St. 187 MMm puten v gtmitol Ruti turati cn liirtfl
rzvrrn<?t pondcljek, vsak dan AsiJi.rgH Si 1', I- na Istropje Dopisi pisma sc ue sprejemajo, rofcop'-si Prof. F. Perle. — Lastnik tiskarna Ei 7 rata t.- mese L 7.—, 3 mesece L 1 Za inuzrnistvo mesečno 5 lir već. —
To je enkrat odkrita
• t
|
6. afrgusta 1924,
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLIX
niStvo: ulica sv. FranSHSka uredništvu. Nefrankir*-— Odgovorni ur* Ji* - -	, . ^
Tisk tiskarne Edinost. Nar __-	el*«*
L 32.— in celo leto t. -'edništva in uprave št. 11-57.




številke v Trstu In okoHd po 90 cent — Oglas! se raftaajo « Brokesti cae kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent uaihifct, zahvale, poslanice ta vabila po L L—, oglasi denarnlb uvodu* mm po L 2. — Mali oglati po 30 cent beseda, najmanj pa L 1 — Ogta% naročnina ta reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, UHca Frančiška AsiSkega Štev. 20» L nadstropja. — Telefeo uredništva ta oprava 11
11-53*
Pod naslovom «Italtjanska šola na Krasu in asimilacija drugorodcev» je priobčil Tržačan Angelo Scocchi v milanski «Seri» članek, ki nas je — kljub vsemu, kar smo doživeli doslej — presenetil osupljivo. Najraje bi ta članek kar ponatisnili dobesedno. Ne moremo z ozirom na skromnost prostora, ki nam je na razpolago, in se moramo zato omejiti na glavne m najbolj kričeče-odkrite momente y dolgoveznih izvajanjih gospoda Scocchi-ja.
Pisec poje hvalo in slavo — Gentilejevi šolski reformi». O uspehih pouka po Gen-tileje vih metodah se je prepričal sam in osebno v mnogih šolah na Krasu. Italijanske učiteljice na Krasu so večinoma tržaška dekleta, ki so komaj dovršila normalne študije >. Od njih čujejo učenci prv© besede o italijanski domovini s prvimi vzleti napram luči civilizacije. Izpraševal je devetletne dečke tretjega razreda. Odgovarjali so mu pravilno italijanski in brez vsakih < eksotičnih ostrin». Deklamirajo pesmice, pevajo pesmi alpincev po napevih furlanskih narodnih pesmi. Zdelo se mu je, da se nahaja v dolinah Karnije. Te učiteljice da delajo «čudeže». Veselijo se teh uspehov tembolj, ker so učenci tretjega razreda v prejšnjih dveh razredih dobivali pouk v slovenskem jeziku. Pa tudi otročiči prvega razreda jih razumejo in odgovarjajo glasno.
Postojmo. da se nekoliko porazgovorimo z gospodom Angelom Scocchi! Priznavamo mu, da je spreten slikar, ki zna po svoji volji in za svoje namene slikati Patjomki-.tovc vasi m ki zna predočati stvari, ki jih
— ni! Tudi pošteni in vestni italijanski ki jih je naučna uprava poslala v
Lti.mii" un.iv«««. -------t
pedagoga Gentileja! Ko g. Scocchi pri-iduje, kako da ital. učiteljice delajo
aaše kraje in na naše šole, govorijo precej drugače o uspehih današnje šole v slovenskih krapji ;z učnimi metodami filozofa, a ne
povaduj
« čudeže*, kako da so si slovenski otroci v enem letu usvojili najpravilnejšo italijanščino, pripoveduje fabule! Saj potrebujejo dozoreli naši naobraženci dolgotrajnega učenja in vežbanja, predno morejo reči, da so si res usvojili italijanski jezik. Morda je res, da jo učiteljice z veliko muko in napornim ubijanjem v glavo priučile otrokom kako recitacijo ali pesmico za — parado ob gotovih prilikah. Da bi pa bilo to dokaz, da so si otroci usvojili itr.lijanski jezik' — kaj takega more trditi le krit Angelo Scocchi! Proti takemu barvanju črne stvari v svitlo govorijo slučaji — tudi takih je že bilo — ko so italijanski učitelji, ali učiteljice zapustili šolo, ker so obupali, videč popolno neuspešnost poučevanja slovenskih otrok v tujem jim jeziku. To dejstvo je dokaz, da otroci ne razumejo niti najprimitivnejših izrazov in pojmov. Šola s takimi <vuspehi», ki jih g. Scocchi sam označa kakor «čudeže», torej ne kakor sadove racijonalnega pouka, more pač ugajati ljudem, ki jim ni do tega, da bi ljudska šola vršila med našim slovanskim ljudstvom svojo glavno in veliko Aalogo: širjenja naobrazbe, potrebne v življenju, ki hočejo Ri^rveč — odkrito moramo povedati to —( da naj aaša šola ne vrši svoje .mloge!
Taki šoli morejo pritrjevati pač strastni politiki, nacijo-nalni šovinisti in fanatiki raznarodovanja naše šole in raznarodovanja našega ljudstva, nikoK pa ne pro-jvitljeni pedagogi, ki prisojajo ljudski šoli nalogo, da daje mladini znanje vsega onega, kar ji bo potrebno za življenje. Gospodu Angelu Scocchi je dovolj, da znajo otroci recitirati kako fletno pesnitev in prepevati kako pesnico. Nič pa ne pripoveduje, koliko so si otroci pridobili znanja v raznih glavnih predmetih ljudske šole, na pr. v čitanju, pisanju, računanju, in koliko resnične srčne vzgoje daja otrokom pouk v jeziku, ki ga ne razumejo in ki ga enostavno ne morejo razumeti!
Pri tem pa je g. Scocchi zagrešil nekaj, ičesar ne dela lojalen človek- Da bi v čim lepši luči pokazal svoje učiteljice in njih — čudeže, se je zatekel k denuncijaciji. Njegovo naglašanje. da še le iz ust tistih mladih tržaških učiteljic čujejo otroci prve besede o italijanski domovini, diši po namenu denuncijacije na škodo drugih, slovanskih učiteljev, poštenih, vestnih in požrtvovalno udanih svojemu poklicu. Vendar priznava potem, da ti učitelji kažejo «najboljšo voljo» za «priključitev k spremembi» ter da pridno obiskujejo počitniške tečaje za italijanski jezik! Tu je pač umestno vprašanje: čemu se potem takem na izpraznjena mesta imenujejo italijanske učiteljice, ki že radi nepoznavanja materinega jezika otrok ne morejo dosegati aaželjenih uspehov?! Kaj koristi, da gosp. Scocchi priznava našim učiteljem «najbolj-fto voljo^, ko pa rz njegovih izvajanj zveni '— nezaupanje napram njim!
