AMERIŠKA AMERICAN EN SPOUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY • • K .. iifBrP DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 135 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JUNE 8, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. KONCEM TEDNA AMERIŠKI .vojaški izvedenci trdijo, da stoji zavezniška stvar zelo slabo, ker je neizpodbitno dejstvo, da jih Hitler nadkriljuje z zračno silo. Daši izgubi nemško letalstvo sila letal vsak dan, toda ker jih izdela okrog 3,000 na mesec novih, izgube ne štejejo dosti. Edina rešitev za zaveznike bi bila, če Nemčiji zmanjka gazo-lina za letala. Njena zaloga bo vzdržala še kvečjem štiri do pet mesecev, če se morejo zavezniki toliko časa vzdržati, bodo dobili -vojno, drugače pa ne. N EWYORSKI župan La Guar-dia bo najbrže poklican v Rooseveltov kabinet, čeprav je že odklonil tako ponudbo. Toda če bo šla Italija v vojno na strani Nemčije, bi Roosevelt poklical k vladi La Guardio, ki je po rojstvu delno Italijan, da bi vplival na ameriške Italijane ter jih odvračal od kake protiameriške propagande. * DIPLOMATI in ekonomisti v Washingtonu že delajo na načrtu, da se ustvari pan-ame-riška colninska zveza, ali nekaka, trgovska agencija Južne in Severne Amerike, ki bi bila To bo krompir! Da je pomožni okrajni prosekutor John J. Prince dober odvetnik, amo vedeli, da se razume pa tudi na poljedelstvo, ko je vendar pristna mestna srajca, pa nismo vedeli. V sredo popoldne smo ga zalotili, ko je sadil krompir in sicer na moderen način. S palico je napravil v zemljo (menda ja) Vulcnjo, spustil vanjo krompirček in luknjo zamašil. Od daleč se je videlo kot da, sadi k a pus. Težko bomo pričakovali jeseni in še težje, kaj bo prišlo iz tistih lukenj ven. Nekdo se ■ je že ponudil, da je pripravljen snesti vse, kar bo tam zraslo, s perjem vred. -o- Italija je ukazala vsem ladjam z morja New York. — Italijanska vlada je ukazala vsem svojim ladjam, ki se nahajajo na visokem morju, da se takoj obrnejo v najbližja pristanišča nevtralnih držav. Ta ukaz je prišel naravnost iz Rima in to povelje prizadene tudi sedem italijanskih parni kov, ki se nahajajo trenutno v ameriških pristaniščih ali vodah. Trgovski parniki, ki se nahajajo v vodah ob južnem delu Zed. držav so dobili ukaz, da plujejo v ameriška pristanišča v Floridi. 1,500,000 Nemcev naskakuje francosko fronto ZDRUŽENIM MLADINSKIM PEVSKIM ZBOROM! Naš veliki umetnik Perušek spi nezdramno spanje. Prosim odbore in starši pevcev vseh Združenih mladinskih pevskih zborov, naj pripeljejo pevce v nedeljo ob desetih dopoldne v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. v spodnjo dvorano, ker bo skupna vaja, nakar gremo zapet pokojnemu Perušku v slovo. Prosim odbore na Waterloo Rd. in na Holmes Ave., da če je le mogoče, da pripeljete vse mlade pevce, želim, da bi bili zastopani tudi Kanarčki, škrjančki in Zvončki. Sluvčki imajo itak ob tistem času pesvko vajo. — Pevovdoja. ---o- Ameriška letala že gredo k zaveznikom, čeprav se dela to po ovinkih protiutež za Evropo, če bi zmagal Hitler in ustanovil federacijo evropskih držav. Ta evropska federacija bi bila kontrolirana iz Berlina in ta bi diktiral ameriškim republikam trgovske pogoje, če se pa, zve-žejo vse ameriške republike in postavijo skupno fronto, bi bil Hitler primoran trgovati z ameriškimi kontinenti na trgovski podlagi, ne na politični. * GOVORICA se je pojavila v Washingtonu, da bi se prestavila demokratska konvencija od julija na avgust ali september. Gotovega ni pa še nič. * LONDON ima nove vrste organizacijo, katere naloga je, da zatira blebetanje, ali kakor bi rekli: opravljanje in nepremišljeno govorjenje. Kadar član te organizacije sliši na cesti, da se dva pogovarjata o vojaških stvareh, pa jima da vizitko, na kateri je zapisano: "Ali ne veste, da je blebetanje nevarno ?" * POLICIJA je oni dan udrla v neko krojačnico v Zurichu,. Švica, in tam dobila pri delu 24 krojačev, ki so izdelovali — nemške uniforme. RUSIJA je pridno na delu, da si dobi naklonjenost v balkanskih državah. En uspeh je ta, da se je napetost med Rusijo, Romunsko in Ogrsko nekoliko omilila. Drugi uspeh je pa ta, da je Rusija obljubila, da ne bo zahtevala Besarabije, ko ji je Turška obljubila, da ne bo poskušala naščuti balkanskih držav proti Italiji in Nemčiji. DA se prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo krha, so vidni znaki. Rusija je oni dan pre-| klicala nameravan načrt, da se ^ izmenja dijake med Rusijo in Nemčijo, da se ustanove jezikovni natečaji, to je v Rusiji nemški, v Nemčiji ruski. Dalje je Rusija prepovedala tiskanje nemškega lista "Der Stuermer," ki je pisal proti Židom in Rusija je ustavila gradnjo vodne zveze med nemško Poljsko in Rusijo. Na drugi strani je pa tudi Nemčija poklicala iz Rusije več svojih inženirjev. Kongres se razide na 11 22. junija * Washington, D. C.—Republi- ^ kanska manjšina v kongresu je sprejela resolucijo, da ostane . kongres v zasedanju toliko ča- ^ sa, dokler bo trajal tak kritičen , položaj v Evropi. Predsednik Roosevelt je pa naročil svojim demokratskim voditeljem, naj delajo na to, da se kongres raz- z ide 22. junija, to je dva dni prej, predno se prične republi-Ikanska narodna konvencija. J Roosevelt je pa obljubil, da bo |na zadnji dan zasedanja poslal i i kongresu poslanico, v kateri bo j obljubil, da bo takoj sklical iz- i redno zasedanje, če bo postala i vojna nevarnost akutnejša. 1 -o--j Stroge poštne odredbe v 1 Nemčiji ] Berlin.—Nemčija je odredi- j la, da ne sme nihče direktno ali , indirektno imeti pismene zveze J z osebami v Angliji, Franciji ali njih posesti'. Kdor hoče poslati pismo preko morja, g.a ne sme vreči v poštno skrinjico, ampak ga mora osebno oddati na pošti, kjer plača poštnino ter se mora izkazati, da je on res tista oseba, ki pismo pošilja. Nobeno pismo ne sme obsegati več kot štiri strani. -o-- še en odličnjak V torek, 4. junija je gradui-ral na Cathedral Latin višji šoli tudi Aloysius A. Kozel, sin Mr. in Mrs. Louis Kozel iz 115219 Holmes Ave. Za pridno učenje mu je bila poleg drugih priznanj podeljena tudi prosta ! šolnina za John Carroll univerzo. Pač redka čast za Slovenca. Čestitamo pridnemu slo-• venskemu sinu in mu želimo mnogo uspeha v življenju. škoda na zvoniku Zadnji vihar, ki je divjal na ., 19. maja popoldne, je napravil t tudi na zvoniku cerkve sv. Vida i:'za kakih $500 škode. Posebni -'strokovnjaki, ki se jim ne vrti v glavi, popravljajo te dni zvonik. Bitka, ki bo odločila usodo zaveznikov, besni že tri dni. Dasi so Nemci vrgli v boj tudi rezervo, pa niso v treh dneh skoro nič napredovali. Francoska linija je še cela. BITKA ZA FRANCIJO SE JE PRIČELA! Washington, D. C., 7. jun. — Ameriška vlada se je udala prošnji Anglije in Francije in jim bo dala prvovrstne ameriške bombnike. Prvih petdeset je že pripravljenih, da se jih odpošlje in v nekaj dneh, kakor se govori, jih sledi še 1,500. Ta letala so pooplnoma nova in so last ameriške armade in mornarice. Da pa ne more kdo reči, da vlada Zed .držav direktno daje letala Angliji in Franciji, je uka-j zal predsednik Roosevelt, da se ta letala vrne nazaj tovarnam, ki bodo za te potem izdelale nove, a s temi zamenjanimi napravijo tovarne kar hočejo. To se pravi, tovarne jih bodo takoj poslale v Evropo, toda nihče ne more reči, da jih je dala ameriška vlada. Vlada pravi: "Ni naša briga, kaj napravijo tovarne z letali, ki smo jih zamenjali za nove!". V kongresu se sicer govori, da nas bo to potegnilo v vojno pri "zadnjih vratih," toda to Roosevelta ne moti. SLIKAR PERUŠEK VČERAJ UMRL Včeraj popldne je preminul edini slovensko-ameriški umetnik v slikarstvu, Harvey Gregory Perušek ,star 52 let in stanujoč na 6409 St. Clair Ave. Zadel ga je srčni kap v Arts and Crafts poslopju, kjer je bil Perušek glavni direktor za vsa umetniška in ročna dela v okx-a-ju Cuyahoga. Bil je splošno znan med ameriškimi umetniškimi krogi in bil je tudi izvrsten učitelj v umetnem slikarstvu. Pod njegovo veščo roko se je vzdrževala Jugoslovanska šola modern^ umetnosti v SND, kjer so bila večkrat na razstavi njegova dela, kot tu- j di dela njegovih učencev. Več let je živel v Chicagu, kjer! je večkrat razstavil dela na umetniških razstavah in mnogokrat so dobila njegova dela nagrade. Tukaj zapušča žalujočo soprogo May, hčer Miriam in tri sestre: Marijo omož. Perušek, Katarino omož. Mlakar in Heleno, omoženo Petač ter veliko sorodnikov. Rojen je bil v vasi Jelovec, fa-ra Sodražica na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Angelo omož. Košir in več sorodnikov. V Ameriki je živel 34 let in je bil član društva Cleveland št. i26 SNPJ^.l)a, s$ rxiu. izkaže zadnjo čast bo njegovo truplo ležalo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na 6417 St. Clair Ave. odkoder se bo vršil pogreb v pondeljek popoldne ob 1:30 na Highland Park pokopališče pod vodstvom pogi'ebnega zavoda Jos. žele in Sinovi. Naj mu tfo ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno so-žalje. -o-— Po nagrade naj pridejo Sledeči naj pridejo po denarne nagrade, ki so jim bile priso-jene ob priliki slavnosti Društvenega doma v Euclidu. Zglasijo naj se pri Mrs. Frances-. Rupert, 19303 Shawnee Ave. sledeči: $50 je dobila Olga Polanc, $25 John Boštjančič, drugih $25 Mrs. Phillips, $15 T. Ropaky, $10 Luka Zupan, po $5: Louis Petrič, Frank Jelenič, J. Novoselc, J. Plevnik, Jack Peklirk. Nemčija ponuja mir? NEW YORK, 7. jun.