T Posamezna številka 1 K. Poifinina v gotovini. Stev. 126. V LluDM, v nedelja, dne 6. junija i m LeiO XLVDL • SLOVENEC« t«I)a p« pošti m vsa strast Jogo« slavile Is v LJubljani? sa eelo leto naprej. K 190-— sa pol leta „ m 88*—. rs oetrt lota « « « M tt"— ca m messe „ ■ «< w 15"— Bstaosamstve celoletno X 2HK s= Sobotna izdaja: bi Za oolo leto ..... K 30-— Sa Inozemstvo. 35"— UredaUtTO je v Kopitarjevi illol Stev. 6/ttL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se m gorela*^*, Iredfcs. telef. Str. 90, nprsvn. štv. 328. : ■—! Insaratt: B5BH Eaoatelpna potttvrsta (M mM Stroka In 3 mm, itaofca preštet)1 sa enkrat . . .'v«1« ««f uradni rasgiasi, pastam itd. . . . . p* K tv^i rrl Tečfeis mm>CBa j iifK Rs)nuatšt oglas 59f9vm K» Uhaja vsak daa is u«MJek ta dan po . »b .V uri sfnlrsj. Političen list za slovenski narod. Oprava |« v Kopitarjevi nI. S. — Bačun poŠte« hm. ljubljanske St. OSO sa naroSntno ln it 349 m oglasa, avstr. in 6eike 24.797, ogr. 28,511, bosn.-hsro, 7563. Jasna beseda. Ko jc prišla vest, da je občinski voliv-tti red za Slovenijo potrjen, je nastal v liberalnih in socialističnih krogih oster odpor proti njemu. Boj so vodili v časopisju, intrige so začeli v ministrstvu. Ni nam na tem, da bi iskali po taktično političnih razlogih, ki so vodili nekdanje javne in sedanje sramežljivo prikrite prijatelje v skupno bojno vrsto. Konstatirali smo svoj čas, da je z občinskim volivnim redom za Slovenijo, kakor' ga je sklenila prejšnja vlada, dobilo pravno veljavo načelo, za katero se bore vse v resnici demokratične stranke. Zmagalo je načelo vsesplošne volivne pravice brez ozira na spol in stan. Brez dvoma je lo pridobitev, ki bi jo morale pozdraviti vse demokratično čuteče stranke. Novi volivni red vsebuje proporc, ki je tudi po celem svetu obveljal. Novost tudi ni, če vpeljuje volivno dolžnost. Že v , prejšnjih volivnih redih smo jo imeli, tudi sedaj so jo marsikje vpeljali, Volivna dolž-I nost je le nujna posledica vsesplošne ljudske pravice na soodločanju v samopravnih organizmih. Demokracija daje ljudstvu j' dravico, da uveljavlja svojo voljo v občini, pokrajini, državi. Ali ni nujna, dolž-, nost, da ljudstvo to svojo pravico v resnici tudi izvršuje? Pravica soodločevanja ni dana samo enemu ali drugemu, enemu sloju ali stanu, ampak ljudstvu kot takemu in vsakemu poedincu. V interesu javnosti . je, da vsi to pravico, ki jim jo je javnost pravno dala, tudi izvršujejo. Če naj ljudska volja odločuje, potem naj odločuje volja vseh polnoletnih državljanov. To je socialno pravično in postulat demokracije. Ugovor ne velja, češ, da me k izvrševanju mojih pravic ne more nihče siliti, svobodno mi je, da jih uporabljam ali ne uporabljam. Tu ne gre za zgolj mojo osebno pravico, ki zadeva samo mene in jo imam le kot zasebnik. To pravico mi je dala družba v zavesti, da sem socialno bitje, ki je s tisoč nitmi privezano na družbo, in da to pravico uporabljam kot socialno dolžnost. Brez te socialne dolžnosti ni demokracije. Čim bolj se ljudstvo te svoje socialne pravice in dolžnosti zaveda, tem zrelejša je demokracija. Zato ima družba brez dvoma tudi pravico, da zahteva v korist javnosti in da pride misel ljudske vlade tem jasnejše do veljave, izvrševanje te socialne dolžnosti. Na teh velikih demokratičnih načelih Je zasnovan volivni red za Slovenijo. Naj pišejo dnevna glasila karkoli hočejo, naj očitajo stvariteljem lega volivnega reda katerekoli postranske motive in nakane, dejstvo je in ostane, da Je ostvaril velika načela demokracije. In za načela gre. Naj povedo zastopniki nasprotnih strank jasno in javno, ali je občinski volivni red načelno zgrešen in nesprejemljiv. Katera so tista načela? Mar splošna ženska volivna pravica. Ta je v volivnem redu temeljna točka. Naj vzamejo gospodje od nasprotne strani na znanje, da mi v tej temeljni točki ne odnehamo niti za las. Splošna ženska volivna pravica je zakon in tudi ostane. Zdi se nam potrebno ob tej priliki povda-riti tudi to, da je zmaga ženske volivne pravice za občinske zastope le predstop-nja za splošno žensko volivno pravico v vse zastope. Radi bi vedeli, katera stranka, ki si pridevlje naslov dernokratizma, bo imela žalostni pogum, da bi majala na tej demokratični pridobitvi. Enkrat ste se predrznili ustvarjati privilegije za meščansko ženstvo, ločiti ženstvo v dva tabora — »izobražene« in »neizobražene« — pa to je bilo. To je bilo strankarstvo, za ta ukrep so bili merodajni zgolj strankarsko-politični razlogi. SLS je izvojevala zmago načelu. Ni izjem, vsi so enaki. Tega ne boste spravili več iz sveta. Mi odklanjamo v tem oziru vsako revizijo. Iz Belgrada poročajo danes listi, da hoče demokratska zajednica izsiliti revizijo našega občinskega volivnega reda. Mi smo o tem poizkusu naših demokratov dovolj jasno povedali svojo sodbo. Če so imeli demkratje pogum, da so na Hrvatskem