Scocchi piše dalje:
«Po osmih letih italijanske šole — ko gazdobje vojaške službe v Lombardiji ali Pijem on hi, alj v kakem drugem mestu osrednje Italije, da mladim gorskim mladeničem vse še drugačno «kopel italijanstva
za preuredbo izpitov PodaljSanje roka a za vojno
RIM, 5. Davi ob 10. se je začela seja ministrskega sveta pod predsedstvom on. Mussolinija. Navzočni so biK ministri Fe-derzoni, Di Scalea, Oviglio, Di Giorgio, Thaon di Revel, Casati, Sarocchi in Csano. Manjkala sta ministra De Štefani in Nava. Seje sta se udeležila, tudi državna podtajnika za finance in za poljedelstvo. On. Peglion, drž, podtajnik za poljedelstvo, je najprej poročal o stanju letine z ozirom na notranjo produkcijo žita in na uvoz iz inozemstva. O tej zadevi je sledila daljša razprava, ki se bo še nadaljevala na jutrišnji seji, nakar se bodo sprejeli primerni predlogi Minister za šolstvo je nato poročal o svojem načrtu za preuredbo izpitov na srednjih šolah, katere podlaga bi bila razlika med glavnimi in stranskimi predmeti, tako da bi bil učenec šele tedaj primoran ponoviti razred, ako bi dobil v več kot dveh glavnih predmetih nezadosten red. Ti glavni predmeti bi bili potem različni na raznih vrstah srednje šole.
Odobreni so biii predlogi raznih ministrov, ki se tičejo tekoče uprave, med temi posebno ustanovitev porotnega sodišča v Speziji in odlok-zakon za izvršbo razsodb reških sodišč v drugih pokrajinah kralje-vine. Sprejeta je bila tudi uredba za visoko šolo za učitelje kot dodatek k splošni reformi univerz. Na predlog šolskega ministra je bilo odobreno znižanje občinskega prispevka za vzdrževanje učiteljišča v Poreču.
Minister za javna dela je nato predlagal podaljšanje roka za predložitev prošenj za obnove in vojno odškodnino do 31. de-
^	---.	-------,—-----, cembra 1924. Tudi ta predlog je ministrski
Jezikovnega m duhovnega — se bo narav- Svet sprejel.
Um potom razvijal proces asimilacije tudi| Sprejete so bile še nekatere spremembe
nostjo. Kak jezik razlikuje še potomce Longobardov, Normanov in Grkov? Znaki lobanje raznih plemen, ki kažejo posebno pokoljenje človeka, zanimajo le še znanstvenike, ne vzbujajo pa niti sence radovednosti javnosti, ki ostaja povsem brezbrižna. Da je Slovanom in Nemcem tostran Alp usojena ista funkcija TSeh drugih ljudstev, ki so v minulih stoletjih množila italijansko narodnost, to je tako jasna stvar, da jo priznava vsak trezen opaufva^ lec. Pripoznavajo jo naobrazeni in bistrovidni dnigorodci, kakor na pr. don VirgjUj Šček, poslanec slovanske ljudska stranka v predzadnjem zasedanju na Mositecitono, V prijaznem razgovoru je priznal, da se proti zakonu narave, ki je tako na dlani, mora izjaloviti vsaka človeška sila, ki bi se hotela upirati. Naglašal je upravičeno* da bo asimilacija slovanske manjSine po* sledica necdklcnljivega procesa usode ter je odklanjal rabo krivičnih sredstev, kakor so nasilje in korupcija, da b| se zaustavila gibanje, ki se vrši naravno. Nasilje Izziva reakcijo in seje mržnjo, korupcija kvari duha prebivalstva in skruni čustva poštenosti in moralno vzvišenost. Nova generacija raste razumevajoč in govoreč italijanski jezik poleg slovenskega narečja na Krasu in ob zgornji Soči in hrvatskih narečij v Istri.»
Na to prorokuje Angelo Scocchi, da se asimilacija izvrši v času malo generacij, ko se prebivalstvo tudi jezikovno stopi z italijanskim narodom. Edinstvo Italije zahteva neodklonljivo, da se razširi na vse elemente življenja: duSevne, politične in — naravno — tudi jezikovne. Zemljepisna enotnost zahteva kot logično posledico edinstvo vseh oblik državnega sožitja. «Ko bo — piše dalje — pod utinlri te spontane ujedinjevalne šle dovršeno to etnično zlitje, se razpršijo tudi tiste rahle sence, ki morejo za sedaj zatemnjevati jasnost obzorja med nar octi ob meii, ki hočejo posegati na ozemlje drugih. Rim je romanizira 1 en cel svet in je preko raznih jezikov, razraščenih ob latinskem deblu, tudi po padu cesarstva mogel razsvetliti s svojo lučjo pol novega kontinenta* Sorazmerno bo funkcija asimilacije nekaj stotin tisočev drugorodcev pojav kaj skromnih pvoporcij. Vendar zadobiva za našo generacijo lice ene prosledic narodnega preporoda in posebno tudi zadnje velike vojne — zadobiva veljavo, vredno uvaževanja in tudi radostnega zadoščenja.*
Za danes ugotavljamo le dejstva: a) da ni še nikdo 9 tako cinično odkritostjo napovedoval, da narodnim manjšinam v Italiji je usojena neogibna narodna smrt; b) da nismo iz ust nobenega politika kake kateresibodi druge države čuli še take besede brez vsakega srčnega čustvovanja in brez vsakega razumevanja duha sodobnosti; c) da Angelo Scocchi škoduje imenu svojega naroda in svoje države, vzbujajoč v svetu domnevo, kakor da je za nje veličino in varnost potrebno tako nekulturno dušenje lastnih državljanov druge narodnosti; d) da je to sliko šovinistične razpelje nosti in nerazsodnosti razgrnil tako list, kakor je milanska «Ser&»; ki
delegatov iz časnikar-
resen
slednjič e), da je Angelo Scocchi, kot prvak tukajšnjih republikancev, tabo žalostno zatajil program in ideje narodne strpljivosti, ki je temeljnji nauk pacifističnega
repub likanst va.
Ministrski svet
srednjih itev prošenj
RIM, 5. Novinarji Paoloni, Castelli, Pe-lizzari, Norsa, Abbo, Della Pina in Croci, člani italijanskega časnikarskega udruženja in rimskega odseka it. novinarskega ■andikata. so podali svojo ostavko kot delegati in i—lopnilM časnikarskega udruženja.
