila roko na usta Berislavova. Danes nisi pri pravi pameti. sladki spomini mladosti so omamili za hip tvojo dušo, ali to so le mamljive sanje... Osvesti se, Berislav ! Zrel mož si, moreš hladno soditi, ako hočeš... Mladeniška ljubezen mine... veruj mi... a sjaj in bogatstvo ostajata... Poslušaj me... ne hodi od mene..., ker jaz hočem, da ti ostaneš pri meni... Zakaj gledaš tako temno V... Vedi... Zvezda Gorjanskega je ugasnila... tvoja se je poro-pila ob zadnji njeni iskri... Razumi me, Berislav. Vsa moja milost, še več nego milost pripada — tebi!.".. Princ Hohenlohe na delu. Ko je novi načelnik avstrijske vlade prišel na Dunaj in začel svoje konference z raznimi parlamentarnimi odličniki, smo bili rekli, da si je princ Hohenlohe izbral ravno naobratno metodo, nego se je je poslužil njegov prednik baron Gautsch. Ta je predložil svoj načrt za volilno reformo in potem se je j začel pogajati s parlamentarnimi skupinami. Princ Hohenlohe pa se je hotel prej informirati — in zato so imele njegove konference s parlamentarci le informativen namen — in potem še le stopiti pred zbornico s svojim programom za volilno reformo. Konference so dovršene in v današnji seji zbornice poslancev poda že baje princ Hohenlohe svoj pro-granmi govor. Kar se tiče razpoloženja v strankah po nastopu princa Hohenlohe, se zatrja od mnogih strani, da se je isto nekoliko zboljšalo. Izlasti na strani Poljakov — kjer so bile največe težave za barona Gautscha — se je baje razpoloženje precej spremenilo na bolje. Nekateri hočejo celo vedeti, da smo že prav blizu sporazumljenja med vlado in Poljaki. Pa tudi na pogajanjih s Čehi je baje princ Hohenlohe že nadvladal najkritičnejo točko in se bodo Cehi baje držali kompromisa, ki so ga bili sklenili z baronom Gau-tsehem. Cim bo doseženo sporazumljenje s Poljaki. pride tudi vprašanje parlamentariziranja ministerstva v razvoj. Tako bi stali torej — če imajo vse te vesti kaj podlage — pred izboljšano situ-vacijo. Drobne politične vesti. Otvoritev s i m p 1 o n -s k e g a tunela se bo vršila dne 19. t. m. Tem povodom se v Briegu sestaneta italijanski kralj in švicarski predsednik. Vršile se bodo o tej priliki tudi različne slovesnosti. Turčija in Anglija. Na ukaz sultanov so se turške čete umaknile iz prepor-nega ozemlja v Tabali. Domače vesti. Mestni svet ima jutri v sredo ob 7. uri zvečer svojo VI. javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika V. javne seje. ti. Poročila, 'i. Predlogi v stvari prošnje tržaške tramvajske družbe radi stike tramvajske mreže z novim kolodvorom na Campo Marzio. 4. Predlog načrta za parceliranje zemljišč tab. št. 9, 30, 32 in 188 v Spodnji Kjarboli. 5. Predlog za napravo živinskega trga na Opčinah. 6. Volitev upravnega sveta občinske plinarne. 7. Volitev treh členov mestnega sveta v deželno komisijo za varstvene odredbe proti požaru v gledališčih in drugih javnih zbirališčih. IV. glavna skupščina ..Zveze slovenskih pevskih društev" se je vršila mi-nolo nedeljo predpoludne v poslopju „Glasbene Matice1' v Ljubljani. Zastopanih je l>ilo 21 pevskih društev. Predsednik prof. Anton S t r i t o f je v prisrčnih besedah pozdravil odposlance in je zaželel današnjemu pevskemu parlamentu najboljši vspeh. Zaželel je, da bi ti odposlanci zadobili novih impulzov, novih misli, da bi potem vsak v svojem društvu vzbujali veselje do petja. Število v zvezi stoječih društev je že častno, 39 jih je. Toda želeti bi bilo, da bi vsa slovenska pevska društva pristopila k zvezi, da bi se do prve velike skupne pevske slavnosti ogrela za „Zvezo" vsa društva. Odbor je marljivo vršil pripravljalno delo za povzdigo slovenskega petja na umetniško višino. V ta na ni e n se imajo otvoriti kur z i za p e-v o v o d j e i n pripravlja se tiskan pouk za iste. Kolikor le možno naj se zboljša petje v umetniškem pogledu in zasnuje naj se stroga pevska organizacija kakor je n. pr. sokolska. Na to so sledila poročila tajnika D r a- gotina Šebenika, blagajnika Ivana Dražila upravitelja evidence slovenskih pevskih društev S 1 a v o j a L e b a r j a. Vsa tri poročila so bila sestavljena izredno skrbno in trudoljubivo in se je vsem poročevalcem izrekalo glasno priznanje. Na to je prišel v razpravo predlog p e v- s k e g a društva ,.K o 1 o'4 v T r s t u, da bi „Zveza*4 izdala tiskan, lahko razumljivo sestavljen pouk, kako naj pevovodje podajajo teoretični in praktični pouk. Ta predlog je utemeljeval predsednik „Kola-1, g. a k s o | C o t i č v daljšem govoru. Govornik je omenjal uvodoma izreka nekega pevovodje od periferije po sinočnjem koncertu „Glasbene Matice*4. Dotičnik je menil namreč : „Vsakokrat, ko sem čul ta divni zbor in videl vodjo in mojstra Hubada, polašča se me žalost in obupujem. Ob takih prilikah vidim še le, kako daleč daleč smo zaostali v pevski umetnosti.14 Ta izrek je velekarakterističen in poučen. Izrazito označuje resnično dejstvo, da imamo še ogromnega dela pred sehoj, predno bo naše petje — mislim povprečno, seveda — vsaj na višini relativne