Poštnina plačana t gotovim.
Leto XV., štev. 223
dpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teieton fit. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratni oddelek: Ljubljana Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica S t. 11. _ Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190.
ttačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Ljubljana, petek 28. septembra I934
Cena 2.— Din
Naročnina znaSa mesečne Din 26.—i Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teieton 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica St. 1. Telefon SL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Navdušen in triumfalen sprejem naše kraljevske dvojice na Bolgarskem
Sofija se je pridružila Beogradu in tudi s svoje strani potrdila južnoslovansko bratstvo — Stopetdesettisoč ljudi fe prirejalo našemu kralju in kraljici nepopisne ovacije — Sprejem je prekosil največja pričakovanja
Beograd, 27. septembra. AA. Nj. Vel. kralj in kraljica sta danes dopoldne odpotovala v Sofijo, da vrneta obisk bolgarskemu kraljevskemu paru. Nj. Vel. kralja in kraljico spremlja pole? dvornega spremstva tudi zunanji minister Bogoljub Jevtič.
Sofija, 27. septembra. AA. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta se danes ob 16. (po našem času ob 15.) v spremstvu zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča, maršala dvora generala Diml-trijeviea, prvega adjutanta divizijskega generala Milana Ječmeniča, ministra dvora Milana Antiča, dežurnega adjutanta generala Kostiča, polkovnika Pavloviča, kapetana Dogana in dvorne dame ?de. Milke Grujičeve pripeljala v Sofijo
Bolgarska prestolnica je sprejela Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo z velikim navdušenjem in iskrenim veseljem. Nepregledne množice ljudi so se zgrnile po sofijskih ulicah ter prirejale prekipevajoče ovacije jugoslovenski kraljevski dvojici, ki se je vozila v mesto v spremstvu Nj. VeL kralja Borisa in kraljice Ivane
ZM
Wm

mm

lunanja ministra govorita
Izjavi ministra Jevtiča bolgarskim ln ministra Ba-tolova jugoslovenskim novinarjem
Sofija, 27. septembra. AA. Dopoldne je bolgarski zunanji minister Batolov sprejel jugoslovenske novinarje, ki jim je izjavil: »Ali vidite ta svetli solnčni dan? To je pravi izraz razpoloženja bolgarskega naroda. njegove radosti zaradi prihoda Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofijo. Od tega obiska pričakujemo velikih koristi i za jugoslovenski i za bolgarski narod.
Povedal sem teh par besed izven okvirja oficielnega protokola, ki pri takšnih priložnostih pripušča mesto samo za izjave državnih poglavarjev. Povedal sem jih samo zato, da dam izraza navdušenju nad obiskom jugoslovenskega kraljevskega para pri bolgarskem kraljevskem paru.«
Sofija, 27. septembra. AA. Jugoslovenski zunanji minister Jevtič je dal bolgarskim novinarjem to-le izjavo:
»Zelo srečen sem. ker sem deležen visoke časti, da spremljam vzvišenega vladarja
kralja Aleksandra pri njegovem pomembnem obisku pri Nj. Vel. kralju Borisu. Od prvega sestanka naših kraljev, ki sta postavila zdrave in čvrste temelje vzajemnim odnošajem med obema bratskima narodoma, je jugoslovenska kraljevska vlada pripisovala velik pomen pozitivnemu razvoju teh odnošajev in je zmeraj iskreno pozdravljala vsako spontano pobudo, ki je spremljala delo odgovornih vlad naših držav. Vzajemna prizadevanja so rodila pozitiven rezultat. Naše neprestane težnje za okrepitev čim boljšega razmerja dokazujejo njihovo miroljubnost. Ves jugoslovenski narod enodušno spremlja svojega kralja v prestolnico kraljevine Bolgarije, z neomajno vero, da bo ponovno svidenje naših vzvišenih vladarjev še več prispevalo k zbližan ju in trajnemu prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo ter zagotovilo srečnejšo bodočnost obema narodom* -
em dveh narodov"
Bolgarsko časopisje iskreno pozdravlja prihod jugoslovenske vladarske dvojice in vidi v njem simbol zveze obeh slovanskih narodov na Balkanu
Sofija. 27- septembra. AA. Vsi današnji listi posvečajo tople članke prihodu jugoslovanskih eutverenov v bolgarsko prestolnico. V njih izražajo radost nad tem kraljevskim obiskom in upajo, da bo rodi' plodne rezultata v blagor bolgarskega in rugoeloveo.skega naroda.
Vladni list »Novi Dni« pravi v svojem pozdravnem članku na uvodnem mestu: Ta sestanek ni osebno delo, ni samo kraljevsko delo. temveč je v pravem pomenu besede narodno delo. Sorodna po krvi o-i pamtiveka in zbližana še bolj po skupnih gospodarskih in političnih interesih stojita jjgoslovenski in bolgarski narod pred novimi nalogami, ki jih bosta mogla uspešno rešiti le s politiko miru. prisrčnega prijateljstva in z vzajemnim prizadevanjem. Sestanek dveh dvorov je dragocen prispevek k temu delu miru ter resničnemu in trajnemu zbližanjj med obema bratskima narodoma. Bolgarski narod in dvor sta pripravljena. da sprejmeta v bratskem objemu vzvišena gosta. Duše so v zanosu radosti in iz naiboli oddalienih krajev naše države nam bodo zvenele v prestolnico prisrčne želje bolgarskega naroda: »Dobrodošla. draga go6ta!«
»Zora« prinaša uvodnik pod naslovom »Dobro došla«. Med dr.igim pravi: Jugoslovenski kraljevski pair prihaia v Sofijo ymčat nedavni obisk Nj. Vel. kralja Borisa
in kraljice Ivane. Priprave za ta obisk pod-črtujejo, da z naše strani pri tem obisku ne gre samo za dejanje vljudnosti, temveč za delo, ki naj okrepi in razširi tako srečno začeto akeiio za zbližan je med Bolgarijo in Jugoslavijo, potrebno ne samo zaradi sosedstva, temveč tudi zaradi sorodstvenih zvez obeh slovanskih narodov.
»Utro« priobeuje članek, v katerem pravi: Ni dvoma, da ie zadnja leta, posebno pa preteklo leto. nastopil velik preobrat v odnosa jih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Od takrat se ti odnošaji od dne do dne vidno popravljajo. Ta težnja se opaža tako pri odgovornih političnih voditeljih obeh držav, kakor tudi v javnem mnenju in v vseh slojih prebivalstva. To dejstvo dokazuje, da se ie v dušah samih na tej in na oni strani bolgarsko - jugoslovenske meje rodilo gibanje za zbližanje med obema bratskima narodoma, ki j,ima je že stoletja in stoletja zapisano, da živita drug z drugim na Balkanu med Jadranom in Črnim morjem.
»Zarja« piše pod naslovom »Dobro došla!« med drugim: Visoka gosta prihajata na Bolgarsko, da podčrtata iskreno voljo svojega naroda, da živi v dobri soseščini in dobrem prijateljstvu z bolgarskim narodom.^ Globoko smo prepričani, da je ta volja čvrsta in da resnično navdušuje jugoslovenski narod ter da bo rodila dobre sadove za usodo balkanskih Slovanov.
Na naši obmejni postaji
Caribrod, 27. septembra, t. Dvorni vlak je odpeljal naš kraljevski par davi točno ob 11.56 iz Niša proti Sofiji, že po dobrib dveh urah je dvorni vlak zapustil ozemlje naše države. Na vseh železniških postajah od Niša do Caribroda se je zbralo na tisoče ljudi, ki so navdušeno pozdravljali vladarja.
Caribrodska obmejna železniška postaja je bila vsa v zelenju in v zastavah, že dopoldne so se pričele na njej zbirati ogromne množice ne le iz mesta, marveč iz vsega sreza in še iz sosednih. Z viharnimi vzkliki in nepopisno navdušenimi ovacijami je ljudstvo sprejele kralja in kraljico, ko je dvorni vlak ob 13.35 prispel na caribrodsko železniško postajo in se ustavil. Iz enega izmed vagonov je izstopil prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general Milan Ječ-menič ln sprejel raporte krajevnih vojaških in civilnih predstavnikov. Med tem so nameščenci bolgarskih državnih železnic, ki so prispeli že nekaj ur poprej z dvema velikima strojema v Caribrod, priklopili oba stroja pred kompozicijo dvornega vlaka. Stroja sta bila okrašena z zelenjem ter jugoslovenskimi in bolgarskimi trobojnica-mi. Lokomotivi sta imeli tudi grbe obeh kraljevskih domov. Ko je bdlo vse* urejeno in pripravljeno, je dvorni vlak med navdušenim vzklikanjem množice zapustil caribrodsko postr
Prva postaja v Bolgariji
Caribord, 27. septembra, t. Ob 15.25 po bolgarskem času (ob 14.25 po našem) je dvorni vlak med uraebesnim vzklikanjem tisočglave množice prispel na prvo bolgarsko postajo Dragoman. Narod, ki se je zbral iz najoddaljenejših vasi, je sprejel nsšo kraljevsko dvojico z* viharnim vzklikanjem : »živel kralj! živela kraljica! živela Jugoslavija! Ura! Ura!
Ko se je dvorna kompozicija končno ustavila na kolodvoru, se je navdušenje naroda še stopnjevalo. General Gercikov, podpolkovnik Bojaždijev m kapetan Bar. darov, ki jah je delegiral Nj. Vel. kralj Boris za spremstvo kralju Aleksandru, so se predstavili nažemu kralju, ki jih je zelo ljubeznivo sprejel. V Dragom anu so jugo-slovensko kraljevsko dvojico pričakovali
tudi jugoslovenski poslanik v Sofiji Cin-car-Markovič in zastopniki bolgarske vlade. Na peronu je bila razvrščena častna četa 25. pešpolka, ki je kralju izkazala vojaške časti. Vojaška godba je zaigrala ju-goslovensko in bolgarsko himno.
Navdušenje naroda je doseglo vrhunec, ko sta kralj in kraljica izstopila iz vlaka. Dragomanski župan Dimitar Manolov ju je pozdravil s kratkim nagovorom in dobrodošlico. Kralj se mu je prisrčno zahvalil. Nj. Vel. kraljici Mariji je soproga sre-skega načelnika v Dragomanu gospa Petrova izročila prekrasen šopek belih na-geljev. Kraljica se je ljubeznivo zahvalila za pozornost, ki ji je bila izkazana že v prvem trenutku, ko je stopila na bolgarska tla.
Dragomanska železniška postaja je bogato okrašena s cvetjem, preprogami, jugoslovenskimi in bolgarskimi zastavami. Tudi ostale postaje ob progi med Drago-manom in Sofijo so vse okrašene. Na vseh postajah so se zbrale velike množice ljudi, ki so prirejale naši kraljevski dvojici viharne ovacije. ko se je vozila mimo.
Nad Dragomanom se je pojavilo osem bolgarskih vofnih letal, ki so krožila nad postajo toliko časa. dokler se ni med novim orkanom navdušenja tisočsrlave množice premaknil dvorni vlak in odbrzel proti Sofiji. Letala so spremljala vlak ob vsej njegovi poti do bolgarske prestolnice.
Sofija v pričakovanju
K sprejemu naše kraljevske dvojice se je zbralo na glavnih sofijskih ulicah okrog 150.000 ljudi
Sofija, 27. septembra č. Sofijske ulice so se že rano popoldne naipolnile z nepregledno maso ljudstva. Množice so neprestano naraščale, tako da so močni oddelka policije in kordoni orožništva komaj zadrževali ljudi, da niso vdrli na cestišča. Navdušenje, s kakršnim sta bila sprejeta jugoslovenski kralj Aleksander I. in kraljica Marija, je bilo v resnici tako ogromno, da ga še nihče izmed vseh prisotnih ni doživel. Zanos desettisočev je bil tako silen, da ga je težko opisati. Na sofijskih ulicah se je danes popoldne zbralo najmanj 150 tisoč ljudi. Niso bili to samo meščani, nego je na tisoče ljudi prihitelo iz vseh delov države, da pokaže svoje simpatije do bratskega naroda in njegovega vrhovnega reprezentanta. že v zgodnjih popoldanskih urah se je ustavil ves promet na bulvaru Marije Luize in v Trgovski ulici, ki tvorita glavno prometno žilo od kolodvora do kraljevske palače v sredi mesta. Vse trgovine so bile zaprte, prav tako državni in privatni uradi. Praznovanje je šlo tako daleč, da danes v Sofiji nd bilo mogoče protestirati niti menice.
Na sofijskem kolodvoru
že okrog 15. ure so se pričeli na izredno okusno in bogato okrašeni železniški postaji zbirati uradni zastopniki Bolgarske in Jugoslavije. Na peroaau je zavzela svoje mesto četa bolgarske vojne šole z godibo in zastavo. Nastopila je pod vodstvom majorja Simova. četa se je razvrstila na levi strani dvorske čakalnice; vhod v čakalnico je bil okrašen tudi z grboma bolgarske in jugoslovenske kraljevine in z obema zastavama. Velike jugoslovenske in bolgarske zastave so plapolale tudi z vseh strani kolodvorskega poslopja.
Počasi se je peron polnil z zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Prišli so general-štabni častniki od vodstvom polkovnika Koleva, poveljnika kraljevske vojaške šole in načelnika »Društvene obnove«. Jugoslovenski novinarji so zavzeli častno mesto na desni strani dvorske čakalnice, kjer so se razpostavili v špalir. Kmalu so prišli na peron tudi člani jugoslovenske kolonije v Sofiji s predsednikom Sretenom Krsti-čem na čelu.
Zbor ministrov in drugih dostojanstvenikov
Ob 15.15 je zvonec na postaji naznanil, da je dvorska kompozicija z jugoslovansko kraljevsko dvojico prispela v Dragoman.
Tedaj so se pričeli zbirati na peronu člani
bolgarske vlade. Prvi je prišel zunanji minister Kosta Batolov, izredno dobro razpoložen. Za njim je prišel na peron divizijski general Georgijev, načelnik sofijske garnizije general Canev, polkovnik Dancev polkovnik Stanovski, ki je sofijski vojni komandant. V salonu dvorske čakalnice so se med tem zbrali sofijski župan inž. Ivanov z gospo, člani jugoslovenskega poslaništva s svetnikom Smiljaničem na čelu soproge bolgarskih ministrov, in adjutant kralja Borisa general Panov, ki mu je preko prsi blestela lenta Jugoslovenske krone. Ob 15.30 so prispeli še ministri Molov,
Bojadžijev, Caharijev in Todorov, takoj na to se je pripeljal na postajo vojni minister general Zlatev, ki je pregledal na peronu častno četo in sprejel raport njenega poveljnika majorjaSimova. Vojaška godba je zasvirala marš. Baš tedaj je prišel na peron sofijski metropolit Štefan.
Prihod kralja Borisa in kraljice Ivane
Ob I5.3a so se nenadao oglasile pred postajo fanfare kraljevske garde. Prihajala sta bolgarska suverena, že od daleč so se slišali na peron viharni klici, s katerimi so množice pozdravljale kralja Borisa in kraljico Ivano. Ko sta prispela na postajo, je godba intonirala bolgarsko himno »šumi Marica«, še so se culi silni vzkliki, le na peronu je zavladala popolna tišina, ki jo je končno prekinil vojaški ukaz »Mirno!«, ko je kralj z naglim in energičnim korakom stopil na peron. Nosil je generalsko uniformo, preko prsi pa je imel lento naše Karadjordjeve zvezde. V njegovem spremstvu so bili princ Ciril, polkovnik Ivanov in polkovnik Uzunov. Za njimi je prišla vedro razpoložena kraljica Ivana v družbi kneginje Evdoksije in v spremstvu dvorne dame gdč. Petrove-čumakove. H kralju Borisu je najprej pristopil sofijski mitro-polit Štefan in kralj mu je poljubil roko. prav tako so storili tudi knez Ciril in ostali moški iz kraljevskega spremstva.
Minuto kasneje je prispela na postajo po prvem tiru izvidnica. Ko je vlak izginil za peronom, je kralj Boris izvršil pregled častne vojaške čete. Vojakom je vzkloknil Zra-vejte, junaci!« vojaki pa so mu gromko odgovorili »Ura! Ura! Ura!« Nato se je kralj pozdravil z ministri in drugimi dostojanstveniki, dočim se je kraljica s svojim spremstvom napotila v dvorno čakalnico.
Triumfalna pot v mesto
Množice so prekipevale navdušenja — Sprejem bo ostal v nepozabnem spominu vsem, ki so ga videli
Enajst minut pred 16. uro je železniški zvonec napovedal, da se bliža kompozicija jugoslovenskega dvornega vlaka. Kralj Boris se je še nekaj časa razgovarjal z ministri, nato pa odšel v dvorno čakalnico, a se takoj zopet vrnil s kraljico. V tem hipu so se nad postajo pojavila vojna letala, ki so vso pot od meje spremljala jugoslovenski dvorni vlak. Par sekund za njimi je že pribrzel vlak sam. Pred železniško postajo se je sprožil orkan navdušenja, ki je kakor silen val prodiral po bulvaru Marije Lujize, po Trgovski ulici in vse tja doli do dvoa, skoraj 3 km daleč.
Ogromni, impozantni lokomotivi, ki sta bili vse v zelenju, sta se polagoma ustavljali. Spredaj sta imeli jugoslovenski in bolgarski grb in po dve prekrižani zastavi, ju-goslovensko in bolgarsko. Tudi ob bokih sta nosili jugoslovenske in bolgarske tro-bojnice sredi dolgih vencev zelenja in cvetja.
Prisrčen pozdrav obeh kraljevskih dvojic
Vlak se je ustavil tako, da je bil vagon z Nj. Vel. kraljico Marijo in kraljem Aleksandrom prav pred častno četo bolgarskih vojaških gojencev N' še dobro stal, ko so prvi izstopili maršal dvora general Dimitrijevič, prvi adjutant general Ječme-nič in minister dvora Antič. Godba na peronu se je tedaj oglasila s častnim maršem Prav pred vagonom, v katerem sta bila kralj Aleksander in kraljica Marija, sta sta!a bolgarska suverena s svojim spremstvom. Kralj Aleksander j'e izstopil iz vagona ves
radosten in nasmejan. Bil je v uniformi ar-mijskega generala in preko prsi je imel lento bolgarskega reda Sv. Cirila in Metoda. Kralj Boris mu je stopil nasproti, mu iskreno ponudil roko in ga objel. Enako sta se objeli in poljubili tudi kraljici. Kraljica Marija se je poljubila tudi s kneginjo Ev-doksijo.
Naš kralj med bolgarskimi ministri
Med tem je stopil iz enega od sprednjih vagonov zunanji minister Jevtič.
Kralj Aleksander in kraljica Marija sta nato stopila proti častni četi bolgarskih vojaških gojencev. Godba je intonirala jugo-slovensko himno. Kralj Aleksander je sprejel raport majorja S mova in nato pozdravil četo: »Zdravejte junaci!« Vojaki pa so odgovorili: »Ura! Ura! Ura!« S kraljem Borisom na levici je nato Nj. Vel. kralj Aleksander stopil k zbranim bolgarskim ministrom. ki so mu bili predstavljeni. Poleg članov vlade so mu b li predstavljeni tudi ostali dostojanstveniki ki so se zbrali na peronu med njim: napelnik sofijske policije Načev. Kralj je vsakomur stisnil roko in spregovoril z vsakim po nekaj be-' sed. Zatem so odšli vsi skupaj v dvorsko čakalnico. Jugoslovenskega kralja Aleksandra in kraljico Marijo je sprejem tam predsednik sofijske občine ;nž. Ivanov, ki jima je ponudil po tradicionalnem slovanskem običaju soli in kruha. Tudi v čakalnici so bile predstavljene jugoslovenski kraljevski dvojici vse osebnosti, ki so bile tam zbrane.
Ura se je nagibala že na 16.30, ko so Nj. VeL kralja in kraljici stopili na pro-
strani trg pred železniško postajo. Tam je godba bolgarske kraljevske garde intoni-rala jugoslovensko himno, tisočglava množica pa je izbruhnila v nov vihar navdušenja. Ozračje so neprestano pretresali vzkliki iz desettisočev grl: živel Kralj Aleksander! živela kraljica Marija! živel kralj Boris! živela kraljica Ivana! živela Jugoslavija! Ura! Ura!
Triumfalna vožnja v mesto
Kralja sta zasedla odprt avtomobil. Pred njunim avtomobilom sta bila dva avtomobila z adjutanti. V zaprtem vozu sta se za kraljema peljali kraljici Marija in Ivana, v naslednjem vozu knez Ciril in kneginja EJvdoksija, nato ministrski predsednik Georgijev in jugosJovenski zunanji minister Je vtič ter ostalo spremstvo. Povorko so zaključili avtomobili z jugoslovenskimi novinarji.
Kolona avtomobilov je počasi krenila skozi špalirje mas. Zdelo se je, kakor da se vse mesto trese od nepopisnih, vedno bolj naraščajočih vzklikov navdušenja sto-tisočglave množice, šele sedaj se je lahko opazilo, kako ogromna je bila ta masa ljudstva in kako iskrene so bile manifestacije njenega nepopisnega zanosa in navdušenja. Drug za drugim so se med potjo oglašali ukazi: Mirno! in vojaški oddelki, ki so bili razporejeni na desni strani v špalir, so vselej vzdrevenali kakor kipi. Na levi strani pa je valovel špalir ogromne mase bolgarskega ljudstva, ponekod do 50 m.
Pred železniško postajo je bila razvrščena eskadra bolgarske gardne konjenice v slikovitih rdečih uniformah, poleg nje drugi oddelki, vse vrste orožja, pred Lavovim mostom, pred katerim je stal velik slavolok, pa artiljerija in drugi konjeniški polk. Nato so zopet sledili oddelek za oddelkom, sa njimi pa Junaki, ruski Sokoli, šolska mladina itd. Nad mestom pa so neprestano krožila letala. Ko se je kolona avtomobilov »stavila pred dvorom, so se tri letalske eskadre zbrale in sestavile v vzornem redu črko A v pozdrav Nj. Vel. kralju Aleksandru. Tisoči ljudstva so opazili ta manever in so znova izbruhnili v nepopisno navdušene ovacije.
Na trgu pred dvorom in ob vseh stranskih ulicah, ki vodijo na trg, so bili razvrščeni polki kraljevske garde. Masa je še vedno navdušeno aklamirala suverenom, čeprav so se že umaknili v dvor. Poleg članov vlade in spremstva so jih v dvor spremljali tudi jugoslovenski in bolgarski novinarji.
Veličasten defile bolgarske vojske
Kakih dvajset minut sta kraljevski dvojici ostali sami, nato pa sta oba kralja prišla na gornjo teraso dvora. Bila sta izredno dobro razpoložena. Saj ni bilo niti v snu pričakovati, da bi Sofija zmogla toliko ljubezni in navdušenja. Trgi in ulice okrog dvora so se napolnili z nepregledno maso ljudi, ki je vedno na novo prirejala viharne ovacije kraljema, Bolgariji in Jugoslaviji.
Na spodnji terasi dvora so se zbrali zunanji minister Jevtič, ministrski predsednik Georgijev, zunanji minister Batolov in drugi člani bolgarske vlade, kraljema na gornji terasi pa sta se pridružili obe kra> ljicd s spremljevalci.
Tedaj se j-e pričel defile. Skozi dvorski park je pred suvereni defilirala najprej konjeniška garda. Konjeniki so jahali v štirih eskadrah na belih, nato na svetlorjavih, na temno rjavih in črnih konjih. Konjeniške zastave so klonile pred suvereni. Vodil je konjenike sam vojni minister general Zktev. Z urnebesnim: Ura! so konje-n-ki pozdravili suverene, ki so jim mahali z roko v pozdrav. Sledili so gojenci »Vojaške šole Nj. Vel. kralja Borisa« pod vodstvom polkovnika Koleva. Napravili so na vse prisotne izreden vtis. Sledili so pehotni polki, prvi pod vodstvom šefa garnizije generala Ganeva, pehoti pe drugi vojaški rodovi.
Oddelek za oddelkom, gromki pozdravi dmg za drugim. Solnce je že zašlo, ko se je defile končal. Tik pred koncem defileja so se podali člani bolgarske vlade in jugoslovenski zunanji minister na gornjo teraso in se pridružili Nj. Veličanstvom. Defile bolgarske vojske je napravil na vse izredni Vtis.
Nepozaben večer
Ogromne množice, ki so vztrajale ves ta čas, pa so neprestano vzklikale Jugoslaviji, Bolgariji ter vladarskima dvojicama. Ko je bil defile končan, so močni oddelki poldcije in orožništva le z največjo težavo zadržale množice, da niso pritisnile na dvorsko dvorišče, ker so hotele zopet in zopet videti kralja m kraljici. Ves ta nepregledni svet je pričal, kako je bolgarski narod pravilno razumel pomen tega sestanka za zgodovino naših dveh narodov. Manifestacije so napravile nepozaben vtis na vse prisotne zlasti pa na vse prisotne Jugoslove-ne. ki pri največjem optimizmu niso mogli pričakovati takega eruptivnega navdušenja.
Suvereni so se zvečer odpeljali v dvorec kralja Borisa v Vrani, kjer je bila nocoj intimna večerja. V razgovoru sta imela oba kralja priliko, da izmenjata svoje misli in vtise o veličastnem, nepozabnem zgodovinskem dnevu, ki sta ga doživela sredi jugoslovensko razpoloženega navdušenega sofijskega naroda.
Posrečen prenos sprejema po radiju
Kar izreden užitek je včeraj popoldne nudil svojim poslušalcem Radio Ljubljana. Dasi je mogel šele opoldne napovedovalec sporočiti poslušalstvu, da bo Radio Ljubljana direktno iz Sofije prenašal podrobnosti sprejema našega kraljevskega para v Bolgariji, kolikor bo pač mogel od številnih slavnosti ujeti podrobnosti mikrofon, je nedvomno bilo popoldne izredno mnogo poslušalcev zbranih pri zvočnikih. Najprej je bila oddaja od 12.45 do 13.25. Poročevalec je opisal, kako se je Sofija okrasila in kakšne so priprave za sprejem. Glavna oddaja pa je sledila ob 14.30.
V Ljubljani se je zlasti tudi v javnih lokalih, kjer imajo zvočnike, zbralo zelo mnogo poslušalcev. Oddaja je bila prav dobra in triumfalni sprejem so mogli poslušalci dojeti v vsej njegovi mogočnosti. Predvsem bil dobro podan prihod bolgarskega kralja Borisa tw sofijski kolodvor. Dobro se je cula godba, ki je krasno svirala bolgarsko himno »Sumi Marica«. V mislih smo nato lahko sledili pregledu čet
Dvorni vlak z našim kraljevskim jMJum
se je takrat že jadrno bližal sofijski prestolnici, deležen vso pot na bolgarski zemlji posebne pozornosti m bučnega pozdravljanja. Kar grmelo je od ovacij, vzklika-nja »Ura« in »Živeli«, ko je naš kraljevski par izstopil v Sofiji. Izvrstno je godba zaigrala našo državno himno/ vse se je čulo v radiu razločno. Takisto je radio dobro prenašal govore, izrečene v dvorni čakalnici, a pri defileju čet smo spet lahko sledili posameznim prizorom in si živo predstavljali navdušenje sofijskega prebivalstva, razgibanost množic, med katero je kar utonil glas skromnega spikerja.