Omenjeni novinarji so poslali generalu Bencivenga pismo, v katerem zatrjujejo, da so se	k temu koraku ne toliko
radi posledic referenduma glede sodelovanja delegata novinarskega udruženja pri komisiji za tisk, kajti njihovo politično stališče gleda Tnlf"*" o tisku je bilo jasno že nza splošnega sveta novinarskega udruženja, pač pa v prvi vrsti raidi brez-obširne vsebina dnevnega reda, ki ga je objavil general Bencivvoge.
Krvav spopad med rebnbfikanci in fašisti
RIM, 5. V mestecu Genzano, katerega prebivalci so večinoma republikanskega mišljenja, je prišlo preteklo noč do hudega pouličnega spopada med nekaterimi meščani in skupino fašistov. Okoli polnoči je desetorica fašistov, prepevajoč svoje himne, korakala po raznih ulicah. Na trgu Principe di Napoli so fašisti naleteli na skupino republikancev, s katerimi so se pričeli pričkati. V kratkem je nastal hud pretep in nenadoma je počil strel iz revolverja; krogla je zadela v glavo republikanca Salvatorja Puttaroni, ki se je zgrudil na tla smrtno ranjen ter kmalu potem izdihnil. Na Rce mesta so prihiteli orožniki, a fašisti so medtem zbežali; vendar pa jih je bUo pozneje več aretiranih. Danes zjutraj so delavci v znak protesta pričeti stavkati. Iz Rima so bila odposlana oja-čenja.
Izvrševanje tflu^nn o tisku
MILAN, 5. Milanski prefekt je ukazal zapleniti 17. Kevilko tednika «L'avanguar-dia», ki je ▼ eiojih člankih objavil besede, ki bi zamogle kršiti javni red.
RIM, 5. Tukajšnji prefekt je po zaslišanju posvetovalne komisije za tisk s včerajšnjim dekretom posvaril odgovornega urednika Usta «L'alba repubblicana». Rečeni list je baje hujskal k uporu, zasra-morval državne ustanove ter podžigal sovraštvo med raznimi soetjalnimi stanovi.
Ms* priprave za zasedanje nor. shapKlne
Delovanje ministrskega sveta - Radić na pragu domovine
BEOGRAD, S. (Izv.) Sinoćnja plenarna seja vlade je trajala od 17.-20. ure. Po seji je bilo izdano sledeče uradno poročilo:
Ministrski svet je na svoji plenarni seji sklenil med diugnii tudi to, aa se podeli za svečanosti v Pe<S (ustoličenje patrijarha) 100.000 dki. Vlada bo podpirala tudi Meštrovićevo razstavo v Ameriki. Notranji minister Petrovič je poročal o svojem ministrstvu in o sahrani igralnice na Bledu. Prometni minister Sušnik je izjavil, da ni zadovoljen s »laii|rm svojega ministrstva,
v sestavil teh neznatnih manjšiz^, kakor se vrši s Francozi v dolini Aostski, AJbanci v jui^ni Italiji in kakor se je zgodilo z raznimi ljudstvi, ki so se pred in po poananskem edinstvu nastanila v Italiji in to se polagoma zlila z italijansko narod-
z ozirom na razsodišča za reševanje sporov, nastalih iz delovne pogodbe, nakar se je ministrski svet ob 13.15 razšel. Prihodnja seja bo jutri ob 10.
nakar je	minister podai poročilo o
svoji avdijenci pri kralju na Bledu. Finančni minister Spaho je odredil, da se takoj izplača mesečna plača onim uradnikom, ki niso še prejeli plače.
BEOGRAD, S (Izv.) Današnja seja vlade je trajala od 9.-11. ure. Ha tej seji je vlada odobrila 10 miKfonako podporo za poplav-Ijence, nakar sta podala svoje referate še ministra Kidovec m Voja Mnrinkovič.
BEOGRAD, 5. (Izv.) Priprave za prvo sejo nax. skupidne so v polnem teku. Pred posameznimi khfbi čaka veBko ljudi na državne službe. Davidovič in Jovano-vič sta se sporazumela o delu v skupščini. Ministrski predsednik je izdal potrebne varnostne odredbe za slučaj incidentov na seji parlamenta, kateri bo prisostvovalo tudi 70 inozemskih novinarjev.
Radićevci v Beogradu
BEOGRAD, 5. (Izv.) Stjepan Radič je prispel v Budimpešto in se bo povrnil v Zagreb nepričakovano, kakor je odšel. Vlada je dovolila potni list Radiću za po-vratek v domovino.
Danes je prišlo v Beograd 40 poslancev hrvatske republikanske seljačke stranke. Zvečer jih je sledilo Še 20. Vsi poslanci HRSS, katerih je 63, bodo prisostvovali seji parlamenta. Radićevi poslanci so izjavili, da bodo kompaktno podpirali vlado, ker jo smatrajo za svojo. Danes popoldne je priseglo Še zadnjih 5 radičevcev,
Jugoslavija in češka
PRAGA, 5. Kakor se uradno poroča, je jugoslovenski poslanik Nešić po nalogu novega zunanjega ministra obiskal čeho-slovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, da mu sporoči, da osebna sprememba v vodstvu jugoslovenskega zunanjega ministrstva ne more značiti nikake spremembe v razmerju med kraljevino SHS in čeho-slovaško republiko. Poslanik je poudarjal, da bo novi zunanji minister razmerje Jugoslavije do Čeboslovaške, če je to mogoče, še bolj poglobil in ojačil. Dr. Beneš je poslanika naprosi, da sporoči jugoslovenskemu zunanjemu ministru popolnoma enake misli čeboslovaške.
PRAGA, 5. Kakor poroča «Prager Presse* se bo na predlog zunanjega ministra dr. Beneša vršil še v mesecu avgustu sestanek med njim in novim jugoslo venskim ministrom dr, Marmkovićem.	i
Mednarodni rudarski kongres
PRAGA, 5. Včeraj se je v Pragi sestal 27. mednarodni rudarski kongres, ki bo zasedal do 19. avgusta. Največ delegatov je iz Anglije, Amerike, Francije. Nemčija je odposlala dva delegata. Zastopane so tudi Jugoslavija, Belgija, Čehoslovaška, Avstrija in Rumunija. Na predlog nemških delegatov je bil soglasno izvoljen za predsednika kongresa Herbert Smith, predsednik angleške federacije rudarjev, ki je obenem tudi predsednik mednarodne zveze rudarjev. Dopcddne je imel tajnik amsterdamske centrale strokovnih organizacij Braun v imenu 20 milijonov delavcev, ki so organizirani v centrali, pozdravni govor, v katerem je govoril tudi o svetovnih problemih.