— National Broadcasting Co. poroča, da je prestregla zatrdilo na angleški radio postaji, da je Nemčija ponovno poskušala skleniti premirje s Francijo. Nem- •'• ci so baje potom radia govorili francoskemu narodu, naj sklene separaten mir z Nemčijo, ker Anglija pusti, da se Fipncija sama brani pred sovražnikom. -o- Ali bo šel papež Pij iz Rima? Rim.—Po mestu so se raznesle govorice, da bo odšel papež na Portugalsko ali v Ameriko, če bo šla Italija v vojno. Te vesti v Vatikanu zanikujejo. Smatra pa se, da ni nemogoče, da papež ne bi odšel iz Italije, kar je vse, odvisno od vojne in v koliko se je bo udeležila Italija. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Emil Trunk, 1256 E. 60th St. so prinesle vile rojenice zalo hperko. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Naš poklon 1 j Tudi čez eno leto bo ! prišla prav pomoč iz I Zed. držav London, 7. jun. — Angleški minister za informacije, Alfred Cooper, je povedal ameriškim časnikarjem, (ja pomoč i/. Amerike tudi čez eno leto ne bo prepozna. Rekel je, da je bila Nemčija prisljena spremeniti svoj načrt za takojšni napad na Anglijo in je pristavil: "Ne verjamem, da bi bila Nemčija uspešna pri poskusu priti v Anglijo. Prepričan sem, da bomo lahko opravili z nemškimi četami, ki bi jih pripeljala letala, če bo pa poskušala priti Nemčija z bro-dovjem, bo pa zelo presenečena. Edino, kar potrebujemo iz Amerike so letala in kolikor največ letal." Paris, 8. jun. — Danes je izdal vrhovni poveljnik Weygand na armado sledeče povelje: "Bitka za Francijo se je pričela! Povelje je, da se brani postojanke brez vsake misli na umik. častniki, podčasniki in vojaki francoske armade! Naj vas misel na našo domovino, ki je načeta od napadalca, navduši k trdnemu sklepu, da vzdržite, kjer .ste. Glejte samo naprej! Zav vami pa stoji poveljstvo, ki vas podpira. Usoda paše domovine, varnost naše svobode, bodočnost naših sinov zavisi od vašega poguma !" j Danes je ukazal Weygand četam v prvih vrstah, da se umaknejo nazaj v glavno obrambe-no linijo. Nemci imajo baje pripravljenih še 2,000 tankov v rezervi, da z onimi 2,000, ki so že v akciji, naskočijo, kadar se pokaže vrzel v francoski liniji. Paris, 7. jun. Silna nemška armada, ki je v treh tednih pokosila Belgijo, se je zdaj vrgla z vso silo na francosko fronto na severu, med rekama Somme in Aisne. Tri dni že traja tukaj boj brez prestanka in vendar niso mogli Nemci predreti francoske linije. Nemške mehanizirane čete so na desnem krilu, to je v sektorju Abbeville (pri morju) pa do mesta Amiensa, potisnili Francoze nekoliko nazaj do reke Bresle, vendar pa tudi tukaj niso pretrgali francoske fronte: V sredini fronte, v okolici Pe-ronne, so napravili Nemci naj-silnejši pritisk, kjer so oklopne napredovale od šest do deset milj, kjer jih je pa ustavila francoska pehota in pa težka ar-tiljerija. Nemška pehota, ki je hotela iti naprej za mehaniziranimi četami je bila vržena nazaj, ker je stopila prav v točo francoskih šrapnelov. Francosko poveljstvo poroča, da je očividno, da je vrgel Hitler tukaj v bitko vso rezervo, ki mu je v tem kraju na razpolago. če so številke francoskega poveljstva pravilne, potem je | Hitler zapodil na severno francosko fronto najmanj 1,500,000 j vojakov. Glavni izpad pa vodi I nemška mehanizirana divizi ja, j v kateri je najmanj 2,000 težkih [tankov. j Da niso mogli Nemci v teh treh dneh napraviti tukaj nobenega napredka kaže uspeh ^brambnega načrta vrhovnega |generala Weyganda, ki je izbral [in pripravil bojno fronto tiste tri tedne ,ko je bil Hitler zaposlen v Belgiji. Preko noči so .Francozi prine-1 sli v sprednje vrste municijo in živež. Poveljnik Weygand je tem četam naročil: "Držite se za vsako ceno!" I Weygand je ukazal predvsem zadržati nemško pehoto. Nemške tanke je prepustil Specialno treniranim četam, topništvu in letalom. Francoski letalci napadajo tanke na ta način, da pole-jte komaj nekaj čevljev nad nemškimi tanki in jih zviška obsuje-j jo s kroglami. To je jako uspe-jšno, ker nemški tanki v stropu l nimajo močne plošče, ampak so J zavarovani predvsem spredaj in ob straneh. Vreme Vročina, ki nas je morila zadnjih par dni, bo danes ponehala. Vremenski prerok ob-ljubuje za danes nekaj dežja, za jutri pa nekoliko hladneje. Kdor ni bil za Nemčijo, je ustreljen London.—Iz Nizozemske je pribežal srečno v London trgovec Jongh, ki sedaj pripoveduje, kako "rešuje" Nemčija zasedene kraje, kjer brez pardo-na spravi s sveta vsakega,' ki je zatožen, da je deloval proti Nemčiji, četudi še prej, predno je zasedla Nizozemsko. Jongh pripoveduje, da je pravočasno zvedel, da je njegovo ime na listi nemške tajne policije. Zato se je takoj, ko so prišli Nemci v Amsterdam, skril in je pazil, da ni prišel blizu svojega doma ali svoje pisarne. Posrečilo se mu je, da se je izmuznil nemški tajni policiji in je srečno prišel v London. Toda, še predno je zapustil Amsterdam, je zvedel, da je bilo več njegovih prijateljev ustreljenih. Njih imena so izdali nemški policiji nemški agentje, ki so bili na delu v Amsterdamu že dolgo prej, predno je prišla nemška arma- da in so tako vedeli za vsakega, ki je kaj govoril ali delal prot: Nemčiji ali Hitlerju. V prvi vrsti so bili na list) oni holandski trgovci, ki nisc hoteli kršiti nevtralnosti svojt domovine. Ti trgovci namreč niso hoteli prodajati v Nemčijo inozemskega blaga, ki so ga naročili z izjavo, da je blago namenjeno samo za Holandsko. Nemčija je zahtevala, da jim to blago prodajo, toda trgovci so ostali neizprosni. Njih imena so bila na črni listi in ko je bila nemška tajna policija gospodar v Amsterdamu, so postavljali te trgovce drugega za drugim ob zid in jih postrelili. Na enak način so bili kaznovani tudi oni trgovci, ki so količkaj pomagali zaveznikom. Tako je Jongh videl, kako je prišla nemška policija po dva zastopnika neke angleške inženirske firme in ju odpeljala. Nista se več vrnila. Njiju tekmec, zastopnik nemške firme, ie poskrbel, da mu poslej ne bosta več tekmovala. Nek holandski trgovec, ki je svoje čase opozoril Anglijo, da nemška -propaganda ponareja listine in zaznamuje blago za izvoz kot za holandsko blago, Seprav je bilo nemškega izdelka, je bil med prvimi, ki so ga postavili Nemci ob zid. Drugi dan je dobila njegova žena ponudbo, da lahko dobi truplo svojega moža za 1,000 goldinarjev. Uradno je nemška oblast izjavila, da je bil trgovec žrtev zrakoplovne nezgode. Mnogo Nizozemcev je storilo samomor, ko so prišli Nemci v deželo, ker so vedeli, kaj jih čaka. Nizozemska postaja od dneva do dneva sužnja Nemčije. Izdana pa je bilo pa vohunih in nemški propagandi. Eno pa je, poudarja Jongh, da namreč nikdar ne veš, kdo je tvoj prijatelj ali kdo je vohun, tako tajno deluje nemška propaganda. New York, 7. junija.—Eden največjih in najvplivnejših j ameriških dnevnikov, New York ' Times, prinaša uredniški članek, v katerem priporoča za Zedinjene države obvezno ali prisiljeno vojaško službo. Članek se glasi: "Gas je prišel, ko mora ameriški narod v svojo lastno obrambo sprejeti obvezno vojaško službo. To pravi naš časopis, ki je bil sicer vedno proti temu. "Najsilnejša m e h a n izirana armada prodira danes proti Parizu. Premisliti moramo dobro posledice zmage te armade. Videti moramo, da je kazal Hitler vedno veliko ambicijo, veliko drznost in čudovit čut za preračunanje. Vedeti moramo, da se je izjavil zakletega sovražnika 'pluto-demokracij,' od katerih smo mi največja, najbogatejša in naj mehkejša. Priznati moramo, da je bila vsa njegova strategija v tem, da je udaril, predno so bili njegovi i nasprotniki pripravljeni. In priznati moramo, da razen bojne mornarice, katero želimo zdaj postaviti v dva oceana in katere ne moremo razdeliti, ne da bi jo nevarno oslabili, nismo v položaju, da bi ustavili tak napad, kakor ga lahko izvedejo Hitlerjeve zračne sile in njegove armade. Zmagoslavna Nemčija v posesti angleške morna- rice ali evropskih ladjedelnic, i bi bila trenutna grožnja za na-'šo varnost." -o- Prva ladja Rdečega križa odpluje v Evropo Washington, D. C.—Ameriški Rdeči križ, ki nabira vsoto $20,-000,000, je že dosegel $7,031,-814. Nakupil je že raznih potrebščin za $1,000,000, katere odpelje ladja prihodnji teden v Francijo iz New Yorka. Ladja bo nosila ameriško in Rdečega križa zastavo. Vse Vojskujoče države se bo opozorilo na to ladjo in jih prosilo varstva. Ladja McKeesport bo vozila živila, zdravila, obveze, posteljnino, obleko, ambulance in drugo. Ladja bo vozila v Marselj. Za to ladjo bodo kmalu sledile druge. Slovenke prirede piknik! V nedeljo popoldne se obeta I obilo zabave na Močilnikarjevi farmi, kjer bodo piknikovale Col-linwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Prijazno vabijo vse članstvo SDZ in drugo občinstvo. Janko-vičev orkester bo skrbel za "sapo." Graduadja V pondeljek 10. junija bo gra-duiral na East Teshnical višji šoli Anthony Sivic, sin družine Mr. in Mrs. Anton Sivic, 5608 Carry Ave. čestitamo! -u- Največji ameriški dnevnik priporoča vpeljavo obvezne vojaške službe 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published-daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio i ■ ..................