53. številka. Ljubljana, petek 5. marca. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Udaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po po iti prtjenmn za a vstro-o gersk e dežele za celo leto IG gl., za pni leta 8gi ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld.,*za četrt leta 3 jrld. MO kr., za en mesoc 1 g\d. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko \eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih iol h in u dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt let h 2 gld. f>0 kr.t po posti prejemali za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od ćetiristopne petit-vrste ♦» kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če ae dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tratikirati. - Rokopisi se ne vračajo. — U re d n i 81 v o jo v Ljubljani v Franc Kohuanovej liiši št. 3 ,gledališka stolba". Op ra v o i s t v u, na katero naj -e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kohuanovej liiši.
0 petindvajsetletnih ruskega carja Aleksandra II.
Vtorek dno 2. marca je minulo 25 let, odkar je sedanji vladar preko 80 milijonnemu ruskemu narodu, car Aleksander II., zasedel prestol svojega umršega očeta carja Nikolaja I. Ako se ozremo na minolost, priznati je vsakemu, tudi nasprotniki Slovanom ne mogo nasprotnega trditi, — da ima Aleksander II. na polji notranje kakor tudi vnanje politike velikih zaslug. In to se ima ceniti toliko višje, ker je neprenehoma pospešaval premnoge pozitivne reiormske ideje.
Ko je zacareval Aleksander II., bo bili za liusijo vrlo težavni časi. Imela se je vojskovati z najmogočnejšima državama one dobe, s Francijo in Anglijo, katerima se je pridružila že častihlepna Pijemontska. Tudi Avstrijo so tedaj ščuvali, naj stopi v proti-rusko zvezo, in jediui pruski dvor je bil nevtralen, dasi se je v uplivnih krogih cesto kazalo sovraštvo do Itusije. Ali, mladi car nij izgubil poguma. Sprejemni v dan po smrti svojega odličnega očeta zbrane diplomate, je rekel sicer, da srčno želi miru — ako je časten, sicer pak da se hoče že nadalje bojevati ter sč svojo verno Rusijo rajše poginiti, negoli odnehati. Kar je Aleksander 11. govoril, je tudi izpolnil, njega eneržijo ter samozaupauje so vedeli ceniti tudi proti-zavezmki, ko so sklepali pariški mir.
Tesle je obračal mladi car ruski, po nasvetu svojega odličnega državnika kneza Gor-fcakovega, vso svojo pozornost na notranjo politiko ter je iz viša val reforme, kakor je bil obljubil pri svojem zavladao]i. Njega najvažnejše kulturno delo je bilo osvobojenje ruskega naroda iz okov robstva. Dvajset milijonov ruskega naroda je do Lulu dnu U>. februarja 18G1
svobodo na ukaz ruskega blažega vladarja Aleksandra II., katerega pri tem nij ovirala bojazen pred slabimi posledicami, ki bi lehko nastale, ko se je osobno kar na mah osvobodilo toliko gromadno ljudstvo najnižje vrste, ki navadno sluša samo svoj instinkt. Ruski car se je pokazal svojim podanikom blažega očeta celej Evropi velikega kulturnega borika. Njega roka in njega napredno mišljenje se je videvalo v vseh javnih ruskih napravah, v vseh sloje-vih ruskega življenja je uplivno činila njega neupogljiva dobro hoteča volja. In železnice ruske, gospodarstvena cela uprava ruska je njegovo delo, ki je pripomoglo ruskemu narodu do denašnjega blagostanja. Poleg mirnega razvoja v notranjem je pa car Aleksander II. neutrudno skrbel za državno moč na vnanje. Občna vojaška dolžnost, utrjenje ruskih meja, to je zopet ruskega carja Aleksandra delo, kojega posledice imponujo vsej Evropi* Celo življenje zdanjega ruskega carja je bilo posvečeno svojemu narodu v prospeh, k» tereni u je udan on tako, kakor je udan ruski narod svojemu „očki". Zato se pa tudi ves pošten svet z gnju-senjem obrača proč od onega rovtirskega početja na življenje blažega ruskega vladarja, katero se je na Kusko importovalo o J zapada in kateremu največji kontingent daje ruskega naroda soseda — Nemčija.