Bobneče ovacije so se iz zvočnikov ljubljanskih javnih lokalov in skozi odprta okna zasebnikov oule daleč naokrog, ven-kaj na ulice, da sO neinformirani kar strmeli, od kod toliko hruma. Ob 16.30 je bila oddaja končana. Radio Ljubljana pa je posamezne dele sprejema — tako sprejem bolgarskega kralja na kolodvoru, potem prihod naše kraljevske dvojice v Sofijo, govore v čakalnici in del defileja — sprejel na plošče, da jih je zvečer ob 22. predvajal zlasti za tiste poslušalce, ki so popol-
dansko oddajo m mudili ali je niso utegnili poslušati
Kraljevska oblast prenesena na vlado
Beograd, 27. septembra. AA. Z današnjim dnem je podpisan tale ukaz:
Mi Aleksander L, po milosti božji te volji naroda kralj Jugoslavije, smo, ker bomo nekaj časa prebili zunaj naše domovine, na podlagi čl. 40 ustave kraljevine Jugoslavije odredili in odrejamo, da nas zastopa pri vršitvi naše ustavne kraljevske oblasti od dneva odhoda pa do vrnitve v našo domovino naš ministrski svet v mejah ustave. Predsednik našega ministrskega sveta naj ta ukaz izvrši. V Beogradu, 27. septembra 1934.
Aleksander, I. r. Predsednik ministrskega sveta: Nikola T- Uzunovič, 1. r.
(Slede podpisi ostalih gg. ministrov.)
Dve veliki Ljubljani
Meje bodoče mestne občine — Huda borba za in proti inkorporaciji okolice — Informativna izjava župana
dr« Puca
Proslava 40letnice srbskega zadružništva
Kongresa glavnega saveza se je udeležilo nad
Beograd, 27- septembra, p. Današnja zadružna proslaiva bo nedvomno ostala v trajnem spominu ogromne množice 20.000 zadružnikov, ki ©o ee z velikim navdušenjem udeležili proslaive 401etnice obstoja srbskega kmeSkega zadružništva. Proslava je bila na velikem etadionj športnega kluba >Jugo-sLavitje«, kamor eo pričele že ob 8. zjutraj prihajati posamezne skupine kmetov v slikovitih narodnih nošah iz vseh krajev države. Vsaka skupina je nosila ime svojega kraja, mnogim pa eo korakale na želu godbe. Ob 9. dopoldne je bil že ves stadion prenapolnjen z množico kmečkega ljudstva-V tem času eo prispeli tjdi zastopniki oblasti, odposlanec Nj. Vel. kralja podpolkovnik Dušan Krstič, zastopnika vlaide ministra dr. Kojič in dr. Andjelinovič m dru-sri. ki eo iih kmetje sprejeli z burnimi ovacijami. Otvoritveni svečanosti eo prisostvovali tudi češkoslovaški poslanik Well-ner, rumjnski poslanik Guraneecu, zastopniki bolgarskega, francoskega in drugih poslanLšterv ter zastopniki beograjskih državnih in občinskih uradnikov. Odposlanca Nj. Vel. kralja je godba sprejela z državno himno.
Proslavo ie otvoril predsednik glavne Zveze srbskih kmečkih zadrug dr. Dragu-tin Janko vid. ki je najprej predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. knalju, kar je vsa tisoaglava množica sprejela z velikim navd'lšenjem. V svojem pozdravnem govoru je predsednik dr. Janko-vič naglasa], da eo kmečke zadruge, ustanovljene v Srbija že pred 40 leti, dokazale veliki pomen zadružne ideje in ogromne rezultate evojega 401etnega dela, ter so zahvalil množic', ker ee je udeležila pomembnega fjbileja zadružništva v tolikem številu. Njegov govor je bil sprejet z iskrenim navdušenjiem.
V imenu vlade je pozdravil zborovalee
minister za kmetijstvo dr. Dragutin Kojič,
la je med drugim izdavil:
Kot kmetijski minister porabljam to priložnost. da vas opozorim kolikega pomena ie zadružništvo in zadružniki pokret, kako veliko in važno mesto zavzema v kmetijski politiki. Na zadružnem terenu se morajo pomiriti interesi vseh razredov, interesi kmeta in uradnika, obrtnika m vseh, ki žive zunaj državne administracije, interesi proizvajalcev in potrošnikov. Ona vefika koliziia interesov proizvajalcev in komsu-mentov. o katerih so mislili, da jih ni mo-goče spraviti v sklad, se pomirja na zadružnih tleh.
Zadružništvo je obenem tudi vefife nauk o združevanju in ne o razdruževaniu. Za -družn štvo je šok discipline, šola napredka, šola zavesti, da brez discipline ni aa-družništva. Njemu smo takorekoč dolžni zahvalo tudi za ustvaritev naše državne skupnosti. Sedaj so naše rodbinske zadruge, naše krvne zadruge, zaradi svojih življenjskih pogojev in zaradi razvoja itidivl-d-ualizma začele izgubljati tla. Nadomestek zanje je v polnem obsegu naše zadružno gibanje. Zadružništvo je najboljši korektiv pogubne osebne sebičnosti; njemu gre zahvala, da indivldium ve. da so nad interesi posameznikov višji interesi, namreč
srbskih kmetijskih zadrug 20.000 zadružnikov
interesi kolektivnosti, interesi zadru«, interesi skupnosti Ln naposled interesi državne celote.
Končam s pozivom, da pokrovitelju našega zadružništva, zadružniku nad zadružniki domačinu nad domačini, N-j. Vel. kralju pošljemo vso našo zahvalo za njegovo čvrsto pomoč in veliko ustvarjanje, za napredek in srečno bodočnost zadružništva. Živel Nj. Vel. kralj! Živelo zadružništvo!
Po govoru ministra Kojida ie govoril v imenu romunskega zadružništva bivši mi-mster Raducanu, za njim pa zastopniki češkoslovaškega in bolgarskega zadružništva.
Nato je nastopila še .cela vrsta govornikov. Govorili so zastopnik rumunskih zadrug, bivši minister Raducanu, ki so ga zborovalci sprejeli z navdušenimi vzkliki Rumuniji in romunskemu kralju, zastopnik bolgarskih zadružnih organizacij Niko-lov, češki delegat Jan Prožek, ki je sporočil pozdrav češkoslovaških zadružnikov, odposlanec nacionalnega odbora bolgarskih ljudskih bank Ivan Ivanov, Cehoslovak Feierabend za češkoslovaške nabavljalne zadruge in Petko Dičev kot zastopnik vrhovnega bolgarskega zadružnega sveta.
Prof. dr. Totomijan je podal daljše poročilo o uspehu našega zadružništva. Lep govor je imel tudi tajnik naše glavne zadružne zveze Ivan Varga. V imenu Zadružne zveze v Ljubljani je govoril dr. Jože Basaj, ki je naglašal, da sta imela slovensko in srbsko zadružništvo tesne stike že v davnih časih in da sta se vzporedno razvijala skozi vso dobo do današnjih dni. Med govorniki, ki so nastopili v imenu posameznih banovin in krajev, je bil tudi narodni poslanec Milan Mravlje.
Preči tane so bile zatem pozdravna brzojavke, ki so prispele v velikem številu ix vseh krajev sveta. Sledila je verska spominska slovesnost ki jo je opravil pravoslavni episkop Vujid, nato pa no vsi zbrani zadružniki z dvignjenimi rokami prisegli:
Prisega zadružnikov
»Pred Bogom in svojo vestjo prisegamo, da bomo vedno zvesti kralju In domovini, da bomo vedno odločno m zvesto čuvaH zadružne ideje, branili edinstvo svoboidne-ga zadružnega pokreta ter se borili za kmečko zadružništvo, zedinjeno v vsej Jugoslaviji! Tako mi Bog pomagaj!«
Po slovesni prisegi je bila skupina starejših zadružnikov odlikovana. S pozdravnima govori ma dr. Uroša Stajica m upravnika glavne zveze srbskih kmečkih zadrug Vojislava Djordjeviča je bila slovesna otvoritev kongresa zaključena. .
Nato se je na stadionu formiral veličasten sprevod, ki je krenil po mestu do Ka-limegdana. Na Čehi sprevoda je bila velika skupina kmečkih konjenikov v narodnih nošah, sledila je skupina zastav z vojaško godbo, zatem pa posamezne delegacije zadružnikov iz vseh krajev države. Po ulicah, po katerih se je razvijal sprevod, so se zbirale množice Beograjčanov v gost špalir, ki so zadružnikom prirejale viharne ovacije. Posebno navdušenih pozdravov so bili deležni gostje m delegacije iz tujine.
Proslava 40ietmice srbskih kmečkih zadrug bo trajala po programu štiri dni.
Litvinov za nadaljevanje razorožitvenih pogajanj
Skupščina Društva narodov je sprejela samo na znanje ruski predlog, naj se svet DN izreče o nadaljnjem postopku razorožitvene konference
Ženeva, 27. septembra. w. Rusk: ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je postal predsedniku sfkupščine Društva narodov- Sandlerju naslednje pismo, v katerem se bavi z razorožitvenim vprašanjem in ki je v tukajšnjih mednarodnih krogih zibudlo splošno zanimanje:
Glede na dejstvo, da med 15. zasedanjem skupščine Društva narodov nI. bil imenovan tretji razo roži tveni odbor in da zaradi tega ni bilo možnosti pečati se s sedanjem stanjem dela razorožitvene konference, prosi ruslka delegacija, da bi se predložila na prihodnjj javni seji 15. za^danja Društva naTodov naslednja resolucija:
15. zasedanje skupščine Društva narodov izraža željo, naj se svet Društva narodov bavi s poročilom predsednika razomožitvene konference o stanju njenega dela ter 9e izreče o nadaljnjem postopku.
Na dopoldanski seji- skupščine Društva narodov je bil odobren predlog za sprejem Afganistana v DN z vsemi 47 glasovi. Nato je predsednik Sandler oibvestil
skupščino o pismu Litvinova glede razoro-žitvenega vprašanja ter je predlagal, naj se vzame na znanje.
Litvinov je kratko obrazložil namen ter je ugotovil, da ne zahteva glasovanja o svojem predlogu, ker se zadovoljuje s tem, da ga skupščina Društva narodov vzame na znanje. Njegov predlog ni imel za cilj, da bi se svet Društva narodov pritegnil v zadeve razorožitvene konference, na kateri so zastopane tudi velesile, k: niso član;ce Društva narodov, temveč, da pokaže, da je konferenca emanaoija Društva narodov. V primernem trenutku bo tudi svetu Društva narodov predložil svoj predlog, naj se razorožitvena konferenca pretveri v stalno mirovno konferenco.
Nato je skupščina sprejela na znanje predlog predsednika v smislu Litvinove želje.
Po soji skupščine Društva narodov se ie sestal svet. ki se je bavi! s finskimi odškodninskimi zahtevami za ladje za angleške transporte v času vojne
Ljubljana, 27. septembra.
V ospredju lokalnega zanimanja Ljubljane, okolice in tudi širšega zaledja je te dni vprašanje inkorporacij. Na banski upravi, na mestnem magistratu, na sreskem načelstvu, po vseh okoliških občinah se dan za dnem vrstijo seje in razprave; tudi občinstvo z enako živahnostjo aktivno posega v borbo za in proti. Poleg gospodarskih in socialnih interesov, po katerih se v tem ognju zbirajo vsak zase pridobitni, nameščenski in delavski krogi, igrajo tu svojo vlogo tudi politični, psihološki in osebnostni razlogi, v svojem jedru pa je ves problem vendar samo gospodarskega in upravno-tehničnega značaja. Seje in konference so spravile na dan vse gradivo, kar ga je za in proti inkorporaciji. Na osnovi zbranega gradiva se bo notranje ministrstvo odločilo za končno rešitev. O tem, kako je trenutno zastavljen ves problem, smo zaprosili predsednika mestne občine za kratko izjavo m g. dr. Puc nam je pripovedoval:
»Vprašanje inkorporacije okoliških občin je v Ljubljani že dalj časa aktualno, ker se sosedne občine razvijajo na račun Ljubljane. Vlada je že L 1931. zahtevala, naj se ljubljanski občinski svet izjavi o ■tej zadevi. Tedaj se je mestni občinski svet obširno bavil z vprašanjem in naposled stavil konkreten predlog, ki je obsežen v dveh alternativah: Ce bo po -oveni zakonu o mestnih občinah obveljal brnski sistem, ki daje priključenim občinam tudi za nadalje avtonomne uprave, in če se naj okoliike občine upravno in finančno pridružijo mestu samo v splošnih komunalnih zadevah (posli prenesenega delokroga, zdravstvo, gradbene zadeve itd.), bi ljubljanski občinski svet želel takšno veliko Ljubljano, ki bi poleg cele občine Vič, Zgornje Šiške, Dravelj, Most Štepanje vasi in dela rudniške občine obsegala tudi šentviško občino in vse ozemlje do Save z vsemi tamošnjimi vasmi, ki pripadajo Ježici in Mostam. V primeru pa, da novi zakon ne bi sprejel brnskega načina, je 1 jubljanski občinski svet za ožjo inkorpora-cijo, ki naj bi poleg Viča obsegala še Zgornjo Šiško in del Dravelj, tako da bi mestna meja tekla nad remizo pod Slepim Janezom. odtod na Kleče po severnem robu gozda pri vodovodu, nato čez Dunajsko ce$+n no d Urbančkom, tako da bi mestu
pripadle še tamošnje nore hiše, nato na Moste, ki bi se priključile k mestu, v kolikor imajo mestni značaj, ter preko Golovca na Dolenjsko cesto. Dve leti pozneje se je občinski svet še enkrat bavil s to zadevo in tedaj je pravni odsek zavzel stališče, da občinski svet vztraja pri svojem prvotnem mišljenju.
Kakor znano, novi zakon o mestih ni sprejel brnskega sistema, temveč dopušča v priklopljenih občinah samo možnost nekakšnih uradnih ekspozitur občinske uprave. Zavoljo tega bi mogli na osnovi prvotnega sklepa govoriti danes samo o ožji inkorporaciji. Kljub temu pa so nekateri krogi v mestni občinski upravi še zmerom za veliko Ljubljano najširšega koncepta in gradbeni odbor mestne občine je prav zadnje dni sklenil v načelu, naj se priključi mestu vse ozemlje večjega načrta. In-korporacija sama na sebi je prav za prav samo potrebno zlo. V mestu se nihče ne navdušuje zanjo, ker pomeni inkoTporaci-ja za Ljubljano samo povečanje stroškov in pa velike težkoče v upravi, ki bodo trajale vsaj prva leta. Vendar pa se nam zdi današnji čas najbolj primeren za to, da rešimo ta problem. Neenotna uprava ozemlja, ki bo prej ali slej tvorilo mestni teritorij, gre na račun mesta in škoda bo vsak dan večja, finančna obremenitev zmerom težja, čimbolj bi se inkorporacija zavlačevala. Pri tem je seveda treba računati tudi s težkočami čisto psihološkega in političnega značaja. Že doslej se pri velikih podeželskih občinah selsko prebivalstvo avtomatično postavlja v nasprotje s centrom in verjetno je, da se bo takšno nasprotje pojavilo tudi v Ljubljani, čepTav so tu razmere bistveno drugačne. Nobenega dvoma -pa ni. da sosedne občine rasejo samo zaradi privlačne sile stalno rastočega mesta in da so zato tudi dolžne spraviti svoje težnje v sklad z interesi razvijajoče se Ljubljane.
Kakor čujemo, se uprave sosednih občin na splošno protivijo inkorporaciji, vendar je prebivalstvo teh občin samo drugačnega mišljenja. To čujem od različnih, deputa-cij, ki prihajajo k meni, iz časopisnih notic, čujem pa tudi, da v eni izmed okoliških občin izvajajo zdaj nekak prostovoljni plebiset kot protest proti svojemu občinskemu zastopstvu, ki se je izreklo proti inkorporaciji.«
MIRIM — KAKAO
Najboljša in najcenejša hrana za Tebe, mlada mati, za Tvoie dete, za celo Tvojo družino. Staro in mlado nie Mirim-kakao. Novost: Vrečica kakava za 4 osebe Din 1.
Mirim kraljica čokolade
Obsodbe komunistov v Nemčiji
Berlin, 27. septembra. AA. Včeraj je sodišče v Hagenu izreklo razsodbo v procesu proti 34 komunistom, obtoženim zaradi ve. leizdaje in članstva v razpuščeni komunistični organizaciji. Glavni obtoženec je dobil 2 leti težke ječe, 21 obtožencev je dobi-io kazni od 11 mesecev do 2 leti zapora, osem komunistov je oproščenih, proti štirim so prekinili sodni postopek.
Ob zaključitvi zasedanja Društva narodov
Angleški pridržek glede jamstva avstrijske neodvisnosti — Sporazum je Ml dosežen v zadnjem trenutku
Ženeva, 27. septembra, d. Okoliščine v pogajanjih za jamstvo avstrijske neodvisnosti so se precej izpremenile, ko je postalo včeraj znano stališče angleške vlade. Angleška vlada ne smatra za primerno obnovitev izjave o jamstvu od 17. februarja, tudi ne v določnejši obliki, ker je mne-»tf'a, da bi ponovitev te mednarodne politične akcije velesil pomenila prej oslabitev kakor pa ojačenje prve izjave. Pri tem igra gotovo vlogo tudi želja, da bi izjavo podpisale tudi druge države, kar bi bilo seveda možno, če bi Ma'a antanta pri tej priliki ne izrazila svojih posebnih želja.
Glede na vest, da Velika Britanija ni pripravljena iti dalje pn interpretaciji izjave od 17. februarja o neodvisnosti Avstrije, so se novinarji obrnili na francoskega zunanjega ministra Barthouja, ki jim je odgovoril: »Razgovori se nadaljujejo, jaz sem optimist«.
V krogih britanske delegacije izjavljajo, da angleški državniki niso nikdar skrivali, da ne marajo prevzeti novih obveznosti na evropski celini.
Nov predlog
London, 27. septembra. AA. Reuter poroča: Politični barometer v Evropi je močno poskočil, ker so snoči zastopniki Velike Britanije, Francije in Italije sklenili, da izdajo ponovno deklaracijo o neodvisnosti
Avstrije.
Snočnja poročila so trdila, da se Velika Britanija tej izj^vi ne bo pridružila. kar so sprejeli v Parizu in Rimu z dokajšnjo ne-voljo. Novo besedilo te izjave, ki so jo danes brzoja\'ili v London, pa je položaj popolnoma izpremenilo. Ta sporazum je bil potreben tudi zato, ker se jutri konča zasedanje Društva narodov in odpotujejo ministri domov.
Franeoske zahteve glede Posaarja
Žene\>a, 27. septembra AA. Svet Društva narodov je sklenil sklicati izredno sejo za 15. novembra, da prouči francosko spomenico od 31. avgusta o Posaarju. V začetku današnje seje ie govoril francoski zunanji minister Barthou o ohranitvi reda v Posaarju in dejal:
Ce vladna komisija, odgovorna za ohranitev reda, ne bo v najkiajšem času imela na razpolago policije, sestavljene iz zanesljivih ljudi, na katere se bo mogla v vseh okliščinah zanesti, se utegnejo iz plebiscita vzcimiti incidenti, ki bi pokvarili njegovo pravo vrednost in škodili ugledu Društva narodov. Svoj govor je zaključil z besedami: Francija vnovič zahteva, da bodi po-saarski plebiscit svoboden in veren izraz »olje prebivalstva.
Proti beračenju otrok
Ljubljana, 27. septembra V Ljubljani so porebno v prometnih ulicah in nekaterih javnih lokalih postali prava nadlega zanemarien' otroci, ki beračijo z vso vsiljivostjo. Zaradi ponovnih pritožb v listih je mladinski urad socialnopo-litičnega oddelka mestne občine priredil danes po mestu racijo in sicer okoli glavne pošte, po Aleksandrovi cesti, Šelenbur-govi ulici, Zvezdi. Tyrševi m Miklošičevi cesti. Racija je bila prirejena zaradi ugotovitve. degavi so otroci, ki se potikajo po ulicah in javnih lokalih brez vsakega nadzorstva, kakor tudi zato. da se prepreči beračenje mladine. ki more dovesti le do hujšega zla, ker jo kvari v najnežnejši starosti. Pri tej priliki se je posrečilo prijeti več beračkov, ki so jih potem v socialno-političnem uradu zaslišali. Zanimivo je, da je bil eden izmed prijetih precej premožnih staršev. Navedel je. kar pa ie malo verjetno, da ga pošilja beračit njegova mati. Drugi otroci so doma po večini s periferije mesta ter iz okolice kakor z Viča in drugod. Vsi seveda trdijo, da jih pošiljajo beračit starši. Nekater- so stari komaj 7 let. Te racije se bodo ponovile in se občinstvo naproša. naj sporoči mestnemu socialno-političnemu uradu, kje se običajno ti otroci potikajo in zbira i o. da se zlo v kali za-tre.
Spopadi muslimanov in Indov
London, 27. septembra. AA. Iz Lahora poročajo da so se v tamkajšnji okolici spopadli muslimani in Indi. Sedem ljudi le bilo ubitih.
Novo posojilo Avstriji
I/>ndon, 27. septembra. AA. »I>afly Herald« trdi, da so na londonskem trgu sklenili novo avstrijsko konverzacijsko posojilo.
Nove ugotovitve o ropu Lintfber-ghovega otroka
Newy°rk, 27. septembra. AA. Snoči Je policija prijela nekega Fitzgeralda, ki je izjavil, da ve za priprave ugrabiteljev Lindberghovega otroka. Tiste čase je bil nekega dne v nekem baru, kjer je prisluškoval tajnemu razgovoru dveh neznancev. Sedaj se spominja, da je bil eden izmed teh dveh Hauptmann, ki je govoril s svojim tovarišem, kako bi mogla ugrabiti Lindberghovega otroka. Policija je mnenja, da bo zdaj vsa zadeva v 24 urah razčiščena.
Vremenska nanoved
Splošni pregled vremena 27. t. m.: Visok pritisk vlada nad južno polovico Baltskega morja. Pretežno vedro vreme. Ciklon nad Severnim morjem. — V Jugoslaviji: Pretežno vedro vreme v vsej kraljevini Jutranja megla v dolinah Temperatura: minimum Plevlje 6. maksimum Skoplje 28.
Vremenska naPoved za 28. t m.: Vedro tn lepo vreme, zjutraj megle v dolinah in nad rekami, jutranja gosta megla v Sloveniji.
Dunajska vremenska nanoved aa petek: Lepo jesensko vreme.
Naši krap in ljudje
Kraljevski dnevi v bolgarski prestolnici
ŠOnevna,****
* ODOL Zobno pošto.
prepreči grdo obarvanje zob in
neprijeten vonj iz ust
ODOI*
zobna pasta ima veliko čist i/no moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj vsa barvila in vso nesnaga\
Pred razpisom del za regulacijo Savinje
Regulacijska dela se bodo pričela že letos pri Tre-merju — Na razpolago je že 2,300.000 Din
Celje, 26. septembra Regulacija Savinje in pritokov je sedaj gotovo dejstvo. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek se je ponovno mudil več dni v Beogradu, kjer je uspel, da je minister za gradbe po svojem hidrotehničnem oddelku izdal 24. t. m. odobritev detajlnih projektov za regulacijo Savinje, kolikor se nanašajo na ona dela, ki so omogočena z letošnjimi proračunskimi prispevki države, banovine, sreskega cestnega odbora v Celju, celjske mestne in okoliške občine t^r drugih v poštev prihajajočih občin v celjskem srezu. Vsi tri letošnji prispevki znašajo okroglo 2,300.000 Din. Ministrstvo za gradbe je z isto rešitvijo izdalo tudi pooblastilo kr. banski upravi v Ljubljani, da razpiše takoj ofertalno licitacijo v skrajšanem roku zaradi nujnosti i-egulao jskih del.
Generalni projekt za regulacijo Savinje in pritokov je odobren v revidiranem proračunskem znesku 32,878.028 Din. Od tega odpade na popravila pred vojno izvršene regulacije Savinje od gornje letuške brane do mostu v Levcu nad Celjem 8,619.536 Din, na podaljšanje regulacije od levškega mostu mimo Celja do Tremerskega polja 17,471.505 Din, na regulacjo pritokov pri Celju pa 6,786.986 Din. Na podlagi tega generalnega projekta se bo izvajalo delo po detajlnih načrtih v okviru finančnih možnosti. Gradbeno ministrstvo je po svojem hidrotehničnem oddelku poleg raznih opozoril specialne hidrotehnične narave podčrtalo dolžnost banske uprave, da 9 ste-matsko uredi hudotirnike v gornji Savinjski dolini, da se tako zmanjša odnosno popolnoma zadrži donos materiala v korito Savinje. Ravno zaradi tega je treba tudi preprečiti neracionalno sečnjo gozdov, ako hočemo, da bodo imele žrtve, izvršene sedaj in v bodoče za veliko delo regulacije Savinje, tudi uspeh. Glede ureditve hudournikov in samovoljne sečnje gozdov se je
doslej vse zanemarjalo in se v gornji Savinjski dolini ni vodil račun, če izvzamemo skromne začetke letos v Logarski dolini in pod Solčavo.
Nedavno smo poročali o raznih že izvršenih obrambnih in vzdrževalnih delih na obrežjih Savinje pri polzelskem mostu in pri Preserju pri Braslovčah ter podčrtati nujno potrebo ureditve struge pri podvin-skem je2 u na Polzeli ter popravil pri gro-beljskem mostu in pod Gržami. ki se morajo izvesti do kraja, da se omeji odnosno prepreči bodoča velika škoda na posestvih in zgradbah.
Omenjeni razpis licitacije regulacijskih del pri Celju ima za cilj nujno potrebno razbremenitev celjske koti n« s tem. da se odpre in preuredi struga Savinje od Tremerskega polja do Grenadirjeve brvi v Polubah pi Celju, ker grozi sicer ob najmanjših poplavnih nesrečah nevarnost katastrofe za Celje in nedogiedne škode za vse ostalo ozemlje ob Savinji in pritokih, ki potrebujejo pri Celju odnosno pod Celjem večjega odtoka voda.
Prebvalstvo C£lja in celjskega sreza bo gotovo z globokim zadoščenjem sprejelo vest, da smo po velikih-naporih vseh prizadetih činiteljev ter po globokem ume-vanju potrebe in važnosti regulacijskega
Eroblema ne samo pri kr. banski upravi v
jubljani in pri ministrstvu za gradbe, marveč tudi: pri posameznih občinskih upravah končno uspeli, da se bo že letos v najkrajšem času pričela velikopotezna regulacija Savinje, o kateri se je razpravljalo vsa leta po vojni in tudi že desetletja pred vojno.