—•—•—■—-—•—•—- J BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. l/.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 8 months. Cleveland, and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «0*88 No. 135 Sat., June 8, 1940 Kaj moremo mi storiti? Za očetovsko prireditev Kaj bo z našo staro domvino? Te besede so danes na jeziku vseh ameriških Slovencev, ki so si izvolili Zed. države za svojo novo domovino, pa ob istem času še niso pretrgali vezi, vsaj srčnih vezi ne, s svojo rojstno materjo domovino. Vsak dan trepečemo, da ne bi zaslišali pretresljive vesti, da je našo nepozabno domovino preplavil sovražnik. Vsak dan sproti smo veseli in srečni, ko vidimo, da je zemlja naših očetov še vedno nedotaknjena. Morda se bodo zagnali preteči oblaki mimo nje in da ji bo huda url prizanesla. To je gotovo skupna želja nas vseh, ki smo tukaj pod varstvom mogočnega Strica Sama. Toda krvavega klanja v Evropi še ni konec in bojne fronte se zaganjajo zdaj v to, zdaj v drugo smer. Dokler ne bodo v Evropi potihnili topovi in dokler bodo letale pod oblaki jeklene ptice — bombniki, ki razdirajo stare in častitljive zgradbe, silne mostove, pa z istim neusmiljenjem tudi revne kočice, dokler bombe ne izbirajo med oboroženim vojakom in nedolžnim otrokom in slabo žensko, toliko časa tudi mi tukaj ne bomo zaspali brez skrbi radi usode naše stare domovine. Ne po svoji krivdi, ampak po krivdi zemljepisne lege leži naša domovina na prepihu Evrope in preko nje peljajo cilji nenasitnega krvoloka, ki želi. nove zemlje, novih svetov, ne da bi vprašal za lastninsko pravico, ki se ne zmeni ne za mednarodne ne za kake druge postave. Kaj bomo storili mi tukaj, ki se še vedno štejemo za Slovence, za potomce, za sinove in hčere krepkega slovenskega oratarja? Trenutno ne moremo storiti ničesar. Za enkrat tudi ni česar treba ni. Jugolsavija, v katere okvirju še vedno stoji naša Slovenija, je še vedno priznana evropska država, ki si je v tej evropski tragediji izvolila najbolj pametno pot: nevtralnost. To sicer še ne zapre mej pred sovražnikom, kot imamo zglede drugod, vendar se vsaj lahko reče, da si Jugo slavija ne želi sosedove zemlje, pa je obenem tudi odločena, da bo branila svoje meje, če bo potreba. Politika jugoslovanske vlade v tem času je jako previdna in modra. Ničesar ne stori, da bi s čemerkoli razdražila soseda in mu dala povod pasti po nji. Kaj pa bi storili mi tukaj, če bi se temu ali onemu sosedu zazdelo in bi planil po naši zemlji, ali, recimo, kar dva soseda hkrati, ki bi se jima tudi izborna in dobro trenirana jugoslovanska država ne mogla upirati, kot se niso mogl upirati taki sili drugi, ki so imeli večje armade, več orožja več bojnih letal. Če bi sovražnik zavojeval našo rojstno do movino, kaj bi storili mi tukaj? Topogledno je prinesla sugestijo čikaška obligatna številka Prosvete in mi se z nasvetom popolnoma strinjamo. Prosveta pravi, in to čisto pravilno, da mi tukaj, ameri Ski Slovenci in državljani Zed. držav v takem slučaju ne bi mogli storiti drugega kot gmotno pomagati našim doma, popraviti jim strehe, če bi jih jim sovražnik zažgal nad glavami, kupiti jim kruha, če bi jim sovražnik izpraznil žitnice obleči jih, če bi iz pogorišča, ne rešili drugega kot golo živ Ijenje. _. Politično, pravi Prosveta, bi ne mogli pomagati nič Prav! Za to bodo skrbeli gotovi vladni faktorji, državljani Jugoslavije, kakor to delajo Poljaki, Čehi, Belgijci, Nizo zemci. A mi, ki smo ameriški državljani, ne moremo in ne smemo politično pomagati, ker moramo izpolnovati postave in odredbe te naše nove domovine, ki je nevtralna in se poli tično ne vtikuje v evropski spor. Prosveta svetuje edino pametno pot, ki bi jo mogli mi tukaj ubrati, če bi hoteli naši rojstni domovini gmotno po magati in ta je, da prevzamejo to akcijo naša društva oziro ma naše organizacije. Skoro vsi do malega smo člani te al one organizacije in če pritegnemo k pomožni akciji vse, bo mdirektno vsak pomagal. Gotovo je, da noben adbor, ki bi se sam postavil kot organizatorja za eventuelno pomoč ne bi dobil mase za seboj. Če pa stopijo v akcijo naše organizacije in to brez razlike tega ali one prepričanja, bo stal narod kot celota in pomagal." Slovensko časopisje v Ameriki, ne glede na barvo, pa naj bi pomagalo kot pisana beseda in sredstvo zveze do slehernega našega Slovenca in Slovenke v Zed. državah. Odbor za to pomožno akcijo naj bi bil sestavljen iz vseh slovenskih organizacij in ta odbor naj bi potem vodil vse delo, ki bi bilo sicer ogromno delo, toda ker bi pomagali vsi, bi ga izvršili in domovini brez vprašanja zelo mnogo pomagali, če je ne celo rešili propasti. Kot rečeno, za enkrat tega še ni potreba. Toda če bi pa nastala res sila in bi nas naša rojstna domovina poklicala na pomoč, tedaj bi zakurili kresove v srcih naših ljudi po Ameriki in poklicali slehernega na delo za našo domovino, za našo rojstno zemljo, za naše drage. Če bo naša domovina v sili, ne bo potrebovala politike, ampak kruha in tega jim bomo dali. Naj naši doma vedo, da stojimo ameriški Slovenci zvesto pri njih in jim obljubljamo, da jih v stiski ne bomo pozabili. "Ameriška Domovina" izjavlja, da je pripravljena sodelovati na vsej črti in pripravljena iti tesno oh rami z vsakomur, samo da gre za pomoč naši rojstni domovini. Vstopnice za Očetovsko prireditev so že na razpolago v Novak's Confectionery prodajalni, kakor ponavadi, od danes, sobote opoldne naprej. Istotam dobite tudi načrt, kako bodo mize razporedene, da si lahko rezervirate svojo mizo, ako kupite štiri ali več vstopnic. Prijatelji si lahko skupaj rezervirajo mizo ali več, kolikor jih pač bo. Za manj oseb kakor štiri ne rezerviramo mize. V Novakovi prodajalni lahko tudi zamenjate sezonske kupone za pravo vstopnico. Sedaj je veljaven zadnji kupon z napisom "Očetovska proslava." In s tem je sezonska vstopnica izčrpana. Vstopnice za to prireditev so po 35 centov. To Očetovsko zabavo prireja Svetovidska mladina, dekliški Baragov zbor. Pridno se sedaj vežbajo v petju, da bodo gostje tem bolj zadovoljni. In za spremembo bo vmes mec pevskimi nastopi igral znani Trebarjev orkester. Torej za aave bo dovolj in nobenemu ne bo treba biti dolčas. Glede vro čine v dvorani, se ni treba bati da bi bila nadležna, ker prire ditev pri mizah in je zato ste-vilo vstopnic precej manjše, ka kor pa ob predstavah Prireditev bo v soboto in nedeljo zvečer, torej bo vztreženo tistim, ki gredo raje v soboto zvečer na zabavo in tistim, ki jim je nedelja zvečer bolj všeč. Precej popularno je že postalo med našim narodom, da ob kakih podobnih prilikah peljejo otroci starše v mesto "downtown" na zabavo. Pripeljite svoje očete raje na to zabavo, mislim, da se bodo bolj domače počutili. Dovolj bo godbe, dobre godbe, in petja tudi. Tudi skupaj jih bomo nekaj zapeli, kakor je na teh naših prireditvah že postalo navada. Torej rezervirajte si mize v naprej, da si boljšo zagotovite! Rev. Matt Jager. o Romanje SŽZ k Mariji Pomagaj v Lemont, 111. Collinwoodske Slovenke vas vabijo Dočakali smo zaželjeno pomlad in za njo je prišlo toplo poletje. Vsak si želi svežega žarka v prosti naravi. Zato smo sklenile Collinwodske Slovenke, da priredimo v nedeljo 9. junija piknik na prijaznih Močilnikar-jevih prostorih. Prav vljudno vabimo splošno občinstvo od blizu in daleč, kakor tudi glavne odbornike in od-bornice Slovenske dobrodelne zveze, posebno pa članice našega društva, da storite svojo dolž nost in pripeljete svoje znance in prijatelje, da se spoznamo in malo zabavamo med seboj, da tako pozabimo vsaj za nekaj časa na vsakdanje skrbi. Veselje tudi mnogo pripomore k človekovemu zdravju. Človek vesele narave premaga vse ovire in vse težave. Zagotavljam vam, da bo vsega dovolj, kajti naše kuharice in kelnarice se pridno pripravljajo, da vam bodo postregle z vsemi telesnimi dobrotami. Frank Jankovič pa nam je obljubil, da nam bo igral poskočnice še pozno v mrak. Povedano vam je tudi že bilo, da v slučaju slabega vremena se pa zavrtimo v Slovenskem domu na Holmes Ave. če ste kaj pogledali v praktiko, kaže za ta dan sonce in upamo, da bo res. Torej na svidenje v nedeljo pri Močilnikarju, Tem potom naznanjamo splošni javnosti kakor tudi članstvu Slovenske ženske zveze v Ameriki, da se vrši skupno romanje na griček k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois, v nedeljo, 21. julija, 1940. Pričakuje se precej velike udeležbe, ker to romanje bo eno najlepših, kar se jih pomni na tem prelepem gričku. Pripravljalni odbor, katerega tvorijo članice najbližnjih podružnic SŽZ, namreč podružnica št. 2 iz Chicaga in podružnica 20 iz Jolieta, je pridno