A ne samo ruski narod časti svojega vladarja, nego z največjim spoštovanjem zro vanj Slovani na 13alkanu. Do leta 1877. so balkanski Slovani ječali v železnih okovih tursKih; do istega časa balkanski Slovan, Bolgar, nij bil niti človek, Azijat mu je stal na vratu, neusmiljeno ga je trpinčil, tujec, lastnika balkanske zemlje. Bolgar, sicer uže vajen trpeti, nadalje tega vendar nij mogel več; poklekne, prosi Evropo, naj mu ona po-
maga. Ali se je balkanskega Slovana usmilila „civilizovana" Evropa T+ Videla je Bolgara na zemlji ležečega, ki se je onemogel sesedel od ran, katere mu je zopet in zopet še usekavala azijska turška roka; videla je bolgarsko mater, katerej je Turek vzel vse, kar je na svetu kedaj imenovala svojo last; in tam zopet je Cula krik nedolžnih otrok: turška zver jih je natikala na kolce! Vse to je Evropa videla — pomagala nij. A blagi vladar onega naroda, katerega imenuje „olikana" Evropa „barba-ričnim", je potegnil meč, in z jednim udarcem je ležal samopašni Turek pred njegovimi nogami : raja turška, balkanski Slovan je bil osvoboden! Zato je pa tudi opravičeno vse češčenje, katero izkazuje ves slovanski svet velikemu ruskemu carju Aleksandru II., in kakor vsi Slovani denes pošiljajo vroče prošnje proti nebu, naj Bog čuva blažega ruskega vladarja, tako se tej molitvi pridružujemo iz celega srca tudi mi Slovenci.
?
Kakšna ima biti avstrijska notranja in vnanja politika.
Avstrijski državniki, ako so se hteli okoristiti z izkustvom, treba, da bi si iz tega izkustva uže bili izveli nauk, kako gre upravljati državo, sestavljeno iz lažnih narodnostij elementov in ležečo sredi držav, imejočih samo jedno narodnost. Švica in Turčija, v katerih, kakor pri nas, vkupno žive mnoge narodnosti, naj bi jim bili vselej pred očmi. Švica, katere vladi je sveto gasio ravnopravnost narodnostna, mirno napreduje — duševno in gospodarstveno — in zavzema dostojno mesto v Evropi, ne boječa se „nerešene Italije" niti pohlepov Bismarkovih, niti voj-skovitosti Francije, da si ima v sebi vendar
davši mu roko, vprašal ga, kaj počne v Benetkah, tako daleč od svoje domovine, od zlate matere Prage. In tako sem izvedel, da je bil nekedaj avstrijsk vojak, pozneje benečansk gondolijer, a dandenes je — ker mu je gon-dolijeratvo uže pretežavno postalo, — »guido autorizzato" po katerega pošiljajo hotelijerji, kadar je treba kažipota kacemu nemško govorečemu gostu.
Povabil sem moža, da je šel z mano, po Markovem trgu, samo da sem imel priliko stisniti mu v roko malo nagrado, potem pa sem, poslovi vsi se od njega, in stopajoč proti „piaz-zetti", poluglasno, a veselega srca pel sam pred se: „Slovan všude bratrv niti!11
Da, da! „Slovan všude bratrv mii!" — Spomnil sem se sedaj tudi, da v Benetkah stanuje Slovenec, katerega tudi širje naše občinstvo uže pozna, da stanuje tu ^slikar g. S. Ogrin.
V zapisnej knjižici svojej imel sem zapi-
Listi iz Italije.
VII.
(Jospa! Pripoveduje se, da se je ranjki Krištof Kolomb, ki je — prišedši v Ameriko — mislil, da je o n odkril nov del sveta, jako začudil, ko so mu prišli nasproti češki godci in je njihov staruaina, ves zaeuuen vskliknil: „1 puzdrav pan bub, paue Kolumbe! co pak Vas sem privedlo i"*
JSe ve, da bi Italijan o tej anekdoti rekel, da je „se nou vera, ben trovata", a vendar jo navajam tu kot ilustracijo znane pesni „Slovan všude bratrv mii'.
Kakor sem v zadnjem svojem listu omenil, bilo mi je videčemu lepe kavarne pod pro-kuracijbkim stebrovjem, s časom tudi zadosti občudovanja prekrasnega trga sv. Marka, zavoljo česar sem stopil v jedno tistih.