Narodnemu poslancu g. Ivanu Prekor-šku, ki je ves razvoj tega izredno važnega vprašanja spremljal z veliko ljubeznijo in energijo ter si pridobil nevenljiv h zaslug za regulacijo Savinje, iskreno čestitamo fc uspehu ter se mu zahvaljujemo za njegovo neumorno in požrtvovalno delo.
Smrt pod kolesi vlaka
Pri ličkanfu koruze se je napil, grozil bratu z umorom
in potem sam šel v smrt
Maribor, 27. septembra
V nedeljo zjutraj ob 3. se je vrgel pod brzovlak št. 502, ki vozi med Ponikvo in Poljčanami, 221etni tovarniški delavec Jože Mejavšek. Našel ga je okrog pol 4. zjutraj progovni obhodnik Kvas, ki je potem obvestil železniško postajo v Poljčanah. Isto jutro je odšla komisija, v kateri so bili orožniki iz Loč in banovinski zdravnik dr. Lautner, ki so ugotovili, da je nesrečnik sam napravil tako strašen konec. Mejavšek je imel odrezano glavo, truplo pa je ležalo pravokotno na tiru. Očividno je samomorilec položil glavo na tračnico in so mu jo kolesa brzovlaka odrezala.
Zagonetno je nekoliko ozadje tega žalostnega dejanja. V sobeto zvečer so kožu-hali turščico, med ličkarji se je pa seveda zaradi preobilo zavžite pijače vnel prepir. Mejavšek je grozil bratu in drugim, da jih bo zaklal. Čez čas je odšel, češ, da bo z bratom že obračunal. Ko so ga našli
mrtvega ob progi je imel za škornjem dolg nož. Orožniki so izvedeli, da so fantje dražili Mejavška zaradi nekega dekleta, s katerim je bil imel razmerje. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljali na pokopališče v Ločah in ga včerai pokopali.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Fran« Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droeerijah in špecerijskih trgovinah.
Slovenska* dijaška zadruga v Pragi naši javnosti
Praga, v septembru.
Težak gospodarski položaj nalaga Slovenski dijaški zadrugi v Pragi ogromne skrbi prav sedaj, ko so se spet odprla vrata šol. Slovenska dijaška zadruga v Pragi je popolnoma nepolitična organizacija vseh številnih slovenskih visokošolcev, ki so primorani študirati v Pragi bodisi, ker enaka izpopolnjena fakulteta pri nas še ne obstoja, bodisi, da so v ta študij prisiljeni zaradi okolnosti in odklonilnega stališča o srednjih tehn čnih šolah Zadruga si je v prvi vrsti nadela nalogo, da pomaga v zadružni obliki revnemu slovenskemu študentu v tujini, mu z rednimi brezobrestnimi in dekadnimi posojili omogoči študij ter olajša mizeren gmotni položaj. Pri tem humanem socialnem delu uživa zadruga simpatije in gmotne podpore vse naše javnosti, ki posveča veliko pozornost izobrazbi njene mlade generacije. V težkem položaju se zato obrača zadruga na vso našo iavnost s prošnjo za gmotno podporo, ki bo omogočila številnim članom študentom študij.
Poleg socialne naloge, ki jo že od leta 1919. zadruga vrši, je Slovenska dijaška zadruga v Pragi edino kulturno žarišče, kjer se zb;rajo in medsebojno spoznavajo mlade generacije slovanskih narodov. Kot kul-
turna predstavnice skrbi zadruga predvsem zato, da široki slovanski bratski svet spozna ter se seznani z vso našo domovino. V to svrho prireja zadruga predavanja, dramatične igre jugoslovensk:h avtorjev ter akademije, s čimer po pet do šestkrat gostuje v različnih krajih bratske Češkoslovaške, ki s simpatijami sprejema kulturne napore članov Slovenske dijaške zadruge. Z živo besedo, razstavami, ter fotografijami naših prirodnih krasot skrbi zadruga za tujsko-prometno propagando, ki najde med bratskimi slovanskimi narodi ugoden odmev in navdušenje za našo domovino Jugoslavijo.
Težak gmotni položaj pa to idealno in humano socialno in kulturno delo močno ovira, zato se obrača zadruga na vso našo iavnost s prošnjo, da ji pomore s podporo nadaljevati nujno potrebno socialno in kulturno delo. V to svrho ie te dni razposlala večje število prošenj, prepričana da bo sleherni tudi tokrat — kakor vselej prej — pravilno razumel in podprl nesebično socialno in kulturno delo zadruge.
NI NIKAKA ČAROVNIJA,
temveč samo edinstveno pomlajujoče ter osvežujoče delovanje Hormolin - kreme, ki dela kožo gladko in mehko kakor baržun. Hormoni, ki jih vsebuje ta krema, ne pomlajujejo samo kože, ampak vse telo. Zato zahtevajte izrecno pravo »Hormolin-kremo Paracelsus«.
Na levi kraljevski dvorec v Sofiji, na desni Sobranje, bolgarski
parlament
Sotfijke se ne lepotici io. Nii zaželeno. To mi nekoliko pojasni .pogled na zakonske dvojice z otroki: voziček pe-Ij-e mož. Ali pa je to zaželeno?! In ko Sofija prižiga luči v svojo noč, ko gledamo rožne obraze, nam hlad z Vito-še osveži misel: čemu bi se lepe. — le-potičile?
Na biivaru Dondukov sedemo k mizam pred slaščičarno »Ohrid«. Prinaša vitka plavolaska v črnem. Naročimo sladoled.
—.Niste Bolgari?
—	Ne, Slovenci.
—	Slovaki.
—	Ne, Slovenci, iz Jugoslavije. In Ti — niste Bolgarka.
Ponosno je vzravnala glavo:
—	Rusinja!
Kadarkoli sem srečal ruskega človeka. sem se domislil revolucije in videl n;en odraz, bolesten pogled. Ta kraso-tica pa je vsa mlada, kakor bi bilo njeno življenje sama sreča. Povedali bi ji več. Pokličemo jo zaradi računa. Ra-ds bi se pogovarjali. Njej pa j-e dovolj: hladno nam pove, koliko levov; in ko štejelo denar, se zamakne čez nas v bulvar tisočerih luči. Sladoled — naše uživanje nočne Sofije — je bil zares izvrsten. A ponos in širina slovanske d-!>še pomenita obup.
Sofija se budi v soben, v modrikastem ozračju se nad strehama vzvišena leskeče pozlačena kupola katedrale Aleksandra Nevskega. Obstali smo na trgu. 2e se vrti sredi naše skupine možiček črne brade in živih oči. V str-menje slišimo, da je bila katedrala zgrajena v letih 1904—1912, veljala je 8,(100.000 rte tih frankov, prispevali pa SO' pravoslavni vse Bolgarije: Rusiji v hvaležnost za osvoboditev. Prav tako k rz tistih let mnogo spomenikov, bol-mšmc in šok Kupola se dviga 45 m, zvonik 52, od 10 zvonov tehta največji 12.000 kg, drogi 6000.
Mimo stražnika, ki je določen za katedralo, vstopimo. Ko da se z nami godijo čudeži, se tiho pomikamo pod veMko kupolo, kjer kraljuje Bog oče: velričastje okrog nas in mi sredi veli-častja. Spodaj pa je v globino 10 m 99 grobnic: vse so prazne. Po velikih opornikih in po stenah živijo zgodbe iz Sv. pisma. Tu so dahniH umetnost: Bok) tov, Mesoj a do v, Ceh prof. Mrk-vička in najznamenitejši Vasnecov, mojster Sv. Bogorodice in Krista pri ikonostasit V bližini na desni je kakor v kapelici prestol za kralja, kraljico in prestolonaslednika. Kralj pride večkrat k službi božja ob sobotah zvečer. Freske, podobe svetnikov, lestenci, na sredi žica z mikrofonom za božjo besedo vsem Bolgarom, zlato, beli in rjavi marmor, ob strani angelci v modrikasto-rožnatih oblakih, same dragocenosti. vsak kotiček umetnina: kadar sije solnce na katedralo Aleksandra Nevskega, občutiš raj skozi sence sveta.
V bližini katedrale pa ždi neznatna cerkev sv. Sofije, znamenitost iz 6. stoletja. Zunaj je odpadel omet, znotraj je vsa prebege na: pod turškim jarmom je bila mošeja. Deske pokrivajo tla, poleg nekaj klopi so na njih razporejeni stoli; vmes pa majhne peči — za zimsko pobožnost.
Pred cerkvijo postavljajo delavci, skriti za visoko ograjo iz desk, sporne- 1
Danes je vsa pozornost naše javnosti z občutki iskrene radosti obrnjena v sofijsko prestolnico. Zbližanje med bratskima državama je kronano s tem, da naš kraljevski par vrača obisk bolgarskemu kraljevskemu paru. Medsebojno spoznavanje se je zlasti v letošnjem letu izredno poglobilo. Vedno pogostejši so medsebojni obiski društev, skupin, posameznih intelektualcev. Med tistimi, ki so letos šli spoznavat Bolgarijo, je bila skupina naših Preporodovcev. Izpod peresa enega izmed njih objavljamo naslednji slikoviti opis vtisov iz Sofije.
kopanine okrog arheološkega muzeja in v njem.
Sedanjost — življenje Sofije, a nekaj z vse dežele nam pokažejo noše Bolgarije v etnografskem muzeju, kjer je ravnatelj ljubeznivi pisatelj Kostov, avtor tudi v Ljubljani izvajane satire »Goljemanov«. Oblečene sohe stojijo, sedijo pri kolovratu, tvorijo skupine v posameznih predelih. Zamaknejo obiskovalca v začudenje: odkod toliko ljudi v narodnih nošah?
Misel na prihodnost da Narodno gledališče.
— Po nesrečnem požaru 192o, — nam na odru razlaga v hrvaščini starejši tehnični delavec, po rodu Hrvat — je bilo v nekaj letih spet zgrajeno in dovršeno 1931. V parteru in prvem nadstropju ima s stojišči prostora za 1200 gledalcev. Prva loža tik odra je kraljeva: da ga narod vidi. Dvakrat na teden so ljudske predstave po znižanih cenah. Pregraja je široka 12 m, a na levo in na desno od nie je za zidom po 12 m širine. V globino meri oder 20 m. deske so vezane v 4 plošče v izmeri 12 X 8, pri pregraii, na levi, na desni in zadaj, da po potrebi hkrati pripravljajo 4 scene ter s hidraviiškimi premiki in elektriškimi pogrezi posa-
Premiera »Hovansčine« bo drevi ob 20. uri. Po vseh pripavah in po snočnji generalki sodeč, bo predstava »Hovanščine« v vsakem pogleda odlična. Storilo
kar najboljše in najlepše postavljeno na oder. Dirigira ravnatelj Polic. Rezija je C. Debevčeva. V posameznih vlogah nastopijo: ga. Bernot-Golobova, ga. Ribičeva, gg. Betetto, Gostič, Marjan Rus, Janko, Marčec, d^ZT? £™icel, Petrovčio daI.je gg. Hribar, Perko, sSuIa in JelnikkrP™ T^i Jfxde,aiVe ^ vrsi v Moskvi, prva slika četrtega dejanja na posestvu kneza Ivana Hovanskega, druga slika v Moskvi, zadnje dejanje pa v gozdovih
poleg Moskve

V precfvečernem hladu z Vitoše prihajajo Sofijci in Sofijke na promenado. Od kraljevega dvorca, kjer so velika ■ograjna vrata skoraj ves dan odprta, •do prostranega trga carja Osvoboditelja z velikim spomenikom konjenika Aleksandra II., kjer se široko naokrog vrste: skupščina s pročelnim napisom: »Sajedinjenjeto pravi silata« (V slogi je moč) — zdaj vprav zaradi nesloge prazna, seminar, etnografski muzej, in čaka nedovršeni trinadstropni akademij dom novih kreditov — se giblje ži-vopisna množica. Kjerkoli jo (pogledam, razTem nekaj narodnih noš. Mislim: dekleta, služkinje. Pa so celo gospodične in gospe. Te jih oblačijo tudi za pose-te. Gledamo, občudujemo — gospod iz množice nas vpraša:
—	Od kod ste?
—	Iz Jugoslavije.
—	Srbi?
—	Ne, Slovenci!
Toda gospod je že v množici.
nik neznanemu junaku. Kladiva udarjajo na kamen, misel junaku pa ie tišina —
sredi hrupa Sofije, prestolnice pravilnih ulic, kjer v množici 300.000 prebivalcev meščani drug drugemu . večinoma tuji po tlaku hitijo vsak svojo pot, med tem ko na cestah pekečejo konji z visokimi kočijami, se pomikajo avtomobili in vozovi električne cestne železnice dajejo velemestu utrip: z vseh 11 prog pripeljejo iz krajnjih delov Sofije hkrati na križišče na trg Sv. Nedelje, postojijo in odpeljejo v druge krajnje dele Sofije. Ni treba iz srede velemesta, pa vežejo z daljno daljavo: nekateri imajo zunaj poštne nabiralnike.
Sv. Nedelja se že od daleč vtisne mračno. Možiček črne brade in živih oči ve njeno usodo: 16. aprila 1925 je pri opeloi za generalom Georgijevom bila po atentatu porušena in je izdihni-
„Hovanščina" v ljubljanski operi
Snočnja generalka je uspela odlično
k) 125 ljudi. Sedanja cerkev je bila zgrajena in posvečena 1932.
Poleg nas stoji pop.
—	Od kod ste?
—	Slovenci iz Jugoslavije.
Brada mu leze v smehljaj.
—	Slovani, naši bratje!
In ko da bi nas iztrgal žalostni misli, nas pov-ede k sarkofagu, kjer počiva kralj Stevan Milutin.
Možiček črne brade in živih oči odklanja napitnino, umika se kakor rak; pa vendarle stegne roko ln urno spravi denar.
Kralj Stevan Milutin — davna preteklost In o davni preteklosti pričajo iz-
meznih delov odra v neznatnem času izvršijo spremembo. Vse inozemske moči so odpravili in jih nadomestili z mladim bolgarskim naraščajem.
Delavec stopi k stikalni plošči: zazdi se nam, da divja nad Sofijo vihar, da se križajo bliski, da grmi in lije dež. In spet je tišina in na modrem ozadju migljajo zvezde. Delavec .prime zvitek platna na stebru ob strani: to je krožni horizont. Rabi-li so ga za Napoleonove sanje v Rostandovem »Orliču«, ki je zaključil sezono.
V Ljubljani bo >Orlič« otvoritvena predstava nove sezone.
Dušan Vargazcn.
Notranjost katedrale Aleksandra Nevskega v Sofiji
Danes premiera operete sladkih melodij, popevk, s neha, ljubezni in zabave
VIKTOR
VIIKTORIJA
V glavnih vlogah
HERMAN THIMIG In RENATE MuLLLER
Režija: Reinhold Schiinzel. — Godba: Franz Doelle.
Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure.
Telefon 2124	ELITNI KINO MATICA	Telefon 2124

Domače vesti
♦	Sofijske svečanosti v naSem radiu.
Poslušalce radia opozarjamo, da bo prenašala ljubljanska postaja danes ob 19. svečani koncert iz sofijske dvorane, nato pa zdravite, ki jih bosta izrekla na slavnostnem tanketu Nj. Vel. kralj Aleksander in kralj Boris.
♦	O pisatelju Franu Levstiku bo danes t nacionalni uri radija predaval dr. Leopold Lenard. V svojem predavanju bo očr-tal Levstika kot človeka neprestane borbe in ustanovitelja prave lepe slovenske literature. V enem od svojih spisov je Fran Levstik sam navedel, da je do njegove dobe izšlo samo 47 knjig v pravem slovenskem jeziku. Kakor so začeli Slovenci svojega odličnega pisatelja in jezikoslovca cenit: šele po njegovi smrti, tako je razmeroma šele po dolgih časih prodrl glas o njegovem delu in pomenu med ostale Jugoslovene. Prav iza prav še danes ni dovolj razširjen njegov književniški in jezi-koslovniški sloves. Predavanje v radiu hoče zbuditi zanimanje za velikega slovenskega pisatelja in jezikoslovca v vseh ju-gosloveuskih pokrajinah.
♦	Proslava 20 letnice dijaških čet v Skop-Iju. N a veliki proslavi, posvečeni spominu prvih rekrutov iz Južne Srbije, je 'bil v Skoplju ustanovljen tudi odbor za pripravo proslave v spomin mladih intelektualcev, mobiliziranih v začetku svetovne vojne. Ti dijaki vseh srbskih šol so tvorili naposled bataljon, ki je bil po kratkih vež-bah poslan na bojišče. Spomin teh mladih bojevnikov, ki se po večini niso vrnili v osvobojeno domovino, bodo slavili 6. in 7. oktobra v Solunu, pozneje pa bo prirejena ekskurzija udeležencev v Solun in na Krf. Prijave udeležbe pri tej ekskurziji sprejema tajnik prireditvenega odbora Stanko Juvanovič, višji poštni kontrolor v Beogradu, Palmotičeva ulica št. 2.
Danes
BRIGITA HELM v športnem filmu
Maratonski tekači
Velefilm športa, ljubezni in lepote.
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Cene Din 4.50 in 6.50.
+ Prihodnji kongres Jadranske straže b0 v Ljubljani. Tajništvo izvršilnega odbora Jadranske straže je izdelalo program velike propagandistične manifestacije, ki se bo vršila v Beogradu ter bo trajala teden dni. Pri tej priliki se bo vršila tudi seja glavnega odbora organizacije, na kateri se bo govorilo o pripravah za prihodnji kongres Jadanske straže, ki se bo prihodnje leto vršil v Ljubljani.
♦	Prvo letošnje zborovanje učiteljev slo-venjbistriškega okraja je bilo v idiličnih Tinjah na Pohorju. Za sprejem je učitelj-stvo pozdravil velik slavolok, postavljen sredi vasi in vse vidne hiše so bile v zastavah. Zborovanje je bilo v šoli. Po pozdravu je predsednik Miloš Tajnik obširno poročal o zadnjih skupščinah, kjer je bilo storjenih mnogo sporazumnih in složnih sklepov. Jugoslovensko učiteljstvo je na glavni skupščini sprejelo edino in kratko, a mnogo obetajočo resolucijo, ki jo je izrazilo z besedo »Sloga!« Po čitanju in tolmačenju dopisov je bil občni zbor z volitvami novega odbora za dobo 3 let. Za predsednika je bil ponovno izvoljen šolski upravitelj iz Slovenske Bistrice g. Miloš Tajnik, za podpredsednika Kopriva, za tajnika Ivan Kovič, za blagajničarko Risma-lova in še pet odbornikov. Letna članarina 150 Din ostane. Po zborovanju so šli nekateri učitelji k Sv. Trem kraljem, poldrugo uro hoda s Tinj, kjer je bila drugi dan otvoritev norega Planinskega doma. postavljenega od slovenjbistriške podružnice SPD. Prihodnje zborovanje bo na Pragerskem.
♦	Mednarodna kontrola ciganskih nomadov. Na mednarodnem kongresu kriminali-stov^ ki se je vršil na Dunaju, so intenzivno razpravljali tudi 0 kontroli nad ciganskimi nomadi, češkoslovaški delegat Bana-sek je. predlagal, naj bi se ustanovil mednarodni ciganski kontrolni urad. Češkoslovaška ima že od leta 1927. svoj zakon o kontroli ciganskih nomadov. Vsakega cigana na češkem daktiloskopirajo, odtise prstov in osebne opise pa hraiijo v državni ciganski kontrolni centrali. Doslej so daktiloskopirali že 7650 ciganskih rodbin s preko 31.000 člani. Odtisi prstov omogočajo v vsakem primeru točno identificiranje. Vsak cigan ima svojo legitimacijo, kri jo mora pokazati orožniku, če ga ustavi. Ciganom so take legitimacije zelo neljube in je zaradi tega na češkem vedno manj ciganov brez stalnega posla in bivališča. Podobna ciganska kontrola je urejena t udri v Munchenu. sedaj pa bodo zbrali še material iz Prage, Jugoslavije in Madžarske ter uredili mednarodni kontrolni urad za ciganske noma>de na Dunaju.
♦	življenjski praznik vzorne matere. Danes praznuje 60 letnico rojstva ga. Leopolda Ferjančičeva, vdova po rudniškem uradniku, na svojem domu v Idriji, daleč od svojih dragih, ki ji ne morejo seči v roko. Jubilantka je znana po svoji dobroti, skromnosti in nacionalni zavesti, ki ne preneha niti tedaj, kadar visi na niti samo vprašanje gmotnega obstoja Svojemu možu, katerega ime je častno zapisano v
analih sokolskega in vobče vsega nacionalnega gibanja v Idriji, je bila do njegove smrti vzorna družica. Njena pomoč je prišla posebno do izraza tedaj, ko je bilo v zasedenem ozemlju nacionalno in sploh kulturno udejstvovanje še kolikor toliko dovoljeno, željam s katerimi jo v teh dneh obsipajo prijatelji in znanci, se pridružujejo tudi naše čestitke s posebno željo, da bi ji bilo vsaj v jeseni življenja prihranjeno vsako nadaljnje trpljenje.
♦	Poroka. Včeraj sta se v Zagrebu poročila novinar Milenko šarič, član zagrebške podružnice Agencije Avale in gdč. Višnjica Krajačičeva, hčerka višjega šolskega nadzornika. Mlademu paru želimo obilo sreče!
♦	Nov grob. V št. Ruipertu na Dolenjskem je umrl ugledni posestnik in trgovec g. Franc Knez. Pogreb spoštovanega pokojnika bo jutri ob pol 11. Blag mu spomin!
♦	Kmetsko himno »Zeleni prapor«, ki jo je na besedilo Griše Koritnika uglasbil Zorko Prelovec, je priredil za godbo na pihala višji kapelnik v pokoju Josip čerin.
♦	Odprte planinske koče. V soboto in nedeljo so odprte v Kamniških planinah Coj-zova koča in koča na Kamniškem sedlu. Izleti v jesenskem času na te postojanke so krasni. Ob vznožju Kamniških planin pa nudi vse udobnosti Dom v Kamniški Bistrici. Krekova koča na Ratitovcu je odprta v nedeljo. V Triglavskem pogorju so še odprte koča pri Triglavskih jezerih in Dom na Kredarici. Orožnova koča, popolnoma renovirana, vabi izletnike na nedeljski oddih. Stalno sta oskrbovana koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Na Sto-lu je odprta Prešernova koča do 7. oktobra, Valvazorjeva koča pa bo stalno oskr-bovana. Spodnja koča na Golici bo v nedeljo oskrbovana ter je krasen izlet v jesenskem času na to razgledno postojanko.
♦	Odhod sezonskih delavcev iz Beograda.
Včeraj na Kristov dan je bilo na beograjskem kolodvoru mnogo nenavadnih potnikov, ki so obloženi s težkimi svežnji zasedli vlake, ki odhajajo na jug. To so bili sezonski delavci, ki prihajajo v velikem številu vsako leto v Beograd konec aprila in se vračajo domov na Kristov dan. Ti ljudje s0 sinovi revnih kmetov z juga ali pa tudi sami lastniki malih domačij, ki ne morejo prerediti večje družine. V Beograd prihajajo na sezonsko delo v raznih opekarnah in pri novih zgradbah. Ti dninarji — na jugu jim pravijo pečalbari — opravljajo po 12 do 16 ur najtežje delo ter zaslužijo na dan po 10, največ po 15 do 20 Din. živijo silno skromno in ko se vračajo v svoje domačije, imajo prisluženih po 300 do 500 Din.
♦	Ljudski vlak Zagreb-Suiak in parnik do Crikvenice bosta vozila 30. t. m. Vlak pojtie iz Zagreba ob 5.30, vire pa se ob 2.30. Voznina z vlakom v II. razredu 96 Din v HL razredu 55 Din.
♦	Nova avtomobilska cesta Novi Sad-Beograd. Komisija inženjerjev in geome-trov je pričela trasirati cesto od Subotice preko Novega Vrbasa in Novega Sada do Beograda. Ta nova cesta bo del kontinentalne ceste Pariz-Carigrad. S trasiranjem nove ceste bodo gotovi še pred zimo.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok
♦	Grmeč planina pod 9negom. V Bosanski krajini se je naglo izpremenilo vreme. Vsi prebivalci so bili presenečeni, ko so zjutraj zagledali vrhove Grmeč planine vse bele od snega. Tudi gorski potoki, ki 60 bili več mesecev suhi, so preko noči dobili toliko vode, da spet gonijo mline v dolinah. Od vseh planin Bosanske krajine sta vsako leto prva pod snežno odejo Grmeč in Borija. Prvi sneg na teh dveh vrhovih otvarja jesensko in zimsko dobo.
♦	Razbojništvo. Na Dravskem polju se je 20. t. m. okoli 1. ponoči vračal domov po banovinski cesti delavec Visinski Mi-, hael v Cvetlinsko visno, občina Bednja. Nenadno so ga obstopili štirje fantje in ga brez vsakega povoda napadli ter pobili s koli na tla. Visinski, že od udarcev hudo ranjen, je imel še toliko moči, da je fantom pobegnil na bližnjo njivo ln se skril v koruzi. Kmalu pa so ga fantje, ki so ga zasledovali, našli ter mu je eden pokleknil na prša ter mu z nožem zadal več vbod-ljajev, tako da je Visinski ves krvav in nezavesten obležal v koruzi. Tu so ga žele našli orožniki, ki so odredili njegov prevoz v ptujsko bolnišnico. Vsi divjaki so že izsledeni in ovadeni sodišču in zaslužijo najstrožjo kazen.	,
♦	Cigan iz žabca osumljen umora Lind-berghovega otroka. V okolici šabca je bil pred meseci umorjen posestnik Franc Drer iz Rume in — ker je zahajal često v sumljivo kavarno nekega Gige Petroviča v šabcu, so naposled kot povzročitelja zagonetnega zločina osumili samega kavarnar-ja. Preiskava proti Gigi Petroviču, nekdanjemu ciganskemu sviraču, je skoraj že zaključena in izkazalo se je, da so si zločinci. zbirajoči se v Gigini zakotni kavarni, rzbrali bogatega nemškega posestnika za svojo žrtev Morilski načrt je baje izdelal sam Giga Petrovič. Te dni so neki ameriški listi objavili vest, da ima nemški priseljenec Hauptmann, o katerem domnevajo, da je ugrabil ln umoril otroka prekooceanskega letalca Llndbergha, svo-
je zaveznike nekje na Balkana med onimi bivšimi ameriškimi naseljenci, ki eo se v zadnjem času vrnili domov, prej pa so delovali v Ameriki pri raznih tihotapskih poslih. Zastopnik neke ameriške časopisne agencije se je zanimal tudi za Gigo Petro-viča, ki se je 8ele pred šestimi meseci vrnil v svojo staro domovino. Petroviča je sodišče v šabcu zaslišalo o njegovem življenju v Ameriki, ni pa moglo dobiti vti-ska, da bi bil udeležen pri veliki kriminalni senzaciji Amerike in vsega sveta.