dovršenosti. Dalje je govornik izvajal, da je prvi pogoj za povzdigo in izboljšanje slovenskega petja ta, da zbor naših pevovodij po vseh slovenskih krajih povzdignemo do neke razmerne dosegljive višine usposobljenosti. Ce je pevovodja sam brez vsake teoretične naobrazbe : kako naj podaja drugim, česar sam nima V A dokler ne bodo naši pevci, ali vsaj dobršen del njih, vsaj kolikor toliko teoretično naobraženi, ni pričakovati napredka kakor si ga želimo vsi. Ali še na nekaj treba opozoriti pevovodje: da ni dovolj, ako so le strokovni učitelji petja, ampak oni morajo biti tudi p eda g o g i, v z g o j e v a t e 1 j i pevcev. Marija je krčevito prijela roko mladega kneza, on pa je stal nem, povešene glave, kakor da je iz kamena. — Hočeš-li, dft se še bolj ponižam, Berislav ? ga je vprašala strastna žena, sti-snivša s silo kneževo roko. Bolna sem, slaba... morda me* celo obžaljuješ ? ! Nikari, nikari! Moja duša je močna — trdna je volja v meni! Jaz ozdravim — — ne boj se, vitez moj !... Cim se preporodi narava... povrne se tudi zdravje va-me... jaz občutim to... in komaj pričakujem te srečne dobe. Tedaj pojdem k morju, v tvojo domovino... a ti me boš spremljal tjakaj, samo ti, Berislav ! — Enkrat že si rešil življenje moje... reši je še v drugič, prosim te. zaklinjam te !... — Da te spremim v Dalmacijo ?... Pripravljen sem drage volje, svetla krona... Angelija ti bo stregla kakor rojstni sestri... — Ne, ne ! — je vzdignila kraljica roko, kakor da se česa brani. Ne potrebujem je — ne, ne potrebujem. Mari si preslišal, kar sein ti govorila dosedaj... Zapustiti jo moraš! Za vedno... ! — Nikdar! ie zaklical Berislav in kri mu je udarila v obraz, a očesi sta mu za-plamteli! Čuj me, kraljica, nikdar! — Ne, nisem čula ničesar... nočem ničesar čuti!... Rekla sem ti že, da danes nisi pri pravi pameti... Idi sedaj... Cul si vse in veš, kdo se trže za srce tvoje ! Prespi neumni zanos duše... fantazijsko omamo! Idi Berislav. In prijela ga je za obe roki, stisnila ju živo in se obnila proti oknu. Dve veliki solzi sta jej kanili po uvelem obrazu. — Berislav se je poklonil in hitro izšel iz sobe. — Ko je kraljica Marija čula. da so se vrata zaprla, ogledala se je po sobi, klonila v naslonjač, potisnivši goreči, solzami napo-jenimi očesi v beli svileni robec. — A, čemu sem kraljica V je vzdahnila Marija, čemu so mi vse te države, vsi ti nešteti podaniki, ko sreče, te pustolovke, ki jo uživa najsiromašneji kmet, ne morem ukloniti pod svojo oblast... Odbil me je, oh. videla sem to danes jasneje, nego kedaj poprej... Zopet je vstala. — Nič za to... jaz vendar ne odneham... Kaplja za kapljo iz-dolblja tudi najtrši kamen, in moje besede Stran II. »EDINOST« št. 133 V torek, dne 15. maja 1D(M» Mnogokrat je od osebnih svojstev pevovodje. od načina njegovega postopanja, od njegove taktike zavisna vsa usoda dotičnega pevskega zbora. Dogajajo se slučaji, da pevovodja, ki bi bil sicer kakor strokovni učitelj, kakor glasbenik, popolnoma na svojem mest«, postaja vzrokom razpadu zbora. Ali je brez vsake energije, da ne more vzdrževati neizogibno potrebne discipline, ako pa preti-ruje v strogosti, postaja neznosen in tako odbija pevce, da mu izostajajo eden za drugim. Pevovodji treba torej pravega takta, on mora biti tudi pedagog. In to ni labko izlasti pri tistih pevovodjih na deželi, ki so samouki, ki niso uživali ne teoretičnega pevskega pouka in ne tistega pouka, ki ga daja bolj razvito socijalno življenje. Pouk, ki naj bi ga izdala j.Zveza". naj bi dajal pevo vodjem navodil, kako treba postopati, da razpolaga pevovodja s strogostjo, ki sili v spoštovanje in disciplino, in ne s strogostjo, ki odbija in ubija v pevcih veselje do učenja. Po tem govoru g. Cotiča se je vnela živahna in velezanimiva debata, katere so se udeležili gg. : d r. T u m a, prof. H u b a d, p r o f. M e r c i n a, C o t i č in p r o f e s o r S t r i t o f. Nekoliko iz te debate in ostalo poročilo podamo jutri. Tu naj podamo za danes še rezultat volitev v upravni odbor „Zveze*' za leto 1906—1907. V namen dogovora je predsednik prekinil sejo in so bili potem izvoljeni z aklamacijo ; predsednikom : profesor Anton Š t r i t o f; njegovim namestnikom : d r. Vladimir R a v n i li a r ; zveznim pe-vovodjom : koncertni vodja Matej Hubad; njegovim namestnikom : H i 1. B e n i š e k ; tajnikom : D r a g o t i n Sebenik; njegovim namestnikom : Ivan K o c m u r ; blagajnikom : Ivan Dražil; njegovim namestnikom : F ran Golob; voditeljem evidence slovenskih pevskih društev: Rado S t u r m ; njegovim namestnikom : S 1 a v o j L e b a r : odbornikom : Ivan Zirkel-b a c h. Izvenljubljanskiini odborniki pa : za Trst : M a k s o C o t i č ; za Gorico : prof. Ivan 31 e r c ina; za Stajarsko : d r. A 111 o n S c h \v a b in Fran Z a c h e r 1; za Koroško : Valentin S t a n g e I. (Pride še). Izjava. Podpisana soproga pok. Frana Bukovič je slučajno čitala zadnji „Rdeči p r a p o r" v katerem se pišejo neresnične vesti o mojem možu ; dopisnik bi hotel svetu