Heiiifka deleiaclja v Londonu
Konferenca se bo zaključila še ta teden
PARIZ, 5. «Agence Havas» javlja * iz Londona: MacDonald, Herriot, Theunis, Hymans, De Štefani in ameriški poslanik v Londonu Kellog so včeraj popoldne določili postopanje pri razpravah drugega dela konference. Nemški delegati, ki dospejo danes v London, bodo povabljeni, naj se udeleže plenarne seje, ki se prične opoldne. Na tej seji se jim bo izročil protokol o sklepih zaveznikov glede izvršitve Dawesovega načrta. V spisu, ki se še izdeluje, bodo navedeni vsi oni od konference že sprejeti sklepi konference, ki imajo za predpogoj sporazum Nemčije, bodisi neposredno z zavezniki, bodisi z reparacij-sko komisijo. Sporazumeli so se, da se bodo na seji v pozdrav izmenjale le kratke besede, ki jih zahteva vljudnost, nato pa Nemcem izročil omenjeni dokument in se določil termin prihodnje seje, h kateri se bodo zopet povabili nemški zastopniki, da predložijo svoje protiizjave.
Na dopoldanskem sestanku je MacDonald v popolnem sporazumu s Herriot o m izrecno povdaril svoj namen, da se naj dela konference končajo še v tem tednu; MacDonald je odločen podvzeti vse potrebno, da se bodo razprave nemških delegatov in zaveznikov vršile brez prekrnjenja. Konferenca bo imela dnevno dve ali, ako bo to potrebno, do tri plenarne seje.
LONDON, 5. Na vprašanje Lloyd Ge-orgea v spodnji zbornici je odgovoril MacDonald, da more z veseljem sporočiti, da se je v soboto med zavezniki dosegel sporazum v gotovih točkah. Dokumenti, ki vsebujejo ta odgovor, so bili že objavljeni. Sporazumeli so se, da bo v svrho ugotovitve kake neizpolnitve od strani Nemčije vstopil v reparacijsko komisijo ameriški državljan. Nameravano je, skleniti skupno tri dogovore: 1. Med Nemčijo in reparacijsko komisijo, 2. med zavezniškimi vladami in nemško vlado in 3. med zavezniškimi vladami.
Francoske skrbi pred pogajanji z Nemci
PARIZ, 5. V političnih krogih vlada nekaka rezerviranost glede predmeta razprav z nemško delegacijo na londonski konferenci. Nemalo skrbi je tudi povzročilo pisanje nemških listov v zadnjih dneh.
Možno je — tako se zatrjuje v tukajšnjih vladnih krogih —, da bo taktika Nemcev obstojala osobito v tem, da bodo zahtevali zase novih ugodnosti kot posledico za dejstvo, da je bil Dawesov načrt spremenjen. V tem slučaju imajo zavezniki dolžnost, da prepričajo Nemce, da so spremembe na Dawesovem načrtu, ki so bile sprejete v Londonu, znatno omilile dolžnosti, ki so dosedaj slonele na ramenih Nemčije, in da nimajo druge možnosti, kot se odločiti ali za te nove ponudbe ali pa za versail lesko pogodbo.
Herriot proti razpravljanju o odgovornosti za vojno
PARIZ, 5. »Agencija Havas» poroča iz Londona, da je francoski ministrski predsednik Herriot na današnji seji delegacij-skih načelnikov izjavil, da ne bo dovolil nikake razprave o vprašanju odgovornosti za vojno.	_
Pred koncem diktature no Španskem
De Rivera naznanja nastop ustavne vlade
PARIZ, 5. General Primo De Rivera je v svojem govoru v nautičnem krožku v Ferrolu naznanil, da bo v najkrajšem času odstopil direktorij, na katerega mesto bo stopila ustavna vlada.
Prihod novega grškega poslanika v Moskvo
MOSKVA, 5. Včeraj je dospel grški poslanik Mauroudis.
Pismo iz Jugoslavije
Ljubljana, dne 4. avgusta 1924.
V svojem zadnjem pismu sem dejal, da bo seja glavnega odbora radikalne stranke skoraj gotovo končala s kompromisom. Moja napoved se je v celoti uresničila, ker je radikalom slej ko prej edinstvo stranke prvo. Mesto predlagane resolucije {redakcijskega odborja, ki je izrecno povdarjala Pašičevo stališče, je bila sprejeta resolucija, ki je sicer v polnem obsegu varovala avtoriteto Paiiča, ki pa se je tudi izognila vsaki neugodni sodbi o Jova-novićevem stališu. Reči se sme, da je radikalni odbor popolnoma osvojil Jovaničevo tezo, da je treba najti podlago za sporazum s Hrvati in da je treba zato prekiniti oake stike s samostojnimi demokrati, da pa je bil na drugi
je odločitev o bodoči taktiki radikaln* strani ke prepustil glavnemu odboru in ne poslani akemu klubu, ki je končno gotovo najbolj mej rodajen za presojo parlamentarne situacijsj Kajti v glavnem odboru so ljudje, ki niso po« slanci, ki pa hi poslanci hoteli postati, kar pa je izvršljivo le če so nove volitve. Naravno^ da je bil zato glavni odbor za takojinje voH lrtve. V poslanskem klubu pa so strankarjlj ki so že poslanci, ki nimajo vzroka za to, cuf bi hrepeneli po novih volitvah. Narobe bi smel marsikdo od njih pričakovati, da se v nova skupščino ne vrne več. Zakaj bi se torej po^ slanski klub ogreval za nove volitve. Ne re^ čem, da bi to bil glavni argument, ki je dolo-j čeval stališče glavnega odbora in pa poslani skega kluba, toda podzavestno je bil ta argument na vsak način močan.
Odločujoča pa je bila končno tudi vera radikalnega glavnega odbora, da brez radikal^ nega kluba ni nobenega izhoda iz situacije; Zato je pustil klub Pašiču odprte roke na vso strani in mu dal samo omejitev, ki jo je Pašić sam zahteval, da je klub za volitve.