•	Za službe p0 pisarnah in lastno prakso najbolje in najceneje pripravlja dijake in odrasle stenotinlstovski tečal ori Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, ki se otvori 2. oktobra t. 1. Dnevni ln večerni tečaji. Mesečna učnina 120 Din. Revni popust Vsa pojasnila daje brezplačno vodstvo Trgovskega učnega «avoda v Ljubi lani, Kongresni trg St. i-^T.
♦	Pridna gospodinja ne miruje od zore do mraka, njenemu bistremu očesu ne uide noben prašek, kajti njen dom mora biti vedno lep in čist. Prav tako kot pridna gospodinja je Zlatorogovo milo: njegova obilna snežno bela pena prodira pri pranju skozi vsako tkanino in očisti perilo tako natančno, da izgleda lepše kot novo. Po posebno dobro lastnost Zlatorogovega mila poznajo naše gospodinje prav dobro in trdijo druga za drugo: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« Vsaka gospodinja je srečna, ki se poslužuje Zlatorogovega mila! Priporočamo ga!
*	Tovarna Jos. Relch sprejema mehko '.i Skrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Štedljiva -----* Lutz peč
JUGO-LUTZ, d. z o. z-, Ljubljana 7, tel. 3252
♦	Opozorilo. V zadnjem času pobira po Ljubljani in drugih krajih neka oseba prispevke za neko organizacijo, ki naj bi bila delavska ter se pri tem sklicuje na pri« poročilo Narodno strokovne zveze, odnosno njenega predsednika z. Rudolfa Juvana. Opozarjamo, da Narodno strokovna zveza, ne njen predsednik, nista dala nobenega priporočila, ker se s takim nabiranjem pri* spevkov ne strinjata. — Izvrševalni odbor NSZ v Ljubljani.
Iz Ljubljane
u— Selitev na banskl upravi. V po ne nt.
Ijek in v torek dne 1. In 2. oktobra prosvetni oddelek, oddelek ra socialno politi-ko in narodno zdravie ter oddelek za trso-vino, obrt in industrijo kr. banske uprave v LJubljani ne bodo sprejemali strank zaradi selitve v nove uradne prostore.
u— članski sestanek JNS za poljanski okraj bo danes ob 20. v gostilni Klemenčič, Kregov trg. Na sestanku poročajo delegat! sreskega odbora JNS za mesto Ljubljano.
Samo še dane«
Ljubezen diktator mode
Smeh, zabava, petje in lepa godlja.
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9.% zvečer.
u— Poslednja pot Lojzeta Vertovca.
Včeraj popoldne se je ob ogromni udeležbi občistva vršil i« mrtvašnice obče državne bolnišnice pogreb bivšega predsednika Pokojninskega zavoda in pooblaščenca Zadružne banke Lojzeta Vertovca. Pogrebne svečanosti je opravil šentpeterski župnik Petrič ob asistenci ostale duhovščine, pevci »Ljubljane« pa so zapeli žalostlnke. Poleg skoraj vsega up ravnega odbora in uradništva PZ razen predsednika dr. Bal-tiča, ki leži bolan, in poleg številnega zastopstva Zadružne banke so šli r »prevodu tudi mnogi zastopniki nameščenskih organizacij, pri katerih s« je pokoinik udejstvoval in številni bančni uradniki, ki so v Vertovou visoko spoštovali svojega stanovskega tovariša Za mestno občino se je udeležil pogreba podžupan prof. Jarc. Ob odprtem grobu sta se v izbranih besedah poslovila od I jO J zeta Vertovca univ. prof. dr. Gosar v imenu katoliške inteligence in Doktorič v imenu primorskih emigrantov. Zaslužnemu predsedniku PZ bo Ljubljana in vse meščanstvo ohranilo časten spomin.
u— Obrtniki, na razstavo v Kranju! Okrožni odbor obrtniških združenj v Ljubljani objavlja: V Kranju priredi tamkajšnje obrtništvo v času od 30. septembra do 8. oktobra že drugo obrtno razstavo. Otvoritev bo v nedeljo ob 11. dopoldne. Vabljeni so vsi ljubljanski obrtniki, da posetijo prireditev. Posebno pa so vabljeni predstavniki združenj, da se udeleže otvoritve u— Pevski zbor Glasbene Matice: Za drevi ob 20. napovedana vaja se zaradi operne premiere vrši izjemoma v soboto ob 20. — Polič.
u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini otvori letošnjo sezono 8. oktobra. Vpisovanje in informacije za. začetnike ter nadaljevalni tečaj kakor tudi posebne plesne ure od
1. oktobra dalje dnevno v Kazini.
u— Naknadno vpisovanje učeneev-vajen-cev v strokovno obrtno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na Grabnu bo v nedeljo, 30. t. m. Novinci naj prlneso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo, oni pa, ki so že hodili v grabensko šolo, zadnji izkaz. Ob vpisu je treba plačati 22 dinarjev. — Upravitelj šole.
u— Vlomilci v Kunčevo konfekcijo obsojeni. Pred malim kazenskim senatom so bili sojeni trije vlomilci, ki so ponoči 3. maja vlomili v konfekcijo A. Kunca v Gosposki ulioi, odkoder so odnesli razno obleko in mnogo blaga v skupni vrednosti 17.436 Din. S ponarejenimi ključi sta vlomila bivši trgovec v Zagrebu in nekdanji računski podčastnik 53 letni Julij Premrov, po rodu Ljubljančan, ln njegov brat Karol.
Pa jo je še pravočasno popiha! ta ga sedaj iščejo. Blago sta odnesla k proslule-mu vlomilcu, nekdanjemu godbeniku Gabrijelu Ovnu na Kodeljevo. Ovna sta naprosila, naj poišče še kakšnega Specialista. Izbrali so v Stepanji vasi stanujočega Rudolfa Jakopina, ki je vse nakradeno blago skril in pomagal prodajati. Vsi obtoženci so inkriminirana dejanja priznali. Samo Premrov se je Izgovarjal, da ga je k vlomu nagovoril Oven, ki mu je baje tudi Izdelal načrte. Oven je to Ogorčeno odklanjal Bili so obsojeni: Premrov Julij na 2 ln pol leta robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Oven Gabrijel na 2 leti ln 1 mesec robije. Jakopin Rudolf pa zaradi prikrivanja ukradenih stvari na 4 mesece strogega zapora in 120 Din denarne kazhi
Ta film je največja senzacija iz življenja divjih zveri; je največji film, posnet ves v naravi, ;e edinstven film, ki nam pokaže življenje v džungli tako kot je.
Film se predvaja danes ob 14.30 in jutri ob 14 30 in 18. uri. — Cene najnižje 3.50, 5 50. 6.50, balkon 4.50.
odnosna nadaljnja dva dni zapora. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
Iz Maribora
a— Sresko tajništvo JNS za srez mesto Maribor ponovno opozarja Svoie člane in somišljenike, da so že prispele članske legitimacije. Člani mestnih krajevnih odborov naj opravijo svoje posle in nai dvignejo svoje legitimacije v pisarni sreskega tajništva v Cankarjevi ulici 1 med uradnimi urami, ki so ob delavnik h od 8. do 12. in od 15. do 18., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12.
a— Velik protestni shod. Marfborsfka podružnica Narodno strokovne zveze sklicuje za nedeljo dopoldne velik javni ženski rrotestni shod proti osnutku pravilnika o minimalnih mezdah. Delavke iz tekstilnih tovarn in drugih obratov nai se udeleže shoda v čim večjem številu, sai tako koristijo same sebi. Zdaj je še čas, da se popravi krivica!
a— Iz sodne službe. Pri okrožnem sodišču so opravili izpit za sodne paznike Franc Čretinko, Anton Preložnik in Janko Vrbnjak.
a— Velika kmetijska razstava. Jutri dopoldne ob 10. bo otvorjena velika kmetijska razstava, združena s sejmom. Razstava bo obsegala 11 oddelkov in bo nazorno prikazala napredek našega kmetijstva. Na sejmu se bo nudila meščanom izredna prilika, da si nabavijo marsikaj potrebnega za zimo. Obiskovalcem razstave je dovoljena na železnicah polovična vožnja.
a— Vprašanje vajenskega doma in posvetovalnica za obrtne poklice st» spet na dnevnem redu. Snoči ie bil v mestni posvetovalnici sestanek za rridobitev teh dveh prepotrebnih ustanov. Vodil ga je g. dr. Upold. Sprejeti so bili važni sklepi in pričakuje se, da ibosta obe želji Maribora v doglednem času uresničeni.
a— Gledališki abonma v loži je prav pripraven za družine, zaključene družbe itd. Poleg tega pomeni proti večernim cenam velik popust. Abonent plačuje ta abonma v sedmih mesečnih obrokih ter prejme za to 22 gledaliških predstav. Neabonent dobi za vsoto celotnega abonman* v loži le 9 glasbenih predstav, torej dobi abonent za isti denar kar 13 predstav več! Prijav« »prejema gled. blagajna (tel. 23-82) še do ponedeljka 1. oktobra.
s— Dramatska Sola se otvori tudi letos pod vodstvom glavnega režiserja J. Kov! ča. Prijave sprejema dnevna gledališka blagajna ali režiser sam na stanovanju, Gregorčičeva ulica 26-1., dnevno od 13. do 14. in od 18. do 19., kjer se dobe tudi potrebne informacije. Pričetek to prv« dni oktobra.
a— Izpitna predavanja, ki jih je priredila mariborska poslovalnica zborničnega obrt-nopospeševalnega zahoda in ki so pričt-la 11. t. m., so se preteklo sredo zaključila. Predavanja je oskrbel ka^or v dosedanith tečajih vodja mariborske poslovalnice sam in brezplačno. Vsebina predavani ie bila ista kakor v prejšnjih tečajih in je obsegala vse predmete iz obrtne in delavske zaščitne zakonodaje, dalje matematiko, spisje, knjigovodstvo in kalkulacijo, v kolikor je poznanje teh predmetov neobhodno potrebno na eni strani kandidatom mol-strskih izpitov, na drugi štreni na članom izpraševalnih komisij pri pomočniških in mojstrskih izpitih. Udeležba na predavanjih je tokrat bila nekoliko manjša kakor običajno. Prijavljenih je bilo 45 udeležencev iz najrazličnejših rokodelskih strok Velika večina udeležencev prebiva v Mariboru, manjši del pa je prihajal iz bližnl< in daljne okolice mesta. Po zaključnem predavanju so se udeleženci zbrali v Gam-brinovl restavraciji na prav prijeten sestanek, na katerem so izražali svoje zadovoljstvo z uspehom tečaja. Sestanku sta poleg vodje tečaja t/urtno-zadružnega nad. zornika g. Založnika, ki je v daljšem predavanju vzpodbujal mladino k izpolnitvi strokovne taobrazbe prisostvovala tudi člana Tborn-ičnega sveta g. Oset in Hohnjoc, ki sta mladini v imenu Zbornice za TOI čestitala k uspelemu tečaju. V Imenu udeležencev točaja je, Izrekel zahvalo vodji tečaja in Zbornice za TOI g Franjo Logar s— Nabiralna akcija za nov rešilni avto razveseljivo napreduje. Poleg že imenovanih dobrotnikov so darovali: tvornlca Doctor in drug 1000 Din. pivovarna Tsche-ligi 200 Din. Mariborska tiskarna 200 Din. tvrdka MeinI & Herold 150 Din, trgovci Franjo Majer. Budefeld in Lotz. vsak po 100 Din, lekarnar Vidmar In trgovci Jakob Lah. Cverlin, Weiler. Dolček & Marini. Roglič in Pečar vsak po 50 Dta. Rešilni oddelek se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi vso javnost, naj ea v čim izdatnejši meri podpre v njihovih stremljenjih.
9— Mestna podjetja avtobusnega Prometa dajejo na znanje cenjenemu občinstvu. ki se vozi s Tezna v Maribor ali pa Iz Maribora na Tezno. da bn odhajal zadnji voz Iz Mar'bors» oh 18.53, prihod na Tesno 19 07. odhod s Tezna ob 19.08. prihod v Maribor 19.22 Začetek danes 28 t. m.
a— Granata in mina iz svetovne vojne.
•Izredni sreči ?e morata zahvaliti 12 letna dečka Rudolf Rues in Ivan Krašovec iz
Jezdarske ulice, da nista postala žrtev nevarne najdbe v Betnavskem ribniku. Stikala sta tam okrog in našla v ribniku lo kalibrsko granato in 15 kalibrsko mino ter obv spravila na svoj dom. Nikdo njunih domačih ni slutil, da imajo pod streho tako nevarno razstrelivo. V sredo popoldne sta dečka naložila granato in mino na ročni voziček in pripeljala obe na dvorišče gasilskega doma na Koroški cesti, kjer sta ponudila granato in mino v nakup mariborskim gasilcem. Gasilci so takoj spoznali nevarnost in obvestili mestno poveljstvo, ki je poslalo tja komisijo. Komisija je ugotovila, da sta granata in mina zelo nevarni in da ju je treba takoj uničiti.
a— Usoden padec s kolesa. Ko se je peljala na kolesu predvčerajšnjim popoldne na obisk k svojim staršem k Sv. Barbari v Slov. goricah 22 letna tkalka Tončka Bu-covnikova, jo je doletela huda nesreča. Na strmem kla-ncu blizu doma staršev ji je odpovedala zavora. Tončka je z vso silo priletela v obcestni kamten in padla v jarek, kjer je obležala z nevarno frakturo leve noge. Mariborski reševalci so jo takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa ji bodo morali zdravniki naibrže odrezati nogo.
a— Pobeg od doma. Na mariborski policiji se je zglasila včeraj posestnica Ana Peitlerjeva iz Rač in naznanila, da je njen lSletni sin Avgust že pred dnevi neznano-kam pobegnil od doma. Vzel je s seboj 250 Din in ni povedal nikomur, kam se je napotil. Mati se boji, da se je dečku pripetilo kaj hudega. Deček je srednje velike in srednje močne rasti, bledega podolgovatega obraza, kostanievih las in oblečen v rujav jopič in dolge sive hlač".
Iz Celja
e— Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je nedavno odlikoval g. Srečka Brodarja, profesorja na drž. realni gimnaziji v Celju z redom sv. Save IV. stopnje za zasluge, ki si jih je pridobil z znanstvenim raziskovanjem v znani Potočki zijalki na Olševi. V torek se je zbral v konferenčni sobi celjske realne gimnazije ves profesorski zbor. Gimnazijski direktor g. Fr. Mra vijak je izročil g. prof. Brodarju odlikovanje z lepim nagovorom, v katerem je podčrtal uspešno izvenšolsko znanstveno delo prof. Brodarja, ki je s svojimi izkopavanji v Potočki zijalki zaslovel tudi izven meja naše domovine, s čimer je postala tudi celjska gimnazija znana. Prof. Brodar porabi vsako leto ves prosti čas v počitnicah ■za znanstveno delo v Potočki zijalki. Direktor Mravljak je želel odlikovancu, da bi svoje nesebično in požrtvovalno znanstveno delo še dalje opravljal z uspehom in našel več razumevanja pri odločilnih činiteljih. Prof. Brodar se je prisrčno zahvalil za odlikovanje in za iskrene besede g. direktorja.
e— Poziv vojaškim obveznikom. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Po naročilu poveljnika celjskega vojaškega okrožja št. P. 2756-1934 se pozivajo vsi v mestu Celju stanujoči in v mesto Celje pristojni vojaški obvezniki, ki še nimajo vojaške iz-prave, da se nemudoma, najkasneje pa do petka 5. oktobra javijo pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu, soba št. 6. Vsakega vojaškega obveznika, ki bo po tem roku zaloten, da nima vojaške iz-prave, bodo vojaška oblastva najstrožje kaznovala.
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 2. oktobra o«d S. do 12. dopoldne v Razlagovi ulici 8.
u— Otvoritev plesne šole Sokola 1. Tabor bo v nedeljo 30. t. m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Taboru. Poučevala se bodo najlepša kola in češka beseda, pa tudi vsi moderni plesi foxtrot, tango, blues, slov-fox, angleški valček. Tehnično vodstv0 je v rokah našega mojstra brata Košička, kar garantira za uspeh. Vaje se bodo vršile tako, da bodo imeli začetniki, kakor tudi rutiniranejši plesalci dovolj prilike, da se priuče oziroma uvežbajo vsem plesom. Vabimo vljudno vse naše članice in člane ter lanskoletne obiskovalce, da posetijo naše plesne vaje, ki jim nudijo v izčrpni obliki vse, kar mora znati dober plesalec. Vabila razposlana. Reklamacije vabil v društveni pisarni vsak večer od 19. do 2«.
e— Plesne vaje trgo%-skih in privatnih nameščencev bodo v mali dvorani Celjskega doma (ne v Narodnem demu). Otvoritev bo v soboto, 6. oktobra ob 20.30 Vodstvo vaj je prevzel g. černe iz Ljubljane. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
e— Čigav topič je eksplodiral? Tvrdka »Pyrota« nas je naprosila za objavo naslednjega pojasnila: V soboto 22. t. m. je bila objavljena pod naslovom »Usodna eksplozija t opica« vest, da je bil topič ukraden iz bivšega skladišča Pyrote. Dejstvo pa je, da je bil topič ukraden iz bivšega skladišča tvrdke »Vatromet« v čretu. Tvrdka Pyrota se je že pred dvema letoma preselila na Ostrožno; skladišč, ki jih je bila imela ptej v čretu, sploh ni več, ker so jih že davno pred tatvino podrli. Topiči so bili ukradeni iz skladišča pirotehničnih predmetov, katerih lastnica je že nad dve leti Kmetska pesojilnk-a v Celju.
e— Samomor na Teharju. V četrtek 20. t. m. je izginil od doma 25 letni Anton Kresnik s Teharja. S seboj je vzel očetov samokres in se ni več vrnil. V torek pa je neko dekle našlo Kresnika ustreljenega v gozdu pri Sv. Ani na Teharju. Kresnik je bil že dolgo brez posla. To ga je očivid-no gnalo v obup.	•
e— V zvezi z vlomom v trgovino g. Red-naka na Teharju. ki so ga v noči na 15. t. m. poskusili neznani moški, a so bili prepodeni, je celjska policija aretirala 20 letnega delavca Josipa V. s Teharja in ga izročila okrožnemu sodišču v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Poročno potovanje v troje« in zvočni tednik.
e— Samo nekaj dni je še čas, da si v podružnici »Jutra« v Celju nabavite srečke za novo kolo drž. razredne loterije.
Iz Tržiča
6—■ Kino predvaja danes ob 20.30 in jutri v soboto ob 18.30 in v nedeljo ob 16. krasen dramatičen film »Moje hrepenenje si Ti! V soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 18.30 in 20.30 pa »Begunec iz Chicaga«.
Iz Trbovelj
t— Rudarska nadaljevalna šola, ki bo praznovala letos 30Ietnico, prične pouk f torek 2 oktobra. Vpisovanje za oba letnika bo v soboto 2(9 t. m. od 16. do 17., v nedeljo 30 t. m. od 9 do 11. in v ponedeljek 1. oktobra od 16. do 17. V šolo se sprejmejo vsi rudarji ln delavci in brezposelni od 16 let starosti dalje. Pouk, ki bo vsak dan razen sobote in nedelje od
17. do pol 19., bo brezplačen. Enako bodo brezplačna tudi vsa učila. Vodstvo šole opozarja zlasti one rudarje, ki imajo doma brezposelne sinove, da jih pošljejo v šolo, ker se bodo pri morebitnem sprejemanju v delo pri rudniku upoštevali zlasti absolventi rudarske nadaljevalne šole.
Iz Ptuja
j— J ČL v Ptuju orvori letos tečaj za češki jezik. Sestanek interesentov v nedeljo dne 30. t. m. ob pol 11. v gimnaziji v IV. a razredu. Tečaj bo vodil gimnazijski ravnatelj g. dr. Kovačič.
j— Člani Vodnikove družbe se naprošajo z ozirom na kratki rok, da čimpreje poravnajo članarino pri poverjeniku g. Ogo-relcu Mirku.
j— Haloze dobijo spet avtomobilsko zvezo. Odkar je mestno avtobusno podjetje nehalo obratovati, so izgubile tudi naše Haloze vsako prometno zvezo, kar je bilo na škodo zlasti našim številnim vino gradnikom S 1. oktobrom pa nameravajo spet uvesti avtobusni promet na progi Ptuj - Sv. Vid - Sv Andraž - Sv. Barbara -Markovci in Ptuj. Proga bo vzpostavljena le za poskušnjo za en mesec. Ako se bo ren-tirala, je pričakovati, da bo vozilo več avtobusov.
j— Komaj je ušla smrti. Pri Duhovih na Kicarju je ostala doma sama 831etna užit-Icarica Marija Duhova, ki se je popoldne odpravila v klet po krompir. Ko so se zvečer vrnili domači domov, so "takoj pogrešali mater. Slednjič so jo našli v kleti popolnoma negibno v globoki nezavesti, ker jo je zaradi vretja mošta omamil strupeni plin. Takoj so jo odnesli na sveži zrak ter jo pričeli obujati z umetnim dihanjem. Šele po dolgem trudu se jim je posrečilo starko snet spraviti k zavesti. Zanimivo,
f/Mu6eetus° dunoii milo,
da lipo M* jpuilo
da so v kleti našli poleg starke mrtvo domačo mačko, ki jo je stalno spremljala.
j— Žarnice kradejo. V zadnjem času so se pojavili tatovi žarnic, ki jih kradejo iz hišnih vež, kakor tudi žarnice, ki so namenjene cestni razsvetljavi. Mestni park ob obrežju Drave je že nekaj dni zaradi teh vandalizmov brez vsake luči. Več žarnic manjka tudi na potu v Ljudski vrt. Pol ci-ja zasleduje zlikovce.
j— Kino predvaja v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Pripoved ke gdč. Hoffmannove« z Ani Ondrovo v glavni vlogi. Dodatek Foksov tednik. Cene znižane.
Iz življenja na deželi
ŠT. JAN2 PRI DRAVOGRADU. Malokdaj zaide v časnike vest o našem kraju, a e tem Se ni rečeno, da spimo. Ravno nasprotno. Pri nas se je razgibalo društveuo življenje kakor le malokje. Gospodarska in druga društva tiho, a neumorno delujej-). Na kulturnem poprišču se posebno udej-etvuje prosvetni odsek tukajšnje gasilske čete. Ima številno knjižnico in je uprizoril tudi že lepo število iger. Tudi v nedeljo 30. t- m. bo v proslavo 90letnice Jurčičevega rojstva uprizoril na letnem gledališču igro »Deseti brat«, ki jo j,e za gledališča na prostem priredil g. Franjo Sor-nik iz Ruš. Na to uprizoritev opozarjamo vse ljubitelje lepih iger, da nas na ta dan posetijo.
Gospodarstvo
Taksa na službene prejemke
Od Združenja trgovcev v Ljubljani smo
prejeli:
Taksa na službene prejemke nameščencev po tarifni (»stavki 33. je izrazita list-ninska taksa. To se pravi, taksa po tej tarifni postavki se plačuje le od listin, ki tudi dejansko obstoje. Če ni listine, tedaj tudi ni takse. Po tem osnovnem pravilu glede vseh lastninskih taks se je tudi vedno postopalo, zato se tudi nikdar preje ni rahtevala taksa od službenih prejemkov nameščencev, če ni obstojala nobena listina o teh prejemkih.
Davčni oddelek fin. ministrstva pa se je sedaj r>ostavil na drugačno stališče. Iz določila tar. post. 33., da lsodlega taksi izplačilo službenih prejemkov tudi v primeru, če ni potrdil nameščenec ()lače s posebno pobotnico, temveč jo dobi na podlagi pod pijanega ali nepodpisanega seznama, izvaja davčni oddelek fin. ministrstva, da je pogoj za plačilo takse že izplačilo samo, ne pa obstoj listine ali podpisanega seznama o prejemu plače. Kljub mnogim ugovorom naših gospodarskih organizacij in institucij vztraja davčni oddelek fin. mini etretva na svojem stališču.
Na podlagi fega svojega le v fiskalnih interesih utemeljenega stališča ie finančno ministrstvo naročilo organom finančne kan tnole. da o priliki kontroliranja taks od najemninskih po«>db in pobotnic ter pla-čtevanja uslužbenskega davka pregledajo tudi vse knjige, zapiske in potrdila, če .je bila vedno plačana faksa na službene prejemke. Ce ni bila, j>oteni zahtevajo plačilo tak>e za pet let nazaj in kdor bi se upiral plačilu te kazni, temu zrozii trikratna kazf-n.
Pripomniti ie treba, da imajo organi finančne kontrole po čl. 43. zaikona o taksah pravico, da pregledajo vse knjige, akte in spise, če so bile v redu plačane predpisan*1 takse. Vsak organ finančne kontrole pa mora imeti za ta presled knjig poseben nalog, ki ga Šele upravičuje do pregleda. Ta nalog je zato vedno zahtevati! Jasno pa ie tudi. da se mora ta pregled omejevati le na ugotovitev podatkov, ki so potrebni za plačilo takse
Da se delodajalci izognejo morebitni trikratni kazni, naj brez ozira na svoje načelno mnenje o upravičenosti te takse, plačajo zahtevano takSo po tar. post. 33.
S posebno vlogo na davčno upravo pa naj zahtevajo povračilo takse od finančne direkcije, če ni znašala plačana taksa več kakor 10.000 Din, oziroma od finančnega ministrstva, če je znašal znesek plačane takse več kakor 10.000 Din. V vsakem primeru je vlogo za povrnitev takse vložiti le pri davčni upravi, in 6icer v roku 90 dni od dneva plačila takse.
Z ozirom na prei navedeno stališče finančnega ministrstva ni pričakovati ugodne rešitve te vloge. Kljub temu pa je ta vloga potrebna, ker je šele po negativnem odgovoru finančne direkcije, oziroma finančnega min;strstva mogoča pritožba na upravno sodišče. Kako naj bo sestavljena pritožba na upravno sodišče in vsa druga eventualno potrebna pojasnila, daje tajništvo Združenja trgovcev v Ljubljani.
Pripominjamo še, da so plačila takse od službenih prejemkov oproščeni vsi telesni delavci. Ti bi bili obvezani na plačilo takse le, kadar podpišejo posebno pobotnico, kar pa se nikdar ne dogaja. Ta^se prosti ©o tudi seznami o delavskih plačah in tudi v primeru, če bi jih delavci podpisali.