uveljavili strankarsko prikrojen volivni red, ki vsebuje naravnost nedemokratična načela, nam bodo morali gospodje demokratje žc dovoliti, čc imamo mi pogum, da se postavimo za najmodernejša demokratska načela. Kdo bi nam mogel zameriti? kdo očitati strankarstvo, če branimo načela? Žalostno je pa dejstvo, da se dobe stranke, ki intrigirajo iz sebičnih namenov za kulisami, v javnosti se pa ne upajo nastopiti z jasnim čelom. Da pobijajo zgoraj omenjena načela in jih skušajo izriniti iz naredbe, je jasno, kajti vse druge točke so skoraj dobesedno vzete iz načrta, kakor ga je predlagal dr. Žerjav ministrstvu v potrditev. To si moramo dobro zapomniti. Pride čas, ko jih bo treba na to spomniti. Kljub vsem intrigam ne moremo več čakati na objavljenie občinskega volivnega reda, Zahtevamo od vlade, da ga uradno razglasi. Ministrski svet ga je potrdil, regent ga je podpisal, torej je pravnovelja-ven. Če demokratom sveži duh dernokratizma, ki veje iz njega, ne prija, so oni potrebni revizije, ne pa občinski volivni red. časnimi SoM? -'Krščansko žensko d r u š t -v o« je priredilo dne 4, t. m. v Ljudskem domu vkljub slabemu vremenu dobro obiskano javno predavanje. Predsednica društva gospa Helena inž. Remčeva je s toplimi besedami pozdravila poslušalstvo in podala nato besedo predavatelju, gosp. dr, Mihaelu Opeka, ki je v svojem enournem predavanju razvijal sledeče misli: Težki so današnji časi glede na mate-rielno pomanjkanje — a še težji glede na moralno izkvarjeno ozračje, v katerem živimo. Vojska — kdo pa drugi! jc naravnala časovni tok v pogubno strugo splošne in vsestranske korupcije in zelo se je bati, da se naše barke, ki drve s tem tokom dalje, vse skupaj razbijejo in potope. Ali pa je treba strugo zasuti in tok zaobrniti v drugo smer. V katero? Vojska je uničila kulturo; le-to bo treba spet nazaj pridobiti. Kultura pa je več vrst: materielna, idealna, etična. Etična ali moralna (nravna, srčna) je tista kultura, ki da človeku to, da je d o b e r človek. To kulturo moramo pred vsem obnoviti v posameznikih, v narodu, v človeštvu! Mi moramo, ko preobrazujemo po vojski lice zemlji, pred vsem zopet trdno zabiti v tla človeške družbe temelje moralne dobrote! To je klic, ki zveni danes z več nego ene strani. Vsi resnobni ljudje oznanjajo redintegracijo etike, prave srčne kulture. — Prave srčne kulture pa ni brez Boga, brez religije. Moti se moderna veda, ki hoče vso etiko iztrgati iz verskih spon s tem, da izločuje iz nje vse, kar je nadsve-tovnega, nadnaravnega, božjega. Verski pouk sc ne da nadomestiti s poukom o »neodvisni morali, ki ne zavisi od te ali one vere, ampak korenini v človeški vesti« ,.. Zakaj le v veri so za trdno — kakor jih človeški razum sam od sebe ne more spoznati — razodete najvišje ideje resnice, dobrote in lepote: zato pa tudi le iz vere, kakor iz čistega studenca, varno potekajo vis veliki etični zakoni, In vse velike moralne dolžnosti imajo le v religiji trdno in stalno zaslombo; zakaj dolžnost vsebuje ideje moralne obveznosti — le-te pa ni, če ni Boga in vere vanj, — V verskih resnicah imamo studenec praktično-varnih, gotovih načel za nravno vzgojo, pravi P. Gillet; izkušnja dvajsetih stoletij je prete-meljito dokazala, da je v teh načelih svetloba in trdnost diamanta. Na nas je, da se v tej svetlobi orientiramo in z zaupanjem na to trdnost svoje dejanje uravnavamo. Zato je treba — če hočemo prav za> obrniti sedanji tok časa — dvigniti v člo^ veštvu etična, to se pravi versko, krščansko kulturo! Treba jc dati sedanjemu rodu zopet religiozne etike, versko-nravne, krščanske vzgoje! Treba je nazaj k religij ji, k Bogu! To prepričanje se glasno širi v najin-teligentnejših in najvišjih krogih po Axt* gleškem, v Belgiji, v Franciji, v Nemčiji* Izpod teže časov se dviga spoznanje: Religija, krščanska morala — mora postati zopet geslo! To je odrešenje: Krščanski nauk s svojo trdno sankcijo, s svojimi močnimi milostmi, s svojimi velikimi krepostnimi zgledi, s svojim večnim Izvorom in Ciljem. Za vse potrebe in bolezni časa ima! krščanstvo pomoči in zanesljivega zdravila. Hočemo streti glavo duhu prevratnosti in prekucuštvu? Učimo, globoko vcepljaj-mo krščanski nauk o oblasti in pokorščini, ki smo jo oblasti dolžni. — Vsak človek bodi višji oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga ... Nobena druga etika nc stavi solidnejših te^ meljev državnemu obstoju in redu nego taj — Hočete obglaviti brezobzirno kapitalistično izkoriščanje dela in delavskih slojev? Prešinite svet s krščanskimi pojmi O delu in delavstvu! V nobenem drugem nauku nima več zaščite svetost dela in čast ter veljava delavčeva. — Hočete odbiti glavo ostudnemu verižništvu in ode-ruštvu, zatiranju revežev, vdov in sirot?, Presunite srca s svetopisemsko zgodbo o bogatinu in ubogem Lazarju, vtisnite dušam parabolo o možu, ki si je nagrabil