dokazati, da je bil moj pok. Fran socijalist in kakor tak nasproten razvitju zastave v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu" v katerem je več let [kakor ud in odbornik marljivo deloval. Jaz pa, ki sem svojega moža najbolje poznala, izjavljam, da sva se žnjim, ko je bil še zdrav, mnogokrat pogovarjala o tej zastavi in petindvajsetletnici. In on, ki je bil toliko vnet za društvo, je rekel, da ne vidi ure. da bi tudi naše društvo razvilo zastavo. A revež je ni dočakal. Njegovi tovariši v uradu še najbolje vedo, kakšen socijalist je bil Bukovič. Na zadnji uri je sam poklical duhovnika, kateri ga je spravil z Bogom. To je gola resnica, ki jo moram javno izja-v.ti. da se ne bo opravljalo po krivem pokojnika, ki ni nikomur storil zlega, ampak le dobro, če je le mogel. F r a 11 j a Bukovič 1. 1*. Na izletu v Dekani... Natlačeni nizkokolesni vlak istrske železnice nas je v nedeljo dne <>. t. m. še dosti urno pritresel zadenejo vendar enkrat v živec njegovega srca... Samo da ozdravim... Prokleta ta bolezen... Izmozgala me je do kosti... ali ne, saj nisem tako grda... Nisem ! Stopila je pred veliko zrcalo in ogledovala samo sebe. — lvdor bi rekel, da sem grda, lagal bi... rekla je samoljubno, tešeča se s tolažbo obupanih bitij, ki jih je že ves svet nehal tolažiti... Še plamtita moji ognjeni očesi, a lici se rudečita... čudno, kako rudeči sta... Ah, le zdravje, zdravje!... Močan, dolg ka-šelj jej je zaustavil nadaljnji govor. Na pol obnemogla je klonila kraljica v naslonjač. Tiho in previdno so se odprla vrata kraljičine sobe in prikazala se je dvorjanka Ana Gvulahazova. — Je-li slabo tvojemu Veličanstvu ? je vprašala gospica pokorno. — Ah, ti si to. Anka ? je odgovorila kraljica pokašljevaje. Pojdi sem. drago dete!... Sedi poleg mene, želim govoriti s teboj. — Tvoje veličanstvo je vedno polno milosti — je rekla dvorjanka sedši poleg kraljice. (Pride še.) na postajo Dekani. Dolga vrsta tržaških in j izventržaških izletnikov se je pomikala veselih | obrazov proti vasi. Pred vasjo sta nas po-j zdravili društvi rZrinjski" in „Prešeren*, ča-j kajoč nas s trobojnico in godbo. Godba je ( zaigrala, če se ne motim, — rMein Oester-, reich..." Ne morem sicer trditi, da to ni lepa skladba, vendar pa menim, da bi se bilo bolje ustreglo z vsakim slovanskim komadom. Kako da se je zvršila slavnost pevskega društva „Zrinjslri*, to je bilo že povedano v eni zadnjih ».Edinosti* in zato se omejam le na odhod. Popoludanski izletniki pevskega društva „Kolo* smo se sešli končno z jutranjimi. Zmučeni od slabe in mnogounie poti so došli šele ob zvršetku koncerta. Podali smo se skupno v krčmo. Tam si je privezal vsak svojo dušo ob zadovoljivi postrežbi; nato smo pa zapeli nekaj zborov. Ali, ker- rLuka Matija* nič ne čaka, podali smo se precej zarano proti kolodvoru. Skozi vas smo peli krepek zbor, kar je najbrž podžgalo neke pred nami idoče fante, da so začeli v enomer po-pevati neko laško pesem. Ko smo jih prešli, pak smo videli njih pravoslovenske obraze... Tužna Istra ! Srebrna mesečina je ležala tedaj po tebi in pod košatim temnim zelenjem so sanjarile črne sence. Nobenega vetriča ni bilo čutiti, nič življenja... samo iz tvojega zelenja nam je dnhtel opojen vonj..,! Čakali smo na nalem kolodvoru, skoro v dvomu, da spravi vlak nas številne izletnike v svoje predale. Zato so se najbolj boječi postavili po ozkih tirih in nekako radovedno čakali na vlak. Kar sem začul prav tik sebe govoriti laški. Ozrl sem se... da bi te bes, zopet slovanski tipi dveh gospic in ene gospe ! Da bi prišel v razgovor ž njimi sem namenoma glasno opozoril tovariša na to čudo. In glej : gospa mi je takoj podala svoje opravi-čenje, češ, da ena gospica ne zna drugega nego laški... To se mi je zdelo skoro verjetno in gospa mi je razkrila, da je oče dotične gospice — Slovenec ! Tu se me je lotil opravičen gnjev... Hotel sem še nadalje govoriti, ali vlak, ki je bil že 11a vidiku, je iiapravii konec pogovoru. Taki so nekateri stališi! Naj ostrejša graja je zanje premiki! Mesto, da bi otroke vzgajali v materinem jeziku, pa jim ga nadomeščajo popolnoma s tujim jezikom. Kateri otrok je več vreden : ali ta, ki zna le laški in ne more zunaj Trsta niti občevati, ali oni, ki zna najmanj po dva jezika ? ! Naj navedem dva meni poznana slučaja. Otroci so imeli slovenske stariše. Oče je bil strasten Lahon, mati pa tudi ni bila boljša. Otroci so dorastli ob sami laščini. Oče je med tem umrl, mati pa živi sedaj pri starejšem sinu, dočim se druga dva otroka niti ne zmenita zanjo. Sin, pri katerem živi, se je pozneje sam priučil slovenščini ter je že večkrat obsojal neumnost lastnih starišev. Z materjo občuje na njena stara leta skoro izključno slovenski ; vendar pa se ni mogel čisto otresti usiljenega tujinstva in vzel je za ženo — Laliinjo. No, sinaha in tašča se kaj slabo razumeta... V drugem slučaju je odgojil slovenski oče sina v laščini; mati je bila že zdavno umrla. Sin se smatra pravim Lahom in očeta sramoti še celo v javnosti, češ, moj