Obrtniški teden
Pred dnevi je bil objavljen v časopisih sklep zagrebške konference vodilnih obrtniških organizacij iz vse države, da se v dneh 1. do 8. decembra t. 1. priredi po vsej državi obrtniški teden. V ta namen se je ustanovil za dravsko banovino poseben centralni delovni odbor v Ljubljani. Istočasno so bili osnovani okrožni delovni odbori v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru ter krajevni delovni odbori na sedežih obrtniških združenj in obrtnih društev. V t? odbore so bili povabljeni 'udi predstavniki Društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani (DJO). Ker pa je to društvo pravkar priobčilo objavo, v kateri govori o ustanovitvi svojega lastnega centralnega odbora za obrtniški teden, smatramo za potrebno, da javnosti pojasnimo to-le:
Centralni delovni odbor za obrtniški teden v Ljubljani se je v smislu sklepov ljubljanske konference vseh vodilnih organizacij obitništva v Jugoslaviji in danega mandata sestavil tako, da so zastopane v njem te-fe organizacije in korporaflije: obrtni odsek Zbornice za TOI s 4 delegati, vsak od 4 okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubljani. Novem mestu, Celju
in Mariboru z dvema delegatoma. Zveza obrtnih društev v Ljubljani in Društvo jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani kot avezi prostovoljnih obrtniških organizacii pa vsaka z dvema delegatoma. Društvo jugoslovanskih obrtnikov pa je po svojih delegatih gg. Pičmanu in Košakj na prvem sestanku zahtevalo, da imej ^centralni odbor 8 članov, od katerih mora dobiti Društvo jugoslovanskih obrtnikov polovico, t. j. 4, vse ostale korporacije in organizacij*3 skupaj pa 4. Ker je Zbornica za TOI najvažnejša gospodarska organizacija v dravski bno^ini, v okrožnih odborih pa je včlanjenih 168 obrtniških združenj in v Zvezi obrtnih društev 28 društev, dočim ima Društvo jugoslovanskih obrtnikov vsega samo 24 podružnic, od katerih so mnoge le v malih krajih, je povsem jasno, da delegati prizadetih korpo racij niso mogli sprejeti neskromne zahteve DJO. Posledica je bila, da to društvo sedaj odklanja sodelovanje in ustanavlja svoj poseben odbor za obrtniški teden.
Upoštevati bi bilo, da v' tem primeru n« gre za kak nesporazum načelnega značaja ali celo za kako akcijo glede sistema zbornic. Gre predvsem in izključno samo za prireditev obrtniškega tedna, ki je in mora biti akcija celokupnega obrtništva v državi. Namen te prireditve je, manifestirati stanovsko zavest in solidarnost obrtništva v propagandi domačega obrtniškega dela in obrtniških izdelkov. S prireditvijo zborov v času obrtniškega tedna naj bi se dvignila samozavest v obrtniških vrstah, e predavanji in časopisnimi članki pa naj bi se prepričala javnost o važnosti obrtniškega stanu, o njegovi povezanosti z drugimi stanovi in o nujni potrebi, da se tudi dru-gi stanovi našega naroda zavzamejo za upravičene zahteve obrtništva. Namen je tudi. prepričati kon6umenta, da je v njegovem interesu, kakor tudi v interesu naroda in države, ako podpira obrtnika ter daje prednost obrtniškemu delu in izdelku.
Jasno je, da je za uspeh take prireditve eden glavnih pogojev solidarnost in skupen nastop vsega obrtnjštva in vseh njegovih korporacij in organizacij. Če se hoče sedaj Društvo jiugoslov. obrtnikov s svogimi 24 podružnicami proti naši volji ločiti od skupnega dela z glavnim gospodarskim predstavništvom dravske banovine z okrožnimi odbori, ki predstavljajo 168 obrtniških združenj z okroglo 24.000 člani in z Zvezo obrtnih društev, v kateri je včlanjenih 28 prostovoljnih obrtniških društev, nosi'jo odgovornost za škodo, ki bi morebiti zaradi tega nastala vsemu obrtništvu, predstavniki DJO. Prosimo našo javnost, da gre preko tega ter prireditvam obrtniškega tedna posveti svojo pozornost in simpatije. Kakor drugi stanovi, občuti obrtnik vso težo gospodarske krize ter zato kot važen gospodarski, socialni ;n nacionalni Činitelj tudi potrebuje in zasluži v svoji obupni borbi za obstoj, pomoč in simpatije javnost!. Za centralni delovni odbor »Obrtniškega tedna« v Ljubljani:
Josip Rebek, predsednik-
Gospodarske vesti
= Privatni kliring z Madžarsko. Finančni minister je odločil, da se do nadaljnje naredbe ustavi izvajanje sklepa finančnega ministra od 9. jiulija t 1., v kolikor ee nanaša na obvezno ponudbo Narodni banki glede odkupa 30% terjatev od izvoza na Madžarsko. (Doslej je bilo treba Narodni banki ponuditi na odkup 30"/o po paritetnem tečaju 10.07 penga za 100 Din.)
= Udeležba naše države na Svetovni razstavi v Bruslju (1935). Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča, da je kr. vlada sklenila, da se naša država oficielno ude- I ležd svetovne razstave v Bruslju (Belgija) j ki bo otvorjena aprila meseca 1935 in bo trajala šest mesecev. Ureditev jugoslovenskega oddelka in celokupna organizacija našega nastopa na tej razstavi je poverjena ministrstvu za trgovino in industrijo, odnosno trgovinskemu muzeju. Po načrtu muzeja se bo moralo razstaviti v prvi vrsti: rudarstvo, gozdarstvo, vodne sile in javna dela, tedaj stroke, ki največ zanimajo belgijski in ostali zapadnoevropski kapital. Vzorci in podatki teh panog bodo razstavljeni v reprezentativnem oddelku razstavnih prostorov, dočim bodo proizvodi ostalih strok razstavljeni v posebnem oddelku, ki bo v zvezi s reprezentativnem oddelkom. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri Trgovinskem muzeju, Beograd. Miloša Velikog 29.
= Zborovanje obrtnikov v kočevskem srem. Vsa obrtniška združenj« v kočev-pkem erezu so skupno" z gostilničar*»kimi združeni! priredba dne 12. septembra veliko protestno zboiovanje v Ribnici. V ve-
liki dvorani gostilne Podboj se je ob 9- dopoldne zbralo nad 400 obrtnikov, da manifestirajo za svoje praviee in podpro akcijo svojih tovarišev v Ljubljani. Prisotne so bile uprave vseh petih obrtniških združenj iz sreza s svojimi predsedniki gg. Češarkom in Čampo iz Ribnice, Lenarčičem iz Ponikve in Novakom iz Kočevja. Obrtniki eo v nabiti dvoiani vztrajali do pol 2. popoldne ter z zanimanjem sledili izvajanjem posameznih govornikov. Najprej je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter brzojavni pozdrav ministru za trgovino in industrijo Demetroviou in banu dr. Ma-rušiču, nakar so sledili različni govorniki. Zbornični svetnik Češarek je govoril o davčni preobremenitvi obrtništva ter o določanju davčne osnove po najemnini, Wolf in Eppieh pa o težnjah in zahtevah kočevskega obrtništva. Proti nelojalni konkurenci je govoril Smole, proti krošnjarstvu pa Gačnik. Posebno živahni so postali zboro-valci, ko je Lenarčič poročal o šušmarstvu ter so energično zahtevali od oblasti, naj nekaj ukrene, ker bo sicer obrtništvo pri-morano zaradi nezaposlenosti in velikih bremen odložiti obrtne liste. Za zbornico je poročal g. Krapež, za okrožni odbor pa tajnik šubic o položaju in zahtevah obrtništva. Jako temperamentno ie govoril kovaški mojster Pogorele o zgradarini in zaščiti obrtnika. Ob zaključku je bila soglasno sprejeta resolucija glede zaščite obrtnika, olajšave davčnih bremen, šušmarstva in konkurence državnih delavnic, glede državnih dobav in industrij, ki v produkciji dobivajo vedno boli monopolni značaj.
= Izvozni rezultati praškega velesejma. XXIX. praški jesenski velesejem je bil zaključen 9. septembra. Na velesejmu je bilo okrog 3000 razstavljalcev. Velik poset ino-zemcev, ki so prišli iz 43 držav, daje praškemu velesejmu svetovno ime, saj so ga pričeli v večjem številu posečati tudi pre-komorski trgovci. Odlično so bile letos zastopane zlasti velike inozemske trgovske tvrdke. Najboljše posle so zabeležili razstavi jalci stekla in porcelana, bižuterije, igrač, usnjenega blaga, stanovanjskih in kuhinjskih potrebščin, tekstilnega blaga, reklamnih predmetov in galanterijskega blaga. Za izvoz so bili prodani številni stroji. Opaža se, da postaja praški velesejem vedno važnejši faktor za češkoslovaški izvoz.
= Dobava »mučarske Opreme. Dne 2. oktobra se bo vršila pri SI. oddelku zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 450 parov smučk, 250 kom. kompletnih vezi, 450 parov smučarskih palic, 250 kom. vrvi, 150 kom. cepinov in 1300 parov planinskih volnenih nogavic.
= Dobava živil. Dne 5. oktobra se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena pogodba za dobavo 84.000 kg fižola, 52.000 kg riža, 25.000 kg ješprenjčka. 25.000 kg zdroba. 25.000 kg testenin, 10.000 kg masti, 1600 kg kave, 900 kg kavinih konzerv, 10.000 kg olja, 1940 kg praženega ječmena, 630 kg papri. ke, 3200 kg kisa, 260 kg čaja, 37.000 kg zelja in 32.000 kg repe.
= Doba-ve. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave 150 kg rdeče litine. 16 kom. lamel in ploščatega železa, 64 kom. kotnega železa, 31 plošč železne pločevine, 264 kg zakovic, 1350 kom. zakovic, 300 kom. sodarskih zakovic, 210 kg matičnih vijakov; 30 kg žice, 10 kg žične vrvi in 90.000 kg ,,negašenega apna, prometno komercialni oddelek pa sprejema do 4 .oktobra ponudbe glede dobave 10.000 komadov lesenih podložkov za sode.
= Dobave. Dne 15. oktobra se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 2,000.000 kg kreo-zotnega olja, 16. oktobra glede dobave 20.000 kg cinkovega klorida, 20. oktobra glede dobave 95 metrov cevi, 22. oktobra pa glede dobave 1636 komadov lokomotiv-skih kolesnih obročev. 22. oktob se bo vršila pri 1. oddelku vojno-tehničnega zavo. da v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave ca 20.000 kg železa, 520 kg žice in ca 200 kg pločevine.
Borze
27. septembra.
Na ljubljanski borzi je de vi za Newyork danes znova znatneje popustila. Oficielni tečaji ostalih deviz pa ne kažejo bistvenih sprememb. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8-44 — 8.54 (v Zagrebu promet po 8.41), španske pezete pa 5.90 do 6.00 Zagrebu 5.95 blago). V zagrebškem privatnem kliringu ie prišlo do prometa v angleških funtih po 225. in v grških bonih po 29-50.
Na zagrebškem efektnem tržišču ee ye Vojna škoda nekoliko popravila in ie prišlo do prameta do 352 in 354 (v Beogradu po 353 in 349.50), za december pa po 356 (v Beogradu po 357). Nadalje je bil promet v investicijskem posojilu po 72.50 (v Beogradu po 71.50). v 6°/o begtuških obveznicah po 59 (v Beogradu po 60.25) in v 7*/o Blairovem posojilu po 57 (v Beogradu po 56.50).
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2302.90 — 2914.26, Berlin 1352.95 — 1363.71, Bruselj 797.91— 800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 166.64 — 168.24, Newyork 3331.89—3360.15, Pariz 223.92 — 225.04, Praga 141.45 — 142.31, Trst 290.85 — 293.25 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.44 — 8.54.
Zagreb. Ameteidam 2302.90 — 2314.26, Berlin 1352.91 — 1363.71, Bruselj 796.91 do 800.85, London 166.64—168.24, Milan 290.85 do 293.25, Newyork kabel 3353.80—3382.15, ček 3331.89 — 8960.15, Pariz 223-92—225.04,
Curih. Pariz 20-2036, London 15.06, New-vork 303.6250, Bruselj 71.8250, Milan 26-2850, Madrid 41.875, Amsterdam 207.7375, Berlin 122.30, Dunaji 57 JO, Storkholm 77.65. Oslo 75.65, Kobenhavn 67.2260, Praga 12.77, Varšava 57-92, Atene 2.91.
Dunaj. (Tečaji v priv. klirinpu.) Beograd 11.82, London 26.51, Milan 46.16, New7ork 533.04, Pariz 35.56, Praga 21.82, Čarih 175.67, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Volne škoda
352 — 354. za december 855.50 — 856, 7*/« investicijsko 72 — 72.50, 4*/« agrarne 40 do 40-50, 7%. Blair 56.50 — 57, 8*/o Blair 68 bi., GP/o begluške 59 — 60; delnice: Narodna banka 4000 — 4200, Priv. agrarna banka 214 _ 216, Šečerana Osijek 120 den.. Trboveljska 87 — 90.
Beograd. Vojna Skoda 353 — 35350 (353, 349.50). za december 356.50 — 357 (357). 7J/» investicijsko 71.50 - 72.50 (71.50). 6®/o begluške 60.25 - 60-75 (60.25). za der. 60 75 _ 61.25 (61). 7% Blair 56.25 do 57 (56 50). 7°/» Drž. hipotekama banka — (66.50), Narodna banka 4120 den« Priv-
agrarna banka 216 — 218 (217).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11, Trf>oveljr ska 12.25, Alpine-Montan- 9.80.
Blagovna tržišča
HMELJ
+ Žatec, 27. septembra. Nakupovanje
hmelja na deželi m v Zatcu je nadalje zelo .živahno in se cene dvigajo kakor zadnje dni predvsem za hmelj srednje in slabše kakovosti. Tudi zgornja meja okvira cen se je nekoliko dvignila. Hmelj se sedaj plačuje po ceni od 1550 do 1850 Kč za 50 kg. Če se bo kupčija v sedanjem tempu nadaljevala, bo v doglednem času ves ža-teški okoliš razprodan.
ŽITO.
+ Chlcago, 27. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 103.1250, za maj 103.75: koruza: za dec. 78.50.
+ W«nipeg, 27. sept. Začetni tečaji: Pšen'ca: za oktober 81.75, za december S2.50. za maj 87.3750.
+ Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca
za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mleveki tarifi): baška 79/8o kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—167.50; Koruza (po navadni tarifi): stara suha za september po 150 — 152.50; nova umetno 6ušena s kvalificirano garancijo po 122.50 do 125; moka: baška »Oc po 260 — 265. banatska >0« oo 265 — 270.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala-
+ Budimpeštanska terminska borza (27. t m-). Tendenca stalna, promet živahen. Pšenica: za oktober 15.87—15.88, za marc 16.98 17; koruza: za maj 10.74—10.75.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 26. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za oktoier 6.77 (prejšnji dan 6.72), za december 6.74 (6.69).
+ Nev,york, 26. septembra. Tendenca komai stalna. Zaključni tečaji: loko 12.70 (12.80), za december 12-57 (12-68).
Konec begunske pustolovščine
Anžur je v pajdaš Jože Centa pripoveduje o svojem skrivanju in stradanju sredi Ljubljane
Ljubljana. 27. septembra
Anžur v jamo. Centa nazaj v zapor — to je konec avanture dveh drznih begunov.
Stražnik Josip Janežič je izvedel na Strmi poti, da se v grmovju skriva neki človek v družbi starejše ženščine. Da, kar namigovalo se je, da skrivač ni nihče drugi, kakor sloviti vlomilec Jože Centa. V sve-sti, da ima opravka z nevarnim vlomilcem, je stražn k poklical na pomoč še tovariša Frana Grudna in Frana Lupinca. Obkolili so gnezdo. In glejte: Jože Centa se je mirno udal. Šepajoč, opirajoč se ob palico, je šel ž njimi. Danes dopoldne ga je zasliševal kon|?ar g. Lovrečič. Zasliševanje je kajpak bilo prav zanimivo. Centa je pokazal precej potepuškega humorja in docela udan v svojo nadaljnjo usodo je kolikor toliko prepričevalno odgovarjal na vprašanja.
—	Tako torej, Jože Centa, zdaj je pp konec lepe svobode!
—	Ah, gospod komisar, boljše bo za me ne. Bom vsaj nogo ozdravil. Vidite, levo !nogo ima izpahnjeno. Vsa je otekla.
—	Kako sta se z Anžurjem dogovorila za beg?
—	Že nekaj dni prej sva se po noči pogovarjala. Spala sva tik ob oknu. On na eni strani, jaz na drugi.
—	Kje sta dobila žago? Kdo jo je imelr
—	Anžur jo je imel skrito v čevlju. Eila je dolga 20 cm. V čevlju jo je prinesel v sobo. Potem pa jo je skril v blazino.
—	To je kar neverjetno! Kako naj bi v čevlju prinesel žago notri? Saj je stroga kontrola!
—	Tako mi je pravil Anžur, sam pa ne vem, če je res. Veste gospod komisar, žaga ni imela »grušta«. Bila je res samo ža ga in jo je lahko skrival.
—	Kako je bilo tisto noč? Koliko časa sta potrebovala za žaganje železne pal,:ce?
—	Anžur mi je bil prej natanko razodel načrt. Rekel mi je: »Veš, en čas bova doma pri meni, potem pa pobegneva na Koroško. ...« Ob 11. ponoči so vsi trdo spali Vstala sva, se oblekla in šla na delo. Anžur je bil v 10 minutah gotov z žaganjem. Slo je, kakor da bi rezal les- Med rezanjem je sproti žago mazal z oljem iz Škatlje za sardine.
—	Kje sta pa spet dobila sardine?
—	Škatljo sard n so mu prinesli sorod niki, kolikor vem. sestra ali mati. Prinesli so bili tudi jabolka in kruh... Torej, po žaganju sva palico pri križu toliko upogni-la, da sva lahko prosto zlezla skozi odprtino. Zvezala sva dve rjuhi, jih pritrdila za železni drog in splezala doli. Z dvorišča sva skočila na garažo, od tam na zid in z zidu na cesto.
—	Kako si se poškodoval na nogi? Ali vaju ni nikdo čul? Kam si se ti skril?
—	Pri skoku na cesto sem si izpahnil nogo. Ce bi bil v sobi kdo kaj vedel, gotovo bi nama rjuho odveza! ali pa napravil kraval. S težavo sem se zavlekel v tisto "temno ulico pri Delavski zbornici. Tam sem se skril. Ža menoj je prišel Anžur in me silil, naj bežim. »Ne morem,« sem dejal in ga prosil: »Vzemi me na rame, nogo imam spahnjeno.« — »Te ne morem!« je dejal in jo popihal, ker so se prikazali pazniki. Jaz sem v kotu nekaj časa ždel in me niso opazili. Slednjič sem se z veliko težavo splazil čez zeleno leseno ograjo, ki je med OUZD in gostilno pri Leonu. Potrgal sem bodečo žico in nato skočil na dvorišče gostilne pri »Kovaču«.
—	Koliko časa si bil tam? Kaj si delal? Kako si živel?
—	Nihče me ni opazil. Bilo je vse tiho tisto noč. Splazil sem se v podstrešje šu-pe in tam ostal. V bližini jetnišnice, sem si mislil, me bodo najmanj iskali. Pa sem lepo podnevi smrčal, ponoči sem pa šel obirat grozdje na brajdi. Da, gospod komisar, ves prvi teden sem živel samo od tistega grozdja. Pa še kako je bilo kislo! Drugi teden sem opazil, da je okno spodaj pri kuhinji odprto. Stopil sem ponoči tja in videl, da so na oknu jedi. Vse sem pobral in pojedel. Neko no^ sem dobil na oknu nadevano papriko. Gospod, že dolgo nisem tako dobro jedel! Drugo jutro sem čul, kako se je kuharica jezila: »Kdo mi je požrl papriko? To b' pa rada vedela!« — No, zdaj bo pa izvedela, da sem bil jaz...«
—	Zakaj nisi še dalje ostal skrit v šupi? Ali si res ves čas bil tam pri Kovaču?
—	Da, ves čas. Ker me je noga začela hudo boleti, sem sklenil, da grem v bolnišnico. Bilo je včeraj okoli 6., ko sem zapustil skrivališče in stopil doli v gostilno.
—	Kaj si počel v gostilniški sobi? Ali nisi kradel?
—	Pokukal sem v sobo in malo pobrskal. Gostilničarju Špornu sem vzel dve kr«njski klobasi, komad sira, belo srajco, ki jo imam na sebi in par nogavic.
—	Kam si dal nogavice?
—	Včeraj sem jih dal na Strmi poti to-varišici Mici. Vzel sem še tole palico.
—	In še kaj?
—	Okoli 70 Din gotovine!
—	In še kaj? Se pol litra pelinkovca in suknj;č, ki ga imam spodaj. Tako, zdaj sem pa res vse povedal.
—	Kje si pa našel tisto staro Mico?
—	Kar sama je gori k meni prišla. Ležala vsa v grmovju in se pogovarjala.
—	Kdo ti je pa povedal, da so Anžuija orožniki nabodli?
—	Mica mi je pravila. Brala je v časopisih. Sam niti slutil nisem, da je priintelj Anžur napravil tak nesrečen konec. Bolje je za me. da nisem Sel ž njim. Gotovo bi tudi jaz bil sedaj že v grobu!
slišal, kako so govorili v gostilni?
—	Vse sem slišal, gospod, kako so se pomenkovali, da sta dva vlomilca pobegnila iz aresta. Oh, kaj vse so govorili! Da sem plaval čez Gruberjev kanal, da so me videli v mestu tam in tam pa še marsikaj špasnega...
—	Kako si pa prišel na Strmo pot? Ali si srečal kakšnega stražnika?
Od Kovača sem šel po Kolodvorski ulici proti Komenskega cesti. Med potjo sem srečal stražnika. Potuhnil sem se in v vtra i pogledal. Stražnik pa si najbrže tudi ni mislil, da bi bil tak revež s šantovo nogo jaz sam, Jože Centa. Pri Komenskega ulici me je vzel na voz neki voznik in me peljal do Grada. Nato sem se zavlekel v grmovje, da bi počakal noči... Tu je pa moje zgodbe konec. Gospodje! Prosim za cigareto!...
Zeleni Henrik je ob 11.15 Cento z dvema drugima zločincema odpeljal v sodne zapore. V jetniški pisarni so Cento še dosti ljubeznivo sprejeli. Mlajši paznik ga je nagovoril:
—	Centa! Kakšno sramoto delaš naši hiši in kakšne sitnosti si nam nakopal!
—	Ah, gospodje, saj bom priden, je tekel Jože Centa. Potem je pa utihnil, saj se je zavedel, da bo moral več dni presedeti v »kamarinu«, potem mu bo pa h dosedanji kazni že še navrženo toliko, kolikor si je s svojo pustolovščino zaslužil.
LŠK otvarja sezono
Ljubljanski šahovski klub otvarja novo šahovsko sezono, ki bo letos še posebno po. membna in pestra. Klub je dosedaj uspešno zastopal slovenski šah in si celo lani osvojil drža<vno prvenstvo. Klub je v tem pogledu dovolj znan in poklican, da zavzema vodilno mesto med našimi klubi.
Dejstvo pa je, da združuje klub še vse premalo šahdstov. Temu sta vzrok predsodek, da smejo tvoriti članstvo LŠK le najboljši šah isti in preslab stik s širšimi plastmi, ki si prisvajajo šahovsko igro z vedno večjo ljubeznijo, pa so premalo za-- interesi rane, da bi se aktivnejše udeleževale prireditev. Cilj LŠK je, da se šah čim bolj razširi in da mu pridobi čim več pripadnikov. LŠK zato poziva šahovska kluba »Triglav« in »šentpeter« ter vse ostale ljubljanske in okoliške klube, sekcije in krožke, da vzdržujejo z njim čim tesnejše stike in da se čim številnejše udeležujejo njegovih prireditev. LŠK se zaveda svojih dolžnosti, poudariti pa mora. da bo njegovo delo tem uspešneje, čim več bo imel članstva, delavcev in podpornikov. Klub torej poziva vse vnete šahiste in prijatelje šaha, da pomnože njegove vrste.
V petek 28. t. m. in vsak naslednji mesec bo v kavarni »Evropi« brzoturnir po kup-sistemu, na katerega bo imel dostop vsak šahist. Kdor bo izgubil partijo, bo izključen iz nadaljnjega tekmovanja. Turnir bo zato kratek in poln presenečenj ter bo zato gotovo veliko prijav, ki se bodo pobirale pred začetkom ob 8. uri zveCer. iz prijavnine po 2 Din se bo zložila prva nagrada. Velik dogodek bo tudi poset prvaKa, velemojstra dr. Milana Vidmarja med ljubljanskimi šahisti, ko bo spet odigral veliko simultanko v prihodnjem mesecu. Natančnejše pogoje bomo še objavili. Sledile bodo manjše simultanke vseh najmočnejših klubovih igralcev in bo udeležba na njih prav vsakemu omogočena zaradi posebno nizke prijavnine.
Da klub spozna vse bližnje klube in krožke, da jim nudi možnost tekmovanja z resnim nasprotnikom in da obenem preizkusi čim bolj vse svoje šahiste bo LŠK pozval vse omenjene klube na prijateljske tekme. Te prireditve bodo zelo koristne za širjenje šaha in spoznavanje šahistov. Pri tej priliki prosi LŠK vse manj znane klube za njihove naslove in morebitne pripombe. Klub tudi pošilja svoje močne šahiste, da prirede simultanke po večjih krajih dravske banovine, in to le za najnujnejše stroške, da se tako omogočijo take prireditve prav v vsa. kem kraju. Koristno bi tudi bilo, če bi se za take prireditve odločilo hkrati več bližnjih krajev ali društev, ker bi se tako stroški še zmanjšali. Vse informacije pošljite klubu v kavarno »Evropo« v Ljubljani. — Klub vabi šahiste na svoje redne mesečne brzoturnirje in opozarja na bližnji razpis svojega splošnega turnirja.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. tem. peratura, 4. relativna vlaga. v%, 5. smer io brzina vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve Številke pomenilo najvišje, druge najnižje stanje.
27. septembra Ljubljana 7, 770.9, 14.8, 91, 0, megla, —, — LJubljana 13, 770.3. 19.5, 75, SW1, 1, —, — Maribor 7, 769.5, 12.4, 90. 0, 3, —, —; Zagreb 7, 770.0, 15.0, 90, 0, 0, —; Beograd 7, 769.9, 14.0, 90, 0, 3. —, —; Sarajevo 7, 772.1. 8.0, 90, 0. megla, —, —; Skoplje 7, 769.1, 15.0, 70. 0. 5. —, —; Split 7, 768.3, 19.0. 60, NE2, 0. —, —; Kum/bor 7. 767.5, 17.0, 70, 0, 0. —. —: Rab 7. 769.0, 19.0, 60. 0, 1, —.
Temperatura: Ljubljana 21.0 13.4; Maribor 19.0, 12.0; Zagreb 23.0. 14.7, Beograd 26.0. 12.0; Sarajevo 24.0, 7.0; Skoplje 29.9,
10.0: Split 245.0, 18.0; Knmbor 260. Ifi.fl; — Pa ko si še bil tam v šupi, ali si kaj Bab 24.0, 18.0.