vsega, kar je poželelo srce, in je dejal svoji duši: Duša, zdaj se veseli in uživaj! Bog pa je rekel: Neumnež! še to noč bom tirjal tvojo dušo, in kar si nagrabil, čigavo bo?... Pripovedujte, kličite, da gre lažje velblod skoz šivankino uho nego v nebesa bogatin, ki bogopozaben zametuje tudi reveža.., Kje je več resnobne sile zoper kugo socialne brezsrčnosti? — Hočete obvarovati mladi rod, zlasti možki, pred strupom venerične kače in tako posušiti več nego dve tretjini močvirja na svetu? Dajte mlademu možkemu rodu še kaj drugega nego samo tisto zunanjo po-česanost in uglajenost: dajte mu krščanskega spoštovanja do žene! Učite ga, kakor je učil škof Faulhaker kot univerzitetni profesor svoje akademike: Vi mladi prijatelji, je dejal, vi morate na vsako žensko bitje, pa naj je tudi natakarica ali služkinja, prenesti nekaj tistega spoštova- li „Sweta Musila . Misli o zbližanju ruske in katoliške cerkve. (Dalje.) , V oktobru leta 1918 sc je Tersc-'glav preselil v Jckaterinburg, kjer se je prve mesece posvetil jugoslovanski organizaciji pod okriljem češkoslovaške armade. Ko pa je v januarju prestopil v rusko vojno službo, jc zopet vse sile posvetil delu seznanjenja ruskih krogov s katoliško cerkvijo in njenimi organizacijami v javnem življenju ter sondiranju terena za zbližanje obeh cerkva. Razen z lajiškimi krogi je stopil preccj tudi v stik z duhovščino, kjer je našel zopet enega delavnega krščansko-socialno mislečega človeka o, Ignatijeva, člana moskovskega cerkvenega zbora in učitelja veronauka v Jekaterinburgu, Ta sc jc posebno zanimal za reformo duhovske vzgoje v pravoslavni cerkvi in prosil Terse-glava, da mu napravi na podlagi svojih izkušenj v katoliških semeniščih tozadeven projekt. Projekt je tudi izdelal, seveda samo po spominu, ker ni imel na razpolago nobenih tiskanih virov. Malo pred mojim odhodom iz Jeka-ferinburga se je seznanil tudii s škofom Grigorijem jekaterinburškim, ki sc jc tudi živo zanimal za vprašanje zbližanja cerkva. .V. tem smislu je imel Terseglav več i-azgovorov ž njim in nekaterimi drugimi vplivnimi duhovniki v Jekaterinburgu; njegove misli o možnosti in potrebi vsaj zbližanja, če se za enkrat ne da doseči združitev, so našle rodovitna tla, posebno pa njegovi praktični predlogi, kako priti k zaželjenemu cilju skupnega kulturnega fronta obeh cerkva. Pod udarci boljševizma jc ruska duhovščina postala dostopna tem idejam in lahko sc reče, da je razgovor kulturnega zbližanja in vzajemne opore v skupnih težavnih vprašanjih, ki ogrožajo enako ves krščanski svet, pravoslavni in katoliški, v Sibiriji danes na dnevnem redu. Tudi nadškof omski Silvester, vodja ruske cerkve v Sibiriji, je ogret za to misel. Zato so Terseglavovi somišljeniki s škofom Grigorijem vred mislili, da je prišel čas, da sc to vprašanje podreza na ofi-cialncm mestu. Svetovali so torej Tcrseglavu, naj sestavi tozadevno spomenico io naj jo predloži omenjeni upravi v pretres. To spomenico je Terseglav predložil; kakšna je bila njena usoda in učinek, mi ni znano, ker sem mejtem zapustil ruska tla. Spomenica škofom, duhovnikom in 1 a j i -korn Višje Pravoslavne Cerkve v osvobojeni Rusiji v O m s k u. Ker me vodi iskrena želja koristiti delu zbližanja in pomirjenja. rimskokatoliške cerkve z vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami v dobro krščanske civilizacije, sem se osmelil jaz podpisani jugoslovanski katoliški publicist predložiti škofom. duhovnikom in lajikom, članom Vzhodne Cerkvene Uprave v onem delu Rusije, ki je osvobojen od sovjetske oblasti, svoje nazore o tem za vesoljni krščanski svet najvažnejšem vprašanju, ki sem jih pridobil po izučenju cerkovnega položaja v Rusiji, Razdelitev krščanskega sveta na dve veji, zapadno in vzhodno, je bila posledica raznih nazorov o nalogah krščanstva in o stališču cerkve v državljanskem svetovnem redu, ki so se žc z zgodnjega začetka skrivali v naročju verske zavesti stare cerkve. Na Vzhodu se je v duhu staro-helenskega svetovnega nazora polagoma ukoreninii princip državne suverenitete za vse panoge kulturnega življenja in tudi za njegove religijozne pojave v cerkvenem organizmu; na zapadu pa jc polagoma prevladal nazor o cerkvi kot o vrhovni ustanovi, ki naj vodi človeštvo celo v najbolj čisfo svetskih rečeh in oblikah javnega življenja. Iz tega manj dogmatiškega kot zgodovinskega vidika moramo gledati tudi na vprašanje poglavarstva rimskega škofa, čegar osrednje značenje in brezpogojna avtoriteta sta sc vedno bolje poka-zovala in vedno jasneje razvijala med za-padnimi narodi katoliška cerkev, ki se je sredi samovolje fevdalizma in uničujočega navala raznih herezij zavzela za ureditev družabnega kaosa, oplcmcnitov običajev in krščansko v*gnj«» nr»IKarharskc. Evrope. Ostali dogmališki razločki med obema cerkvama nimajo bistvene važnosti ker so le posledica kulturnega in političnega