V kavarni je sedel samo sivo bradat, a krepak mož, pušeč iz italijanske kratke pipe; na mizi pred njim je ležalo nekaj časopisov, mej katerimi tudi „Leipzger Illustrirte" in „Neue Ereie Presse". Vzel sem „Leipzigerco*' v roko, ter zučel v njej prebirati ; nijsum pa dulgo bral, kar me mož v lepo douečcj nemščini nagovori, vprašujoč me, nijsem li Nemec. Ne vem sicer, kako je to, ali laktu m je, da se me vedno neka jeza polasti, ako me kdo ima za Nemca, zato sem niozu kratko a živahno odgovoril: „Nuin, ich biu eiu Slave."
Gospa) Ua ste videli Vi, kako so se starčku zasvetile oči in da ste slišali, kako je s še z večjo živahnostjo vskliknil: „Ja jsem taku Slovan — Pražak!" — (Jotovo, ako sem kedaj videl zarudeti starčka v pravej radosti, videl sem ga sedaj; — nad čem? Ali ne nad tem, da je našel človeka, ki se s ponosom imenuje Slovana V
Vstal sem, sedel k njegovej mizi, ter po-
združena z lepim dobrodelnim namenom, navdušuje človeku src. „Besedo", katero je priredila tukajšna čitalnica včeraj na korist stra-dajočim Istranom, sme se po vsej pravici brojki mej najlepše, najkrasnejše, kar jih je zadnja leta priredilo našega narodnega življenja ognjišče — čitalnica. Ta „beseda" pak je tudi odkrila jako dragocen zaklad, katerega je uže dalje časa imel zakopanega starodavni bivši zgolj slovenski a sedaj precej ponemčeni rtu j. Ta zaklad so ubrana grla naših tukajšnih slovenskih pevcev. Kdo si je mislil, da imamo mej soboj — mej svojci — tako izvrstne in krepke pevske moči. — Ali, naj preidem k programu.
Zgodovinski govor našega velečastitega g. Božidara Baiča, kateri se po vsej pravici sme imenovati ponos nas slovenskih Štajercev je genil marsikatero srce. Xe vem, če ima slovenska zemlja mnogo takih govornikov, kakor je naš Ilaič. On ne govori posiljeno vnet, temveč pri njem je na obrazu videti, da mu pri-hnje vsaka beseda iz srca globine. Ko je odlični naš govornik okončal, so na oder stopili naši pevci.  Uže pri prvej pesnici „Mili kraj" so pokazali, da smejo stopiti pred občinstvo ne le ptujsko, nego da bi si dobili zasluženega priznanja tudi drugod v kakšnem večjem mesti. Ploska nij bilo konca. Gospića Weixler-jeva je jedna tistih nežnih prikaznij, katerih na svojem odru malo ne vedno pogrešamo, kajti vedeti vam je, da tu pri nas nežni ženski spol z malo izjemo nehče znati  „vindiš-jezika". Ali omenjena gospica nij se sramovala zapeti slovensko pesnieo „Moj dom". Gospića ima čisto grlo, prijazen, lep glas in, kar nam je bilo posebno po volji, je to, da izgovarja besede prav razločno. Tudi nemško pesnieo „der Neu-gierige" je prav izvrstno pela, ali tu smo zapazili — česar sicer radi ne omenjamo, da godba svojoj nalogi nij bila kos; najbrž je prej imela premalo vaje.   Omenjenej gospici čestitamo k dobremu vspebu in upamo, da nas še mnogokrat počesti s kakšno pesnico. „Danici", pesen za samospev in brenčeči zbor, je vzbudila občno pozornost, in zdi se nam, da je bila ta pesnica kraljica pesnij tega večera. „Ali na tujem tudi zvezda me poznaš", glasi se v začetku; za nas so to besede, katere globoko segajo v srce.   Kako milo se glase navedene besede in kako milo glasil se je glas g. bari-tonistov.   Meni se zdi, da je to jedna najlepših pesnij, katero sem kedaj čul. Zapazil sem pa, da nij samo mene očaralo krasno petje,
krvi, temveč — dopolnivši svoje študije v sladkoduht'ečih gajih Italije — bode ponos našej domovini, glasatelj slave našega ubozega, maloštevilnega, a krepkega in odločnega naroda.