Kako ptice letajo
Z dvema konjskima silama v zračne višave
Na letališču Johanristal pri Berlinu je znani letalski inženjer Budig, ki je prej delal za Rumplerjeve delavnice, predvajal izum, ki bo gotovo povzročil prevrat v letalski tehniki. Na vrtljivem stojalu je namestil krilo in v tem krilu je bilo 100 majhnih lukenj, od katerih so vodile cevi do tlako-merov. Nihaji kazalcev v teh tlakomerih so se dali snemati s posebno kamero. Iz 1000 merite je bilo razvidno, da nastane pri določeni poševni legi krila napram vetru pred njim srkajoč učinek, za njim pa pritiskajoč.
Eksperiment je pojasnil starodavno vprašanje, zakaj se ptice z udarci kril pomikajo v zraku naprej. In uspeh te pojas-nitve je jasen: Zgraditi bo mogoče giblji-
va krila, s katerimi se bo mogel človek z najmanjšo porabo energije dvigniti kakor ptica v zrak. Kako majhna je ta energija, je pokazali inž. Budig z drugim poskusom na nekem jezeru v berlinski okolici. Tu je na zložljiv čoln pritrdil dve peruti, ki ju je s preprosto pripravo gibal gor in dol. čoln je zaplaval s hitrostjo 6 km na uro in trud je bil tako majhen, da bi človek na ta način preplul lahko z vso udobnostjo 45 kilometrom na dan in bi ostal popolnoma svež. Budig pravi, da bi zadostoval že motorček dveh konjskih sil in bi njegove peruti dvignile človeka z veliko brzino v zrak.
Budig je s svojim izumom potrdil prav za prav samo pravilnost trditev in eksperimentov, ki jih je že dolgo pred njim vršil
lani umrli češki slikar Arnold Koblic. Kob-lic se je bavil deset let z gradnjo takšnega letala, kakršno si zamišlja sedaj Nemec Budig. Zagovarjal je prednost svojega letala že v času, ko so bili vsi strokovnjaki sveto prepričani, da se na ta način problem letanja ne da rešiti. Koblic je napravil celo načrt za motorček 2 k. s., ki bi njegovo letalo gnal skozi zračne višine; letalo pa bi bilo prav tako pripravno s pogonskim sredstvom človeške mišične sile. Prve poskuse je delal Koblic že pred desetimi leti v svojem rodnem kraju Vysokem Mytu. Ni pa našel denarnih sredstev, ki bi mu omogočila izvedbo njegovih načrtov v polnem obsegu, še marsikatera druga domislica tehnične narave je legla ž njim začasno v grob.
Francoski min. predsednik
Hauptmann se zvito brani
Navzlic številnim indicijem trdovratno taji zločin, katerega Je osumljen — Nova senzacija
Ga-ston Doumergue, ki je te dni najavil preureditev francoske ustave po angleškem vzorcu. Med glavnimi določbami nove ustave bo tudi ta, da se bodo morali po vsaki nezaupnici vladi razpisati nove volitve
Bruno Rihard Hauptmann se pri zasliševanjih v New Yorku brani tako mirno, da se mu čudijo ne le jetniški pazniki, ampak še bolj preiskovalni sodnik, ki ga vsak dan pozove k sebi, da ga vpraša kaj novega. Trdovratno taji, da bi bil on ugrabitelj in morilec Lindberghovega sina, dasa govori vedno več indicij proti temu.
Po ugrabljenju je policija posnela tudi prstne odtise na oknu Lindberghove hiše v Hopewellu in prav ti so, ki izdajajo in hudo obremenjujejo Hauptmanna. Nadalje so našli v Hauptmannovem stanovanju natančno zabeleženo telefonsko številko Lindberghovega posredovalca dr. Condona. Ker Ijljub vsem tem dokazom Hauptmann noče povedati ničesar, so odredili, da se ima proti njemu uporabiti policijsko mučenje tretje vrste. V bližino njegove celice so privedli njegovga sinka Manfreda. Pustili so ga k očetu, ki ga je stiskal k sebi in jokal. Potem so mu sinka zopet vzeli. Tik za tem se je oglasil pred Hauptmannovo celiko improvizirani otroški jok, ki je trajal več ur. Ravnateljstvo jetnišnice je namreč pripravilo več jokajočih otrok in jih postavilo pred Hauptmannova vrata, obenem pa je dalo naviti več plošč z otroškim jokom. Tako hočejo Hauptmanna prisiliti k priznanju.
Eskimi v srednjem veku
Živeli so v prav takšnih življenjskih razmerah kakor danes — Prehodni člen med ribami in sesalci
V Kodanj se je vrnil iz Gronlanda danski zgodovinar dr. Matthiassen, ki že .deset let proučuje zgodovino Eskimov v srednjem veku. Letos je odkril doslej najstarejša eskimska bivališča iz 14. in 15. -stoletja. Takrat so bile na Gronlandu še zadnje vikinške naselbine, stanovali so tam še potomci Erika Rdečega in njegovih drznih spremljevalcev, prvih in pravih odkri-telj-ev Amerike. Znanost si še danes ni na jasnem, da-li so te naselbine propadle zaradi vojinih napadov Eskimov ali zaradi spremembe podnebja, ki je nekoč vsaj deloma rodovitni in topli Gronland, »Zeleno deželo«, spremenila v ledno puščavo in njene kolonizatorje izročila gladovanju.
Dr. Matthiassen je v srednjeveških eskimskih bivališčih odkril vs-elkakor različen plen iz vikinških kmetskih dvorov,
med drugim zvon, kamne z vikinškimi napisi in železno orodje.
Kar se tiče eskimske prazgodovine, pa so izkopine pokazale, da bi jo bilo mogoče prav tako proučevati med sodobnimi Eskimi. V starih grobovih je ekspedicija našla istotakšno kožuhovino, orodje in orožje, kakršno uporablja Eskim danes, v kolikor ga še ni odločilno oblizala evrop-sika civilizacija.
Istočasno se je vrnila ekspedicija Danca ,dr. Laugeja Kocha. Ta je odkrila zanimive zveze med vulkani Škotske, Islanda, G-ru-mantov in Gronlanda. V celinskem ledov-ju Gronlanda je odkrila namreč več doslej neznanih delujočih vulkanov. Našla je tudi okosfcni odtis »četveronoge ribe«, pol metra dolgega bitja, ki predstavlja prehod med ribami in sesalci.
Hčerko je povila
i
princesa Marija J ose, soproga italijanskega prestolonaslednika v Napoliju
„Queen Mary",
ne „Britannia"
Kakor smo že poročali, so 26. t. m. v Glasgowu spustili v morje največjo morsko ladjo na svetu. Kakšno ime bo dobil velikan, so do zadnjega trenutka prikrivali in domnevno ime »Britannia« se je pri krstu spremenilo v »Queen Mary«. Splovitveni svečanosti je prisostvovalo četrt milijona ljudi. Kumica je bila angleška kraljica, ki je prišla k splavitvi s svojim soprogom, kraljem Jurijem V. in prestolonaslednikom, Waleškim princem.
Kralj Jurij V. je imel govor, v katerem je opozarjal na velik napredek angleškega pomorstva v zadmjih sto letih. Izrazil je zlasti svoje zadovoljstvo na<i tem, da so se dela pri tej ladji s pomočjo in podporo vlade srečno dovršila. Govor je kralj sklenil z besedami': »Pošriljamo to ladjo vsem narodom. Naša želja je, da bi pomagala narodom do novih prijateljskih zvez.«
Švica zahteva 100 milijonov frankov
Bivši švicarski zvezni predsednik Motta, tačas delegat pri Društvu narodov v Ženevi, je zbudil silno senzacijo z zahtevo, da morajo Anglija, Francija, Italija in Nemčija plačati Švici 100 milijonov frankov, češ da je Švica zaradi svetovne vojne ntrpela toliko škode. Ministri Eden, Barthou in delegat Aloisi so se te j zahtevi odločno uprli
Na sestanku v Rambouilletu
PRAVKAR IZZftLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
.-"KIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Naslovna slika: Kari Spitzvveg (1808—1885): »FILOZOF«
Slika na ovitku: OTROŠKE OCI (Foto)
DRUŽINE ATOMOV (Skrivnosti molekularnega sveta) — MARCEL GODET — JULIUS WOLFF STOLETNIK — Dr. FredCrobath: IZ KRANJA V CHICAGO (4) — PRELAZ GEORGES V AFRIKI — STOLETNICA BALMATOVE SMRTI — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (36) — BISER, UMOTVOR — TEHNIŠKI OBZORNIK (Natikala iz gumija) — RADIO (v Ameriki) — ČLOVEK IN DOM (Električni Štedilnik — Raženj na krožniku) — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — NEKAJ ZA VSE — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRI2ALJKA Z
OBRATNICAMI — ANEKDOTE
Priloga: Dr. Vlad. Travner: KUGA NA SLOVENSKEM
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča prt upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON it.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Letalo je krščeno!
V Ameriki pa je počila še ena senzacija. Neki listi so namreč začeli pisati o skrivnostnem ozadju ugrabitve Lindberghovega sina in so si v ta namen izposodili člana družine Lindberghove žene.
Ta človek ni nihče drugi kakor sin po. kojnega senatorja Morrrowa, brat Ane Morrow-Lindberghove, ki je zašel v mladih letih na kriva pota, zaradi česar ga je rodbina zavrgla. Nepridiprav je delal povsod dolgove in je naposled zahteval od očeta, da jih poplača. Senator Morrow je prav tedaj postal srečen dedič znatnega premoženja, ki je o njem malopridni sin zahtevaj, naj ga oče izroči njemu. Oče pa se ni vdal. Nasprotno, iz nekakšne kljubo-valnosti je pripisal svoje premoženje na hčer, ki je prav tedaj imela postati Lind-berghova žena. To je sina še bolj razkačilo in je prisegel, da se bo sestri osvetil.
Ko se je Lindberghu rodil sin, je smatral, da je napočil ugoden trenutek za ma^ ščevanje. Ker pa ni imel prilike, da bi svoj peklenski naklep kmalu izvršil, je moral dolgo čakati, da je napoči ugoden trenutek. Spravil se je v zvezo z otroško varuhinjo svojega nečaka in jo pridobil za svoj načrt. Na ta način se je ugrahitev popolnoma posrečila.
Citatelji, kd jim je afera ugrabitve Lindberghovega sina še v spominu, se gotovo tudi spominjajo, da so nekaj časa dolžili polkovnika Lindbergha, da je sam sodeloval pri umoru lastnega otroka Tista na-migavanja so merila, kakor se izve, na njegovega malopridnega svaka, o katerem se je zdaj pojavilo to odkritje. Baje je tedaj Lindbergh posredoval, da ni prišlo »vako-vo ime v javnost. S tem so deloma zakrili rodbinski škandal, ki je bil Morrowim in Lindberghu silno neprijeten.
Gospa Vergssova, soproga brazilskega državnega predsednika, pri krsta nekega
domačega veleletala
Dostojevskega predniki
V moskovskem založništvu »Sever« je izšla knjiga M. V. Volockojsa, ki je nad deset let zbiral podatke o genealogiji Dostojevskega.
Knjiga se imenuje »Kronika roda Do sto. jevskogo 1506 do 1933«. Na 442 straneh obravnava 370 rodbinskih članov Dostojevskega rodbine. Ime Dostojevski se prvič pojavlja 6. oktobra 1506, ko je knez iz Pin-ska poklonil nekemu Danilu Ivanoviču Ir-tiščevaču selo Dostojevo. Vnuki Irtiščeviča so šele privzeli priimek Dostojevski. Voloc. koje piše, da živi danes že 30 raznih potomcev slavnega pisatelja.
Avtor je imel prvotno skromen namen napisati o Dostojevskem majhno psihiatrično in karakterološko Studijo, toda med študiran jem virov mu je gradivo tako naraslo, da je iz tega, nastala obširna knjiga-.
Gad v hlačnici
Neki gobar iz mesteca Eybe na Nemškem je doživel grdo presenečenje: Zaspal je ob robu gozda, ko ga je mahoma zbudil občutek, da mu je nekaj zlezJo v hlačnico. V naslednjem trenutku se mu je nekaj mrzlega in gladkega ovik) okrog kolena. V dveh, treh sekundah je bil mož pokonci, si slekd hlače in zagrabil — v roki je imel odraslega gada. Hip nato ga je rep-til že pičil v roko, a mož je opazil, da se mu bližajo še trije gadi, dva odrasla in en majhen. Enega je gobar ubil, drugi so ušLi. Potem pa je stekel k zdravniku, ki mu je začel zdraviti od gadjega pika oteklo roko.
Znamke iz svile
Japonska vlada namerava uvesti v promet znamke iz svile. Te znamke bodo imele na sprednji strani natisnjeno podobo sv.iloprejke ter bodo v gotovi meri propagandno sredstvo za japonsko svilarsko industrijo.
Kemal paša se oženi
Kakor poroča list »Mokkattam« se bo predsednik turške republike Mustafa Kemal paša poročil z eno izmed šestih 6ester albanskega kralja Zoguja.
V Ameriki se plače dvigajo
Iz Chicaga poročajo, da so štiri tamošnje velike tvrdke za izdelovanje mesnih konserv povišale mezde svojih delavcev za 8 odst Tega poviška bo deležnih 100.000 ljudi, na leto pa bo znašal povišek skupaj okrog 10 milijonov dolarjev.
_	Nov Piccardov balon
Francoska vlada je imela te dni važno posvetovanje, na katerem so ministri precizirali vladni program za notranjo in zunanjo	\z Varšave javljajo, da so dobile poljske
politiko. Ministrskega posveta se je udeležil tudi državni predsednik g. Albert Le brun, Id ga vidimo na sliki v sredini v razgovora	tvornice naročilo* m gradnjo novesjastra-
z g. G. Doumerguejem. Poleg g. Louisa Barthouja stoji ga. Lebrunova, zadaj med njima glava g. T&rdieuja,	tosfernega balona za prof. Piccarda iz
dočim kuka g. Herriot iz ozadja skupine na desni I	Bruslja. Balon bo imel v premetu 6 m.
Smrt bogatega Američana
V	New Yorku je umrl te dni ravnatelj National City Bank, Percy Rockefdller, nečak Johna D. Rockefeflerja. Učakal je 56 let in je podlegel operaciji na želodcu. Pokojnika so prištevali k najimovntejišim sodobnim Američanom.
Zaklad v palici
V	Benaresu se je nesemu Angležu primerila nenavadna reč. Ko se je mudil pri advokatu, h kateremu je prišel, da bi vkeji-žil večjo hiipoteko na svojo hišo, mu je padla iz roke palica ter se razbila na kose. Pri tem je padlo iz palice več redkih biserov, katere je mož prodal in z denarjem, ki ga je dobil zanje, takoj poravnal svoje obveznosti. Anglež je podedcuval palico po svojih prednikih in jo je nosil leta in leta s seboj, ne da bi vedel, da je v nji shranjen zaklad.
Umor med podoknico
211etni posestnikov sin Štefan Barillo je v Tisca-Bezdedu na Madžarskem priredil podoknico svojemu dekletu. Najel je za to reč cigana, ki je sviral na gosli, on pa je pel zraven. Sredi serenade pa se je prikradel v bližino vasovalca njegov tekmec, neki Batyam in ga je zaklal z mesarskim nožem. Barillo se je zvrnil mrtev na zemljo, Batyam se je pa sam javil orožnikom.
A N E K D O T A
Mlad človek v starem Rimu se je prav. dal proti svojemu očetu.
»Ce ne boš imel prav,« mu je dejal Cl-cero, »boš obsojen. Ce pa ti bodo daK prav, zaslužiš, da te obsodijo.«
VSAK DAN ENA
»Koliko jabolk imaš?« »Sedem.«
»m kako jih razdeliš na osem eoakSh delov?«
»Tako, da skuham ftežano.«
Sokolstvo
Tekme v odbojki za prvenstvo Saveza SKJ
Vrsta Ljubljanskega Sokola najboljša v Jugoslaviji Prvaki SKJ: člani: Ljubljanski Sokol, članice: Maribor Matica, moški naraščaj: Maribor Matica in ženski naraščaj: Maribor III.
Letošnje ni. savezne tekme so bile v soboto in nedeljo v Osijeku. Veliko zanimanja je bilo zanje. Izbirnih tekem se je udeležilo 418 društev v 25 župah. Izbrani župni prvaki so pa igrali še posebne izbir-ne tekme v Celju, Sarajevu, Vel. Bečkere-ku, Zagrebu, SpJitu in Nišu za prvenstvo župnih skupin. Skupinski prvaki so šele igrali končne tekme za prvenstvo SSKJ v Osijeku. v Osijek nekateri skupinski prva. ki niso prišli, ker niso imeli finančnih sredstev in nikakega izgleda za kak uspeh v končnem prvenstvu. Prišli pa so tile in dosegli naslednje uspehe: člani:
Župa	Društvo
I. mesto Ljubljana — Ljubljanski Sokol.
H.	mesto Novi Sad — Sombor,
ITT, mesto Kragujevac — Kruševac.
IV.	mesto Zagret — Zagreb II.,
V.	mesto Cetinje — Gjenovič, (manjkala je samo župa Sarajevo).
članice:
I.	mesto Maribor — Maribor Matica, n. mesto Zagreb — Zagreb n.,
m. mesto Kragujevac — čuprija, IV. mesto Vel. Bečkfcrek — Vršac, (manjkala je župa Split). . .
Moški naraščaj; L mesto Maribor — Maribor Matica, H. mesto Beograd — Beograd n., m. mesto Kragujevac — Kruševac IV. mesto Zagreb — Zagreb II., (manjkali sta župi Split in Sarajevo).
Ženski naraščaj: . L mesto Maribor — Maribor UL, H. mesto Kragujevac — Čuprija, m. mesto Zagreb — Zagreb II., IV. mesto Osijek — Osijek Dolnji grad, (manjkali sta župi Split in Sarajevo). Pri vsakem oddelku je tekmovala vsaka ■vrsta z vsemi drugimi vrstami. Tekme za prvenstvo SSKJ so se pričele v soboto zjutraj ob pol 7. uri. Zbor vseh tekmovalcev je sklical predsednik savezuega odseka za igre br. Keber Herman. Objaivil je tekmovalcem, v kakšnem redu so bili izžrebani pari, nakar se je takoj pričelo tekmovanje. Na velikem in krasnem letnem telovadišču Sokolskega društva Osijek . Gornji grad so bdla 4 sijajno urejena igrišča. Na vsakem igrišču je tekmoval en oddelek (člani, članice, moški in ženski naraščaj). Občinstvo, je bilo zelo dobro obveščeno o vrstah in o : uspehih, ki so jih vrste dosegle, kajti pri vsakem igrišču so bole fable z velikimi napisi, kdo tekmuje. Sploh je bilo tekmovanje vzorno pripravljeno. Br. predsedniku Kebru so še pomagali bratje Kavčič, Lu-bej in Zupan. Tekmovanju je prisostvoval tudi savezni načelnik br. Miroslav Ambro. žič. dalje savezna podnačelnika br. Jeras Josip in Vojinovič Miroslav, več župnih načelnikov in drugi tehničarji. —• Že v petek je pričelo v Osijeku deževati in je deževalo tudi v soboto ves dan. Igrišča so bila kl jub dežju dobra, le žoga je bila mokra in spolzka. Podrobni rezultati so hili naslednji:
A V lani. — Ljubljanski Sokol je bdi za razred boljši od svojih nasprotnikov. Najprej je ieral proti Som boru in zmagal s 15:2 in 15:0. Somborčani imajo sicer dva dobra zabijača, a sami ne ubranijo nič, ker ne znajo braniti na mreži (blokiranje!). Naslednji nasprotnik je bila vrsta iz Kru-ševca. ki je izgubila proti Ljubljanskemu Sokolu s 15:0 in 15:3. Kruševac je bil slabši od Sombora. Gjenovič (župa Četinje) se je mnogo naučil na tem tekmovanju. Gje-noviško vrsto so tvorili sami mornarji — Sokoli, ki so igrali odbojko še po starem načinu in so kar strmeli nad tem. kar so videli. Pa so se vkljub temu dobro držali.
Proti Ljubljančanom, s katerimi so hitro sklenili prijateljstvo — njihov vodnik je Slovenec — so izgubili s 15:2 in 15:1. Ljubljana je končno igrala še z Zagrebom in dobila 15:4 in 15:12. V drugem setu so prišli Zagrebčani do 12 zaradi težke in spolzke žoge, s katero je bilo nemogoče natančno podajanje, ki odlikuje Ljubljano. S to igro je postal Ljubljanski S°kol savezni prvak, dosegel je v«e 4 mogoče točke. Drugi je bil Sombor s 3 točkami, ki je premagal Gjenovič s 15:5 in 15:6, Kragujeva« s 15:4 in 15:9 in Zagreb z velikansko srečo v treh igrah s 14:16. 17:15 in 15:11. Tretje mesto je dosegel Kruševac, kateremu se je posrečilo po enournem boju premagati deprunirand-Zagreb-S 16:14, 5:15 in 17:15. Gjenovič je premagal s 15:11 in 16:
14.	šele četrti je Zagreb, ki je premagal samo Gjenovič s 15:3 in 15:2. Zagreb bi moral doseči po svojem znanju II. mesto, a nerazpoloženje in povrhu še velika smola sta ga potisnila na predzadnje mesto. Zadnji je Gjenovič, ki ni nikogar premagal. — Po igri, ki so jo pokazale te vrste, so vse slabše od članskih vrst Maribora, Kra-nja in- Celja, ki so izpadle ha izbirnem tek. movanju v Celju.
B)	članice.;— Tudi članice društva Maribor Matica niso imele nikakega pravega nasprotnika. Kar pregazile so vse »voje nasprotnice. Dobile so proti Zagrebu 15:4 in 15:5, proti čupriji s 15:3 in 15:5 in proti VrŠcu s 15:0 In 15:2. Druge so Zagrebčan-ke, ki so premagale s težavo čuprijo z 11:
15,	15:1 ta 15:11 ter Vršac s 15:9, 12:15 in 15:11. Tretje mesto je zasedla čuprija, ki je premagala Vršac s 15:4, 11:15 in 15:6. Zadnji je Vršac, ki je brez točke. V Celju izločene Celjanke in Ljubljančanke bi tu zasedle prav zanesljivo drugo in tretje mesto. ':.:
C)	Moški naraščaj' — Zmagali so nara-ščajniki društva Maribor Matica, ki so edinega resnejšega tekmeca Beograd n. odpravili s 15:5 in 15:7, Kruševac so premagali s 15:3 ln 15:3 in Zagreb H. s 15:2 in 15:9. Mariborski naraščajniki so zelo dobro vigrand; > sigurno zabijajo, le blokirajo premalo. Boljši so od vseh drugoplasi-ranih članskih vrst. Drugi je Beograd n., ki ima sedaj še nečisto igro, mnogo neše-nih in porinjenih žog, a bo lahko še veliko dosegel, ker so prav spretni igralci. Premagal je Kfuševac s 16:14 in 15:3 ter žagreb H. s 15:7 in 15:12. Tretji je Kruševac, ki je premagal Zagreb z 9:15, 17:15 in 15:4. Zagrebški naraščajniki so ostali brez točke.
C) ženski naraščaj. — Tudi tu niso imele mariborski naraščajnice Sokola Maribor TTT enakovrednega nasprotnika. Z velikimi razlikami so premagale vse svoje nasprotnice, in sicer čuprijo s 15:3 in 15:4, Zagreb II. s 15:5 in 15:4 ter Osijek Dolnji grad s 15:0 in 15:4. Celjske in ljubljanske naraščajnice, ki so izpadle v Celju, so boljše od drugoplasiranih. Drugo mesto je dosegla
in 15:8. Tretji je Zagreb, ki je premagal samo Osijek s 6:15, 15:8 in 15:12. Osijek je pa ostal brez točke.
Tekme so se končale kljub težju že dopoldne, kar priča o dobri organizaciji. Za nedeljo je bilo določeno tekmovanje za slovansko prvenstvo za člane in članice. Poleg SKJ sta se prijavila še ČOS in Savez bolgarskih Junakov, češki Sokoli in Sokolice so prišli, a bolgarskih Junakov in Junakinj ni bilo. češko Sokolstvo je zastopalo pri članih društvo Kromefiž in pri članicah društvo Plzen, oba češkoslovaška prvaka. Poročilo o teh tekmah še objavimo.
Sokolsko društvo Štepanja vas naznanja, da bo redna telovadba vseh oddelkov 7e od 17. po sledečem redu: člani v torek in petek od 20. do 21.30, članice v ponedeljek in četrtek od 20. do 21.30, moški naraščaj v ponedeljek in četrtek od 18. do ženski naraščaj v torek in soboto od 18.30 do 10.30, moška deca v ponedeljek in četrtek od 17. do 18. in ženska deca v torek in soboto od 17.30 do 18.30. Novi se vpišite pri vaditeljih pred telovadbo.
Iz Sokolskega društva v Celju. Društveni prednjaški zbor sporoča, da se vrši redna telovadba vseh oddelkov po lanskem urniku. Zato se pozivajo vsi v telovadnico, rfa se sokolsko delo smotreno nadaljuje. Novinci se sprejemajo samo ob koncu meseca oktobra. Društveni prednjaški tečaj je vsak dan fcd 19.30 .dalje v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju. Tečaj obiskuje 18 članic in 14 članov. — Vsakoletni prednjaški tečaji bodo dali celjskemu društvu izvežbane vaditelje in vaditeljice, ki jih je sedaj premalo. Tečaj vodi žup,ni iprednjak br. Burja.