oče je — „ščavo*. Oče je prišel sedaj do bridkega spoznanja, ko so ga upognila leta, a on ne upogne sina nikdar več ! Vzgojil je sina brez domovinske ljubezni in s tem nekako tudi brez ljubezni do sebe. Mnogokatere stariše krije morda že dolgo črna prst, ko se jih otroci še spominjajo, češ, naši stariši so bili — „ščavi**, ali pa: neumni kakor noč, da so nas naučili le tuji jezik! K i r i 1 o v. Brez dodatka priobčujemo tu, kar priobčuje rO mladina" o celjski slovenski gimnaziji : Slovenska spodnje-štajerska zgodovina nam pripoveduje, kakih bojev ie bilo treba, da so Slovenci dobili svojo nižjo gimnazijo v Celju. Mnogo so Slovenci takrat pričakovali od tega zavoda, a žal, niso se izpolnile vse nade. Dokler je bila v Celju samo nemška gimnazija, se je slovenskim dijakom razun par izjem slabo godilo nekoliko vsled nemškega učnega jezika v nižji gimnaziji, še bolj pa vsled nacijonalne ragriženosti nekaterih nemških profesorjev. Pričakovali bi, da bo na slovenski gimnaziji bolje, a ni vse, kakor bi moralo biti. To kaže statistika. V prvem razredu je učni napredek še precej povoljen. Slabše je v II. razr. a, v katerem je bil > koncem prvega semestra tekočega šolskega leta 29 dijakov, od teh jih je padlo 10. Še slabše je v III. j Razpečevalec ponarejenega denarja' razredu, ki je štel koncem semestra 56 učen- Aretovan je bil 31-letni Abraham T., doma cev. padlo jih je 23, najslabše pa je v IV.! iz Castello di Condino v Italiji, ker je bil nu razredu. Od 28 učencev jih je padlo 12, t o-j sumu, da ponarejuje denar, oziroma, da iste-i rej skoro polovica! V tretjem razredu i razpečuje. In res so našli pri njem o jn-t-se kaže slab uspeh pri latinščini, temu se \ kronskih srebrnjakov. o katerih je dejal, da pridruži pretirana strogost profesorja matema- jih je našel na cesti. Našel da jih je sedem. matike. slaba stran skoro vseh matematikov. Kje naj'iščemo vzrokov tako slabih rezultatov ? Ne da se trditi, da bi bil slovenski dijak slabo nadarjen, kajti večina dijakov na tej gimnaziji je z dežele, odkoder prihajajo dečki, ki so kazali v ljudski šoli največ nadarjenosti. Slovenski dijak tudi navadno ni len. Ako pa je len, ga dober pedagog privede zopet k pridnosti. Vzrok slabim vspehom torej ne more biti toliko na strani dijakov, kolikor na strani nekaterih profesorjev. Naj ne mislijo slovenski profesorji, da je v interesu naroda, ako puščajo v višje razrede le tiste, ki kažejo največ pridnosti v šolskih predmetih. Ob sistematičnem metanju, ki ga uprizarjajo zadnji čas nekateri profesorji v imenu pravičnosti — tega skoro ne moremo verjeti, da so jim pri tem pred očmi zlati ovratniki in zaslužni križci — pada med pleve tudi marsikatero dobro zrno, in pomisliti je treba, da je pri nas za vsakega količkaj zmožnega človeka, ki se je izgubil, pri maj h 11 e m številu naše inteligence večno škoda. Kako pa ravnajo nemški profesorji s svojimi rojaki ? Res v 111 a r s i k a t e r e m o z i r u bi bili lahko svojim slovenskim kolegom v vzgled. Saj ne zahtevamo protekcije, a 111 pak le p r a v i č n o-s t i i 11 vestnega upoštevan j aoni li t e ž k o č, s katerimi s e i 111 a boriti pred vsem slovenski dijak v Celju. Shod ^Slovenske ljudske stranke-* v Vipavi. V nedeljo se je v Vipavi vršil shod „Slovenske ljudske stranke". Shodu je predsedoval dekan Erjavec. Govorila sta na shodu dr. Šusteršič in g. Fran Lovrenčič, posestnik iz Vrlipolja. Bohinjska železnica. Danes pelje poseben vlak železniško osobje, namenjeno za postaje bohinjske železnice z Jesenic skozi Bohinj na Goriško. Svetovni poštni kongres, ki se vrši v Rimu, je na neki seji sklenil, da so teža pisma od 15 gramov poviša 11a 20 Angležki zastopnik je izrazil željo, naj )>i se poštnina znižala od 25 11a 15 st. Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam onih priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile me-«-.eca aprila 1906. v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so njih odpošiljatelji neznani. Tukajšnji uradni list priobči ta seznam v polnem obsegu. „Vjesnik družbe sv. Cirila in Metoda*. Družba sv. Cirila i Metoda za Istro je pričela izdavati list pod gornjim naslovom in sicer bo izhajal list po štirikrat na leto. Urednik listu je Viktor Car Emin. Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905 do 10. maja 1906. je prišlo v Opatijo 19036 oseb. Od 4. do 10. maja 1906. je priraslo 461 oseb. Dne 10. maja je bilo navzoč h 1434 oseb. Klementina grofica Lanthieri a Pa- ratico, edina hči Karola grofa Lanthierija se je minoli četrtek poročila v Gorici z Hermanom baronom Le\vtzow, častnikom nemške armade. a dva da je razpečal, vsacega za 2 kroni. Najbolji naočniki. Opozarjamo mw čitatelje na oglas z naočniki pod naslovom: „Delavci !