Se svojim tavanjem po mestu zamudil sem jako mnogo časa, tako, da niti zapazil nijsem, da je solnce, — katero se je sem in tja izza belkastih oblakov prikazovalo — stopilo v vertikalni položaj nasproti zemlji. In ker:
„Proti polil mi moj želodec Slehern dan je laeen godec." opozoril me je tudi sedaj na dolžnosti, katere sem nasproti njemu prevzel. Ker tudi vrhniški moj prijatelj nij imel nič proti temu, sva stopila v najbližnjo restavracijo, kjer sva — — — no, naj Vam naravnost povem, kjer sva ga po slovenskej navadi izpraznila na svoje zdravje in srečo domovine marsikak kozarec. Da tudi Vas nijsva pozabila, gospa, razume se samo po sebi.
V Italiji, dne 2. februarija 1880.
nego tudi druge č. goste. Zatim je na vrsto prišel „Potpouri slovanskih pesen" delo znanega g. Stiickla. Ta kompozicija mora človeka navdušiti, ko bi imel kamenito srce.
Za ta večer posebno primerna je bila tudi Fr S. Cimpermanova prekrasna pesen „Mojemu rodu", katerej je napov M zbor zložil znani naš umeteljnik in bivši operni pevec zagrebški, g. Fr. Grbič.
„ludosti srce moje raja,
I>a bratu brat rokr> podaja
Ti, rod moj, svetu mir boš dal,
Ljubezen novo ti prtigat."
Ali bi ne bile te besede tudi primerne našemu političnemu položnju? Vsaj podajamo mi avstrijski Slovani, osobito tudi mi Slovenci še celo „tujemu rodu" roko, toda zaman, oni rod pozna jedino le sebe, svoja prava, svoje — o nas nehče vedeti ničesa.
Kar bi bil imel omenjati uže v začetku, navajam k sklepu svojega dopisa, namreč, da so bili prostori natlačeno polni. To svedoči dovolj tudi okolnost, da smo za sobrate Istrane čistega dohodka v tej priliki nabrali 90 gld. 52 kr. katero vsoto so denes poslali odboru za stradajoče Istrane v Pazin. Ta vsota je za nas rtujčane velika, kajti malo število nas je — „ali smo ljudi". Ta dober vzgled bodi v izpodbujo vsem drugim slovenskim čitalnicam na Štajerskem, — osobito našim sosedom Mariborčanom, kateri menda spe neprestano. — G. Kolmanu v Ljubljani o njega prekrasnem dobitku s tombolo izrekamo prisrčno zahvalo. Zabilježiti moramo tudi z veseljem, da nas je jako mnogo čest. duhovščine počastilo se svojim pohodom, ter da se je ona pokazala v resnici zelo radodarno. Srčno jim dakle hvalo; Nadejamo se, da nns obiščo često. V mnogo-brojnem številu smo pozdravili tudi učiteljski stan ptujski, katerega smo uže dalje časa pogrešali v svojej sredi. Živeli!
Domače stvari.
— (V deželnem gledališči tukajšnjem) napravijo narodna društva ljubljanska: „Sokol", Dramatično društvo, in čitalniški pevski zbor prihodnjo nedeljo dne 7. t. m. veliko akademijo. Čisti dohodek tega večera je — kakor čujemo — namenjen stradajočim Istranom in Notranjcem. Čitalniški pevski zbor ima zatorej vsak večer do nedelje pevsko vajo, zato opozarjamo vse gg. pevce, naj te vaje obiskujo vsi točno in vobilnem številu.
— (Iz Gorice) se nam piše dne 4. t. m.: „Pri nas imamo ves teden uže najlepše vreme, katerega si le želeti moremo. Dobro-dejni vzpomladanji vzduh, upamo, bode upliva! ugodno tudi na zdravje našega velecenjenega pisatelja g. Jos. Jurčiča, kateri zdaj biva v našem mesti. Iz vsega srca želimo, da obče priljubljeni urednik „S1. Naroda" skoraj povsem okreva in da mu bode zopet iz nova moči vspešno delovati na korist in slavo milemu narodu slovenskemu. V to pomozi Bog!"
— (Vreme) imamo uže nekaj dnij sem jako ugodno in lepo; solnce nam uže ves teden prijetno ogret« zemljo, in poslednja dva dni je tudi veter precej osušil pota in ulice po mesti, sneg pa je povsodi okolo nas uže zginil.
— (Za zidanje železnice) od Ljubljane do Karlovca se je v državnega zbora 52. seji vtorek izročila peticijskemu odseku prošnja, katero je podpisalo več dolenjskih občin.