Lepo uspel izlet Sokola I. Tabor. V nedeljo 23. t. m. je priredilo društvo celodneven pe*'zlet k Sv. Jakobu ob Savi. Udeležba ni bila od strani . telovadečega članstva dovolj zadovoljiva, še mnogo ma.nj od strani uprave in ostalega članstva. Kljub temu. da se je izleta udeležilo približno 150 pripadnikov društva, kar je v primeri z lanskim številom skoro polovica manj, je izlet vendar prav lepo uspel. Sodeloval je društvena godba na pihala pod vodstvom svojega kapelnika br. Ve-rija švajgerja. Prireditveni odsek se je marljivo potrudil, da je vsem izletnikom postregel čim boljše in hitreje. Pot do končne točke je vodila preko Ježice, kjer so se izletniki ustavili pred tamošnjim Sokolskim domom. Najprej jih je v kratkih. prisrčnih besedah pozdravil starosta Sokolskega društva na Ježici in poudaril da njihovo društvo ne bo pozabilo velike pomoči Sokola I. na Taboru* ki je 1. 19*20 kumoval ob ustanovitvi Sokola na Ježici. Starosta Sokola I. br. inž. Bevc se je v imenu gostov enako kratko in toplo zahvalil za pozdrav, nato pa so si izletniki ogledali dom, ki ga domače društvo preureja v lep, nov sokolski vzgojni hram. Ostali del poti preko Črnuč in od tam ob Savi do cilja je minil kar mimogrede, v živahnem razpoloženju posebno mladine. Po prihodu v Sv. Jakob se je utaborila izletniška družina na prijaznem, ograjenem prostoru, kjer ima sokolska četa Sv. Jakob svoje letno telovadišče. Pri vhodu na telovadišče je na visokem zastavnem drogu vihrala v pozdrav velika državna tro-
bojnica. Kosilo je bilo že pripravljeno, mreža za odbojko napeta, k zabavi in razvedrilu pa so vabile še velika in male žoge poleg vsega ostalega. Godba je skrbela za dobro razpoloženje, ki ga ni manjkalo. Morda bi bila vsa družba še mnogo bolj zadovoljna, če bi se utaborili tik ob vodi poleg gozdiča, vse bolj naravno in veliko prijetneje bi potekala zabava. No, pa veljaj tolažba: drugič ne bomo več zamudili take prilike, pač pa jo bomo čim bolj izrabili. Prijetno razpoloženje se ni zmanjšalo vse do povratka na Tabor, kamor je prikorakala vsa družba okoli IS. ure med prepevanjem sokolskih koračnic in narodnih pesmi. Prireditev je lepo uspela, vendar bi v bodoče želeli mnogo večjega obiska kakor tokrat. Posebno oni del članstva, ki ne pripada telovadnici, naj bi se številne je in večkrat odzval raznim vabilom društva. Enako velja tudi za telovadeče članstvo, ki.naj prične tudi telovadnico zopet redneje in bolj pridno posečati kakor jo sedaj.- .■ v;	M. M.
Sokolsko društvo Mengeš. Sokolsko društvo v Mengšu še je ustanovilo 1. 1919. Najuspešneje prospeva društvo baš v zadnjem času, saj si je. .lansko leto postavilo lastni dom, letos j>a s© članiroibrtniiki sami izdelali telovadno orodje, da je telovadnica najpopolnejša ne samo v srezu, temveč je ena najlepših na podeželju sploh. S pridobljenim orodjem se je začela polniti tudi telovadmica. —- in. rezultat našega dela se je pokazal, ob priliki našega javnega nastopa, ko je nastopilo preko 70 telovadečega domačega članstva,, naraščala in de-oe. Da pridemo enkrat tudi do. domačega vaditeljskega zbora, priredimo v drugi polovici oktobra in meseca novembra prvi društveni tečaj, ki ga bo vodil župni .pred-njak br. Rajmer. V teSaj pa nas bo vpeljal marljivi sokolski delavec br. Vidmar n Domžal. Tudi naš gledališki oder bo v kratkem oživel, vse- priprave «o že v polnem teku za prvo draano: »Razvalina življenja« s katero bomo tekmovali na okrožni tetami. Z geslom »Naprej niti koraka nazaj« — stopamo v tretje' leto našega nesebičnega dela, r katerem bomo razvili društveni prapor — simbol našega hotenja. Nčrt «a prapor je naredil društveni starosta br. J. Mrak, iadelaie pa ga bodo naše požrtvovalne članice. V to svrh© se je izvolil posebni odbor z br. Panjanom na čelu. Gmotni uspeh nabiralne akcije je bil zelo povoljeh in ž delom pričnemo takoj. Z ver0 v uspešen napredek gremo naprej — za našo misel, za kralfa In domovino!	' '
INSERIRAJTE V „JUTRU"
s p o R T
Borba za prestiž In rahlo upanje
Primorju gre za prvo, Iliriji za tretje mesto V. skupine — Zadnja skupinska
borba v Ljubljani
Tako lahko imenujemo nedeljsko srečanje naših večnih rivalov. Prva bitka začetkom tekmovanja je bila še vsa v znamenju borbe za dvig na tabeli. Obe moštvi sta šli tedaj v borbo z že zagotovljenima dvema točkama, Ilirija je bila celo z boljšim količnikom na prvem mestu. Potem so črno.beli svoje domače rivale distancirali in prevzeli borbo za vodstvo s Haškom. Belo-zeleni pa so bili potisnjeni v borbo za tretje mesto z Gradjanskdm, ki še ni do-bojevana.
črno-beli se v danem položaju lahko obnašajo povsem flegmatično. Zgubiti svojega položaja ne morejo več. Najsi športni generali ukrenejo karkoli, najsi zopet prevrnejo pogoje na udeležbo v državnem prvenstvu, Primorje prihaja v vsakem primeru v kombinacijo. S tem seveda ni rečeno, da bodo v nedeljo ostali svojemu nasprotniku kaj na dolgu. Odprta je še pot na prvo mesto v naši skupini, zakaj bi ga prepustili Hašku, če si ga pa utegnejo priboriti ? Eventuelna zmaga nad lokalnim ri-valom prinese črno-belim skoro gotovo prvo mesto ,kajti Hašk igra z Gradjanskim svo. jo poslednjo tekmo, in čeprav bi zmagal, bi stal z enakim številom točk in s slabšim količnikom za našim ligašem; razven če bi se posrečilo Gradjanskemu odnesti Primorju obe točki in mu nasuti v mrežo večje število zgoditkov. Ne glede na vse to pa
terja prestiž moštva, ki je sedaj močnejši nego kdajkoli, da vzame stvar resno v roke in gre tudi preko predposlednje ovire, če le mogoče, uspešno.
Belo-zeleni so v težavnejšem položaju. V najboljšem primeru, ki se teoretično da uresničiti, se lahko prerinejo do kvalifikacijskih tekem z zagrebškim prvakom in eventuelno preko njega s Hajdukom. Za to bi pa mora1 i odnesti Primorju vsaj eno točko in bi moral Gradjanski obe preostali tekmi, s Haškom in s Primorjem, zgubiti. Kakor Je ta eventualnost skoraj da izkju-čena ,daje vendar še rahlo upanje, saj je v nogometu vse mogoče! Zatorej ima tudi Ilirija dovolj povoda, da privede na teren vse svoje moči in krepko zaigra, da si eventuelno le priigra možnost udeležbe v nadaljnji konkurenci.
Vsi ti momenti, ki so vsak zase dovolj jaki, bodo gotovo vplivali na značaj igre. Bo to zopet borbeno, prvenstveno srečanje, ki izvaja toliko privlačnosti na športno občinstvo in ki ga neodoljivo vleče na igrišče.
V predtekmi bosta tokrat nastopili obe rezervni garnituri: ilirijanski »Wunder-team« proti >1. moštvu« Primorja. Tudi to srečanje je prestižnega značaja in bodo sodelovali vsi razpoložljivi igralci, ki ne tgTajo v »prvem« moštvu.
II. kolo prvenstva v ljubljanskem II. razreda
V nedeljo se odigra drugo kolo prvenstvenih tekem v ljubljanskem drugem razredu. Med drugimi tekmeci se srečata tudi stara rivala Slovan in Mars. Vse dosedanje prvenstvene tekme kakor tudi pokalne tekme med njima so bile vedno zelo zanimive ter je enkrat zmagalo eno moštvo, drugič drugo, tako da se zmaga ni nikoli mogla v naprej prisoditi enemu ali drugemu. Za to sezono pa sta se oba protivni-ka vestno in temeljito pripravila, kar že svedočijo zadnji rezultati. Slovan je zgubil tekmo proti Reki, sicer po boljši igri le zaradi neodločnosti napadalne vrste pred golom, kar velja isto za Marsa, da je re-miziral z Jadranom. V nedeljo se srečata oba protivnika enako pripravljena ter bi bilo zmago pripisovati enemu ali drugemu preuranjeno. Slovan ima sicer prednost, ker igra na svojem igrišču, kar bo pa Mars skušal nadoknaditi s požrtvovalnostjo in voljo dlo zmage.
Tekma se odigra, v nedeljo na novem igrišču Slovana v Mostah, ki velja za eno najlepših igrišč v Ljubljani. Vstopnina minimalna.
151etnka Hermesa
Table-tenis turnir.
Jutri v soboto ob 15. se bo pričel table-tenis turnir, ki ga priredi ŽSK Hermes v okviru proslave 15 letnice. Na tem turnirju se bo tekmovalo v vseb moških in .da ruskih disciplinah. Za vsa prva in druga mesa so razpisana lepa darila; zlasti za prvo moštvo, karero prejme umetniško izdelano spominsko ploščo, ki jo je podariia tvrdka »Spectrum«. Za najboljšega posameznika je razpisan pokal pretds. Hermesa g. dr. Maurija. Za najboljši klub je razpisi! ban dravske banovine g. dr. Marušii pokal, za katerega se bo vršila skozi vse tekmovanje ogorčena borba. Na turnirju nastopajo vsi najboljši jugoslovenski klubi Ilirija, Reka, Korotan, Hermes iz Ljubljane, Makabi iz Zagrebc, Gradjanski iz Kar-lovca ter Jugoslavija iz Celja.
Žrebanje za ta turnir bo v petek ob 20. pri Ketšicu. Dostop ima po en delegat vsakega sodelujočega kluba.
Vzgojno-zdravstvena predavanja LNP
Občinstvo, ki poseča naše nogometne tekme, ima priliko, da opazuje pri našem nogometnem športu razne nedostatke, ki prav gotovo niso v dobrobit našemu športu m njegovi propagandi. Na igriščih se dogajajo stvari, ki niso le v kvar našemu nogometu in njegovemu razmahu, temveč celokupnemu športnemu gibanju sploh. Pomanjkanje prave športne vzgoje, tako pri igralcih, kakor tudi pri občinstvu, kot na primer: nepoznanje nogometnih praivil, obojestranska zagrizenost klubskih članov in pripadnikov, nediscipliniranost igralcev in občinstva, vse to čim dalje bolj odvrača resne športnike in športne simpatizerje od obiska prireditev in posledica tega je, da ljudje upravičeno zgubljajo interes do te športne panoge.
Po naših časopisih se sicer mnogo apelira, in to zlasti pred raznimi posebno važnimi m odločilnimi tekmami, naj bi bil potek igre fair in obnašanje občinstva sportsko, vendar so vsa ta prizadevanja brezuspešna. Iz tega sledi, da se športnega duha ne more diktirati kar čez noč, temveč se more vzgojiti le s smotrenim delom, tako v zdravstvenem, kakor tudi v moralnem oziru.
Kvarna stran teh nadostatkov je — upajmo, da še pravočasno — opazil tudi naš LNP, ki se Je odločil, da energično in z vso vnemo prične z dosedaj pri nas povsem zanemarjenim športno-vzgojnim delom, s katerim bo skušal, seveda, v kolikor bo našel v tem svojem stremljenju razumevanja in podpore, polagoma in sistematično iztrebiti vse te nezdrave pojave v našem nogometnem športu. V ta namen je pod svojim okriljem ustanovil poseben vzgojno-zdravstveni odsek ter mu poveril nalogo, da z brezplačnimi zdravstvenimi, vzgojnimi in tehničnimi predavanji vzgoji mladino v pravem športnem duhu in pritegne občinstvo k aktivnemu sodelovanju. S temi smernicami, ki jih je dal LNP svojemu odseku. je dokazal, da pravilno pojmuje svojo nalogo, in sicer:
Z zdravstvenimi predavanji hoče športniku nuditi ves potreben zdravstveni pouk, in to že s posebnim ozirom na nogomet Uvede! bo še strožje zdravstveno nadzorstvo pri treningih in tekmah in vodil stalno evidenco o zdravstvenem stanju igralcev, kajti samo pri zdravem telesu mOremo pričakovati, da bo dal igralec iz sebe vse kar zmore.
S tehničnimi predavanji namerava seznaniti igralce in občinstvo z vsemi praviSl nogometa in bo skušal doseči, da se bo nivo kvalitete sportskega vedenia, tako pri igralcih, kakor tudi pri publiki dvignil na tisto stopnjo, ki jo šport zahteva. Ni namreč naloga športa, da odigra svoje tekme temveč, da vzgoji resne in poštene državljane.
Taka predavanja se bodo vrSla v Ljubljani in po deželi v območju LNP in prepričani smo, da bo obisk občinstva, kakor tudi aktivnih športnikov mnogoštevilen ter da se bo tako v skupnem delu dvignilo naše športno gibanje na višino, ki dolikuje naši splošni kulturni stopnji.
Službene objave LNP
Navzoči gg.: Kuret, rav. Setina, Novak, Skuhala, Jvvan, Salamon, Bergant, Jančar, Trpin.
V nedeljo 30. septembra se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Primorja ob 15.30 Primorje : Ilirija. Dovoli 6e predtekma rezerv, službujoči odbornik g. Kralj, nadzor nad blagajno g. Jugovec. Vsak klub mora postaviti po pet rediteljev. Ob 10. Grafika : Svoboda, službujoči g. Zupane. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje m stranskega sodnika. Igrišč« Slovana ob 10. Mars : Slovan, službujoči g. Kosirnik. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje in stranskega sodnika. Igrišče Mladike ob 10. Mladika : Slavija. Službujoči g. Božič, vsak klub mora postaviti po tri reditelje in stranskega sodnika. Igrišče Reke ob 10. Sloga : Reka. Službujoči g. Jančar, vsak klub mora postaviti po tri reditelje in stranskega sodnika. Igrišče Jadrana ob 10. Jadarn : Korotan, službujoč: g. Tomšič. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje m stranskega sodnika. — V Celju igrišče SK Celja ob 16. SK Celje : Hermes, službujoči odbornik g. Krell. V Sevnici igrišče Save ob 15. SK Laško : Sava. Službujoči g. Arzenšek. V Šoštanju igrišče SK Šoštanja ob 15. SK Šoštanj : Athletik SK Službujoči odbornik g. Honigman. — V Caikovcu igrišče čakovečkega SK ob 15. čakovečki SK : Svoboda. Službujoči g. prof. Jelačič. — V Mariboru igrišče Železničarja ob 16. Železničar : Rapid, dovoli se predtekma rezerv. Službujoči g. Fdlipan-čič. — V Domžalah igrišče SK Domžale ob 15. SK Domžale : SK Zalog. Službujoči odbornik g. Miiller. Na Jesenicah igrišče Enakosti ob 16. Enakost : Bratstvo. Službujoči g. Žnidar. V Kranju ob 16. Korotan : Sora. Dovoli 6e predtekma. Službujoči g. Kern. V Litiji ob 15. SK Litija : Sloga. Službujoči g. Krhlikar. V Trbovljah igrišče Amaterja ob 16. Dobrna : Trbovlje, dovoli se predtekma rez. Službujoči g. Bo-stič. V Zagorju igrišče Zagorja ob 10. Zagorje : Svoboda, dovoli se predtekma rezerv. Službujoči g. Guna. V Hrastniku igrišče Hrastnika ob 16. Hrastnik : Delavec. Službujoči g. Dolenc. — V Murski Soboti igrišče Mure ob 15. Mura : Panonija. Službujoči g. Peterka. V Ptuju igrišče SK Ptuja ob 15. SK Ptuj : Gradjanski SK. Službujoči g. por. Berginc.
Prvenstvena tekma Radovljica : Svoboda, določena za 30. september, se preloži na poznejši termin, ker SK Radovljica še ni sprejeta v članstvo. Odobri se poskusna tekma Radovljica : Hermes 30. septembra v Radovljici.
Naknadno se odobri odigran je druge poskusne tekme Žalec : SK Celj« 23. septembra v Celju.
Verifikacije igralcev. S takojšnjo pravico nastopa za Rapid Edmund Hoffer, za Slogo. Zagorje, Ivan Zupane, za Zagorje Josip Juvančič; s pravico nastopa 6. oktobra 1934 za Šoštanj Alojzij Novak, Maks Dvornik, za Primorje Predrag Iva no vič, Vladimir Pogačnik, za Svobodo, Maribor, Janko Rotman, Emil Bizjak, za ČSK Ivan Mekovec, Antun Baliga, Ignac Žerjav, Josip Jelenič, Za Ilirijo Drago Erber. Stane Pere, Pavel Dežman, Silvo Žargi, Miloš Ko-govšek, za Mladiko Leopold Petrin. Franc Vagaja, Feliks Žibert za Panonijo Anton Serec. za Svobodo. Ljubljana, Vinko Čuk, za Zalog Avgust Završnik. za Dravo Josip Marbach, Ismet Skopijak, za Hermesa Anton Brodner, Branko Petrič, za Bratstvo Herbert Theile. za Reko Albert Tremmel. Miloko Tomažic. Blagoslav Cankar. Alojzij Cimperman, Rudolf Lukman, za Slovana Miro Pere, Viktor Kobal. Milorad Zelcev. Rado Pešel, za Slogo, Ljubljana. Raiko Čeh, Rrhard Richter. za Jadrana Florijan Hočevar, Ciril Jamnik. za Soro Nikolaj Kavčič; s pravico nastopa 6. oktobra 1914. 26. decembra 1934 in 26. marca 1935 za Trbovlje Anton Jertn. Ludvik Hribar. Robert Suster, Oton Guna. za Ilirijo Jože Mi-helič, za Svobodo Ljubljana, Josip Marc.
Pozivajo se klubi Primorje (Josip Marc. Jože Mihelič}, Amater (Oton Guna, Robert Suster, Ludvik Hribar. Anton Jerin). Celie (čeda Stojanovic), Slavija (Vladimir Po-
gačnik), da takoj dostavijo podsavezu izkaznice z izpolnjenimi odjavnicamd za naštete igrače.
Službene objave LNP. (Seja zdrav-stveaio-vzgojnega odseka 25. t. m.). Navzoči: Kuret. dr. Prodan. dT. Tome, Skrl, Mrdjen, Vrhovnik. Uvodno predavanje bo v četrtek 4. oktobra ob 20. v dvorani Okrožnega urada. Opozarjajo se vsi Klubi LNP v Ljubljani, da pošljejo na to predavanje obvezno 5 igralcev I. moštva. Priporoča pa se klubom, da se teh predavanj udeležuje polnoštevi'no. Ponovno se »poroča vsem klubom LNP, ki imajo lastno igrišče, da morajo imeti pri vsaki tekmi na razpolago jod, gazo in ovoj, kar mora vsakokratni službujoči odbornik LNP pregledati in poročati o pregledu v svojem poročilu na poslovni odbor LNP.
Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora drevi ob 20. v tajništvu LNP.
)z OZDS. (Službeno.) Za nedeljo 30. t m. odboru za delegiranje prijavljene tekme se določa io: V Ljubljani igrišče Primorja ob 10. Grafika : Svoboda Pevalek spor., ob 14. Primorje B : Ilirija B Jordan, ob 15.30 Primorje : Ilirija str. sodnika Strah, Pečar, igrišče Mladike <Tt? 10. Mladika : Slavija Dolinar, igrišče Slovana ob 10. Mars : Slovan Pfundner spor., igrišče Jadrana ob 10. Jadran : Korotan Kusar 6por., igrišče Reke ob 10. Sloga : Reka Betteto, na Jesenicah ob 16. Enakost : Bratstvo Cimperman, v Kranju ob 16. Korotan : Sora Vidic, v Domžalah ob 15. Domžale : Zalog Gott\vald, v Litiji ob 15. Litija : Sloga Ahčan, v Zagorju ob 16. Zagorje : Svoboda Arhar, v Hrastniku ob 16. Hrastnik : Delavec Lun der, v Trbovljah oh 16. Dobrna : Trbovlje Oberlintner, v Sevnici ob 15. Laško : Sava Seitl spor., v Radovljici ob 16. Radovljica : Hermes Mah-kovec, v Mariboru ob 16. Železničar : Ra-pdd Deržaj spor., v Čakovcu ob 16. Čakovečki : Svoboda dr. Planinšek spor., v Celju igrišče Celja ob 16. Celje : Hermes Ramovš spor., igrišče Atletikov ob 16. Šoštanj : Atletik Reinprecht, v Ptuju ob 15. Ptuj : Gradjanski Bergant, Tez. Vesna-ver, v Murski Soboti ob 16. Mura : Panonija dr. Brandl. Tajnik I. Pevalek s. r.
Juniorski pokal. (Službeno.) Verificirajo se tekme Panonija : Istra H 1 : 1, Ljubljana : Reka H 3 : 0 p. f., ker Reka ni nastopila. S tem zgubi pravico do nadaljnjega sodelovanja. Preostale tekme se verificirajo 3 : 0 za nasprotnike. Določi se program za nedeljo 30. t m. Panonija : Reka I ob 14. na igrišču Reke, sodi gospod Pečar, službo vrši g. Vernik. Sporazumno se odgodi tekma Ilirija : Primorje (jun.) na kasnejši termin.
Komisarijat JS2S za LP. (Službeno.) Glasom sklepa JSŽS igrajo za državno prvenstvo v hazeni SK Ilirija in SK Ptuj dve zaporedni tekmi dne 29. in 30. t m. L s. v Poljčanah. Na poziv saveza 6e odrejata sodnika za ti tekmi: za 29. t m. g. Baltesar ter za 30. t. m. g. VereeL
»Olimpijski šport«. Te dni bo izšla dvojna številka že znanega in razširjenega strokovnega lista »Olimpijski šport« v povečanem obsegu. Ta številka bo v glavnem posvečena V. balkanskim igram v besedi in v sliki. Vsi važni momenti bodo opisani strokovno. Zaradi mnogoštevilnih slik o velikih borbah bo ta številka nekaka spomenica o tej najvažnejši in najbolj uspeli prireditvi našega športa. Poleg tega bo čitatelj v tej številki našel redno strokovno in informativno gradivo, tako n. pr. nadaljevanje članka znanega športnega zdravnika dr. Dolničarja »Hrana in šport«, dalje članek g. M. Dobrina o cross coun-tryu itd. »Olimpijski šport« se dobiva v trafikah, a naroča se v Zagrebu, Dra<3kovideva 23. Naročnina 36 Din letno se pošilja na čekovni račun št 38.716.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri ob 17.30 na starem igrišču trening za vse atletinje in hazenašice. One, ki bodo brez zadostnega opravičila ponovno izostale, bo pozvalo sekc. vodstvo na odgovor. Pri jutrišnjem treningu mora biti oddana vsa klubova oprema, ki jo imajo poedine članice še doma. Po treningu bo ob 1830 v garderobi članski sestanek, pri katerem se bodo določile nove ure za trening. Vse, k-ae zaradi šole ali službe ne morejo udeležiti treninga, morajo priti na sestanek. — (Lahkoatletska sekcija.) Sekcij6ko vodstvo poziva vse atlete^ia marljivo posečajo treninge, ki se vršijo vsak torek, četrtek in soboto ob 17. na starem igrišču. Udeležba je za vse obvezna. Važno zaradi tromateha Beograd : Zagreb : Ljubljana m zaradi klubskega narodnega mitinga, ki se vrši 14. oktobra. Ponovno se pozivajo vsi člani, ki niso še oddali klubove opreme, naj uredijo to najkasneje v 6oboto.
SK Grafika. Drevi sestanek prvega, in rezervnega moštva ob 7. uri v društvenih prostorih zaradi nedeljskega programa. — Vsi točno in sigurno.
TSK Slovan. Drevi ob 20. v klubovi sobi pri Krusiču članski sestanek L moštva in rezerve v svrho določitve postav za nedeljo.
ZSK Hermes (nogometna sekcija). Danes točno ob 20.30 strogo obvezen sestanek vseh verificiranih igralcev v gostilni pri Kočarju. Istotam ob 19..seja nogometne sekcije.
ŽSK Hermes. (Uprava igrišča). Danes ob 20. seja odbora upr. igrišča pri Beliču
SK Jadran in SK Korotan igrata svojo prvenstveno tekmo v nedeljo dopoldne ob 10. na novem igrišču Jadrana v Kole-ziji. Tekmo bo sodil g. Deržaj ali g. Kušar. Korotan vodi dosedaj v vrsti drugorazrednih klubov m bo storil vse, da ostane tudi naprej v vodstvu ali vsaj v prvi vrsti. Jadran čaka zato trda naloga. Simpatično moštvo Jadrana bo nastopilo v nedeljo t kompletnim prvim moštvom. Tekma bo za vsakogar zelo zanimiva. Vstopnina nizka.
SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen članski sestanek v posebni sobi kavarne Evrope. Poravnajte članarino.
Krojaški pomočnik — ženltbeni slepar
V Miskolczu so prijeli 361etnega krojaškega pomočnika Horvatha in odkrili v njem velikega ženitbenega sleparja. Mož je obljubil zakon nič manj kakor šestnajstim dekletom. Po poklicu so bile njego ve žrtve kuharice, sobarice in šMje. "ttL" ka, ki ji je obljubil, da jo vzame za ženo, mu je morala dati nekaj denarja na ra-čundote. Oblasti so ugotovile, da je Hor-mth že dve leti pohajkoval brez deta ter Hvel od denari- k! ea ie izvabili mofc. žrtvam.
Marceli e Tinayre:
16
Upornica
Roman
»Maurice!..
Sram jo je svoje obleke, svojih zašitih rokavic in tržne mreže, ki jo drži v roki. A takoj ji pove notranji glas, da Maurice ne ,vidi na njej ničesar, prav ničesar razen njenega preplašenega obraza. Bled je... Vratarica, tako zajeclja, mu je povedala, da je šla gospa Valentinova nakupovat... Uro je že, kar hodi tu sem in tja ...
Vsa njena žilava, hrabra ljubezen zadrhti v vzkriku: »Potrebuješ me?«
>Xe ... ne J... Samo videti sem te hotel... da ti povem .. .<
»Kaj pa je? Kaj važnega?«
»Kakoi* pogledaš ...«
»Moj Bog k
»Nu, pomiri se,« pravi... »Nikar ne pobesi glave!«
In zdajci:
»Ali zanesljivo veš, da naju ne more tukaj nihče srečati?... Ne bilo bi dobro ...«
»Oh, kaj to de?«
»Zaradi tebe .. .«
»Meni je vse eno, če me kdo sreča!... Maurice, prosim te, povej mi...«
Tesno vštric Kreneta «pec po Uiomondovi ulici navkreber.
»Cnj, Jozana, veliko neprijetnost sem imel, in ne samo ene... Prvič se moram drevi spet odpeljati...
»Ali, kdaj si se pripeljal?«
»Minuli ponedeljek .. .<
»In jaz nisem nič vedela o tem! O Maurice!«
»Imel sem dela preko glave. Zaradi mostu _ razumeš. Ogled
po strokovnjakih — skratka, sitnosti brez konca in kraja. In nazadnje utegne priti še do tožbe... Lamberthier pojde z menoj. Včeraj se je nanagloma odločil... Vendar nisem hotel zapustiti Pariza, ne da bi se ti opravičil in se poslovil od tebe. Nisem se ti upal pisati na tvoje zasebno stanovanje. V uredništvo ti tudi nisem mogel pisati, ker je nedelja. In tako sem prišel sam, kar na slepo srečo ...«
Jozana kima z glavo. Maurice je tako dober! In vendar mu ne more biti hvaležna, sama ne ve, zakaj. Nobene besede ne najde, da bi mu jo rekla. Njene roke so mrzle. Srce ji tako močno utrip-Ije, da jo bol i. in — od razburjenja ali od slutnje — nekaj jo davi za vrat...