*', ki se nahaja na IV. strani današnje „Edinosti". V trgovini z optičnimi predmeti v ulici Nuova št. 34 se vdobe po zdravniškem receptu najbolji periskopični naočniki, in sicer za osebe vseh slojev. Tobačna trafika v ulici Carlo Ghega je oddati potom javnega natečaja. C. in kr eskadra je dne 11. t. m. priplula v Kotor. Xa krovu je vse zdrav n. Pisma za c. in kr. eskadro je pošiljati v Pulo. Vojna ladija Panter" je dne 12. t. m. dospela v Ivobe, kjer ostane 8 do 1<> dni. Na krovu vse zdravo. Samomor. Predvčerajšnjim popoludu« ob 1. uri in pol, so našli 11a kateliškein ] -k pališču pri sv. Ani ležečega na ti L med grobovi 48 letnega slugo mestne šole v ulici Lazzaretto veccliio, Henrika Fuelis. Poleg njega je ležala na tleh mala stekleni i-ca, v kateri je bilo še par kapljic žveplene kisline. Mož je bil še živ. Eden občinskih redarjev gaje nemudoma s koleseljnom od\ -del v mestno bolnišnico, kjer so zdravniki poskušali rešiti mu življenje. A njihovi poškili so bili brezvspešni: nesrečni mož je ol> uri popoludne umrl. Pri njem so našli štiri pisma : eno je bilo naslovljeno njegovoj progi, eno magistratnemu asesorju dr. Roz/< eno ravnatelju šole. kjer je Fuchs službov 1. a eno je bilo brez naslova. O vzroku san • mora ni nič znano. Koledar tn vrama l>.iues: Sofija, devic i mučenica; Berislav ; Jaromira. — Jutri: Ivan Ne; -muk, lnucemc; Vukovoj ; Mladena. Temperatura včeraj: 1 b 2. uri popoludne -j- 23.5" Celaiu*. Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti in zabave. Iz pevskega društva ,.Kolo". Odi tega društva bo imel danes v torek ob H. O. Vogrič. Sviral in spremljal petje bo najbolji komunalni orkester iz gledali-r Verdi". Ker ima društvo s to lepo prireditvi mnogo stroškov, se uljudno opozarja slavni« občinstvo na lepi koncert, posebno pa -v enkrat bližnja bratska društva, da blagovoli na isti dan opustiti vsako enako prirediti v. Javna zahvala. Podpisani odbor izr< Tridesetletnica pri glavnem zastop- najiskrenejo zahvalo vsem. ki so že na kat« n si bodi način pripomogli, da je letošnji ».pomladanski koncert'1 tako lepo vspel. Zaliva-ljnje se izlasti še neutrudnim igralcem ii igralki in posebno še g. Sosiču kakor režiserju in igralcu za njegovo požrtvovalnost. Hvalo izrekamo in se priporočamo za bodo o naklonjenost našim zvestim podpornim člencm in slavnemu občinstvu, ki nas je vedno podpiralo in je tudi sedaj pokazalo z ogromno udeležbo, da uvažuje naše stremeče delovanje v prospeh in procvit narodne stvari. V Trstu, velikega travna 1906. Odbor pevskega društva rKolo". stvu banke „Slavije" v Ljubljani. Minolo nedeljo je praznoval g. ravnatelj I v a 11 H r i-b a r svojo tridesetletnico, odkar je prevzel glavni zastop banke rSlavije~ v Ljubljani. Tem povodom so se uradniki glavnega zastopa s svojim šefom na čelu zbrali v hotelu rIlirija" na skupni rvečer~. Razvoj banke r Slavij e" v naših krajih je tesno spojen z imenom Ivana Hribarja. Naše čestitke. Buffalo Bill-ove predstave. Tudi včerajšnji pi-edstavi Buftalo Bill-ove čete sta bili izvrstno obiskovani. Izlasti je bilo na predstavah mnogo tujcev iz vseh krajev Primorske. Predstavi sta se vršili po istem redu in z isto preciznostjo kakor v nedeljo. Posebno impozanten prizor se nudi, ko pridejo v začetku in koncem predstave v areno 11a konjih čete Indijancev, meksikanskih pastirjev, civilne milice ameriške, beduinov iz Sahare, strelci, metalci lasov, dva artilerijska topa, japonski samuraji, amerikanski zuavi, kozaki iz Kavkaza itd. Med jezdeci so se s svojimi produkcijami najbolj odlikovali kozaki. Danes sta dve zadnji predstavi in sicer prva ob 2. uri in pol popoludne, druga in sicer zadnja ob 8. uri in pol zvečer. Potem odide Buftalo Bill-ova četa v Ljubljano, kjer bodo v sredo dve predstavi. Darovi. Pri sokolski telovadni Akademiji preplačali so vstopnino sledeči gg.: .lak >1' Klemene 10 K, Gulič K 1.40, A. L. Ant. Godec po 1 K, Fr. Hmelak, Žiberna, Frani Rosmann, August Štular po 60 st., pri podaji sokolovih znamk gosp. N. N. 9 K. Družbi sv. Cirila in|Metodija v Ljubljani v prid kolekujejo vse svoje uradu« I spise z narodnim kolekom vsled sejmih ski< -pov občine : V-ič pri Ljubljani, Kog pri Središču, Kropa na JGorenjskem, Srednjavas v Bohinju, I>ol pri Krastniku in Krtina pr V torek, dne lf>. maja 1906. »EDINOST« štev. 133. Stran III. Ljubljani. Živele, ki ste se tako hitro vdale ilružbinim prošnjam. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. Z dežele. Ćestokrat čitamo po časnikih 0 samomorih. Morijo se večkrat bogataši, uri stok rat je, v visokih službah stoječe osebe, a morijo se večkrat tudi vbogi ljudje iz najnižjih slojev. Tako n. pr. se je te dni ustrelil na Dunaju general, ki je bil že i.ekaj let \ pokojen, in ki je svoječasno zasedal visoko službo na cesarskem dvoru. Pokopali so ga iako slovesno in veličastno. Xo, si bo čitatelj teh vrstic mislil, kaj njemu to mari, kar a z pripovedujem ? Prosim, nekaj potrpljenja, kajti nekaj mi je na srcu, ker ne znam, kaj in kako, in bi rad vedel razloge, zakaj se v mestu od cerkvene oblasti pri samomorih drugače postopa, nego na vasi ? Ako se je n. pr. v mestu umoril bogat ali vbog človek, i cerkvena oblast brez obotavljenja poko- 1 ava po cerkveno-katoliški navadi. Ako se j i je umoril bogat ali revni človek na