raskola v cerkvi, in če jim pripi- sujejo važnost to le radi dialektike razgretih bogoslovcev. Glavno jc, da glede razumevanja odrešilnega dela Kristusovega med obema cerkvama ne samo ni nobene razlike v besedni obliki dogmatič-nega besedila, ampak obe na ven predstavljata en solidaren krščanski svetovni nazor. Velika svetovna vojna, ki je do temeljev omajala celo poslopje človeške kulture, je med drugim podrla tudi steno, ki se jc dvigala med vshodnim in zapad-nim krščanskim svetom. Narodno sovraštvo razvnevše se do najvišje stopinje med plemeni, ki so pozabila nauke Odrešeni-ka, ki je oduhotvoril vse meso in združil v svojem mistiškem telesu vse narode, jc najnaravnejše privedlo človeštvo do tega, da bi zopet iskalo medsebojno zbližanje in ustvarilo temelj za nekako mednarodno bralstvo, ki nekoliko spominja na misel krščanskega univerzalizma. Zato jc bilo lahko pričakovati, da bosta tudi obe cerkvi, katerih naloga je sedaj poglobiti to bralstvo in ga utemeljiti na nadnaravnih načelih, začutili potrebo medsebojne pomoči, spomnili se svojega prvotnega edin-stva in spoznali škodo, ki jo jc njihov razkol prinesel civilizaciji vsega človeštva ter, Zaželeli združiti svoje organizatorične sile s tem, da postaneta oni za preustrojstvo, izpopolnitev in smer za posamezno duše in celo državljansko družbo životvorni studenec božje milosti, kateri bi imela b;ti Kristusova ccrkcv po samem svojem bistvo in naznačitvi. (Dalje,) nja, s katerim upirate oči v svojo lastno mater in v Mater Odrcšenikovo!.,. ln tako pojdite dalje po časovnih potrebah in boleznih! Čc je krščanstvo enkrat preobrazilo svet, kako da ga ne bi zopet in zopet!... Treba je lc k luči, da bo svetlo; treba je le k ognju, da bo toplo; treba je le nagniti se in piti iz studenca, da bo utolažeoa žeja po miru, sreči in so-ctalni blaginji, —- Zato krščanstva v duše! Vsi sadimo, cepimo., gojimo! Vsi; duhovniki in laiki, cerkev in šola, katehetje in učitelji, šola in dom, očetje in matere, po deželi in po mestih — vsi in vse: leča in ljudski oder, gledišče in kinematograf, kateikizem in knjiga o znanosti in umetnosti — vse naj povaarja, poglablja, utrjuje versko misel, versko zavest, versko vzgojo, versko živ- Treba je zopet prekvasiti vse pfasti naroda z odrešilno krščansko kulturo. Začeti pa je treba pri mladini- Zato pozor, slasti vi vzgojitelji! Vi polagate v zemljo mladih duš jasno ali temno bodočnost naroda: kakor polaga ratar v rano pomlad Valj vesele ali žalostne jeseni, če hočete •prav zaolrretriti sedanji razdirajoči tok. ča-ravnajte ga v strugo krščanske kul- sa ture, krščanske morale!. Poslušalci so predavanju sledili s pozornim zanimanjem. Upamo, da bo skušalo »Krščansko žensko društvo« s podobnimi večeri vreči še večkrat kaj živega semena v plodne brazde! — Zm zliDlIšeieSe LDU Belgrad, 4. junija. (Uradno.) — Posebni odposlanci ministrstva za promet so obiskali prejšnji teden vse železniške konsumne zadruge v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, razen skladišč in razpošiljalnice perutnine v Sarajevu. Odposlanci so ugotovili, cla železniška kon-sumna zadruga v Belgradu sploh nima najpotrebnejših živil, kakor moke in masti, medtem ko zadruge v Sarajevu, Osjeku in Zagrebu nimajo teh živil v zadostni meri. Moka se v vseh skladiščih prodaja kg po 1.5 kron. Železniško osebje prenaša le' težko to teno, tako da se je poslednje dni dostikrat dogodilo, da so morali nižji uslužbenci m delavci že prevzeto iyoko, dasi jim je bila nujno potrebna, vrniti z motivacijo, da jo ne morejo plačati s svojimi dohodki. Da železniške zadruge nc odgovarjajo svojemu namenu, je glavni vzrok v tem, ker ne razpolagajo z velikim prometnim kapitalom, ki bi odgovarjal tržnim cenam živil, in verjetno je, da se morajo vzroki iskati tudi v tem, da mnoge uprave ne odgovarjajo najvažnejšim svojim nalogam. Zaradi tega je ministrstvo za promet odredilo, da na eni strani postavi vse železniške zadruge pod državno upravo in nadzorstvo, na drugi strani pa, da se v dobro ustanovljenim zadrugam, ki naj skrbe za preskrbo 200.000 ljudi, dovoli brezobrestno posojilo, ki se bo vračevalo, ko nastanejo normalne razmere, naknadno v mesečnih obrokih, ki bodo enaki za vse železničarske osebe, pod pogojem da to odplačevanje ne bo na škodo nekaterih železniških konsumnih zadrug. Ker je moka najpotrebnejša hrana, ki ima danes še vsled raznih vplivov visoko ceno, ki jo železniško osobje le težko prenaša, in ker ni pričakovati, da bi te cene v dogled-nem času padle, je bilo ministrstvo za promet primorano odrediti, . da bodo njeni organi še letos nakupovali živila in po potrebi izdajali konsumnim zadrugam. Razume se samoposebi, da to ne bo ostalo brez vpliva na tržne cene. Ministrstvo bo nabavljalo za železniško osobje nele hrano, temveč tudi obleko, obutev, kurjavo in petrolej. Vse te korake podvzema