Toda ta vera radikalnega kluba je bila nan pačna_ zakaj iz situacije je bila mogoča rešitev tudi brez radikalov. Ko je Pašić kralju poročal o rezultatu seje glavnega odbora radikalne stranke in pri tem zahteval za sebe volilni mandat, mu je kralj zahtevo odbil in pozval k sebi predsednika skupščine *Jovanoviča in predsednika radikalnega kluba Marka Gjuri-' Čića, da zasliši njihovo irnenie. In oba sta izjavila, da bi kot radikala sicer svetovala kralju, da poveri Pašiču sestavo volilne vlade, da pa svetujeta kralju, da iz državnih ozirov poskusi z vlado opozicionalnega bloka. Kot pravi ustavni vladar se je kralj temu svetu pokoril in pozval k sebi Davidovića, da mu ta pove program opozicionalnega bloka. Davido-1 vičeva izvajanja so bila sprejemljiva in kralj je poveril Davidoviću sestavo poslovne vlade. Takoj je sestavil Davidovič Ksto svojega ka« bineta, ki jo je kralj še isti dan odobril.
Vlada opozicionalnega bloka je bila s tem dejstvo. V Beogradu je izzvala nova vlada splošno presenečenje. Če izvzamemo strankarske kroge, ki so seveda presojevali novo si-' tuacijo le iz strankarskih vidikov, potem se je splošno povdarjala samo ta napaka nove vlade, da je preveč odvisna od radičevcev, ki so v vsakem oziru nezanesljivi in po Radiće-vem vstopu v komunistično mternacionaio tudi z državnega stališča nezaželjcni. Vsem pai bi nova vlada prav zelo ugajala, če bi mesta radičevcev zavzeli radikali Jovanovioeve smeri. Zlasti odkrito se je v tem zmislu izjavit Trgovinski Glasnik, ki v beograjski javnosti nekaj pomeni.
Med slovenskimi naprednimi krogi pa je najbolj plašila navzočnost klerikalcev v vladi. Da, le premnogi so novo vlado presojali le s tega stališča. To je seveda pogrešeno. Zakaj vedno je treba biti objektiven in počakati na dejanja, ki edino omogočajo pravilno sodbo. Z nacionalnega stališča pa je vendarle mogoče zabeležiti takoj en plus, ta namreč, da je sedaj vsaj v Sloveniji konec ogabne protidržavne rn pro-tisrbske gonje. Enako pa mora vsak patriot pozdraviti tudi to dejstvo, da je opozicionalni blok pokopal revizionistično geslo Ln da smo s tem rešeni najbolj nevarnega —- ustavnega boja.
Nova vlada polaga težišč« svojega dela v notranji ureditvi države. Predvsem pa hoče odpraviti korupcijo. V koliko se ji to posreči, ni mogoče zaenkrat reči, ker v novi vladi manjka energičnih mož in v njej je preveč novih ljudi. To čuti vlada menda tudi sama in zato se govori o imenovanju vse polno novih državnih podtajnikov, ki naj bi pomagali novim ministrom. Dvomim, če bo nova vladna koalicija res v tem številu imenovala nove podtajnike, kakor napoveduje opozicija, ker bi si s tem preveč poslabšala položaj. Est modus m rebus velja tudi za taka imenovanja in bilai bi že precejšnja nerodnost, £e bi nova vlada takoj v prvih dneh pozabila ta rek.
Sedanja opozicija napoveduje, da je življenje nove vlade le kratko in da v skupščini aploh nima večine. Zdi se mi, da je to govorenje bolj pobožna želja, ko pa resnično prepričanje. Nedeljske seje glavnih odborov vseh strank «0 dokazale in danes je gotovo, da bodo Nemci, džemietovci, zemljoradniki in radi« čevoi vsaj v prvem času podpirali vlado in če že ne iz drugega vzroka, pa vsaj zato, da ne dobe vlado radikali skupno s Pribičevičem,! proti kateremu jc posebno huda jeza.
Sicer pa pride skoro odločitev. V sredo se sestane skupščina in tedaj se bo videlo, koliko poslancev je za sedanjo vlado. Mislim, da je skoraj gotovo, da bo prva seja za vlado ugodna. To bi dokazovalo tudi to, da so radikali že sklenili, da bodo v začetku mirni in da ne bodo motili dela skupščine. Takoj po prečita-nju vladne deklaracije se bo skupščina odgodila. Nepravilno je zaradi odgoditve skupščine delati vladi kake očitke, zakaj jasno je, da mora vlada nove zakonske načrte pripraviti in da ne more kar slepo sprejeti zakonske načrte, ki jih ie izdelala prejšnja vlada. Glede invalidskega zakona bi to še nekako šlo, popolnoma nemogoče pa je to pri zakonskem načrtu o kmetskih kreditih, ki naj pride kot drugi v razpravo, ker je tozadevni načrt prejšnje vlade zelo poprave potreben, če naj bo zakon kmetskemu prebivalstvu v resnici v po« moč.
Program nove vlade je lep, skoraj prelep. Čisto jasno je, da je še za dolgo dobo let nciz-vršljiv. Kajti vse nove ustanove je mogoče izvršiti le z denarjem. Tega pa je zopet mo* goče dobiti le z davki. Da bi pa nova vlada naredila ta harakiri, da bi razpisala nove davke, pa res ni pričakovati. Sicer pa je popolnoma zadosti, če izpolni nova vlada le del svojega programa in da pomiri duhove, da poj-demo v nove volitve v znaku zdrave kritike gospodarskega dela in ne v znaku plemenskega hujskaštva, kakor dosedaj.
S tem pridemo do stvarnega boja in stvarne volilne kampanje, ki je predpogoj konsolida« cije ljudskega mišljenja. Šele z njo pa se pričenja konsolidacija države. Kajti spodaj so korenine države in če te ne črpajo svoje hrane v zdravih virih, mora tudi ponehati vse drevo;
napredovati država. Iz teh vidikov sedanji položaj in sem zopet enkrat
ne more presojam
strani glede takojšnjih volitev čbto na strani' zadovolien. da sem med optimisti. Se bo treba -	-	premagati marsakako strmino, ali jaz vcrineni
Paiiča, katerem« j« tudi izrecno izrekel svoj« zaupanje.
Bila i« aoretna taktična notesa Pašić a. da
trdno, da začenjamo vstajati!
O. P.
DNEVNE VESTI
b žislM naSejo naroda 3 Istri
V svojem petkovem opoldanskem izdanju je prinesel «Piccolo» vest, da so nekateri «slavo-comunisti iscritti «alla Ornina di Lubiana* izvršili vandalizam nad fašijom v Premanturi fpri Puli) s tem, da so raztrgali sKke kralja, Jkraijice m Mussolini ja ter da so bile radi tega »aprte tri osebe i2 Premanture in odvedene v pulske zapore.