na delu, da bo vse v redu za lep sprejem kakor tudi gostoljubno postrežbo. Naše ženp in dekleta so znane po vsej Ameriki za pristno domačo postrežljivost in zato ste lahko brez skrbi, da bodo storile vse, kar bo v njih moči za našo zadovoljnost. Kar se pa tiče vožnjih stroškov, smo pa tudi srečni, ker ravno za tisto nedeljo ima New York Central železnica izletni vlak v Chicago in bo cena za tja in nazaj samo $6.25. Potem bomo pa dobili tudi posebno nizko ceno pri družbi, ki ima vlake iz Chicage v Lemont, in sicer za majhno svoto 55 centov za obe strani. Torej bo vožnja okrog sedem dolarjev za tja in nazaj. Odpotovalo se bo v soboto večer in prišlo tja v nedeljo dopoldan za skupno sv. mašo in popoldne se bo vršil lep program. Potem se odpeljemo od tam v nedeljo večer in pridemo nazaj v Cleveland v pondeljek rano zjutraj. Torej se hoste lahko pridružili tudi tisti, ki imate za na delo v pondeljek, ker iz Chicage se gre lahko dovolj ob času, da se vrnete v Cleveland pred šesto uro zjutraj. Glede natančnega časa in drugih pojasnil, pazite na list Ameriška Domovina, kjer vam bom vse točno poročala. Za ta čas se pa pomenite doma, da boste šli in uredite vse potrebno doma, da boste kar v redu za odriniti, ko pride napovedan dan. Torej 21. julija bo romanje k Mariji Pomiagaj v Le-mont, 111., za vse Slovence in Slovenke ter članice SŽZ! O tem se bomo še pomenili. Pozdravljeni! Albina Novak. -o- Zveza društev Najsvetejšega Imena Kako pa kaj ta zveza obstoji? Prav dobro, saj se po vseh in zato pa priredimo javni katoliški Baragov dan v nedeljo, 25. avgusta na Brae Burn, 25000 Euclid Ave. Združen bo z vrtno veselico. Ta prostor je zelo prijazen in se bo gotovo vsakemu dopa-del. Naj tukaj povem vsej slovenski javnosti, zakaj se prireja tak slovenski Baragov dan. Vprvi vrsti zato, da se Slovenci malo bolj spoznamo med seboj. Dalje zato, da damo naši mladini dober vzgled, da smo katoliški Slovenci tudi v Ameriki. Naša mladina je po večini zavedno slovenska, toda kljub temu je naša dolžnost, da se potrudimo in jo dobimo v našo sredo, ker če tega ne bomo storili, se nam bo mladina pomešala med tujo narodnost. Kakor se fant ali dekle poroči z drugorodcem, tedaj je za naš narod izgubljena. Njih otroci ne bodo znali slovenskega jezika. So častne izjeme, a so red- THE NORTH AMERICAN BANK CO. O 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd--- I Pogrebi sc lahko naroče za vsako ceno, ki jo zmorete plačati. ■ AUGUST F. SVETEK I POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd Street KEnmore 2018 ■ NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ J AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8, 1940 MALI OGLASI Fant želi delo Fant, star 17 let, želi dobiti delo na farmi; razume se tudi na vse poljedeljske stroje. Oglasite se na 952 E. 141st St. (137) Delo išče ženska išče delo za hišna opravila, ali pa za v restavran-tu; najraje pri Slovencih. Vprašajte na'S^^'Ev^Oth St. (137) Delo dobi Slovenka za hišna opravila. Jako dober dom. Oglasite se na 3133 Payne Ave. (135) Išče se Dva prodajalca zemljiških posestev, ki morata imeti svoj avto. Ugodna prilika. Dober zaslužek. Za podrobnosti se oglasite pri Ed. Kovač 960 East 185th Street (135) Zavarujte vaš avtomobil proti nezgodi $5,000 do $10,000 zavarovalnine za ljudske poškodbe stane $21.08. $5,000 zavarovalnine za škodo storjeno drugim avtomobilom, stane $6.80. Zavarujem tudi avtomobile proti ognju in tatvini. Zavarujem hiše, trgovine in šipe pri trgovinah. Prodajam hiše in lote. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Road Telefon KEnmore 4221. (143) ž Pisalni stroji in seštevalni stroji E E naprodaj, v najem in v popravo. S s Trakovi in carbon papir. r = J. MERHAR Pokličite HEnderson 9009 viimiiiiiimimmiiimimuimitiiiimmr Nevolja dobrega črnca je bi- d la vsekakor zelo upravičena, pa ir žal brezuspešna. "Dalje!" u "Potem biti jutro in Indijan p proč." n "Proč? Kam?" g "Bob ne vedeti, kam Indijan si proč, ker Bob ne iti za Indijan. Pa Bob videti iti čisto zelo mno- s1 go Indijan proč Malo okno go- b ri videti vse." n "In kje so tovariši?" "Vsi iti z Indijan, massa k Winnetou, massa Sam in mas- 11 sa Bern. Imeti čisto zelo mno- d go jermen okoli in okoli." ^ "In potem?" b( "Potem — ? Potem Indijan s1 laziti sem in tja, iskati Bob, lo- . viti Bob, pa Bob biti pameten. Ir Nič najti ga." s< "Koliko jih je ostalo?" n "Bob ne vedeti, koliko. Pa k Bob vedeti, kje biti." t! "Kje so?" "Biti tam, kjer medved." n "Odkod veš to?" ri "Bob videti skozi okno." n Pogledal sem po votlem de- ° blu kvišku. Ce se je Bobu po- ., srečilo priti do "okna," se bo ^ tudi meni, sem si mislil. Posku-sil sem, šlo je. I ^ Pri Bobovem "oknu" sem u-pri noge v razpoko in pogledal po dolini. Res —i Indijanec je čepel r pod bukvo, na katero se je Bob rešil pred medvedom. z Past so mi torej nastavili—. Računali so, da se bom vrnil na ^ kraj napada in bral njihovo sled pa da me bo glad pripeljal tudi k ustreljenemu medvedu. z Kaj bi se dalo ukreniti —? j Razmišljal sem o položaju pa se vrnil k Bobu. "Samo eden sedi tamle pri š bukvi, Bob!" "Drugje biti še eden in še e- 1 den in še eden —" s "Pa kje?" "Bob ne vedeti." 1 "Počakaj! Kmalu se vrnem." s "Massa oditi —? O, massa ] rajši ostati tukaj pri Bob!" * "Pogledati moram, kako bova rešila najine prijatelje, Bob!" \ "Rešiti —? Prijatelje —? i Rešiti masso Bern —? O, biti dobro, biti čisto zelo mnogo dobro! Bob tudi rešiti masso Bern in masso Sam in masso ; Winnetou!" "Torej pa mirno čakaj, da te ne najdejo!" Zlezel sem iz dupline. Dobro mi je delo, da je vsaj eden še ušel nesreči in da sem imel tovariša, pa če je bil tudi samo črnec. Sicer pa sem si priznal, da so mi Komanči zelo pretkano nastavili past pri medvedu. Seveda so me premalo poznali, če so mislili, da bom slepo stopil v njo. Dobro uro sem rabil, da sem prilezel ha drugo pobočje in za bukev. Komaj dober meter za Indijancem sem obstal. Nepremičen kakor kip je sedel, ni se ganil, le njegovi prsti so se igrali s koščeno piščalko, ki mu je visela na vratu. Videl sem že take piščalke pri Indijancih, klicali so se z njimi. Ali so tudi komanški ogledniki dogovorili tako znamenje? Indijanec je bil mlad, komaj kakih osemnajst let je bil star, morebiti je bil prvikrat ya bojnem pohodu. Njegov obraz je bil izrazit in zanimiv, njegova obleka je bila snažna in skrbno izdelana, tudi njegovo orožje je bilo dobro. Sodil sem, da je najbrž sin kakega poglavarja. Ali bi ga naj ubil? In uničil mlado, nadebudno življenje—? Ne! Čisto tiho sem se porinil do njega, ga od zadaj zgrabil za vrat in ga z desnico udaril pc sencu. Previdno sem udaril starejšemu človeku bi udarec vobče ne bil škodoval, mladi In- WINNETOU r* nemikcm Inindka K. May» KI dijanec pa je ko j nezavesten o- st mahnil. m Zvezal sem ga, mu zamašil W usta, ga zanesel v goščavo in zn privezal k drevesu, da bi ga in njegovi tovariši ne videli. Nje- m govo piščalko pa sem vzel, se kr skril in zažvižgal. P< Koj je zašumelo v goščavi, gi star Indijanec je prihitel. Pobil sem ga s puškinim kopitom, i0 nezavesten se je zgrudil. Z1 Bilo jih je najbrž nekaj več ka ko samo četvero, kakor je me- gc nil Bob. Da bi vsem tem lju- na dem požvižgal in jih pobil —? vs Ne bilo bi posebno junaštvo, pa se bi mi najbrž tudi ne uspelo či- Ve sto gladko. ns Rajši sem skušal zvedeti, kje ne imajo skrite konje. Zarezgetal za sem kakor žrebec — in res so se Se mi konji oglasili. Stali so ne- Se kje tam, kjer smo prejšnji dan sv taborili. ni In nato sem moral poskusiti bo na slepo srečo. Zvezal sem sta- J'1 rega Indijanca, vzel mlajšega ™ na ramo in odhitel z njim po ^ ovinku na kraj, odkoder sem v* čul konje rezgetati. Našel sem jih, šest jih je bilo. Štirje Ko- "J manči so bili torej še na straži, najbrž kje spredaj pri vho- te du v dolino. Ni se mi bilo treba ^ bati, da bi me motili. cIc Odnesel sem mladega Indi- N janca v breg k Bobovemu skri- Je vališču. Tičal je v drevesu in tlj gledal skozi "okno." Brž je zle- P] zel na tla. . "Oh, massa uloviti Indijan! 111 Massa pač umoriti Indijan?" v "Ne. Najin ujetnik bo." n-"Samo ujetnik biti —? O, zakaj ne ubiti hudobnega Indi- jan?" la š< "Bob, ali mi boš pomagal re- s] šiti master Bernarda?" z\ "O, nigger Bob rad dobrega n ljubega masso Bern! Kaj naj ^ storiti Bob?" ti '"Vzel boš tegale Indijanca pa ga nesel na breg in po drugi ^ strani navzdol, da prideš do ve- d likega hfickoryja. Polofeil ga boš pod drevo in počakal." s "Bob tako storiti, massa!" p "Pa ne smeš se dotakniti nje- n govih vezi! Če se osvobodi, si p izgubljen!" r "Bob ne biti izgubljen!" 8 "Dobro! Naprej!" 