vasi, i:,u cerkvena oblast zabranjuje navadni cerkveni pogreb. Niti mu ne zvonijo pri pogrebu, duhovnik ne gre ž njim in pokopavajo ga v i kem — nebogoslovljenem — kotu na mi-i dvoru. V mestu pa ni tako. Samomorilca 1 gatega ali ubogega — pokopavajo po cer-kveni navadi z duhovnikom in zvonenjem na i iirodvoru. Ako je bil samomorilec visok i' stojanstvenik, ga pokopava o celo jako v ivesno. Ravno tako pokopavajo na naveden rkveni način samomorilca — reveža — ni-l uniča. Jaz si torej usojam vprašati : zakaj ■ino postopanje? Zakaj cerkvena oblast koplje samomorilca visokega dos ojanstve-i :ka in bogataša v mestu po cerkveno-kato-Ii-ki navadi z velikim pompom in baš tako ■/nega samomorilca na primeren način, do-ii samomorilce na vasi pokopavajo brez ihovnika in zvonenja ? Ali niso mesta in vaši pred Bogom enake? Ali ni Bog za enak? Ali ni vera za vse enaka? Ali bi i morale cerkvene oblastnije za vse enako I stopati ? — Moje — sicer ne merodajno : i len je je, da 1 > i se moralo povsod enako II stopat i, to je samomorilca — bogataša ali \ >ogemu bi se moralo v mesto in na vasi miti in ga pokopati po običajni cerkveni i vali z duhovnikom, ali pa — ne! Dvojna i. m bi ne smela biti, kajti v»i smo od Boga ni \ -i smo pri Bogu enaki. Prosim, g. urednik pojasnila glede tega i ali M in stvar dobro pogodil ali ne. vanja generalnega štaba, včeraj zjutraj odpo-, to val v Eipel. Ogrska. BUDIMPEŠTA 14. Člen gospodske zbor-I niče grof Ferdinand Zicliv je imenovan pred- j sednikom nadzorovalne komisije ogrskega ver- ! skega in učnega fonda. Španska. MADRID 14. Ministerski predsednik I Moret in minister vnanjih stvari vojvoda Al-inadovar pripravljata načrta] trgovinskih po-godeb s Švico in Nemčijo. Načrta bosta v kratkem predložena ministerskemu svetu. Urednik obsojen. SOFIJA 14. Danes je bila razglašena obsodba prve instance prjti glasilu narodne stranke „Mir", ki je ministra Petrova in Šavova obdolžil, da sta se dala podkupiti. Odgovorni urednik lista je bil obsojen na mesec dni ječe in 200 levov globe. Hrvatski sabor. ZAGREB 14. (Ogr. biro) Na dnevnem redu današnje seje sabora je bilo konstituiranje zbornice. Starostni predsednik dr. Erazem Barčič je prosil zbornico, naj ga ne voli predsednikom, ker se to mesto ne da spraviti v soglasje z njegovim demokratičnim mišljenjem. Nato se je Jvršila volitev predsednika. Ko je bilo klicano-, ime bivšega bana, grofa Kliuen Hedervarv-ja je galerija protestirala. Členi „narodne stranke" so oddali bele listke. Porta se je udala. LONDON 14. Reuterjev biro poroča iz Carigrada : Na sporočilo angležkega poslanika, v katerem je izjavil, da je zadnja turška nota v obliki nezadovoljiva, je porta konečno sporočila, da vsprejme vse zahteve Anglije. Književnost in umetnost. „Balkanska vila", zbirka fantazija na -novu hrvatskih, slovenskih, srbskih i bugarskih pučkih popjevka. F. iS. Vilhar. Ciena 3 i. ime. Dragi naš jugoslovanski skladatelj po-v ul je našo glasbeno literaturo zi pet s 1 torico krasnih pesem. Ni nam treba mnogo l voriti o njih, kajti, kdo ne pozna našega Viiharja? Kakor njegove dosedanje, so tudi t pesmi komponirane popolnoma v narodnem duhu, glede preciznosti izvajanja posameznih l: sov in glede na ljubkost, preglednost in 1 i:ko razumevanje celote pa še prekašajo i Lgove prejšnje. Pesmi so vglasbene za me-; n zbor. Primerna razvrstitev solo-partij, mešanih in tnožkih zborov ter homofoničnih in polifo-m lih mest varuje skladbe enoličnosti. Skladbe so iako melodične in bodo gotovo i>—240.75, Francija K 95.45—95.60, Italija K 95.55-95.70. italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.27--117..'0, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 95.55—9I».t<5, ogrska kronska renta K 95.55—96.8-% italijanska renta K —.--.—, kreditne akcije K 888.— — 689.—. državne železnice K 680.-- 682.— Lombnrdi K 133— 135— Lloydove akcije K 755 — 760 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K' 302. 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1 2 50 Srbske —.— do — .— Dunajska borza ob 2. poo. piedvčeraj danes Državni dolg v papirju 100.65 100.70 „ n srebru 1C0.75 100.70 Avstrijska renta v zlatu 117 80 117.80 ▼ kronah 99.90 99.90 Avstr. investicijska renta 3 7«°/, 90.05 90/5 Ogrska renta v zlatu 4°,'0 114.J5 114.25 kronah 4° „ 95.65 95 65 n 3V. 86.30 86.30 Akcije nacijonalne banke lf60.— 16^5 — kreditne akcije 685.75 687.50 London, 10 Lstr. 240.60 240 55 100 državnih mark 117.25 117.30 20 mark 23.47 23.47 20 frankov 19.13 19 12 1< O ital. lir 95.55 95 55 Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka in londonska borza Pariz: (Sklep.i — Francozka renta 99.97. italijanska renta 105.75, španski es.erieur 96.W. hkcije ctomanske banke 65 S M enjice na London 251*5. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice — — Lombarde 142.— unificirana turška ren a 95.25 avstrijska zlata renta 99 05, odrska 4"/0 zlata renta 9".—, Liinderbank--, turške srečke 144.50, parižka banka 15 95, iialijanske meridijonalne akcije 821.