— (Velikanska beseda v Trstu.) Prvo soboto po Velikej noči bode v Trstu velikanska beseda (koncert); ona bode še mnogo
sijajnejža od zadnje po vsem slovanskem svetu hvaljene. Društvo „Edinost" in tržaška čitalnica jo nr pravita. V pomnoženem odboru obeh društev je bilo v ta namen vse preskrbljeno; volilo se je izmej obeh društev šest odsekov, da vse potrebno urede. — Beseda bode v gledališči ,,Fem'eeu ali v ..Politeama*. Čisti dohodek dobodo stradajoči na Primorskem.
— (V Trstu) so — kakor se nam piše 3. t. m. — dne 1. marca popoludne v „Via Madonna del mare" v zalogi medničarja Mill-lerja delavci izpraznjevali sč samim smo mikom napolnene patrone, izmej katerih jedna se sproži in pade v sod mej druge, katere se razlete. Delavce je na lahko osinodilo, okna razbilo in neko bruno se je vnelo. Mestna požarna straža pak je skoraj udušila ogenj, ki nij napravil nobedne znatne škode.
— (S amo umor.) V ponedeljek po noči se je — kakor se nam piše iz Trsta — oskrbnik Llovdovim delovnicam, Friderik Šlos, kateremu je bilo okolo 50 let, ustrelil z revolverjem v srce. Poleg mrtveca so našli tudi izpraznono sklenico s cijankalijem, katerega je &los izpil, predno se je usmrtil se strelom. Kaj je bilo povodom temu žalostnemu dejanju, se še ne ve.
Razne vesti.
" (Ruski pesnik in pisatelj F e o -dor G lin k a), pisatelj in sodelavec Puškinov, je v 93. letu umrl dne 23. febr. v Tweru. L. 1808 je izšlo njega prvo delo pod naslovom : „ Ruskega oficirja pisma o Poljskej, Avstriji in Ogerskej ter o vojskah v letih 1805 in 180<>".
* (Izmail I v a novic- Sreznj evski), doktor slovanoruskega jezikoslovja, profesor na vseučilišči v Peterburgu, častni ud jugoslovan-skej akademiji zuanostij v Zagrebu, je v pre-stolnem mestu ruskega carstva umrl dne 21. februarja, imejoč G8 let. V tem moži izgubljajo ruski učenjaki jednega najodličnejših svojih jezikoslovcev, starinoslovcev, paleologov in etnografov. Pokojnik je leta 1842 prišel v Zagreb in je tamkaj sprijaznil se z našim Stanko Vrazom, ter je poslednji mu pomogel nabirati hrvatskih narodnih pesnij. L. 1875 je v drugič obiskal ta učenjak zagrebško mesto in obče Slovane na jugu. Večnaja mu pamjat!
* (Star igralec.) V gledališči toulou-skem na Francoskem imajo komika Graffetota, kateri se je rodil dne 2. julija 1780, dakle skoraj sto let imejočega.
Eksekutivne dražbe
G. marca:
Luka Smrdel (2) iz Kala (2450) v Postojni; Anton Vrtovšek (2)eiz Kake (SO) v Krškem; Marija VrSaj (2) iz Aplenika iJMOi v Krškem; Adam Matko (2) iz Močvirja (4050) v Krškem; Zevnikovi dediči (2) iz Cirčič, v Kranj i; Anton Marušič (2) iz Dolge Kake (1931) v KrAkem; Ana Škorlanec (2) iz Lesk OVCA (1180) V Krškem; Anton Krušič (2) iz Št. Vida, v Vipavi; Marija Fabian (1) iz Selc (1505) V Loki; Neža Srihar (2) iz Dolja (800) v Krškem; Jaka Strumbelj (2) iz Golega (2685) v Ljubljani; Anton Kolu (2) v Senožečah (2000); Anton Pavkovič (1) iz Jelenika (lUčio) v Krškem; Jože Šinkovec (1) iz Dolja (1940) v Krškem; Marija Levičar (1) iz Cesto (,GG0) v Krškem; Anton Veljave« (l) iz Svirč (41)60; v Tržiči; Jote Kambič (1) iz l'rapreć (460) v Metliki; Anton Šraba/1) iz Mrestu (2660) v Ljubljani; Janez Mehle (1) iz Šmarja (200) v Ljubi ani; Fran Kcbolj 1) iz (Jr.uč (5087) v Ljubljani; Fran Tratnik (1) iz Male Mlačne 2565) v Ljubljani: Fran Hočevar (1) iz Pijave gorico (3083) v Ljubljani: Jože Keme (3) iz Suše (li;i3) v Ljubljani.