3 Djal si je Indijanca na ramo č kakor vrečo in stopil v breg. £ Sam pa sem se vrnil h konjem 1 Komančev. s Nameraval sem jim konje od- j peljati. Dobro sem vedel, da bo ta posel težaven, že lastnega, sa- , mo enega konja, sem prejšnji , dan z veliko muko spravil na , i hrib, topot pa jih je bilo šest! j • Pa vsekakor sem sam laže opravil, ko pa če bi bil Bob poleg. t črncev namreč indijanski k/o-nji ne marajo, prav kakor jih j Indijanci sami ne marajo. V se- i dlo sicer pusti indijanski konj x črnca, za njim pa noče stopati. Vzeli sem konjem pasove in ~ jih zvezal za rep in glavo v eno " vrsto. Prvega sem prijel za po-vodeč in odpeljal vso čredo v hrib. Mučil sem se z njimi, zaletavali so se, se vzpenjali, J: zdaj pa zdaj je kateri obtičal za grmom, ali pa krenil na stran . in zadržal celo vrsto, prhali so in topotali in čudil sem se, da .' me niso culi Komanči, ki so še e ostali v dolini na straži. Pa kon-,a čno sem bil z njimi na vrhu in i0 tudi po drugi strani navzdol sem • e jih srečno spravil. Komanči so jg bili brez konj, svojih ljudi niso mogli več doseči, pa tudi naju 'jj z Bobom niso mogli več ujeti. 9 Prvi del svojega načrta sem srečno izvršil. }0 Omeniti moram, da so odpe-/a ljali Komanči tudi naše tovorne konje s plenom vred, ki smo ga ii naložili v taboru stakemanov. ec Mnogo zlata je bilo poleg —. n- (Dalje prihodnjič) Časnikar, ki ni videl paradiža . . . "Spomin na moje bivanje v Moskvi," tako poroča znani angleški časnikar Evelyn Wrench, ki je v juliju 1939 obiskal prestolnico sovjetske države, "pomeni zame veliko moro!" Mr. Wrench je namreč dobro poznal staro carsko Rusijo in je imel zato lepo priliko, da primerja današnje stanje s takratnim. Njegov potopis je poln senčnih strani. Med drugim poroča tole: "Življenje v Moskvi je postalo brezbarvno in monotono. Zlasti se vidno opaža pomanjkanje obleke in stanovanj. Trgovine in drugi obrtni obrati napravljajo reven vtis, nad vsem skupaj pa leži grozeča senca trajne bojazni. Svoboda vesti, misli in tiska, to so današnjemu ruskemu ljudstvu neznani pojmi. Kruto je odrezano od ostalega sveta. Našel sem v Rusiji ne narod, kakor sem jih srečaval drugod po svetu, ampak ljudstvo nevolj-nikov, nad katerimi vlada najbolj neusmiljena tiranija, kar jih pozna zgodovina. Noben ruski car ni bil večji despot in diktator, kakor Jožef Džugaš-vili Stalin in nobena klika bolj krvoločna, kakor mala skupina njegovih satelitov v Kremlju. Odkar je bil sklenjen prijateljski pakt med Nemčijo in Rusijo, sem si prizadeval, da bi dognal koristi, ki jih bo imela Nemčija od te pogodbe. Po mojem prepričanju angleški, pa tudi drugi svetovni tisk, močno precenjuje neposredne koristi Nemčije v tem pogledu. Sokol-nikov, bivši poslanik Sovjetov v Londonu, je nekoč dejal, da njegova dežela v prvih letih svojega novega režima ni našla časa, da bi se kakor koli vezala na inozemstvo. Dostavil je še, da so potrebe stomilijon-skega ruskega prebivalstva, <7la«tl \ray co i 1 f'.i nhlolro in Kar se ure uuiene in »LCI- novanja, tako velike, da je tre- ' ba zaposliti vso rusko produktivno moč za četrt stoletja. 8 Res je, da ima Rusija ogro- s mnevire surovin, toda njena in- k dustrializacija se je komaj še- s le začela. Cestno omrežje je £ slabo, prav tako železniško, * Rusi ne morejo zaenkrat kriti 1 niti svojih lastnih potreb. Če bi i prišlo v Rusijo najmanj četrt t milijona nemških tehnikov in s gospodarskih organizator- £ jev, potem bi bilo morda mogo- 1 če, da bi se struktura ruskega 1 gospodarstva v treh ali štirih i letih spremenila. Mnenja pa ■ sem, da Nemčija v bližnji bodočnosti še ne bo imela velikih koristi iz zveze z boljševiki . . . 1 Prvi vtisi so navadno tisti, ki ; za dolgo odločajo. Naš prvi 1 vtis v juliju 1939 je bil pora-1 zen. Pristali smo na nekem ru-! skem letališču in v duhu sem " primerjal moj prihod leta 1914 '• na rusko obmejno postajo. Te-~ daj so nas sprejeli prijazni ca-^ rinski uradniki, na peronu pa so nas vabili čisti in dobro oblo-j ženi bufeji, iz katerih so zape-' ljivo dišala ruska jedila. To a pot nas je pozdravila na letali-0 šču skromna lesena baraka, s katere je vihrala rdeča zasta-v va, okoli nas pa so hodili voja-j ki v sivo-zelenih slabih unifor-j' mah in carinski uradniki v po-nošenih in oguljenih plaščih. n Kmalu smo dobili nadaljne nove vtise o organizacijski sili ustvarjajočega p r o 1 e tarijata. ,a Restavracija — če sploh more-36 mo tako zveneče imenovati nail1" pol podrto kolibo — je bila u-111 mazana in naravnost odvratna. m Na verandi je stala zanemarje-80 na ženska z umazanim predpa-snikom in bosimi nogami. Po dolgem čakanju smo dobili ko-zarec čaja, trd kruh in nekaj m slabih sliv. Dekle, ki nam je streglo, nas je gledalo od zgo-ie" raj navzdol, kakor kakšn? ne princeza. Skromni zajtrk ns £a letališču pa je veljal pet Silin )V■ gov ($1.25). Nato je sledil ca —• rinski pregled. Sveto pismo mo je žene, v katerem je ležale med stranmi nekaj stisnjenih cvetlic, je bilo za carinike prava uganka. Pokazali so knjigo šefu, ki pa jo je smatral za botanični herbarij. Pozneje smo zvedeli, da bi jo gotovo zaplenili, ako bi vedeli, kakšna knjiga je v resnici. Naši moskovski vtisi: zastarela električna cestna železnica, ki ropota, nabasana z ljudmi v oglušujočem trušču po u-licah. V primeri z drugimi evropskimi velemesti je avtomobilski promet naravnost neznaten. Kljub velikemu številu novih poslopij napravi j a mesto zelo neugoden vtis. Moskva je namreč — zunaj bulevardov — mesto prenapolnjenih stanovanjskih kasarn in kakšnega paradiža delavcev ni yideti nikjer. Čakali smo v umazani veži v nekem hotelu, kjer so švigali okrog nas neobriti in slabo oblečeni posli. Hotel nam je bil priporočen kot najboljši v Moskvi; bil pa je v resnici podoben newyorskemu hotelu pete vrste. Po dolgih pogajanjih s pristojnimi oblastmi smo slednjič našli sobo v nekem drugem hotelu. Soba je bila sicer še precej čista, toda sosedna kopalnica je bila brez okna in zelo primitivno opremljena: pipa je bila neprestano odprta, ker se sploh ni dala zapreti, kopalna kad pa ni imela zamaška, s katerim bi zamašil odvodno luknjo. Hotel, v katerem smo se nastanil, je očividno videl že boljše dni. Lepi kristalni lestenci in angleške ure so govorile o srečnejših časih. Stari, napol polomljeni lift je izviral še iz preteklega stoletja. Vsakokrat, ko smo se peljali z njim v jedilnico v osmem nadstropju, smo 'doživeli med potjo kakšno pustolovščino. Postrežba je bila v hotelu takšna, da bi bila debela pritožna knjiga v nekaj dneh polna, ako bi jo sploh imeli. Najbolj neprijetna pa so bila krdela muh, ki so nas spremljale vse povsod!'' To je nekaj bežnih vtisov a gleškega časnikarja iz središ sovjetskega paradiža. Mož d bro pozna predvojno Rusijo si je zelo prizadeval, da bi v angleški javnosti zbudil boljše D mnenje o sedanji Rusiji. Toda ko je novo Rusijo videl od blizu in jo primerjal s staro, so ga ta prizadevanja minila, kar sam, iskreno priznava.—"Vpraševal sem se, ali je sploh kdaj v zgodovini nekje vladal režim, ki bi povzročil toliko človeškega trpljenja. Njegovi pristaši " sicer opravičujejo krvave poko-. lje zadnjih let in ponovne "či- " i stke" s tem, da te žrtve služijo sreči prihajajočega rodu. Naj ^ [ bodo pravice bodočega rodu še c j takšne, po mojem mnenju ima- v - jo tudi sedaj živeči ljudje ne- c - kaj pravic in nobena korist boli dočega človeškega rodu ne mo-4 re opravičiti pobijanja milijo- - nov." --o-- l IZ DOMOVINE —Na strahovit način se je i o poskušala znebiti svojega moža j_ Terezija Šilec iz Varaždina. s Njen mož Rudolf je imel mlin. i- Toda mlada žena se je. sestaja-i- la z 20-letnim Viljemom Ma*'-r- kovičem in nazadnje \ njim > sklenila dogovor, da bosta moli. ža ubila in se nato vzela. Kri-o_ tičnega večera je Terezija re-li kla možu, naj prinese v mlin a. moko. Toda moža je zunaj s se-e- kiro napadel Viljem. Rudolf a- je začel vpiti na pomoč in sliša-u- li so ga cigani, ki so taborili v a. bližini. Tedaj pa je priskočila e- Terezija in začela z nožem re-a- zati moževe prste, s katerimi je ?o zagrabil Viljemovo sekiro. Na-o- to sta moža obvladala in ga aj pretolkla. Misleč da je mrtev, je sta ga prijela in vrgla v reko. ;o- Toda tedaj so že prišli cigani in na Šilca še o pravem času potegni-tia li iz vode. Navzlic težkim ra-in- nam se je mož v bolnišnici po-:a- pravil in bo ozdravel. Morilski to- par pa je romal v zapor, ilo —Bivši moški, ki je pozneje postal ženska, se bo sedaj poročil. Tako poročajo iz Suboti-ce, da bo tam poroka Viktorije Dezmanji, ki je bila še pred štirimi leti moški. Imenoval se je Julij in je bil krepko razvit fant. Ni ga bilo znaka na njem, da bi ljudje dvomili v njegovo moško naravo. Toda nenadoma se je fant spremenil in začel kazati čisto žensko naravo. | Starši so ga peljali k zdravniku in z malo operacijo je bil Julij spremenjen v žensko in je dobil potem ime — Viktorija. Preobrazba se je hitro izvršila. Kakor pa sedaj poročajo, se bo Julij-Viktorija sedaj poročila. —S sinčkom je skočila pod brzovlak. Blizu postaje v,. Laškem je skočila pod brzi vlak, ki prihaja v smeri od Zidanega mosta, še ne 30 let stara delavčeva žena Marija Doberškova. S seboj v smrt je vzela tudi svojega 4 letnega sinčka. Vlak je | obe trupli razpolovil. Ljudje ( pripovedujejo, da je Doberškova šla pod vlak iz obupa, ker je bil njen mož premeščen od rudnika Hude jame k rudniku v | Rajhenburgu, kjer pa mu ni bilo obstanka. Iskal je službe in ' jo je našel v neki tvornici v Ma- | riboru. Ali medtem je Dobr-škova marsikaj pretrpela in je slednjič obupala. —Kraje Alojzij, sin posest- j nice iz Žapuž, je nakladal hlode, pa mu je eden padel na nogo ter mu jo zlomil. GREMO IZ TRGOVINE! j i Razprodaja vsega blaga > NAŠA PRVA RAZPRODAJA V 41. LETIH ( ) Razprodaja se prične v torek zjutraj 11. junija ob 9. \V > 8000 PAROV MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH )) ) ČEVLJEV ZA VSAKO CENO! J ' Radi nenadne smrti Mr. Frank Suhadolnika, je po- / ) trebno, da priredimo, to razprodajo, ker gremo iz trgo- \ I vine. To je prva razprodaja v 41 letih. (' Mr. Suhadolnik je bil poznan v naselbini kot trgo- / vec, ki je imel vedno fino blago. In prav to blago prve ) ) vrste bo dano' na razprodajo globoko pod tovarniško (C ) ceno. // Okrog 8,000 parov moških, ženskih in otroških čev- i) ) ljev bo na razprodaji, kjer si boste prihranili 40, 50 in \\ ) do 60 % na dolarju. Pripeljite vso družino na to ogfom- /r , no Suhadolnikovo razprodajo. )1 ) v i ^ \V ( TUKAJ JE NEKAJ POSEBNOSTI: / ( Do $3.00 vredni ŽENSKI ČEVLJI, po ...........50c (( Do $5.00 vredni ŽENSKI ČEVLJI, po .........