Na podlagi zaprošenih in dobljenih informacij od zanesljive strani je bilo na stvari to-le:
Iz tržaškega življenja
Morski volk ▼ traaiki lakL Včeraj predpol-dae je mottvo paraika «Santorio», ki je plul iz Kopra proti Trstu, zapazilo pri rti£u Punta Sottile, kakih 500 metrov od obrežja, velikega morskega volka najnevarnejše vrste, ki je bil nad 7 metrcrv dolg. Kapitan je obvestil o zadevi tukajšnji pristaniški kapitanat.
Ker je bilo letos že opetovano opaziti morske volkove v tržaškem zalivu, se priporoča kopajočim največjo previdnost pri kopaniu,
V četrtek je prišel iz Pule v Premanturo posebno pa naj se ne oddaljujejo predaleč od Icami^on miHce in orožnikov, ki so aretirali Jo- 1 brega.
priCei z izplačevanjem predujmov na vojno od- preiskovalna oblast d ose d m o celi zadevi naj "•dnino. NfcdaJje f« od*. Caprasa tudi sproti! " " zelo važno vpraiuje končne kolaudacije zgradb od sisani finančne oblasti. Vojnemu po-
škodovaacu namreč, ki dobi izplačano vojno odškodnino v obligacijah, preostane po zamenjavi obligacij in po odbitku obresti, odstotkov in stroškov v resnici le kakih 65 z državo pogojene svote. Zatorej je bilo krivično zahtevati od poškodovanca, da izkaže izvršeno delo za celo nominalno svoto konkordata, ko pa jo v resnici prejel v denarju mnogo manj. Zal
strožje molči.
Odvetnik Bassi, ki je prišel po končani vojni iz starih pokrajin v Gorico, kjer je pričel izvrševati odvetniški poklic, je dobro znan tudi
našemu slovenskemu ljudstvu, ki se fe v veifc kem šieviln zatekalo v njegovo pisarno, fcla«t| v vojno odškodninskih zadevah. Marsikomu o<J teh bo od-vet-nik Bassi ostal v prav dobivj^ spominu.
da odv.- Caprata nič ne omenja v svojem mu, če je t»di v tem vprašanju dosegel uspeh.
sipa Ivcšo, Maksa Mihoviloviča in Josipa Jurašina. Odvedli so jih v kasarno ter izpraše-vali, ali jim je kaj znano, da so bile slike v fr.šju raztrgane. To so bile za nje prve vesti. Vendar so jih okovali in jih tako odvedli v
Pulo v zapor. V zaporu so bili do pondeljka. Brez nikake sodne preiskave so aretirance v petek — izpustili!
Vsa vas je bila uverjena o nedolžnosti te trojicc. ker so vedeli, da ni nikdo v Premanturi tako neumen, da bi v teh časih šel v fašjo trgat slike. Isti premanturski orožniki so konstatirali, da je sedež fašja vedno širom odprt, da more vedno vsakdo notri. Ni bilo torej nobenega dokaza, da bi bila imenovana trojica aretirancev utegnila to storiti. Iveša je bil do-eedaj v službi v Ljubljani, a sedaj se nahaja brezposeln pri svojih stariših; Jurašin je tudi doma brez dela, naiven in nedolžen mladenič, ki se ni nikdar v nič vmešaval, Maksa Mi-boviloviča poznamo v Puli dobro, da je vse drugo, nego «slavo-comunistaNjegovo politično delovanje se giblje okoli sodov. Ima edino to smolo, da se v njegovi krčmi zbirajo vsi na Si ljudje. To je bil menda tudi edini vzrok sa vso t« komedijo: kaznovati Maksa, mu odvseti krčmo teT s tem prisiliti naše ljudi, da bodo zahajali v druge krčme! Samo Maksa pa vendar niso mogli aretirati, ker vedo, da je on že pred vojno držal z italijansko stranko pa je zato moraj Iveša, kot odkrit Jugoslo-reti, pasti v to mahmaerjo. Tres faciunt colle-gium: pa so zaprli tudi naivnega Ivešo.
Na ta način so hoteli neki domaČi podleži podčrtati svojo patriotsko budnost, toda sod-nija jim ni nasedla. Nasedel >e pa naš *Picco-lo», ki je — ne da bi ime! kako podlago za to — trdil, da so ona trojica Slovani, komunisti in — orjunaši! To mora silno učinkovati — si
mislil Piccolo*. Tak način politične borbe ■je brezvesten.
Spsf&vonje natega IczIMb zuMevamu!
V svojem pismu, ki smo je objavili v nedeljskem izdanju, se je tvrdka Fratelli Finzi zapletla v kričeče neskladnosti. Najprej pojasnjuje, da so trgovski odnošaji tvrdke z Jugoslavijo poverjeni podružni tvrdki na Reki, do-čim tržaška tvrdka vzdržuje odnošaje «z drugimi državami* in zato da dopisuje samo v •omenjenih treh jezikih« (laščini, nemščini in francoščini). Takoj na to in v isti sapi pa priznava, da je ona že stoletja v stikih s kraškimi, torej slovenskimi odjemalci v tej državi! Na nje izgovor, da je v občevanju s temi poslednjimi vedno rabila italijanščino, «ne da bi bila s tem izzvala nevolje in tem manj sovraštva,« opozarjamo ne le tvrdko Fratelli Finzi, ampak trgovatvo v našem mestu sploh na izrek slavnega nemškega pravoslovca Iheringa, da tudi tisoč let krivice ne ustvarja niti trenutka pra-vLceJ Dopisi s tako vsebino in tako zahtevo, kakor ga je pisala tvrdka Fratelli Finzi onemu slovenskemu trgovcu, pomenijo krivico in tudi Žaljenje pravic jezika našega avtohtonega naroda v tej pokrajinil Ce se je ta krivica dogajal« v minulosti, ni s tem nikakor rečeno, da 8e bo smela in mogla tudi v bodočnosti za vse čase! Tvrdka Fratelli Finzi ne ve morda, dejstvo p« da se ljudstva razvijajo m da polagoma prehajajo do zavesti o svoji pravici o svojem dostojanstvu. Ta zavest se je začela oživljati Uidi med našim narodom. Sicer res počasi vsled nj*igove žalostne zgodovine, ali — ven-dartO tem naj se drugorodni svet ne udaja
cfcsktro iluzijam!