Dunajska borza 4. marca.
l/.virno te egrafično p.»ročilo.)
Bnotnl drž. dol« v bankovcih .   .   70 g!d. 70 kr.
Enotni drž. d>>lg v srebru   ...   71    B 75 „
Zlata reuta.........85    „ GO „
IH60 drž. posojilo......1*8   . 25 „
Akcije narodne banke   .   .  .   . 8 15   „ — n
Kreditne akoijo.......21)7    „ 50 „
London..........118    . «20
srebro..........—    n — n
Napol...........9    . 46
C. kr. cekini........5    „ 58
Državne marke.......58    „ 15 „
dele vseh teh narodov, kajti ona je priznala in strogo izvela narodnostni prineip. A silnemu cesarstvu turškemu, kjer razne narodnosti robujd, kjer je ne-TurČin „giaur", pes, kjer nij pojma o narodnostnej ravnopravnosti, dajo uže majhene kneževine ob njega meji smrtni udarec, kajti vezi, ki držo Turčijo skupaj so same umeteljne, nisiljske vezi.
Dva vzgleda imamo tedaj tukaj: na zapadu Evrope svobodno in pravično Švico, pod katere vladanjem ko zadovoljni Francozi, Italijani ter Nemci, baš zato, ker se jim ne godi krivica, nobenemu posebe v njegovih narodnostnih interesih; a na vshodu Turčijo, ki je postala zbog svoje turške avtokratske uprave kadaverjem, kojega se boje" evropske vlasti dotakniti, iz bojazni, da se ne okuži cela Evropa.
Avstriji Be je tedaj odločiti,  po katerem poti  da v prihodnje krene.   Upati je, da so i gospoda na Dunaji prišli vendar do izpoznanja, i ka more Avstriji zagotoviti boljšo bodočnost I samo to, da se § 19 državnih osnovnih zakonov izvede do pičice. Dal Bog, da se zdaj v izvajanji narodnostne ravnopravnosti, katera je bila uže z davna sankcijonovana osnovnim državnim zakonom, naši državniki ne ustavijo in da ne obtiče na pol pota ! .
Ali notranja politika se nikakor ne da : ločiti od vnanje. Zatorej treba, da avstrijski < državniki ozirajoči se na državni sestav, izpre- J mene tudi vnanjo politiko avstrijsko.
Ko je govoril čeSki poslanec dr. Rieger v j delegaciji avstrijskej za Srbijo, se je začela i polemika mej praško „Politiko" ter dunajskim ■ „Fremdenblattom". Izpoznavši češke simpatije za Srbijo, je ta poslednji list, kateri je znani ( organ naše vnanje politike,  proglasil načelo, da naša monarhija nema izvrševati nikakšne narodnostne vnanje politike, Češ, da bi avstro-ogerskim interesom ne bilo nič škodljivšega, j nego, ako bi se narodne borbe, vladajoče v j notranjej politiki, prenesle na polje vnanje politike, kajti — pravi omenjeni list — kar bi Slovanom bilo prav, ne godilo bi Magjarom, in kar bi se popustilo Nemcem, bi se ne moglo tudi Italijanom.
V načelu je to izvršeno vrlo dobro, samo če bi se dalo tudi res izvajati tako. Kamorkoli se Avstro-Ogerska obrne v svojej vnanjej politiki, nikjer se ne more ogniti, da bi ne storila kaj zalega katerej svojih mnogih narodno-stij, in dokler bodo grmele iz neslovanskega tabora pretnje nasproti katerej koli slovanskej državi, vselej se bode našel kakšen Rieger, kuteri bode vstal in jo branil tako gotovo,
san njegov naslov, pogledam torej in berem gfondamenta giardini". Dobri moj Baedeker puičil me je takoj, kje imam ta del mesta iskati, dakle se napotim po širokej, lepej „Riva degli Schiavoni" — zopet grenak spomin, kajti ona ima svoje ime po Slovanih, Dalmatineih, kateri so kot vojni ujetniki pri zabijanji kolov in nasipanji tega obrežja pomagati prisiljeni bili — ter po umazanej „Strada nuova dei Giardini" na skrajni del Benedek, — v javni Vit. Prišedši tja, zanimalo me je pač to, ker sem vrt našel pokrit sč snegom in ledom, tiko, da bi bil naposled skoraj mislil, da sem prestavljen v ljubljansko zvezdo; a ulice in hišne številke, katero sem iskal, nij mi bilo nikakor mogoče izprašati.