$1.00 () 1 MOŠKI PRAZNIČNI ČEVLJI, oxfords, po ... .$1.00 ) I 49c ŽENSKI SLIPARJI, po ...................19c |) 1 lot OTROŠKIH ČEVLJEV po.................12c ( A OTROŠKI RED GOOSE ČEVLJI, vredni do / $2.95, sedaj po ............................$1.59 ( } OTROŠKI ČEVLJI po ......;,...'...............88c ) A $3.00 vredni DELOVNI ČEVLJI, po...........$1.88 V Suhadolnik Shoe Store \__ 6107 St. Clair Ave. j FR-M1HČIČ CAFE . Trl 7U4 sT. cLAiK AVKNUE Frank Klemeiicic sr^L a™ r«ad 8% pivo, vino, žganje in dober pri- Barvar m dekorator grizek. Se priporočamo za obisk Odprto do 2:30 zjutraj HEnderson 7757 | Vabilo na PIKNIK I a(r ki ga priredi <> X društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ T f V NEDELJO 9. JUNIJA 1940 f A NA MOČ ILNIKA RJEVI FARMI X Vljudno vabimo članstvo in ostalo občinstvo, da nas V* <> posetite. Začetek bo ob eni popoldne. Igral bo znani F. 4'® Jankovičev orkester. ODBOR. V- S Mi popravimo fenderje, ogrod- * h \ Je prebarvamo, da bo avto I! n wr ^iJtidM^r ^ izgledal kot nov. Točna po- S MfrZZZSfir strežba; cene zmerne. - S Superior Body & Paint Co. : H -dm! ff JS fjpjffil 6605 St. Clair Ave. EN 1633 fc § p jy < ™ANK CVELBAR, lastnik. £ m , - - ■ c I POZOR GOSPODARJI HIŠ | Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali Skrilje, H popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo W že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. H Plačate lahko na prav lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MFIrose 0033 6115 LORAIN AVE. GArficld 8289 || Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH : ZA DOBRO PLUMB1NGO 5 i IN GRETJE POKLIČITE | [ A. J. Budnick & CO. | : PLUMBING & HEATING \ 7207. St. Clair Ave. : TpI. HEnderson 3289 976 E. 250th St Bes. MUlberry 1146 ..................................... A. MALNAR CEMENT ENdicott 4371 1001 East 74th Street MmimmmiuimiiiMiiimiiimiiimuni^ 1 CERTIFIED I I TYPEWRITER | SERVICE | 1127 E. 66th St. 5 Pisalni stroji in seštevalni stroji s 5 naprodaj, v najem in v popravo. S — Trakovi in carbon papir. " E J. MERHAR Pokličite HEnderson 9009 AMERIŠKA BOMOVtHA. Jt)NE 8, 1040 1) HELENA HALUSCHKA; )) ^ i Sin dveh očetov J jj Fani je zmagoslavno ošinila milostivo ter zateglo in nosljajoče godla svojo pesem naprej. Gospa Inge je vzela klobuk, torbico in rokavice, zatrleskrula vrata za seboj in odhitela. Ko je pa hotela zaloputniti tudi vrata na hodniku, je slišala iz fantove sobe ropot in nato glasen krik: "Mati!" Hitela je nazaj. Deček je stal V; spalni srajci sredi sobe in se rval s staro Fani. "Vročina ' ga je spet prijela, vročina!" je tulila stara služkinja. Toda fanta ni treslo . . . imel je prečudno jasne oči. "Kaj naj to pomeni, Vol-benk?" "Ostani doma, ti pravim!" je revsknil vanjo. Uprla se je, ni bila vajena take govorice. "A, kaj ti ne kane v glavo?" ■ Njegove mrzle oči so se zapi čile v materine, čez rame je pokazal proti drugi sobi. "Tu nekdo joče." Potem so prišli dnevi, ko je bilo vzdušje neznosno. Nape tost med materjo in očimom je popustila in prešla v malenkostne prepire, vljudno zadirčne opazke in bolno razdraženost, s katero sta drug drugega še bolj trapila. Da bi udušil svojo žalost, se je doktor Wilde trmasto zagrizel v svet svojih nazorov. Divje ga je gnalo, da bj vse razrušil.,,. Njegovi spisi so bili polpi prevratnih misli in očitne upornosti. Isti mož, ki se je z v,sq močjo boril, da si ohrani svojo "skupnost," svoje ogroženo družinsko ognjišče, prav isti mož —- nepojmljivo navzkrižje človeške narave — je zdaj divje napadal vse ustanove človeške družbe. Volbenk je hlastno srkal vase ta vihar. Pri vsakem koraku je Čutil, da je na tem svetu odveč, in to zavest je še pretiraval, samo da bi mogel materi, ki je imela že toliko na vesti, še več očitati. Trpel je, ker jo je ljubil, in te ljubezni ni mogel zatajiti, čeprav je bila tako grdo prevarana in ogoljufana, kakor je mislil. Kako nizko je padla v njegovih očeh mati in vendar jo je še vedno ljubil, moral jo je ljubiti, Čeprav je spoštoval ni več. To ga je tako bolelo, da je skušal to ljubezen na vse načine udušiti. Tako zelo seje bil spremenil, da ga je prijatelj Rudheim, ko ga je prvič obiskal, komaj spoznal. Rudheim mu je planil okoli vratu kakor kakšno dekle, potem pa ga je bilo te ganjenosti sram in sunil je Vol-benka pod rebra. "Da si le spet zdrav, Wilde! A kaj ti je šinilo v glavo, da si jo odkuril brez menp? če boš kdaj spet kaj k.oval, se vsaj name spomni. Odkurila jo bova oba skupaj." Volbenk je zvedavo pogledal tovariša. "Ali so tebi tudi kaj naredili?" "Ne, a življenje je umazana reč. V šoli ti ubijajo modrost • v glavo, da ti postaja slabo, in ko imaš šolo za hrbtom, ne veš nič početi s to kramo, življenje zunaj je drugačno kakor v knjigah!" "Kaj pa počne profesor Werther?" "Ves je bil iz sebe, ko so te iskali." Rudheim je dregnil Volbenka v trebuh. "Sicer je bilo pa grdo od tebe, da sem moral begati radi tebe okoli kakor norec. Ali si njemu povedal, zakaj si jo popihal?" "No, nikomur ne morem povedati." Rudheim je nekoliko pomol-čal, potem pa menil dobrodušno : "če res ne poveš nikomur, nisem več užaljen." Obiskati moram še gospodično Werther, večkrat je spraševala po meni." Ali prideš pred počitnicam mi še kaj v šolo?" "Ne, moram na popolnoma drug zrak, pravi zdravnik. Jaz grem k stricu v Švico." "O kakem stricu v Švici nisi nikoli govoril." "Tudi sam nisem o njem nikdar nič slišal. Menda se mati z njim ni razumela. Polbrat je mojega pokojnega očeta. Piše se Fric Wegwart. Izteknila ga je znova prav za to priliko in se, kakor se zdi, z njim pobotala. Inženir je in je bil v mladih letih baje dosti po svetu ter se nato oženil z neko Alzačan-ko. Pozneje si je postavil v švicarskem Juri majhno tovarno." "Se že veseliš?" "Ah, popolnoma vseeno mi je." "Potem ostani vendar tu, meni ni vseeno, kje si,!" "Da, je že tako! Zdravnik brezpogojno zahteva, da' pridem v povsem novo okolico. Boji.se, da sicer ne vzdržim." Kaj je stari domači zdravnik v resnici povedal, tega Volbenk ni ponovil. "Taki so skoro vsi," je namreč, rekel, "ti otroci sodobne kulturte. Zunaj bron, znotraj groblja. Mišice močne, živci slabi. Po rekordih segajo, a niso za življenje. Novodobni človek razpada, razdeljen je, trhel sam v sebi kakor vsa naša napihnjena, izumetničena civilizacija.. Najboljši med nami so morda še tisti, ki kdaj pa kdaj močno trpe zaradi tega. Bolečina je vedno odpor. Nič ni strašnega, če koga žene na pot; strašne so okolnosti, ki vodijo v to. Sicer pa," je modroval dalje, "tako goni na pot zdaj domala vse ljudi. Drevijo se. in pode z avtomobili, z železnico, s kolesi, hlastajo po rekordih . . . vse je samo gon po potovanju, beg pred samim seboj in pred življenjem." Na vse to je mislil Volbenk in molčal. Rudheim je čutil, da je odveč, ter odšel. Nekaj dni pozneje je obiskal Volbenk gospodično Werther, da se poslovi in se ji zahvali. Počasi in oprezno mu je prišla nasproti. Nič ni rekla, samo obe roki mu je iztegnila jjaspro-ti. Takoj ko je stopil k njej v sobo, se mu je zazdelo, da se mu je zvalilo z ramen vse breme njegove otožnosti. Kar telesno je čutil, kako sta ga prevzeli vedrina teh prostorov in tihi usmev gospodične. "Rada bi vas bila obiskala, vendar nisem smela. A pozabila nisem na vas," je menila prisrčno. In brat je pripomnil: "Kaj vam je sploh šinilo v glavo, vi nepoboljšljivi norček, da ste nas spravili v tak strah ? " "Ne vem več," je odbrnil Volbenk. "Pusti ga, vedela sem, da se vrne." "Kako to, gospodična Werther?" Molčala je, toda njene oči so se skoro navihano smejale. -'"To je čudna zgodba," je spregovoril profesor. "Zares čudna. Veste, da sestra že nekaj let ne more več sama iz hiše. Ko yas torej takrat do opoldne še ni bilo nazaj in tudi mene ni bilo doma, je odšla po dveh palicah iz hiše, najela avto in se odpeljala v cerkev, kjer so vas zvečer našli. Ko sem se proti dvem vrnil in že nisem vedel, na katerega vaju dveh naj se bolj jezim, je prišla po stopnicah gor in rekla čisto