Z ozirtm: na izgovor, da so trgovski oanosaii z Jwgo«laviio poverjeni podružni tvrdki na Reki. ki da dopisuje v jeziku te države, ugo-tsvKamo. da je podružna tvrdka na Keki v tr-gcvsHfe stfkih tudi t Ifcdmi v uasi poto-ajuu ter da Pm docismje v našem jeziku! Ce bi pa alovenski trgovci začeli iz tega dejstva izvajati posledice ir stopati v zveze s podružno tvrdko ca Reki, bi bila tržaška tvrdka užaljena, bi se bodovala na nas in bi nam podtikala hujska-
nie fe bojkoiaži!	, .
Ne. gospoda! Tvrdki Fratelli Fmz. m vsemu trgovskemu svetu v Trstu bodi slovesno povedano. da mi nočemo nikakor posegati v njih jezikovne pravice na trgovskem občevanju.
le oišeio svoja naročila v italijanskem jeziku« Kar zahtevamo, je le, da priznavajo tako pravico tudi slovenskemu trgovcu, da izvršujejo svoja slovenska naročila m da mu na slovenska pisma v njegovem m svojem in teresu odgovarjajo v tem jeziku! i o je t
tudi obramba gospodarstva naših trgovcev m
na^efia ljudstva sploh Istotako je daleč od nas vsaka misel na kako konkurenčno gonfo pro i tržaškemu trgovstvu. Ce b, hotel to, bi bili nespametneži. Saj \e tudi v ^odarskem interesu vsega našega ljudstva v te, pokrajini, fe trgovina Trsta procvita m da pride do cim refijega razmaha Zahtevamo edino to: naj spo-
1- utejo tudi naše jezik!
Ce je to mogoče na Reki in celo v oddalje-nrm Milanu, kakor smo ugotovili te dm: mora biti mogoče tudi v Trstu. V ostalem je ta nasa zahteva v popolnem skladu s trgovskimi interesi naseda emporija in vseh njegovih tvrdk vfievii tvrdko — FrateUi Finzi.
Driitv3iie vest?
«KOLO» Danes zvečer ob 8.30 važen sestanek. Prisotno* vseh pevcev je neizogibno po-
tFf R «Adria» sklicuje za jutri sestanek vseh slanic in članov ob 8.30 zvečer v DKD pri 5>v. Jakobu. Pred sestankom odborova seja. —
Predsednik.	_	, 4 ~
Udruženje srednješolcev Dan«« ob \0 uri •aja v prostorih Corso Garibaldi 31/1. - Pred-
^pfaLsko društvo sklicuje za danes zvečer ob 20 sestanek v navadnih prostorih. Domenilo leboo bližnjem izletu na Tnglav. —
Zveza Mlad. druitev. Dane« ob 20.30 redna odborova seja v navadnih prostorih. Ker je v nedeljo občni zbor. so naproieni vsi odborniki, da se seje udeležijo točno ob uri. — Predaed-
nik.	j .
JVL D. Z. _Rojan, danes ob 19.30 redni sestanek. Prosi se točnost! — Odbor.
D. K. N. Tcmroaseo. Danes ob lOih vaia za .Don Pietro Caruso*. Ob 4h vaja za -Oporoko*. Pridite vsi in točno. — Režiser.
Giede plačevanja zaostalih davkov sporoča odv. Caprara, da -se bo pri davkih na nepre-Žrtev avtomobila. Včeraj opoldne je neki mičnine najbrže dakt doseči znatne olajšave, javni avtomobil podrl na irgu Borsa na 4la dru£ače pa je z dohodninskim davkom. Pri 55-letnega težaka Antona Cosmitz, stanujoče- l.eIP poslednjem se po vsej verjetnosti ne bo ga v ulici Scuole Israelitiche št. 1. Pri padcu dal° poseči nič drugega kakor k večjemu ugod-si je Cosmitz težko poškodoval levo nogo. Bil , objokovanje. Da je vprašanje koncesije za je prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga lzrabIianie soških vodnih sil ugodno rešeno,
sprejeli v kirurgični oddelek.
Nesrečen korak. 70-letna dninarica Marija Cermak, stanujoča v ulici Piccolomini št. 6 se je *ćeraj opoldne, idoč po ulici Ginnastica« hotela ogniti nekemu avtomobilu; krenila je naglo v stran, a pri tem se je spotaknila in padla tako nesrečno, da se je močno udarila i prefektovega odloka* je bila poslednja številka v glavo. Navzočni ljudje so starko, ki je kr- i "Goriške Siraia*,_kt je izšla ▼ pondeljek zve-vanrela iz velike rane na čelu, spremili v mest- " no bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč.
tem smo že poročali. Konečno j*e razvidno iz ^pisma odv. Caprare, da vprašanje priznanja vojne odškodnine onim državljanom, ki so optiraii, še vedno ni re-Seno, tem vet da ae te vedno proučuje.
< Goriška Straia* zopet kunflatiiana. Vsled
Samo za malo časa,
Veael epflog ljubezenske drame. Čitateljem je gotovo te v spominu krvava drama, ki se je odigrala pred kakimi 14 dnevi v hotelu «CotinentaJ». Kakor znano, sta bila trgovec Ugo Fontario in njegova ljubimka Cesira Bo-nazzi prepeljana v nevarnem stanju v mestno bolnišnico; sprva se je zdelo, da bosta mlada zaljubljenca podlegla ranam, posebno Cesira, ki ji je krogla predrla drobovje. Toda mladima zaljubljencema ni bila te usojena smrt. Po operaciji se je stanje Ceaare zboljšalo in polagoma je popolnoma okrevala. Tudi Fontario je rano
1e» le n
Cer konfiscirana. Prssekt le odredil konfiskacijo vsled uvodnega danka »Razlastitev nepremičnin v nemških in slovanskih obmejnih pokrajinah*, češ, da j* konec Članka selo ten-d en ci jo mu, in da vsebuje take izraze, ki bi bili v stanu izzvati neosnovano razburjenje med ljudstvom in povzročiti kalitev javnega reda.
Torej ista pesem kakor pri prvi koniiskaciji.
Iz je6e na svobodo. V pondeljek popoldne je zajemal na dvorišču goriftUfc zaporov kaznjenec Karoi Dtelpin apno. Med tem delom je nepričakovano trešCil čuvaja Orazija Grimi, ki ga je nadzoroval, z vedrom po ghrvi in se je
HgjpriMejše vrste za gospi:
ir°
prebolel. Včeraj opoldne sta zaljubljenca za- : nato mirno odpnvil iz zsporor, v katerih bi
pustila bolnišnico, srečna in zadovoljna, da je od krvave tragedije, ki ju je malone spravila na oni svet, ostal le spomin.