—, akcije Rio Tinto 16.70 Trdna L o n d o n : (Sklep) Konsolidiran dolp 89.7/l6, ?rebro 31.—, I.ombardi 5.1/,, španska renta 95.— italijanska renta 105.— tržni diskont 3T 8, menjice na Duna_u 24.36 Mirna. Tržna poročila 14. maj*. B u d i m p e š t a. Pšenica is msj K 15 92 d < K 1594. rž za msj 1- —— do--, o es 7» m j rni K 18 20 do IS 2*2 koruza za maj K 13*36 do K 13 38. Pšenii a : ponudbe srednje, povpra*"*«ni pičlo, tendenca mrtva. Prnrfaia: 14.000 met stot., nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme : restanovitno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good Bverage za maj i 6 '.»• 8—40, navadna reelna 41- 42, navadna dobra 43—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za maj 16.30, za junij 16.35. za julij li 50, za avjrust 16.65. za september 16 80, za oktober 17.10. — Mlačno. Vreme.: lepo. Havre. 'SHep.) Kava Santos eood average za tekoči mesec 45.50. za sept. 46 25. Mirno. N e w - Y o r k. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink nižje. — Prodbja: 7000 vreč. -101 01 O ■ 1 o " C ■ ci 0"-0i O t : C 11 01 o-—--—--- Tovarna pohištva "Mi ^HeksanOcr £evi jtfinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiša). ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cen«, da •• nI bati nobene konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Dutrovu oeatk brezplačno ln franke lOnOiiOiiOtiOiiOiiOiiOUOiiO.iOi Tujci v hotelu ,,BALKAN". Na novo so došli dne 13. maja: Robert Borschardt, zasebnik. RIGA: Bole-slav Haupt. učitelj. BRNO; Fritz Langenleld višji u jadnik. GODESBERG; Josip Grebing, potovalec. MAGDEBURG; Rosa Halin. zasebnica. D\ MAJ; Artur Kantil. posestnik. STETTIN; Jurij Mainsch, inžener, NORIMBERK; Dr. Kazimir Mozvnski, sodni pristav. GALICIJA; Alojz Polzi, trgovec, (!RADEČ ; Tadej Janovič z družino, trg., REKA; Ivan Dubravčič z družino, trg.. REKA; Bianca 1'adolini s sinom, zasebnica. MILAN; Fraa lvodela trg.. LJUBLJANA ; Andrej Batie z družino, trg., SARAJEUO; Josip Nodic, c. k. poštar, LITIJA ; Karol Mavlnik, e. k. major, GRADEC; Pravoslav liebek, c.'kr. živino-zdravnik. PAZIN; Dr. Anton Lokar, c. kr. notar. AJDOVŠČINA: Dr. .losip Ku-* ralie, zdravnik. PAZIN. Osebni kredit! S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom, dvornim, državnim in privatnim uradnikom, učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem, ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na '/4 — 25 let proti mesečnim 1ji celo- letnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebni kredit v smislu parižko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). 4<>/o! 4% ! H,f. 4°/o Realni kredit ! od 300 kron naprej na I.. II. in III. zasiavo za posestnike polja, obresti, hiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenolomov 111 vsake vrste zemljišč od 3/4 dela cenilne vrednosti. Stavbeni kredit'. Na gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih do gov. Menice in reeskompti in menjava akcep-tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno I Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in francozko-angležkih zavodih. Reference prve vrste ! Zahtevajte prospekt! — Priloži naj se znamka za odgovor ! MELLER L. EGY£D Budimpešta V. Kohdov-Utcza ID, lJ ^"rf—gga^oBBSfc agzasi n Sprejemajo ae makoTmu« deia tu p« « ===== posebnih načrtih. — ' mm- Jlnstman cenil brejplaCao in tnalo Tovarna pohištva == RflFflELčITALlfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij T R 8 T ulica Malcanton štev. 1 £ po melo nlakih cenah. IBB11 f i Anonimno društvo malih železnic v TRSTU 16. majem stopi v veljavo sledeči VOZNI EES s^Kamaii Odhod Z opčin : 5'31. 6'—, 6'53, 7'09, 7'3S? 7'4»r 8'03, 8'22? 8'3H. 9"09? 9 3or 10 05, 10*53. 11*41. 12-29. 1'07, 1*31, 2'05. 2*53. 3'33. 3 55. 419. 4 43. 5 07. 5 31: 5-55. 6-19, 6*58. 7'32, 7*55, 8*19, 8'37? 9*08. 9*44. 10*43, 11.31 popol. ozir. zvečer. Odhod z Opčin-Državna železnica: 5'26y 64-s, 7*28, 9.30, 1*03. 2—. 502, fi-33. 7*28. 8'32} 9*39 popol. ozir. zvečer. (Pride v veljavo z dnem otvoritve državne železnice) Odhod iz Trsta: 0*08. 6-44, 7*32, 7'56, 8*12, 8-44. 9'—, 9'L«, 943, 10'12, 10'44, 11*32, 12-04, 12-20, 1-08. 1'5<>, 2'28. 3'—. 3'32. 4*20, 4 44, 5 03. 5 32, 5*56, 6*20, 6*44, 7' , 7-32, 8'20. 8'44, 9'—. 9*32,?9-51, 10.20. U'32, 1210 pop. oz. zvečer. Samo ob nedeljah in praznikih vozi z OPČIX do 8*19 zvečer in iz ti-a della Caserma do 9*08 zvečer. Tovorni voz odhaja iz Opčin samo oh de'avnik h ob 8.54 predpoludne ter cnlrine iz vozarnega trga ob 9*56 predp. RAVNATELJSTVO. Serravallo-vo železnato kina vino9 za bolehne otroke in rekonvalescente. r Frowo6> voljo do Jedi, ntrjnje žeiodeo in ojačnje organizem, '^H Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v Vseh slučajih, kadar ]e treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano t 16 kolajnanri na raznih raztavah In z nad 3000 zdravniftkial spričevali. I. SERRAVALLO = CrsL = Stran IV. »EDINOST« štev. 133. V torek, dne I 5. mala 1 TRST — Samo Se danes — TRST Poćensi z nedeljo in potem ho na 14. in 15. maja ; Zemljišču WILDI ? lOuOLU, tli:o domače voiašnloe) Večerna predstava enaka popoludanski Buffaio Bi i i' s Wild West Zbor najdrznejših jahačev na svetu pod osebnim vodstvom in zastopstvom Polkovnika W F. CODY ,Buffaio Bili' DTTftfliTn DIH Je mojster streleev na konju v DUrUnllU BiLu svojih e dovitih strelnih v«j«L v b.zem diru ki jih izvaja ua svojem konju. 