mirno : ' Vrača se.' " Volbenk jo je osuplo pogledal. Spomnil se je, kako mu je neka nezmagljiva sila ubranila, da bi šel še dalje, in je vprašal osorno: "Odkod ste vedeli?" "Ker sem zato molila." Volbenku je bilo neprijetno. Začel je, da se ne bi kazal nevljudnega, govoriti o stvareh, ki so ga malo zanimale, o gledališču, o mestnih marnjah in podobno. Ko mu je pa profesor Werther nameraval na klavirju zaigrati njegovo najljubšo godbo, stari koral, je odklo- mogel več. obvladati. Mahoma je vstal, se rezko priklonil, se komaj malo zmenil za to, kaj mu želi in kako ga opominja stari profesor, in viidel samo mehke ženske roke, kako so počivale na blazinici za kleklja-nje in rahlo drhtele. Kako rad bi položil svojo ubogo glavo nanje, kako rad bi jim spregovoril: "Blagoslovite me!" Pa je stal, kjer je bil, se priklonil, stisnil profesorju roko in zbežal skozi vrata. Ko so se bila za njim zaprla, mu je bilo hudo. Ni mogel oditi. Spet je pozvonil .. . in ko so mu odprli, je zavpil skozi pol odprta vrata: "Gospodična Werther, hotel sem še reči: Hvala lepa!" In je šel. Gospe Inge se je na vso moč mudilo, da bi Volbenk odpotoval čimprej. Nasprotno pa se je doktor Wilde fanta očitno oklepal. Oba sta se ogibala, da bi vpričo Volbenka govorila o ločitvi, čas, ko ga ne bo, sta hotela porabiti, da bi si prišla 4P fltz—tiSto FROM THE MELODY LAND OF R ARAG A GLEE CLUR nil, ker se je bal, da se ne bo med seboj na jasno. ^^^ si waslmiaE^^g Here are some of the scenes seen: Scheduled for seven o'clock, the party finally got under way by a quarter of eight ... the schedulers came around at 7:30 themselves . . . even before the crew got under way, Dorothy Pe trincic, Helen Gobec, and Herman Ogrinc elegantly seated themselves in a car, only to be told to get out by the wronged car owner! Were their faces red! ... Blame it on little Herman . . . Picture wasn't worth seeing, said one member, because only one bomb explosion took place and that was faked . . . Suggested: a petition be sent to the theater manager, asking that the show get good pictures once in a while. . . . Dejack, the philosopher, pessimist suicide maniac . . . radically changed for the worse, say Orehek and Kle mencic . . . the Sire's were represented 100 per cent strong . . . Mrs. WenciJ Frank is too shy and too quiet for her pretty personality. All Around Town * t Red Cross Volunteers The Cleveland unit of the American Red Cross, foremost organization of welfare work for mankind in distress throughout the world, is located at 3443 Euclid Avenue. Not to be outdone by any welfare group, t lic Slovenes are mobilizing their efficient and capable young ladies, 18 years of age and over, to form their own corps, each donating a few hours of their time each week toward a most worthy cause. The work, at first, will be the making of bandages and compresses. Later on, first-aid will be taught by competent instructors. Those interested in donating their services should register with Miss Frances Zulich, 18115 Neff Road, or call KEnmore 4221 immediately, as this group will be organized within a week. Tickets for our Father's Day Celebration are now on sale at Novak's for the small price of 35 cents. The reserving of tables for either eveniryj also begins today and continues on throughout the week. About the number as to how many, can reserve a table, the answer is four or more . . . no reservations made for less than four. "Well, there aren't that many going from our family, so I guess that leaves us out," you may say—but how about asking your friends to come down also to help you celebrate, thereby giving you enough people for which to reserve a table. You, you and you, how about giving your Dad a treat and taking him down. I'm sure he'll enjoy it, after all, there'll be "his crowd" down, and— not to forget to mention-—music for dancing by the old maestro himself— yep—Lou 1/ebar, in person," and his orchestra, of course. Plenty of eats and drinks and singing galore by the Baraga Glee Club together with community singing for all present. So here's hoping I'll see you all t/hert.3. The Chorus promises aSl a grand time, so don't forget the dates are June 15 and 16. REPORTER SODALITY SYMPHONY Sights Worth Seeing Again The guys who wanted beer instead of ice cream acted like they had had some . . . and Dizzy Dean Dejack doubling as dumb waiter... Fie and shame on the guys for stagging the affair: Where were Doc and Tony? . . .-Many familiar faces , were missing . . . The Snooper was not present (for a change) . . . and what a relief! Graduation at St. Vitus romorrow Graduates of Room 3: \rko, Olga Ahlin, Stanley Ulavich, Josephine Drenick, William -Irovat, Lucille Gorski, Robert vancic, Lillian Hlabse, Richard lerina, Caroline Hribar, Frank Kaucic, Mary Ivancic, Frank Kersevan, Stella Kaucic, Stanley Koletic, Julia Kokal, Victor Kosec, Josephine Kovacic, Louis Koss, Anna Lautizar, Louis Merhar, Janet Longar, Frank Mohorcic, Marie Merhar, Fred 3korn, Olga Novak, Frank Pavli, Julia Poklar, Norman Pizem, Florence Rozman, Rudolph Sader, Eleanore Seifert, John Froha, Rose Spech, Robert Streiner, August Strumbly, Frank Suhadolnik, Ray Svetet Joseph Trahlte, Edward Vahcics John Valencjc, Mathias Vouk, Robert , Zelko, John Graduates of lioom 5: Blatnik, Dorothy Baskovec, Joseph Brose, Rosemary Cizelj, Anthony Bucher, Magdalene Doles, Joseph Dolenc, Helen Fticar, Stephen Jakomin, Beatrice Grdina, Joseph Kovacic, Frances Kocevar, Richard Koželj, Helen Kasunik, Joseph Legan, Anna Kotnik, Edward Mihavec, Sylvia Kutnar, William Perp'ar, Dorothy Lovse, Frank Poje, Julia Medves, Raymond Perko, Marcelline Meglich, Robert Stromsky, Anna Novak, Norbert Skrab, Rose Nousek, Wescelaus Sraj, Agnes Papesh, Adolph Strnad, Mary Podrzaj, Edward Schwerko, Dorothy Prijatel, Victor Turk, Esther Skully, Ray Urbancic, Dorothy Tolar, Anthony Valencic, Elsie Vegal, Emil Vertovsnik, Anna Zakrajsek, Andrew Zajc, Josephine Zelko, Stephen Zobec, Emily Znidarsic, Stanley Zupančič, Frank Zupančič, Raymond Sunday morning, June 9, at the 8:30 High Mass, 92 graduates of the eighth grade will renew their baptismal vows in the Sanctuary to prepare themselves once more to face the fight for Christ and the Right. They are at the threshold of real life. Let us not only wish them good luck but also give them a lift to live their lives right. This ceremony will be followed by a Solemn High Mass at which Mr. Sr-novrsnik and his Lira choir will sing. In the evening at 7:15 the graduates will receive their longed for diplomas as a reward for their diligence during their past eight years. We, as the teachers of these graduates, feel slightly recompensed for our work, for one of our lads, Raymond Suhadolnik, won a four-year scholarship for Benedictine High, receiving the highest percentage among 214 contestants, while Frank Zupančič stood second highest. Although, dear graduates, you are leaving your dear Alma Mater, ever remember her, whether far away or near. May you never disgrace her by word or action, but try to be loyal to the lessons of righteousness taught you by her. Farewell, S. N. D. Congratulations! The Junior Young Ladies Sodality wishes to congratulate all members of the graduating class. Wishing them much success and happiness in the years to come. We especially wish to congratulate the teachers of the graduating class who have made this day possible for graduates. ; i ..; > ^ ;mtm»mm»mmtmmmm»mtmutt»i Scenes at Monte Carlo Committee Theater Party Finally last Wednesday, the Holy Name Monte Carlo Committee decided to treat all the workers who helped in that gala affair. Under the eminent guidance and leadership of Dr. Vincent Opaskar and Anthony Urbas, an estimated crowd of 50 young men and women attended a theater party at Loew's State where "Waterloo Bridge" is being shown. The show was climaxed with a raid on Hoffman's Ice Cream Parlor on Euclid. Review of da Play "Girl Shy" Lost Sonday nite to da play I vent, Und dere I meet mony a ladee und gent; Of corse I couldn t stood being all alone, So I goes backstage und makes myself at home; Furst 1 sits meself down on de sofer, Den along comes da deerecter und he looks me ofer, Says he, "Don't you think your in the w£>y. When do you expect us to start this play ?" Den already I sees he vas getting sore, So avay I moves quickly to bother him no more; Then who I meets furst is this Oke Stinson guy, He alvays wear nice shous, nice soote und loud tie; He alvays jomp around, like a horse he vas prancin', Or maybe vas only learn to do some dancin'; Then next I sees Tom Arsdale who is girl shy, Says he is girl shy bot vas only a lie; Sylvia Webster, Tom's pet aversion, Came to veesit him by special excursion; Tom's dear auntie whose name vds Caroline, In her part I most say vas really sublime; Peaches Carter, Oke's sweet fiancee, Vas very becoming und alvays quite gay; Babsy Sanford whd had plenty of stuff, In her role I say she do good enough; Bjit Birdie LaVerne who think she vas