Ko mi je naposled na dotično moje vpra-5 »nje stara ženica skušala dopovedati, da ona za dotično ulico ne ve, da si je uže G 7 let v Benetkah, obupal sem popolnoma, ter sem se
kakor bode Nerbst neprestano cenil višje zvezo z Rismarkom nego-li z Gorčakovim.
Zatorej naj bi državnikom avstro-ogerskim bila tudi v tem oziru svobodna Švica na vzgled. Zavzemša nevtralen položaj proti sosednjim državam ter popustivša vsako akcijo preko svojih mej, bi se tudi naša država krepila z notranjo slogo in s tem, da je pravična opravičenim terjatvam, posamnih narodov, kar bi sosedom našim mnogo bolj imponovalo, nego vsaka z muko pridobljena vojaška postava.
Dakle: v državi vladaj jednakost in ravnopravnost narodnostij, a proti sosedom stroga nevtralnost!
To je po našem prepričanji najzdravejša in najkoristnejša politika za državo, katera je sestavljena iz mnogih različnih narodnostij ter loži mej državami, imejočimi samo jedno narodnost! Zatorej naj bi naši državniki vselej imeli pred očmi v tem oziru vzorno urejeno Švico!
Politični razgled.
Motrtiiije ft «»*«»■«».
V Ljubljani 4. marca. t
V državnem zboru je 2. marca bila obravnava o odpravi legaliziranja. Razni juristi zdaj po listih napadajo načrt odsekov,  se ve da, ker zgubo mnogo zaslužka. Centralistom 1 pa ta načrt tudi zato nij všeč, ker določuje, ' da se novi zakon v vsakej kronovini vpelje še 1 le, ko to sklene dotični deželni zbor.   To bi 1 pa bilo zopet povečanje veljave deželnih zbo- 1 rov,  kar   pa  centralistom nigdar  nij   všeč. : Zdaj še ne vemo, kako je zbornica o tej stvari ! sklenila.
V Praiikeni semenišči se je pričelo 1 germanizovati. Običajno je bilo namreč tam, da so semeniščniki pred kosilom vselej čitali životopis kakega svetnika, a češki. Dne 24. februarja pa je prišel naenkrat ukaz, da se mora odšle čitati vse nemški. To je pa češke semeniščnike tako razgnjevilo, da so dejali, da rajše vsi izstopijo, nego da bi spol-novali ta ukaz; ker se je pa od zgoraj videlo, da misle semeniščniki res to storiti, predru-gačil se je famozni ukaz, vsi semeniščniki bodo odšle čitali te „legende" enkrat češki, enkrat nemški in po tem latinski. S tem so se češki semeniščniki zadovoljili, ki so se svojim postopanjem lepo pokazali svoje domoljubje.
Viitmf«* dri ive.
Do dne 2. t. m. se je posebno po nemških novinah trdilo, da bodo nihilisti porabili slavnost petindvajsetletnice vladarja ruskega carja za svoje rovanje; raznesla se je celo vest, da je v Peterburg prišla celo glasovita rovarka Vjera Sasuličeva. Ta vest je bila zlagana, a slavnost carjeva v Peterburgu se je izvršila čisto mirno.   Ruski car Aleksander je
~ _. . ~ i -   .    B .....______ - —i_
s pobitim srcem vrnil tja, od koder sem prišel, na „Piazzetto".
Videč tam dva mestna stražnika, vprašam ju po dotičnej ulici, a tudi ona sta morala biti „tujca v Izraelu", kajti nobeden mi nij vedel povedati kaj in kako, zategadelj sta me izročila prvemu gondolijerju, priporočajoč mi še. naj mu plačam za uro toliko, kolikor tarifa zahteva in ne več.