100 Indjancev in Severne Amerike Zgodovinska rerrodukcija z veliko predstavo divje vojne: Bitka „LITTLE BIG HORN -ov ali „Zadnji obkop Cnster"-jev Dve predstavi na dan ob vsakem vremenn. Prra irctoa ob 2l/2 ml — Druga predstav a oD B1/« z«eč. Vrata ee odprejo ob I.1/, >Q « Vstopnice k BUFFALO BILL: Sedeži K 2. — Sedeži s številkami K 4. — Rezervirana mesta K 5. — Lože K 8 (za osebo I.' — Otroci izpod 10 let plačajo polovico.---Dobiti je : rezervirane sedeže od K 5 in 8 počenSi od «.». uredne li., 14., 15. maja v knjigarni F. H. SCHIMPF (Borzui trg) V Vidmu n, v Ljubljani 16, v Zagrebu 17-18 maja. MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. NajmanjSa pristojbina 40 stotink. — Plača se takoj. Veiika zaloga koles (bicikljev) j germania in Ifazionale Koles na bencin »toeiklet) R0S3LER & JAUESM pri kolesih in motocikletoh potrebnih pritiklin w kolesarska šola mehanična Delatnica GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3 Najfinejše s * -T a n i Isiiaroflio wM\M posreflo?ani^ tjrJL A to-j @ Caro & Jellineš C* V bogahj zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jesl) ulica Nnava 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ^^ namizno in jedilno olje se vdobi pri narodni zalogi olja Trg Bariiera Štev. 3. Ivan Millonig, lastnik Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitiene kožne bolezni itd. se je povrnil in prevzel Svoj ambulatorij. i Sprejema od 12. do 1. in od 4. do 5. pop. TRST — ulica Saniia št. 2, I. n. — TRST Mehanična delalnica Aiarik Lantschnerl I zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa štev. 12 Ekdkluzivuo zastopništvo in zaloga Bvetovnoznane tovarne koles (bicikljev in motociklet) „St^ia" tvrdke Joch. Puch & Co. v Oradcu, kakor tudi ,8tyria" tvrdke Jooh. Puch g Jt Co. v Oradcu, kakor tudi P tu- in inozemskih tvrdk veliko zalogo pritiklin W Zaloga in vpeljava električnih zvoncev £ Sprejme KaKoršno si bodi pocravo v svoji streti. $ L- Nekoliko krojaških koj Pavel Zor ko na Opčinah. Dvorec Parcele krasen, na najlepšem in najzdravejem griču pri Trsta, proti jugu, obkrožen lepim vitcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati v ..Inaeratnem uradu Edinosti-'. obširnega zemljišča, nahajajočega se na enem najzdravejih gričev pri Trstu i ofjše g -edstvo " . Titi ve£k d fino ru-ercaticir -> obuvalo sjfcoJj £Ci ?iporoča vaevreauz in lakirane čevlje. DUNAJ, XIII .ti r O priliki birme! Cf) Ogromna izbera oblek za dečke in za otroke, moških oblek in površnikov. Blago za obleke na mero. ALL' UNIVERSO trg Carlo Glodoni štev. I v, K « K K K K © i U) <' ilS sestoječsi iz moža, žene in otroka, išče za pi.letje meblirono sobo v Miljah aH pri sv. Roku, in siier s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmaliui vrtom, bodisi tudi pri j kmečki družini. Uatmene ponmlbe ali pismene pod j „Kopeli" ..Inseratni urad En»» hiln . 31. decembra 1904. Zadružna glavnica (od krjih vplačano 5 i*f ZOO.OOO)....... Rezervni zakladi dobi kov .... „ zaklad proti v padanju vrednosti) javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1DU4...... Izplačane škode v vseh oddelkih o rnzn vrstnih kombinacijah, za glavnice, re ite p't življenja ai. po smrti zavarovancu, doto <.tr >k<>:h X )J> >■) 4 1 t 41f>4 8 {,i02.1b2 M-_V2M.5r>l ugodnih pogojih flvtorizirana mehanična delaln za inštalacije plina, vodovodov i tovarna aparatov za acetilensl i plin zapriseženega izvedenca JOSIPA JESGH TRST, ulica (lci Gelsi št. 7 Koncesijonirar.a od c. kr namestništva v Tr>tu 1 Bm~ Izvršila je že preko 200 inšiaiac _______ wvvrvwirvvvvrr vrvvvvrv . -vvvr' Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelcn in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI'" v ^Edinosti" ^m Najziravejs namizno vino je teran HHK Edina izključna zaloga CrlOV. S S VIT Z ulica Nicolu Machiavelli st. .'Ju Telefon 1007. „oLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovr»tnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j« ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s unanj&ujočimi M vplačili. Vsak dan ima po preteku petih let occcco pravico do dividende, oossoc „SI U avija Tzajsma zaramaloa baola t PrajL — Rezermi KM 31,865.386 89 K, izplačane oiEiosinmB: 82,737.15957 K. Po velikosti drugm Y*ajemna amrmrormlnica naše dr šare m raemkomi aloranako-narodno opravo. ▼M v^jaamla ««J«: Generalni zastop v Ljubljani, čeg&r pisaiae so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Žkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najbolj&i sloves, koder posluje Dovoljuje « čistega dobička izdatna podpore v narodne in obćnok >ri?tne namene.