čuti«, Alvays think she go get in the movie; The story of this graduating Jun By audacious actions the crowd she ior is unique in the fact that in all his four years, he has been a honor student while he majored in what is considered the difficult course at the school. Chemistry, the profession of acids and stenches, is the world of endeavor for this ambitious Junior. Laboratory work enraptures him in a world of interest and some day he'll probably be in some commercial lab discovering new conveniences for mankind. Frank looks forward to attending college this fall to continue his chemical studies, so that he can prepare for a career in chemistry. Art is his avocation. All the artwork done on the stencils of the Junior's Journal was sketched by this artisan. Sports also take up the spare time of Frank, with baseball and basketball as his favorite means of exercise. The Juniors congratulate you Frank, and wish that you may realize the goal JUNIORS' BULLETIN BOARD It's a Date for Tomorrow At the seven o'clock Mass tomorrow morning, the Junior Holy Name will receive Holy Communion in a group. Boyš are instructed to meet in the vestibule and then proceed to the reserved pews. This June communion is particularly significant since so many events are taking place. Graduating classes, Father's Day and other personal problems need your Holy Communion offerings. Congrats to Grads Fifty Juniors will receive diplomas at the 8*0 Mass tomorrow. Now after eight years of study at the hands of the Sisters, many of these boys will go out into the public school system of education. Certainly we extend our best wishes to these graduates. But we hesitate when we think that now their religion and companionship will not be as it was. Remember, fellows, that belonging and being active in the Junior Society is your means of keeping close to the Church and associating with Catholic companions after you leave good ole St. Vitus. Ring Binds Advisor Besides his active work in the Junior Holy Name, Charley Winters has found himself a new interest in Miss Furlan. And he likes this new friend so much that he presented her with a ring which sealed his engagement with this lovely Slovene lass. We're anxiously waiting for the wedding date, Charles. LAKE SHORE I'OST NEWS Uy John Wenzel, Jr. On Memorial Day, Thursday, May 30th, patriotic and veterans organizations formed at 3:30 at the Mall and at 4 p. m. preceded by city officials and G.A.R. veterans and also disabled World War veterans in cars, moved in parade on downtown streets, ending after passing the reviewing stand which was located between the Public Library and the Plain Dealer Bldg. on Superior Avenue. Members of the Lake Shore Post also participated and were led by Joseph Mohar. Although the day was rather bleak and a slight drizzle was present, the parade lasted for one hour and a half. The various colorful units brillianted the parade which appeared to be one huge rainbow to the onlookers who crowded the downtown section In the morning the members of the Post decorated their quota of soldiers graves. But according to the attendant who was very generous in aiding us find the graves, five veteran graves were accidentally omitted from our list Although we had one extra grave deco ration, nevertheless it appears that we have slighted the other four through no fault of ours. We afe sure that our Adjutant will check up on this list fo make it more complete at the county headquarters, so that there will be no repetition of this mistake in the future Our Post's typewriter was stuck with a stack of tickets—but not for long These tickets are for the Chicken Dinner and Dance to be held at Knaus Hall on June 15th. The price is only £0 cents. We really do not know how Gus Princic and his entertainment committee can do it at this price. But knowing Gus as we do, we are sure that he will not serve any blanks, also wish to announce that this is not a private affair; the public from far and near is cheerfully invited to attend and tickets can be obtained from members of the Post and Auxilliary, or at Joe Mohar's, 6521 St. Clair Ave. We regret to report that our ever present member, Edward Posch, is laid up in the hospital. We first learned of this when we inquired as to his whereabouts when we were assembling at our headquarters in Knaus Hall, prior to the Memorial Day parade. Cheer up, Ed, you're a good sailor and with God's will you will be up and well before this gets into print. Being one of the few sailors in our ranks, we can not afford to see you sick. In conclusion, you comrades know from experience that the Red Cross reaches the sppt and that many people re again in dire need. If you have tlready given give again! P. S.- -"Elmer" was with us in the parade and he drew much applause roni the crowd viewing the parade. MEETING NIGHT--Monday, June 10, 1940! -0- Plain Dealer Music Festival Richard Crooks, famous tenor of the Metropolitan Opera Company and popular radio and concert soloist, will be the featured singer at the Plain Dealer Music Festival in Cleveland on June 4, Festival Director John A. Crawford announced today. Crooks' masterful, dramatic voice, which has thrilled music-lovers in this country and in Europe, will be heard not only in solo but with the winning soprano of the festival. After the best soprano is chosen by the judges, she and Crooks will sing a duet. About 3,700 amateur singer's and musicians from as far west at Fostoria, as far south as Columbus aitd as far east as the Pennsylvania border will converge on the lakefront coliseum that evening to vie for honors in their musical field. Those that participate will be the winners and runners-up in competitive auditions held in Cleveland and other population centers. The Plain Dealer and the fraternal, civic, religious, patriotic, parent-teacher and nationality co-sponsors are planning to make this the grandest musical event ever staged in this section of the country. There will be a mass band of 1,000 players, a chorus of 1,000 voices, and a large symphony orchestra. There will be drum and bugle corps on the march. There will be soloists in both the instrumental and vocal fields, and quartets and duets and ensembles, all competing for the medals and trophies and certificates that will be awarded. Interspersing all this will be community singing. The pageant will get under way with a display of the massed flags of the .Flag Day Parade and will close with fireworks catapulting from the back of the Stadium to light up the lakefront sky. "It will be a gigantic musical party for Northern Ohioans," said Crawford, and all Northern Ohioans are invited. -0- Grad's Ideal: Better Things For Better Living Along with five hundred other boys, Frank Modic will cease his studies at East Tech High this Monday evening wh'en the scjhclol will graduate Hi's largest class at the music hall. sizzle,, Bot her movie try-out vas only a fizzle; Asma da maid whose complection vas . shady, Alvays declared "Ah is a wash lady"; Anthony Arsdale, Tom's dear old pap, Turned out at the end to be only a sap; He think he know how to pick a wife, But by dis he only endanger his life; Alferd Tennyson Murgotoyd, the college poet, Vas very bashful und he did show it; Chuck Mayo who think he vas tough, Try to take care of one gal but vas not strong enough; Wit his kidnap trick the crowd he wow, Und as a newcomer he must make a bow; Now as end comes, I must adjourn, So good-bye for today und please don't mourn. NEWBURGH NEWS We Have a Baseball Team! Hello there, NCwburgh baseball fans! This year, with the help of our friend, Father Baznik, we organized a baseball club and named it Knights. Now we expect you fans to come out and watch us. The first game will be played Sunday, June 9, 1940 (tomorrow:) at Washington Park No. 2, 3 p. m. Now to summarize some of the players. For catching purposes we will have our dependable "Buddy" Slak. For first base Anthony Valencic will do the scooping if his appendix doesn't interfere. Second base is still a problem for the Slovenian boys in this We neighborhood. For shortstop we will have Ed Grenkievich, and at third A1 Sray. For the fly chasers in the outfield we selected Kocevar, Peskar and Berka. The pitching staff consists of "Feller" Novak, ^Harder" Houldash and "Milnar" Hess. As for hitting, Sray, Valencic, Kocevar and Berka should produce power. Now to leave you until next Saturday, let me remind you that I wish to see you all at Washington Park No. 3 —3 p. m, tomorrow. ANTHONY VALENCIC. -0- Subscribe to the "AMERIŠKA DOMOVINA" Leading Slovenian Daily SI. Mary's Spectator and Commentator 'f YOUNG MEN'S HOLY NAME NEWS and REVIEW Meeting Notice The regular monthly meeting of the Young Men's Holy Name Society, be held Thursday, June 13, at 8:00 p. m„ in the Study Club Room. Every rtiember is urg«d to be present at this important meeting. Quarterly Communion Sunday, June 16th, is the regular quarterly Communion date for the Young Men's Holy N