ministrstvo za promet, da zboljša. gospodarsko stanje železniškega osobja, čigar večina je kmetskega rodu in da tako izbije iz rok edino sredstvo nekaterim agitatorjem pri zasledovanju nijhovih ciljev. Ministrstvo za promet: Dr. Ant. Korošec. ..........III m....... Mažarska. Proglas vlade. LDU Budimpešta« 4. junija (Dun, KU) Ogrski korespondenčni urad poroča; Danes plakatirani poziv, ki ga je podpisal ministrski predsednik, pravi: Bodočnost naroda zahteva v teh težkih časih predvsem ohranitev zakonitosti, pravnega reda in javne varnosti. Sveta dolžnost vsakega pravega domoljuba je, podpirati z vso požrtvovalnostjo namene vlade, Vele-izdaje zagreši proti domovini, kdor bi te dolžnosti nc izpolnil. Vedno se še dobe nepatriotičm elementi, ki skušajo iz hudobnosti ali zaslepljenja izpodkopati javni red in Varnost, Proti tem objalovanja ------J—:™ in irUfta ll/l^nila fll K,i viuuuiiu pv|a*inu (v • —- —-----. —1 postopala v zmisiu svoječasno proglašenega prekejia soda z brezobzirno strogostjo. Policija in vojaštvo bosta z brahijalno vilo nastopila urott kršenju javnega reda. Narodna skupSčina. LDU BudimueLta, 5. junija. (DunKU - OKU) Pred prehodom na dnevni red je povzel besedo poslanec lleng (krščanski nacionalec) in je izjavil: V zadnjem času so se razširjalo govorice, da se narodna skupščina razpusti, da se posamezni člnrii vlade pozapro in da sc vzpostavi vojaška diktatura. V te govorice so pritegnili tudi osebo državnega upravitelja. Narodna skupščina mora proti temu protestirati. (Živahno pritrjevanje.) Ministrski predsednik Sunoni Semadan je izjavil: Moram zagotoviti narodno skupščino, da ni niti državnemu upravitelju niti vladi niti kakemu drugemu odgovornemu činitelju tudi v sanjah prišlo kdaj na misel, da bi s kršitvijo ustave ali s pučem hotel slabiti delokrog ali eksistenco narodne skupščine. Vsi tisti, ki imajo vpliv na vodstvo poslovanja, gotovo nimajo nobenega vzroka za to, ia tudi ne mislijo, da bi delovali nasproti ustavi. Prosim torej narodno skupščino, da zavrne takšno govoričenje in da ga ocenjuje po njegovi pravi vrednosti. -)-- Podporni stebri kapitalizma so se zopet oglasili. Ne govorijo sicer o g. Dru-fovki, ne o tisoč vagonih lesa, ne o lirah in takih stvareh, pač pa so se docela omrežili v košate gozdove kneza Auerspcrga. Ti gozdovi jim ne dajo m'ru. »Naprej« je izumil nove teorije eksploatacije, ki bi sicer raznim židovskim kapitalistom koristile, škodovalo pa enako državi kakor ljudstvu. »Naprej« se zavzema, da bi prevzela izsekavanje Auerspergovih gozdov država sama. Država je že sedaj lastnica obširnih gozdnih kompleksov, pa jih ne izkorišča sama, ampak jih oddaja v eksploa-tacijo drugim. 2*s ve, zakaj. Kar vzame država v svojo upravo, prinaša gotov deficit. V Drvaru jo donašalo podjetje znanemu Steinhessu velike dobičke. Ko je pa država prevzela 90% delnic in upravo podjetja, je imela prvo leto 20 milijonov deficita. Brez dvoma se je to zgodilo pod izvrstnim vodstvom strokovnjakov, ki jih daje »Naprej« državi na razpolago. Čo bi bili Auerspergovi gozdovi oddani na javni dražbi in ne bi sklenil pogodbe Auersperg sam, bi ti gozdovi prešli najbrže v roke židovskega kapitala, ki se danes tako vneto peha za naše Šume. To bi seveda po »ljudskem« Napreju zelo služilo ljudstvu. Ljudstvo bi gledalo, kako bi pridno sekali in izvažali, v svojo izkoriščanje pa ne bi dobilo niti hloda. Bilo bi zasužnjeno tujemu kapitalu, od domačih šum pa ne bi imelo druge mrvice, kakor da bi v potu svojega obraza garalo za druge. Za take razmere pledira ljudski »prijatelj« Naprej. Po sedanji pogodbi pa je ustreženo vsem ljudskim zahtevani, vse ljudstvo, organizirano v zadrugah, je z njo zadovoljno. Jasno je pa, da častivredni »Naprej« s tem ne more biti zadovoljen. -j- Narodno predstavništvo. — LDU Belgrad, 4. junija. 95. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob pol 6. popoldne. Po dovršenih formalnostih je bila izvedena razdelitev v sekcije, nakar je podpredsednik dr. Ribar zaključil sejo ob pol 7. in odredil prihodnjo za ponedeljek ob 4. popoldne z istim dnevnim redom. + Voditelji kočevskih komunistov so se nedavno tega vrnili zmagoslavno iz zaporov v Novem mestu. Pripovedujejo, da so prosti in brez vsake kazni ter da so bili tudi dosedaj zaprti čisto po nedolžnem ter da so se zato pritožili na vlado. Res smo radovedni, ali jih je vlada oprostila političnih kazni? Zelo bi bili hvaležni vladi, ako bi nam kočevskim Slovencem to pojasnila na kakoršenkoli način. Kajti če so taki državi nevarni elementi res brez vsake kazni, potem nam bi moralo pač izginiti vsako zaupanje v oblasti. — Zopet arogantno nastopajo po mestu, pripove: dujejo natančno dan, kdaj bodo odšli vojaki, ter da bodo spet pričeli, a sedaj na •drug način, a mirovali da ue bodo. Po drugi 6trani pa sami in njihovi priganjači lažejo, da niso koncem aprila nameravali ničesar hudega itd. kakor so naučeni vsi do zadnjega: če si storil, laži. Poizkušajo dobiti tudi vojaštvo zase, s tem, da vojake Slovence ščuvajo zoper Srbe. Kaj pravijo komunisti? V organu hrvatskih komunistov, ki se imenuje »letina.