Gondolijer, ki je na policajevo vprašanje zatrjeval,  da za dotični  most in ulico jako dobro ve, začel je, ko sva prišla sredi velicega kanala — položivši desno  roko   na čelo — premišljevati, kam naj bi peljal in Rog si ga vedi, kod bi me bil vse vozil,  ko bi ne bil slučajno prišel nasproti nama drug gondolijer, . ki je na vprašanje mojega Harona odgovoril, ' naj kar pelje tja v prvi kanal na desno, od i tam na levo, potem zopet na  desno in ko
sprejel zjutraj ob 10. uri vso svojo rodbino, ki mu je prišla čestitat Čestitalo mu je nadalje rusko vojaštvo, plemstvo, prosti narod in zastopniki vseh tujih vlad; gospe, ki so mu čestitale, so imele vse narodno rusko nošnio. V cerkvi je bila zahvalna maša. Carju so od vseh delov ruske zemlje prihajale adrese, a po ulicah se je gnetla ves dan nebroina množica Ijudij, ki je navdušeno pozdravljala carja, ko se je popoludne car navlaSf- peljal v odprtpm vozu na sprehod. Zvečer je bilo celo mesto, črez dan z zastavami okrašeno, tako razsvitljeno, kakor še nigdar preje nij bilo. Ruski car je mnogo ujetnikov osvobodil.
Dne 3. t. m. se javlja iz Peterburga: Denes popoludne okolo dveh je neki mlad mož prav od blizu strelil na profa Tjoris-Tlcllkova, ko se je ta baš vračal domov od kneza Gor-čakovegn. Grof Melikov je prijel napastnikn, a ta mu uide. Neki deček, ki je vse videl, skočil je napastniku mej noge. tako, da je ta padel in so pa lehko ujeli. Grof Melikov nij bil zadet od krogle. Carjevič naslednik, carski princi in dostojanstveniki so grofa takoj obiskali.
Mrbwlil knez je ruskemu carju po telegrafskem poti čestital k njega petindvaisetlet-nici; dopoludne dne 2. t. m. je bila v Belgradu zahvalna maša in vojaška parada, zvečer pa so meščan je napravili ruskemu carju na čast bakljado in banket.
Tudi nemški cesar je ruskemu carju poslal pismo, v katerem mu čestita k slavnosti dne 2. t. m. V tem pismu pravi nemški cesar, da upa, da se prijateljska zveza mej njim in ruskim carjem do konca njiju življenja ne bode razrušila. Nadalje je bila v oziru na petin-dvajsetletnico vladanja "ruskega carja v Berlinu zahvalna maša, katerej je prisostoval ves cesarski dvor in drugi državni dostojanstveniki.
Nemški „rajhstag" je vojaško predlogo izročil posebnej komisiji, sestoječej iz 21 udov.
Vraticoftkl senat je sprejel znanega Ferrvjevega zakonovega učnega načrta šest členov; jutri pride na vrsto posvetovanja glasoviti člen VII., ki prepoveduje podučevanje otrok vsem nepooblaščenim kongregacijam.
Dne 3. t. m. se javlja iz Hrusolla: Sinoči, ko se je kraljica peljala iz gledišča, je nekdo vrgel proti vozu kraljice petardo, ki je razpočila. Preiskava se je pričela. — Tedaj zopet napad?
Iz Carigrada prihaja vest, da je oni ruski kapetan Komarov. . na katerega je neki napastnik javno na ulici streljal, za dobljeno rano umrl.
Dopisi.
Iz Ptuja 1. marca. (Izv. dop.j Zopet smo doživeli prijazen večer, kajti radovali smo se „svoji mej svojimi". Mi tu smo se zabavali in sč svojo zabavo vršili blag namen, hoteči po svojih močeh olajšati bedo bratom tam blizu morja — Istranom. — Krasna narodna zabava
naposled zavije na levo, ter pusti za soboj tri mostove, naj ostane pri drugem.
To pojašnjenje je bilo, kakor vidite, takšno, da nij bilo moči zaiti, — in res, za dobre pol ure sva stala pri mostu, kjer je bilo zapisano „fondnmenta Gerardini". — In zavoljo tega malega razločka,   moral sem toliko prehoditi!
Tem bolje me je pa razveselilo, ko sem se sešel se svojim starim vrhniškim prijateljem. Ne mislite sflcer, gospa! da sem na Vrhniki študiral deseto šolo; kajti, ako bi ista še bila, morala bi, kolikor jaz Vrhniko poznam, biti urejena čisto v narodnem duhu, kar bi pa nase nam tako prijazno ministerstvo, se veda, ne moglo dopustiti. A nekdanjo deseto, šolo nadomestuje sedaj na Vrhniki znana prijaznost, dobrosrčnost in domoljubnost tržanov, mej katerimi nekoliko dnij se mudeč, imel sem priliko, izpoznati prijatelja Ogrina, kateri, kakor sem prepričan, ne bode zatajil vrhniške