SPORT
Hazena SDA proti MDP. Po komaj dvomesečnem treniranju stopita v nedeljo dne 10. t. m. prvikrat na plan dve hazenaški četi, in toc četa Mladinskega društva Pro-sveta in četa Športnega društva «Adrija». Za tekmo vlada med našim občinstvom, posebno pa med našo mladmo, veliko zanimanje in to tem bolj, ker čujemo, da sta obe četi pripravljeni na odločno borbo za dosego zmage.
Vesti iz Istre
O priliki 60-letnice «Čitalnice* v Ilirski Bi-strici. Kdor se želi udeležiti te izredne slav-nosti, naj se oglasi v prostorih društva «Pro-sveta» (via F. Filzi 10/1), da se pravočasno preskrbi korijero. Pri vpisu je treba položiti L 20 za osebo.
Vesti z Goriikesa
Uspehi odv. Caprare v Rimu. Kot smo Že
poročali, je pred tednom odpotoval politični tajnik goriškega fašia odv. Caprara v Rim, da izposiuje pri raznih ministrstvih ugodno rešitev raznih perečih gospodarskih vprašanj. V pismu, naslovljenem na urednika «Voce di Gori-zia» g. Pocarini-ja, sporoča, da se mu je posrečilo v zadevi vojne odškodnine doseči nadaljnje financiranje deželnega hšpotečnega zavoda v Gorici, ki bo v najkrajšem času zopet
moral prečepeti nič manj kot šest dolgih lat, v kraljestvo svobode. Z dvorišča zaporov se je podal kar naravnost skozi vrata, ki nudijo izhod v Via Capucini.
Koliko Časa bo dihal svobodni zrak, to zavisi od njegove spretnosti in očesa postave.
Odvetnik Bassi aretiran. V pondeljek zvečer se je raznesla po mestu senzacijonalna vest, da je bil odvetnik Bani aretiran. Aretacijo je izvršil maršal kr. orožnikov v Kanalu. O vzrokih aretacije krojijo po mestu najrazličnejše govorice, ki pa so najbrže le ugibanja, ker
Borzna poročita.
Tuja valuta na tržaška« trgu.
ogrske krone ........... 0*027$	0-0325
svstrijske krone.........0^820	0-0330
Češkoslovsške krone........€7.§0 68.—
dinarji ............ .
leji ............	10.25
marke ..................... ~~•— —•
dolarji...................22-15 «.83
francoski franki..........121.73	25
švirarski franki......... .427,—	4*».—
angleški funti papimaB......4U1.T5	»oi.su
Marica Cotić Albin Siškovič
Trn bofflbslacte, v vseh barvati
Živoj« peto in kfBjcem, bele . .
MM sukanec* v vseh barvah .
Posiilsi pr°TOTrte'v vseh
.r5 j^5
prozorne, t a >anrjem sli brez a jourja, v v&eh stopnjah barv.......
ir^rtg poseben tip, lEIuilC, lemniške, v vseh stopnjah barv..........
UnaHiMafa „Iirmible", posebnost miiiiiafiiiC, tvrdke, v vseh stopnjah
L
barv
g-80
IZ'89 l?50
VellKa znamKn „OHLET
Psullea nione, s šfcom,! e-so v aA sbmhia trarv L 0

ffOiOST! M* Milene
prozsroe sonavice u vseii stopnjab tov ...
1
•45
j
Vrhu gorebnsnovanib potrebščin prodajamo posebne nogavica zadnje mode iz sokanca, naravne svile, vezene i. t d.
HM&Hfg mm m Bieffie:
.L P
Trpežia vrsta, v raznih barvah
Fantazija,
izbrane
najfinejše
!|Cli sukanec, fantazija, črtane
g-50
10
6
• 1 •
ISII
sukanec, enotne barve, z h jourjem ali brez . .
snkanec, fantazija črtane, jako eiegautne.....
sukanec, fantazija, derne barve . . .
50
mo*
LE
^-50 " 840
ilCiiL fantazija v enotnih barvati
epa
zaročena
Cotid 3. avgusta 1924. Černikal
od 15.-25. avgusta
Otrofte norice po znižanih cenah, v velikanski izberi
BOMBAŽEVINE
bombažast, pleten, velikanski J F '2B uspeh..........L 9
rožnat, dvojna visokost
[rini! tiskan, moderne barve . . . 12-Vfiild tiskan, zadnje risbe . . . . 3
rf-jaiB	I 17 —
fantazija, francoski, edma prilika L lfa
Vsi tule ini izdslki za gospe kakor tudi moško perilo se prodajajo po neverjetno znižanih cenah.
19
Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva, — Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na 3Q°/0 Sflttano VOŽItJO tudi na brzoviakih (razen S.O.E. in br. 3, 6.) Prirodne ketsote Slovenije. — Stanovanja preskrbljena.
Kali ©glasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.

ie torei DVE KOLESI, v dobrem stanju, se prodaj za t L 500.—. Commerciale 345.	993 ;
SLUŽKINJA, vešča nekoliko italijanščine, se išče. Corso Garibaldi 10/1. Bront.	992
m

BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla- i vec. Via Giuiia 29.	968 !
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v astn in na zoteS
onjni u vsa atatanifti ia atottiioilu vmiiz
v Gorici, no Travnika 20 (Piazza tella T!M 2B
od 9-12 In od S-5.	'27
Stara Hn itito
y Sv. Križu pri Trstu št. 139,
se da v najem radi bolezni. Hiša je nova in moderno zidana. Poleg je lep vrt. — M a ganja Jakob.	(495)
Zlato, srebro, krone, platin, sobovfie
kupuje
Zlatarna Albert Pouh
Trst. Via Maulnl 46 (25)
□
0
□
□ □
a □
□ □ □ □
a
1
□ □
i« i o
o □
C
a □
a
□
□ □
c
□ □□□□□□□□□□□□□□n p D D
□ □□□□□□□□□□□□
□ □□□□□□□□ o □ n a d o
BAN
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.00©.— popolnoma vplačana.
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
lamči itaUlaoske kredite v Jugoslaviji ta Jagoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvaria akreditive za nakup Man. Inkasira menice in ra&me. Kupuje in predaja dinarje in druge
rahite. Izvršuje nakazila ▼ dinarjih na vseli trgih Jugoslavije. « lirah te Dtaarilb Ur UH obrastaj« najbolje po dogovoru. — sprejema
—	lih obrestuje po 4 >/0 netto-
□ □□□OODOODO Đ O P
□ oaaoooD p o o o
DPDPDDDDDODODna □ □ D □ O D
D □
□
n □
D □
P a o
0
□
□ □
a
}o □
i □
1	□
D □
1°
iU 1 □
D