« pišejo o problemih socialne revolucije v Jugoslaviji in odkrito priznavajo, da je taka revolucija pri nas za sedaj nemogoča, ker je Jugoslavija zemlja malih posestnikov. Zato se mora ideja revolucije prepustiti počasnejšemu razvoju, kot b'. nekateri komunisti ravno hoteli. — Ali je komuniste prepričal o tem zadnji ponesrečeni manever? j- Ribnrčeva eknptna. Dopisnik »Na-rodne Politike« jc imel pogovor s članom Ribarčeve skupine. Iz izjav je jasno, da zavzoma ta skupina centralistično stališče; ona je nasprotna razdelitvi »irSavn v stroko pokrajine, ampak hoče, da se država enakomerno ra?:deli v okraje in občino in da. mora imeti osrednja oblast vse niti državno uprave v svojih rokah. 4- Poljski konzul v Zagrebu, Zdislav Szczepanski, je dospel na svoje mesto, -f Avstrijska sovjetska armada. MI- nolo soboto je izšla službena pragmatika za vojaške svete v novi avstrijski armadi. Vojaški sveti so dodeljeni vsem komandam od stotnije do državnega tajništva za vojsko. V vsakem polku bo nasproti 58 častnikom stalo 51 vojaških svetnikov. V celi armadi bodo Šteli vojaški sveti 060 članov in pride na vsakih 28 mož po en svetnik. Vsi vojaški svetniki bodo oproščeni vsake službe, imeli bodo na razpolago lastne pisarniške prostore, smeli bodo brezplačno potovati, brzojavi jati in telefo-airatl. Razen tega jim je zagotovljena imuniteta. Krščanski socialci in nemški nacionalci se prijemajo za glavo. f Priprave za volitve v Avstriji. Avstrijski državni kancelar dr. Renner je v narodni skupščini napovedal nove volitvo za jesen. Stranke se že pripravljajo za volivni boj. Krščanska socialna stranka je objavila poziv na zbiranje duševnih in gmotnih sil. Kot svoj program označuj,e pravo svobodo, enake pravice za vse, mir in red v državi in deželi ,varstvo pošteno pridobljenega premoženja in lastnine, zdravo vzgojo mladirie in povzdigo produktivnega dela. Kakor jo razvidno iz poziva, se krščanski-eocialci nadejajo, da bodo že topot porazili socialne demokrate. -j- Nov vsennmSki dnevnik na Dunaju. Avstrijski vsenemci bodo s 1. julijem t. 1. začeli na Dunaju zopet izdajati svoj dnevnik. List bo izdajal konzorcij, ki je preje izdajal »Ostd. Rundschau« in »Alld. Tag-blatt«. —- Vrhnika. Tukaj je umrl g. Karol Mayer, trgovec in posestnik. Ves čas svojega bivanja na Vrhniki je delal le za blagor in procvit občanov. Bil je mnogo let podžupan, predsednik občinske hranilnice, oskrbništva, požarne brambe, odbornik cestnega odbora itd. Požrtvovalnemu možu bodi ohranjen časten spomin. — Umrl je po daljši mučni bolezni Franc Orehek, doma od Drtije pri Moravčah. Bil je zgleden mladenič, član Marijine družbe in izobraž. društva. Naj v miru počiva! —• Pojasnilo. Nedavno je bilo v listih, da je bil oskrbljen f poslancu dr. Ignaciju Žitniku iz kroga sorodstva primeren spomenik. V letu 1914 in 1915 se je v ta namen potom »Slovenca« nabralo prostovoljnih prispevkov v znesku 2515 K 18 v, ki je bil po odbitku 455 K 80 v za razne stroške ob pogrebu naložen na knjižico Vzaj. podp. dr. štev. 4648 pod sledečimi postavkami: 8. jan. 1914 141 K 6 vj 16. 1. 201 K 5 v; 23. I. 270 K 40 v; 31. I. 320 K 30 v; 14. II. 445 K 60 v; 28. II. 202 K 10 v; 15. IV. 126 K 87 v; 30. IV. 214 K; 30. VI. 138 K: 30. IV. 1915 18 K 60 v; skupaj 2077 K 98 v. Od te vsote se je porabilo za ostale stroške ob pogrebu 500 kron Vmes je prišla vojska, zaradi tega z ostalo malo vsoto ni kazalo naročati spomenika. Ostanek glavnice v znesku 1577 K 98 v se je izročil gospodični sestri pokojnega poslanca kot fond za bodoče oskrbovanje groba. I, Rakovec, upravnik »Slovenca« kot nabiratelj. -— K notici »Brez pijetete« v »Slovencu« z dno 3. junija 1930, sporočamo sledeče: Bolnici se je naročilo, naj se v slučaju smrti č. gosp. župnika Laha ne store nikake priprave za pokop tukaj, ker bo prepeljan in pokopan v Dobrniču. Vsled zakasnelega prejema poročila o smrti (brzojavka je bila šele drugi dan dostavljena) je brat pokojnega dobil dovoljenje za pre-peljavo šele tretji dan in ga hotel takoj odpeljati. Pripomnil je, da se bo vršil večji pogreb drugi dan v Dobrniču s sv. mašo in govorom. Ker je bila propeljava nujna in se tudi ni vedelo, katero uro se ga bo za-moglo prepeljati, ter ker ni bil naročen ni-kak večji sprevod, bolnici ni bilo mogoče sporočiti o prepeljavi preč. dekanijskemu uradu v Novem mostu. Hišni duhovnik bolnico je pa opravil, predno so umrlega naložili na voz, katerega so v ta namen pripeljali, vse običajne funkcije. O kaki breztaktnosti ne zadene tukaj krivda ne dekanijskega in ne mestnega župnega urada in ne bolnice. Mestna duhovščina je šele iz »Slovenca« izvedela, da je župnik Lah umrl in da so njegovo truplo v Do-brniče odpeljali. — Mestni župni in dekanijski urad Novo mesto: Dr. S. Elbert. Za bolnico Usmiljenih bratov: Fr. Vilibald Belec. — »Slovenec« v zasedano ozemlje. Ker smo se tekom zadnjih tednov prepričali potom raznih poskusov, cla naši časopisi sicer še vedno s precejšnjo zamudo, vendar pa dokaj redno prihajajo v roke naslovnikov v zasedenem ozemlju, smo pričenši z, dnem 1. junija začeli pošiljati Slovenca«' vsem p. u. našim nekdanjim naročnikom, ki so imeli od prejšnje na-roČbc (dn .11 oktobra 1918) šc kaj vpisanega v dobro. Tc cenj. naročnike pa obenem prosimo, da nam po preteku tedna sporoče (ako tega žc prej niso storili), kako jiui list dohaja in če želijo nadaljnje do- pošiljatve; istodobno pa nam naj naznanijo tudi naslove drugih naših somišljenikov, ki bi radi prejemali »Slovenca«, pa še ne vedo, da se jim zopet lahko pošilja. Eventu-eluo naj jih na naš list samo opozore, da se sami javijo pri upravi našega lista. Naročnina za te kraje stane na mesec 27 K. — Gg. trgovce v zasedenem ozemlju, ki bi hoteli prevzeti prodajo »Slovenca« in »Večernega lista«, ffrosimo, da to sporoče kolportažnemu oddelku »Slovenca« v Ljubljani. _— Otvoritev hosplca pri Sv. Dnhu v Bohinju bo dne 15. junija. Sprejemal« se bodo poleg duhovnikov tudi dnjge strank«. V hospicu je vsa oskrba po primerni ceni; poskrbljeno je tudi, da bodo duhovniki lahko maševali v bližnji cerkvici. — Medicinci iz področja zdravstvo* nega odseka za Slovenijo in Istro priredijo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer« na vrtu in v vseh prostorih hotela »Union« v Celju veliko poletno veselico s plesom. S prireditvijo je obenem združen prvi večji izlet zagrebških visokošolcev v Slovenijo, Ker je čisti dobiček namenjen »Medicinskemu fondu zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro« prosi za veliko udeložbo pripravljalni odbor. (k) — Gospodinjski tečaj v Mostah pri Ljubljani otvori Kršč. žensko društvo v prostorih ljudske šole v Mostah. Sprejmejo sc dekleta od 15. do 20. leta, ki prineso seboj zadnje šolsko izpričevalo, založe 20 kron za kurivo ter podpišejo obveznico, da oskrbe lastno aprovizacijo. Vsaka druga udeleženka naj bi imela lastni šivalni stroj s seboj. Pouk sc prične, kakor hitro je prijavljenih 12 učenk in sc bo vršil brezplačno vsak delavnik od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Koncem tečaja sc vrši izpit. Pri sprejemu imajo prednost dekleta iz Most. Prijave sprejema šolsko vodstvo * Mostah, — Di- Seton Wa*son med Hrvati. Hrvatska javuost tekmuje, da izkaže dr. Betonu Watsonu in njegovi soprogi, ki se mudita te dni v Zagrebu kot gosta, vse mogoče časti in ljubeznivosti. Vrše se akademije in druge prireditve, vseučilišče je VVatsona slovesno promoviralo za častnega doktorja. Watson in soproga delata izlete tudi na deželo in sta. bila med drugim gen sta na nadšltofovem poaestvu v Breaovici, Dr. Watson je sprejel zastopnike vseh akademičnih društev in se v pogovoru i zastopnikom »Domagoja« zanimal tudi za ljubljansko slovensko akade.rnično društvO »Danica« in slovenske razmere sploh. — Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje mesto koncertnega vodja. Glasbenike, ki so usposobljeni voditi vokalne in instrumentalne koncerte na umetniški višini, vabi in prosi odbor Glasbene Matice, da vlože zadevne prošnje z dokazili svojih študij in spričeval o svojem dosedanjem umetniškem delovanju najkasneje do 15. junija 1920 na Glasbeno Matico v Ljubljani. Natančnejše informacije daje interesentom ustno in pismeno predsedstvo Glasbene Matice v Ljubljani. Nastop službe 1. septembra 1920, (k) — Narodna popustljivost Edina slovenska odvetniška pisarna v Kočevju je vzela 17. V. t. L za od vet. kandidata dr. Siegmund-a, zagrizenega Kočevarja. Vsak slovenski prostovoljec ve povedati, kako je Siegmund kot vodja »šarženšole« v Juri en burgu postopal s Slovenci. S ponosom je poudarjal ,da nc zna slovensko, ker ni nikdar obiskoval slovenskega pouka. Kot posebne ljubljence pa je na vso moč pro-težiral Kočevarje. Pred časom je prosil za sprejem v politično službo, ker tu ni bil sprejet, za sprejem v železniško službo, a ker ga tudi tu niso marali, si je mislil: poizkusimo doma, morebiti se najde doma gorak kotiček, kar hi bilo pač najbolje, in šlo je, po zaslugi sicer velenarodnega odvetnika (ali morebiti na kako intervencijo?). — Tako pomagamo sami najzagri-zenejšim svojim neprijateljem do tako belega kruha, kakoršnega. ne bi bil nikdar noben Nemec naklonil Slovencu. — Upamo, da bo g. odvetnik popravil ta svoj korak, storjen v preveliki popustljivosti, sicer bomo njegovo ime naznanili vsi slovenski javnosti, ker drugega tako početje ne zasluži. — DrnStvo za mladinsko oskrbo ln otroSko varstvo za trziški okraj se je spremenilo v krajevno zaščito za deco in mladino