»Ali se... kmalu vrneš r...«
»Ne vem.«
Molče gresta dalje ...
»In druge neprijetnosti?..'.«
Maurice ne odgovori. Premišljuje, besed išče, spretnih, praznih in vendar odločilnih besed. Nekaj korakov pred Amyotovo ulico ga prime Jozana za komolec; očividno se nič več ne boji, da ju ne bi kdo opazil.
»Govori! Govori! To je strašno! Saj vidiš, da me bo konec od negotovosti...«
Delavec, ki gre po ulici, in neki vratar pred hišnimi vrati okreneta glavi. Maurice potegne Jozano v Rataudovo ulico, ki je zaprta z verigami in zmerom prazna in samotna, med dvema dolgima vrtnima zidoma. Tu sta sama; tu lahko tarna, da, omedli...
| Pa ne bo tarnala, nikar že, da bi omedlela. Maurice to ve. Ze nekajkrat je bil v odločilnih trenutkih priča odločnosti te žene. Sprejela bo udarec, ne da bi omahnila.
»Torej. Ko sem bil z doma, jo moja mati našla tvoja pisma, vsa tvoja pisma.«
»In zdaj?«
Mati je žena stare sorte, zelo pobožna in strogo moralna: vzgojili so jo v samostanu, omožila se je na deželi... In tako gleda na zadevo s tragične strani, razumeš? — Obsipala me je s strašnimi očitki, s takimi, ki sem si jih sam že tolikrat delal. In...«
»In...«
»Zaradi nje, pa tudi zaradi tebe, Jozana, moram odtod... morda ne za zmerom, a vendar za nekaj časa — za delj časa... Moram...«
Ne upa se dokončati stavka. Jozana ga je razumela. Niti ne tarna niti ne omedli; a njen obraz, s katerega je mahoma izginila vsa barva, se je pokril z globokimi brazdami. Zrenice so se ji razširile in so videti črne. Odprla je ustnice, kakor da ne more zajeti zraka.
»Tak to je bilo! To je bilo.»
Težka mreža ji zdrkne iz drhteče roke. Sklone se ponjo, preden jo utegne Maurice pobrati, in ponovi:
»Tak to je bilo tisto!...«
»Uboga moja Jozana ...«
Cuvstvo njegove straliopetnosti je Mauriceu neznosno in mučno. Ostanek ljubezni mu še drhti v srcu in čutih, in sram ga je, da jo tako muči. Rad bi prepričal Jozano, rad bi, da bi se sama odločila v njegovo korist in ga sama opravičila na osnovi mo-ralke, ki se sklicuje nanjo, malomeščanske moralke, ki je vtele-šena v gespe Nattierjevi.
CENE MALIM OGLASOM
Po 5U par za besedo. Oin 2.— davka za wsaK oglas in enKratno pristojbino Din 3.— za Sitro ail dajanje naslovov plaCajo oni, ki i&£ejc fJužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in žen i t ve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— (lavka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za Sitro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek m enkratno objavo oglasa OJn 17__
Ponudbam na šifre ne prflagaite znamk! Le. ce žanre vate oo Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor priložite
CJ i ■ v. rjijuijin. LJV, UC MIMICVdtC UU
Din v- v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoea se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Beseda l Din. davek 2 Din ea šifro ali dajanje aa slova 5 Din. NaimanJS: znesek n Din.
Potniki
ki potujejo po. dravski ba-n-ovim 6 brarbo robo. dobijo patentiramo novost za goripodin.etvo. Ponudbe ne ogiatš. oddelek »J»tra< pod »Lahek zaslužek«. 242S1-5
Zastopnika
m. južne pepk r« jiin e d-r?a ve, pred ' vsem za Srbijo in Južno Srbijo sprejme taA:oj Tovorna d-žnikov :n n«>ga>vic Joeiip Vidma r, L^ubl jfvni. V poštev p; de jo gomio v teh knairh prav dobro uvedeni. ar>W :n resni gospodje, ki la.h-ko nastopijo potovanje t<i.koj. ponudbe na gornjo tov«-no v Pav:> 18. pošta Jožica pri Ljubi j« tri.
Zastopnika
ta Ljti.bljn.no in b'i.ž.njo okoric-o spre ime renomira-n® ! jnibi j.:i,nwka tovarna. TVmnidbe pod »Dobro uve-dor< ili upravo list«.
24827-5
Beseda 1 Din davpk 2 Dla ea Slfro ali da.lanle na slova Din. Najmanlši znesek 1? ntn
Vsako prepisovanje r*a stro.i
rnv-i-za.mem na dom. Naslov jpuetitf t ogasnem odd?'kn »Jn.tra«. 34707-3
ieseda 1 Din. davek 2 D1xl za šifro aH dajanje na "Uova 5 0:n. Nalmaniši Jmesefc 17 Din
Brivskega
pomočnika
perfrtfclroefM bubi.friizerja, z znanjem nemščine sprejmem S. 10. t ptail.no službo-. J. Si.mnnac, Kranj.
2483<M
Brivskega
pomočnika
dobr^g<i delavca flprejms Vozli« Ivan, Celi«, Vodoilkovo uliC3.
-34813-1
Čevljarskega
pomočnika
za go-jzarce in šiv«.na dela sprejme večja t.vrdfo v Južni Srbiji. Stalna službe. dobra plača. Pred no«t imajo iz Žiirov a okolice. Ponudibe na od odd. »Jutra t pod iSpeci ja.liet go-j-zarc«. 2&35-1
Dva čevljarska
pomočnika
dobro izurjena sprejmem takoj. Delo stalno. Zot mam, čevljar. Rii^e.
24847-1
-Seseda 1 Din davek 2Dir, za šifre ali dajani* na slova š Dm NajmanJš znesek n Din
Učenko
za. trgovino z mešanim bla.gom rabim, katera je voljna pomagati tudi gospodinjstvu. Hrana i® stanovanje v hiši. Dopise potla-ti na ogl. odd. »Ju tra« pod »I. R. 60«.
24729-44
Pek. učenca
sprejme takoj Iv. Prezelj twrna pekarna. Litij«.
24805-44
Učenca za pekarno
sprejmem s iwl.no oskrbo. Anton Osrajmiiik, Ka.mnaik pri Mariboru.. 34845.44
deseda 50 para da vet : Din za štiro ali da-an]e naslova 3 Din. Naj-manlfii rneselt 13 r>m
Pekovski pomočnik
i-oja§e;,n>e prnt»t. star 26 ©t. 7 let ponnočnišiko dobe. izurjen pri pa.; ni in navadni peči in za skupno delo znam tndi kekse "ščeni stalno službo. Nastop taioj, lahko tudi počatami. Nas Ion-: Anton Ra rova iča.r, pekarna. Po-n;č, Bohinjska Bistrica.
34836-2
Kuharico
sam r«-ojin.o, zdravo, snažno in va.rčmo sprejmem.. Prednost imajo abeo.lveoit. g»=ip. šole. Ponudibe pod »Dobra plača« na ogl. odd. 5.7 u t mi«. 34838-1
beseda J D1n. davpfe 2mn za šifro ali dalanje na stova o oin. NaimanlšJ znesek 17 Din.
Vabimo Vas
s naku.pn v na-jcenejšt ob-.ae-Joici A. Preske*. Sv. Petra lesla 14.	133
Zapravi ji vček
močan, malo rabljen na pnodaj. Na ogled pri »Fi-gOTCti«.	24809-6
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč ini Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Ker so prav tedaj povsod pospravljati in je bilo v vsakj hiši mnogo posla, je tapet-nik sklenil poizkusiti srečo. Najprej sta dobila dobro kosilo, potem ju je pa poslal h gospe Rogačevi, kjer je bilo treba preta-pecirati zgornjo sobo. »Jaz ne bom vedel kaj početi«, je rekel Peter, ko sta bila na poti. »Jaz tudi ne,« je odvrnil Janko. Kmalu nato sta pozvonila pri gospe Rogačevi, ki jima je sama odprla vrata.
■ eseda i lun davek a IJiij
'.a Slfro ali dajanje na 4ova 5 Din Najmanj,-znesek 17 Din Dijaki iS rwr
Kdo te najbolje priprav: za pisarn, delo
Tečaj za stenofpiste
Powk v strojepisja, steno grafiji, knjigovodstvu, trgovskem računstvu, rekle mri itd se otvori 2. ok tnbra. Šolnina mesečno Din 120. Revni popust. Dnevn: in večerni tečaji. Trgovski učni zavod v Ljubljanr — K on g resni trg št 2'TI.
231-4
Citre in gosli
poučujem. Ura samo 5 Din. Pri ja.viti.: gostiln« P-oid.gr«, jsika k!&t. Mestni
trg 13.
24812-4
Jeseda 1 Din davek 2 Dtn sa Slfro ali dajanje na 'lova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Auto-Limuztno
6—7 sedežno, 6 cilindrov v perfe.k'tni Iniksiizni rade-lavi prodam. Nasioiv v ogl-odd. »Ju.tra« po<d »Malo rabljena«.	24726-10
tieseda 1 Din flaveK 2 Din za Slfro alt dajanje oa slova S Din Najmanjši znesek 17 Din
Suhe čebele
kranjičev kupujemo po 10 Din kg. Podigomik, Ljubljana, Beethovnova 16.
24819-7
Žeiezne postelje, šivalni stroj
kupim. Ponud'be pod »Dobro p'ač«m« na ogl. odd. »Jutra«.	24S2S-7
Kapital
'eseda 1 Din davek 2 Din ?a šifro ali dajanje na =iova 1 Din. Najmanlš-znesek 1' Din
Posojila
230.000 Din iščem proti dobrim obreetim in vknjižbi na prvo me«.to na staro, dobro delu 5očo t rgovisk o hišo pod »Reanifinost« na ogl. odd. »Jutra«. 24660-16
Pozor!	Pozor!
Knjižico posodim
Ljudske posojilnice v Ljubljani na preipie z večjo vsoto in dobro garancijo pod značko »Dobra pri-ložnost« na ogl. oddelek »Jutra«.	34799-16
Heseda 1 Din davek 2 Din 7a Slfro ali dajanje na slova S Din NaJmaniS' znesek 17 Dtn
Enonadstropna hiša
dvema stan.ova.njema, trgovskim lokalom, vodovodom, elektriko, v zelo dobrem stanju na Glaiv-neim trgu v Črnoml:u takoj naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »g 1(2.632«. 34663-20
Hišo
zaradi dnraiintikiiih ratmner v S:ški pri novi šoli prodam. Nova. štiris.tan.ova.nj-ska z vrtom. Oeti« z Ho n-iaka, ugodni poboji. Prevzem _ hipoteke in ne<kaj gotorešne. Pojasnila.: Jančar. Sv. Petra 37. 24637-20
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. NajmanISi znesek <1 Din
V Št. Jerneju na Dolenjskem
oddam v na;em takoj sta -ro v6estra.ns.ko znano trgo-vi'Oo 6 trgovsko opravo. E v em.tiueliK) prodam tudii hišo 1 goepodare&ian poslopjem. Pojasnila da. je Framc No^oeele, poseetoiik v St. Jerneju na Doflenj-efcem.	347:10-17
Gostilno
o«id« v [»'duajeon »Udru ži-nje rudarskih nameščencev«. [>odru.žnica Velenje v Ruda.rsk&m domu na rudniku pri Velenju. Nastop 1. novembra t. 1. Vsi po-ia.tki in pogoji se dobijo pri kri eni ..vanem Udru-ženju. Ponudibe je sta.vit.i do 15. oktobra 193
24831-17
Pridelki
5eseda 1 Din. davek 2 Din -a Slfro ali dajanje na lova 5 Din. Najmanjš znesek 17 Din
Kislo zelje
repo novo. prvovrstno ln cele glave .za sarmo v sodčkih dobavlja po
brezkonkurenfnl ceni Gustav Erklavec t.lub-llana Kodeljevo 10 te lefoD 25-91.	205-33
tieseda 1 Din davek 2 Din 7% Slfro aH dalanje na slovs & Din Nalmant«" znesek 17 nin
Bukovih drv
10 vagonov kupim. Ponudbe poslati na naslov: »Giuseppe Treu & Co.«. Tarvisio. Italia. 24804-H5
Pijdke sobe
Beseda 1 Din davek 2 Dtr ea Slfro ali dajanje im ijova s Din Najmanis zneselr 17 Din
Dijake(inje)
sprejme m v stanovanje e popolno oskrbo ali brez. Mestni trg 8/II. 24810-22
Stanovanje
seseda 1 Din. davek 2 Din 2a Slfro ali dajanje na-lova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisob. stanovanje
kom.fo.rtno z zimskim vrtom oddam za mesec oktober v II. nade-tropjiu hiše Poljanska cesta št. 1 (»Peglezen«). Pojave ee pni hišniku.	24799-31
Trisob. stanovanje
komfortno v lepi vili, plin, koipaJnioa in s pri-tiklinami oddam mirni stranki s 1. novemibrom. Ogledati dnevno: Gesta v Rožno dolino 36/1.
34SU-31
Trisob. stanovanje
sončno in suho. v mirni ulici' v sredini mest« oddam s 1. novembrom. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.
24810--J1
Stanovanje dveh sob
s prit ik linami poceni oddam za 1. oktober, povprašati: S*a-ri trg št. 15. na dvorišču.	24SVi-2il
Stroji,
»■sprla 1 f)in d«v»k ■> r)1n
zs Sitro ali dajanje na
■slova 5 Oln Najmanlš'' znesek 17 Din
Šivalni stroj
lep. pogrezljiv proda. Ogleda si ga laiiko pri tvrdki Ivan Sax in s:n Ljiub'jena G'S.[KK>vetska cesta 2.
24831-29
Čevljarji pozor!
Šivalni stroj »Dilrkoi|ip« cilinder [/oce.ni naprodaj pri Franc Savnifc. Gospo-svett.ka 16. dvorišče.
24829-29
Nihalna žaga
(Prndelsage) brez p-edle-žaja. kom^etno kup™ takoj. Ponudbe pod »?/aga« na ogl. odd. »Ju1"1*!«.
34839-29
teseda 1 Din davek 2 Din -a Slfro ali dajanje aa -lova 5 Din NajmanJfci znesek 17 Din
Opozorilo!
Podpisani Čurin Fra.njio, čevljar, Maribor, T«.titem-bnrtihova 14 opozarjam s tom p. t. ol>č ins.tivo. da g,- Ado'f Osolin \i Maribora ni več pri meni nastavljen in niim« pi«irice za metle sprejemati naročila in ne imkas ira.fi denarja.	24846-31
eseda 1 Din davek 2 Din •a Slfro ali dajanje na tova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
išče gospod s	hrano (ali brez). Po<nud!be	pod »Iime-ligeimt« na ogtl.	odd. »Jutra«.	248GO-Ž3
Opremljeno sobo
s posebnim vthodom v centrumu oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
24S41-S3
Opremljeno sobo
veliko, mirno *vetlo m čisto, a posebnim vbodom ter elektriko, v okolišu me univerzo, tehniko in dra mo oddam e 1. oktobrom samo m. !>oljši solddn osebi. Naslov v vseb 00-slovatoicah »Ju.tra«
24655-33
po
Solnčno sobico
parket, elektrika (mebli rana) oddani s 1. okt. želii zajtrk. Židovska u ca 3/II.	24808-33
Veliko sobo
z uporabo kopalnice od da.m eni ali d.vema osebam« z oskrbo (tndi d i j« kom> z oskrbo (dvigalo). Ga jeva n.iica 3/V. 34803^"
Nasoroti univerze
oddam tri lepe sobe viso-košo;c.-m. posebni vhod. vso hrano. Cena solidna Naslov v ogl. oddf'k.11 »Jutra«.	2431-3-23
Opremljene sobe
šolnine. zračne, poseben vhod z eno ali dvema posteljama 110 — 250 Din 'n.hko tudi s hraon oddam-Sp. 5:š/ke. Čem^tova
24830-23
Prazno sobo
č;6tr>. zračno e prostimi poceni oddam f>-Irdmi osebi. Nasl.(K- v ogl odd. »Jutra«. 24822-33
Sobo
opremljeno, z vhodom ra stopnišča takoj oddam ia 300 D:n. Ogle dati popoldne. Sredina Prule.	34708-33
Lepo sobo
v ce«vt.ru oddam gn«podič-ni. Naslov v og1. odd »Jutra«.	24840-23
lili
Meseda 2 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din Najmanjš' znesek 30 Din
1926.
Hvala. Najsrečnejši na svetu bom s Teboj. Poljube.	24798-24
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeče Šifre:
Akademik, Ana, Bogomila, Boljša moč, Cista, Chic, Dogovor, Drž. unadwik, Do 200 Din. Dobro naložen kapital. Denar takoj, Dob-
Potrti globoke žalosti javljamo tužno vest, da je Vsemogočni danes poklical k sebi našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta itd., gospoda
FRANCA KNEZA
posestnika m trgovca v Št. Kupe rtu na Dolenjskem
K večnemu počitku bomo spremili nepozabnega rajnika v soboto, dne 29. t. m., ob pol 11. uri dopoldne. Prosimo tihega sočutja.
Št. Rupert pri Mokronogu, dne 27. septembra 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
*
NACELSTVO KMEČKE POSOJILNICE V ST. RUPEK-TU PRI MOKRONOGU javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član načelstva, gospod
FRANC KNEZ
posestnik in trgovec v Št. Rupertu na Dolenjskem
danes umrl.
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 29. t. m., ob pol 11. uri dopoldne.
št. Rupert pri Mokronogu, dne 27. septembra 1934.
NACELSTVO.
ro idoča, Dom, Gre v hotel, Go-renjka, Harmonija, Hišica, Izurjena. I. R. 60, Inkasant, Jan.ua r 1904, Ideaina lega. Krompir fi-žoJ, Kavcijo poiožim, Kultura, Lahek zaslužek. L. B. Pridite, Lepi kraj, Maribor, M:-na in čiste, Novi dom 59, November 1934. Najlnjšo. Oprava. Opremljena soba. Otoma-ne. Opis spričeval, Odrasli, Odkritosrčnost. Prvi oktober. Pečeni. Prilik« 39, Pripravna 2. Priložnost, Poštenost. Redek slmčaj, Resen 1. Redni plačnik. S« m 42. Sreča 40. Suho. Sigurna bodočnost.. Sredina mesta. Stano fino delo. Sna.žno bogo. S 1. oktobrom. S alen 22. Se je č«s. Točna. Takoj iz-
plačilo. Trezen. Triglav, Tekač, Trezen šofer, Ugodne obresti, Vesela, Vinsko trgwi.no, Z-h-tho. Zdraiv-niik. Z« november, l./X. 30.000, 20.
S
Pozor! Autoizlet na Dunaj iz Kranjske Gore 3. oktobra
Villach — Klagenfurt — Se-merinig. Izlet traja tri dni z vožnjo. 7,3 potne isiprave sknbi podjetje. Cena 300 Din. Podrobno informacije M. Juvan, aut.opodje.tje. Kranjska gora. '24807-38
STAREJŠIM LJUDEM ZAGRENJUJE JO STARE DNI REVMATIČNE BOLE ČINE.
Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobcbolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.	222
Reg. S. br .18117-32.
Repertoar
Drama.
Začetek ob 20. Sobota. 29.: OrTič. Premiera. Izven. Nedelia, 30.: Gusalnica. Premiera izvem. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto.
Opera Začetek ob 20. Petek, 28.: Hovanščina. Premiera- Izven. Sobota. 29. ob 15-: Manon. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah od 5 do 15 Din. Izven.
Nedelja, 30.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven.
Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto.
*
Otvoritvena predstava dramske sezone bo jutri, v soboto. Uprizori se prvič na slo venskem odru Rostandova pesnitev v šestih dejanjih »Orlič«. Pred predstavo svira operni orkester pod vodstvom direktorja Poliča Bizetovo slavnostno uverturo »La Patrie«. Pri predstavi je zaposleno vse dramsko osobje, pomnoženo s številnimi elavi in koniparzi. Komad je tako dekora-cijsko kakor tudi kostumno popolnoma nanovo opremljen. Občinstvo opozarjamo na veliko prerniero letošnje dramske sezone.
Prva veseloigra letošnje dramske sezone se uprizori v nedeljo 30. t. m- zvečer. Komad nosi naslov »Gusalnica« in bo občinstvu brez dvoma prav tako 'Jgajal kakor d«ilo iste avtorice »Okence«, ki je bilo že igrano v naši drami. Režija je v rokah g. Skrbinška, v glavnih vlogah pa so zaposleni ge. Medvedova, Juvanova in Mira Danilor.-a ter gg. Lipah, Zeleznik m Jan. Premiera je izvem abonmaja.
»Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrom«, izvrstna češka opereta se ponovi v nedeljo dne 30. t. m. zvečer po običa<jnih opernih cenah in v znani premierski zasedbi.
Opozarjamo na prvo dijaško predstavo letošnje sezone, ki bo v operi v soboto 29. t. m. ob 15. Poje se ena najlepših oper vse svetovne literature. Massenetova »Manon«. Sedeži od 5 do 15 Din.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Torek, 2. oktobra: Hamlet. Otvoritvena
predstava. Izven. Sreda, 3.: Zaiprto. Četrtek. 4.: Hlapci. Premiera.
Cankarjevi >Hlapci« — druga letošnja premiera. Za Sh-akespearjevim »Hamletom«, letošnjo otoritveno predstavo, uprizore kot drugo prerniero »Hlapoe«. eno najmočnejših del. teatereko pa brezdvomno najbolj efektni komad največjega slovenskega dramatika Ivana Cankarja- Cankar je s tem delom posegel v eno najbolj žalostnih naših poglavij, v naše vetrnjaštvo in neznačajno-nost. — Delo pripravlja J. Kovič. premiera bo v četrtek 4. oktobra. Točno na ta dan poteče 15 let od prvega nastopa naše prve igralke Elvire Kraljeve v našem gledališču. Ljubitelji njene umetnosti bodo obiskali prerniero »Hlapcev« nolnoštevilno in
s tem dokazali, kako jo cenijo. Zasedbam Lojzka —■ Kraljeva, učiteljici — Savin^va, Starčeva, žjpnik — Furijan, nadučitelj —
Goi insek, Jerman — Nakrst, Komar _ Ko.
vič P.. Hvastja — Košič, Kalander — G ojn. V ostalih ulogah: Zakrajškova, Gorinškova, Barbičeva, Rseberger. Košuta, Blaž, Hara-stovič, Medven, Verdonflc, Štandeker.
Barakarji na Kodeljevem se morajo seliti
Ljubljana, 27. septembra
Te dni je »Jutro« že poročalo, da že spet izganjajo barakarje s kodelievega. Prav za prav ne izganjajo barakariev. marveč do-brunjska občina hoče odpraviti s svojega zemljišča nekaj revnih kolib. Odstranitev teh kolib bi bila razumljiva in celo hvalevredna, če bi se kdo poprej pobrigal za ljudi, ki v njih stanujejo. To se pa ni zgodilo. V kolibah na Kodeljevem stanuje 7 družin, ki štejejo okrog '0 članov, med njimi je okrog 20 malih otrok, saj životarijo tam družinski očetje, si imajo po 5 do S otrok. Ti barakarj- so pristojni sicer v razne občine, prebivajo pa na Kodeljevem že dolga leta ter se preživljajo vsi z revnim zaslužkom, ki ga najdejo v Ljubljani in najožji njeni okolici. Eni pomagajo.od časa do časa pr raznih stavbah drugi izvršujejo najrazličnejša druga priložnostna dela, nekateri pobirajo kosti ia cunje, vsi pa tudi v najboljši svoji »sezoni« ne zaslužijo toliko, c* bi si 'ahko kje najeli in plačali stanovanje. Ce zaslužijo na dan po 10 Oin. smatrajo to še za ugoden zaslužek. Pri toliki revščini in pri opravljanju najslabših del |>a so vsi pošteni in kriminalne oblasti še nikdar uiso imele opravka z njimi.
Pred dvema letoma so se morali nekateri barakarji zaradi regulacije Ljubljanice preseliti na nasprotne kose zapuščenega zemljišča, kamor so z velikim trudom prenesli svoje kolibe. Letos aprila pa so bili vsi obveščeni od dobrunjske občine, c!a morajo biti barake odstranjene v nekaj dneh, ker bodo v nasprotnem primeru občinski organi sami podrli kolibe na stroške njenih prebivalcev. V veliki stiski so ted^j barakarji obiskali vsa oblastva ter prosili, naj se jim kie drugje nakaže kako zemljišče, kjer bi si lahko sami uredili svoja borna zavetišča. Primerno zemljišče jim je b;-lo obljubljeno in občina je po raznih intervencijah preklicala svoj skltp o takojšnji odpravi kolib. Ves ta čas od aprila pa se za barakarje ni našlo kaxo drugo zemljišče, pač pa so 22. t. m. dobili vsi od občine tako obvestilo, kakor aprila. Tudi sedaj so se reveži zglasil- pri banski upravi in še na drugih mestih ter* dobili zagotovilo, da jim bo odkazano nekje zemljišče za naselitev. Ko reveži itak niso deležni nobenih podpor, naj bi bile vsaj obljube o njihovi nastanitvi čim prej izpolnjene.
Radio
Sobota. 29. Septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Radio-orkester. — 18.30: Zabavno predavanja (Emil Kralj). — 18.50: Plošče. — 19: Ste-pan Mokranjac. — 19-20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19.50: Čas. jedilni list. — 20: Slovenske narodne s spreml.ie-vanjem orkestra. — 22: Čas, poročila, harmonika - šolo (Kovač Edvard).
BEOGRAD 16.30: Narodna glasba. — 20.30: Mokranjčeve skladbe. _ 22.30: Lahka glasba. — ZAGREB 12-30: Plošče. — 17.10: Lahka glasba. — 20-15: Koncertni večer. — 21.45: Ples. — PRAGA 20.10: Pesmi — 21: Veseloigra^ — 22.15: Plošče.
—	22.30: Godba na pihala- — BRNO 20.10: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.45: Prenos iz Rima. — 23.55: Ples. — DUNAJ 12: Plošče. _ 17.35: Orkester mandolin. — 20.10: Dramski večer. — 22.50: Jazz. — 24: Plošče- — BERLIN 20.15: Plesni večer. — 22.50: Lahka glasba. — KČ-NIGSBERG 20.10: Zabaven program. — 22.30: Plošče. _ 22.50: Lahka in plesna glasba. — STUTTGART 20.15: Pester pro gram. — 22.45: Plesna muzika- — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Orkester.
—	18.30: Madžarske pesmi. — 19.40: Koncert budimpeštanske filharmonije. _ RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert
20.45: Spevoigra. — 23.15: Ples-
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adol* Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot uskarnarja Franc Jezeriek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s LJubljani