poverjeništva za socialno skrb. Društvo je začelo poslovati s prvim junijem. Izplačevalo bo rejnino dosedanjih podpi-rancev, ki stanujejo v tržiškem sodnem okraju. V hiši predsednika društva g. K. Pirca sc otvori tudi dobrodelna pisarna. — Ameriška podporna akcija prične v teku tedna delovati, — Vlom v Kožarjih. Iz zaprte sobe je bilo ukradeno posestniku Jakobu Kovaču: nikelnasta ura, zlata verižica z obeskom, hlače in na Ivano Rakovec hranilna knjižica ljubljansko mestno hranilnico z vlogo 8000 kron in Josipu Kovaču zlat prstan in gotovine i '00 kron. — Nevarnosti ob demarkactjski črti. Anton Čomažar, tapotntk, Ljubljančan, se zagovarja pred kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnijo: Dne 23. marca 1.1. zvečer je oblečen v vojaško obleko in obo- rožen s puško s že nekim tovarišem Čakal v gozdu nad Pokojiščem blizu demarkacij-ske črto na tihotapce, da bi jim odvzela blago, čeS, da sta financarja- Toda imela sta smolo. Ustavila sta 2 moška, misleč, da sta tihotapca, v resnici sta pa bila ondi pa-truljujoča orožnika France Osolnik in Bo-gič Marlcovič, katerim je nato rekel, da je financar z Vrhnike in je pri tem še med potjo na Vrhniko orožnikoma zatrjeval, da je iinancar z namenom, da bi ga izpustila. SIcer je Čemažar tudi osumljen, da je s svojim tovarišem v gozdu nad Borovnico zahteval 20. januarja letos od Ivana Logarja in Ivana Majnika in od dekleta Kranjc denar, ker so se ti branili, sta jima ga oropala, toda se zato vsled pomanjkanja dokazov nc zasleduje. Primerili so se celo slučaji, da so taki preoblečeni lopovi streljali na tihotapce, ako so jim hoteli uteči z blagom, kot se jo nedavno zgodilo blizu Podlipe, kjer so ustrelili neko dekle, ji pobrali tobak in zbežali proti Vrhniki. Sodišče je obrodilo Čemažarja na 7 mesecev ječe. — Boroevičev pogreb. »Tagesposti« poroča očividec, da je bilo na Boroevičevem pogrebu v Celovcu komaj petdeset oseb, med temi veliko ententnih častnikov v službenem zastopstvu. Goljufiva je slava sveta! — DrnStvo srednješolskih učiteljic se je ustanovilo v Belgradu. Društvo bo med drugim prirejalo javne konference s predavanji. Na prvi konferenci bo predavala ga. Izidora Sekulič - Stremnicka o »Osebnosti učiteljice v šoli in družbi«. — Tipografski štrajk v Belgradu traja Se 8 tednov. Lastniki tiskaren so si hoteli pomagati na ta način, da so začeli prirejati tečaje, na katerih naj bi se 12—14 letni otroci priučili za silo tipografskim in knji-goveškim delom. Nato so izjavili zagrsbški tipografi svojo solidarnost z belgrajskimi tovariši in pozvali na odpor tipografe cele države. Ministrstvu za socialno politiko so poslali resolucijo, v kateri zahtevajo, naj tiskarnarjem prepove nezakonito postopanje. lj Danes ▼ Tacen pod šmarno cjoro! Ob 4. v gostilni pri Koširju velika vrtna veselica s koncertom voj. godbe, srečolovom Žn šaljivo pošto., Čisti dobiček je namenjen eatoliški Ligi za dvig katoliškega tiska, del tega dobička pa Stolni Vinc. konf. sv. Nikolaja za podporo revežev. Zato vsi, ki cenite veliki pomen tiska za brambo in Širjenje katoliške misli in ki je beda revežev pri srcu, na veselico, da pripomorete do lepega uspeha. Krasni izprehod pod Šmarno goro, združen z veselico in koncertom, bo nudil gotovo vsem lepega užitka. Za povratek v Ljubljano je poskrbljeno. Obe, spol in rodovpik), cL koliko je konj pridirkal, dl spuščalni list pri konjih, ki so bili v Sloveniji rojeni. — 3. Če kdo vedoma poda napačne podatke, bo izključen od vseh dirk, ki jib klub priredi. — 4. S prijavo se mora vposlati tudi vloga.' Brez vloge priiava ni veljavna. Vloge zapadejo vse. — 5. Dobitki se izplačajo dan po dirk' pri »Kmetski posojilnici v Ljubljani«. — 6. Za konje, ki so več kot 200 km oddaljeni od Ljubljane, so startali, pa ne pridirkali 400 K, dobe posestniki 300 K odškodnine, — Dirkalni voz je vsak dvokolesni voz, _8. S prijavo so podvrže vsakdo izreku vod- stva dirke. lj S trga, Z ozirom na notico pod tem naslovom v »Slovencu« št. 124 z dne 3. junija 1920 smo prejeli sledečo pojasnilo: »V soboto jc prinesla znana preltupčevalka na trg 3 pare popolnoma negodnih piščancev, ki niso bili kot jed za nobeno rabo ter zahtevala za vsak par 30 kron. Stražnik je na ovadbo neke stranke prepovedal prodajanje teh piščancev, ker ne spadajo na trg. Na zahtevo druge stranke, katera ie hotela par piščancev kupiti za rejo, je stražnik določil kot edino primerno ceno 10 kron. Ostalih piščancev pa sploh ni pustil prodati ter jih ie dotična prekupčevalca baje potem prodala nekje na ulici po 22 kron. Ker se ie v postopanje stražnika neko dekle na neprimeren način vmešavalo in se upiralo njegovim naredbam, io je stražnik opozoril, da se naj ne vmešava v poslovanje straže in ker lc ni hotela prenehati, jo je odgnal na stražnico na magistrat, kjer se ie konštatiralo njeno ime. V ostalem pripominjamo, da službujoči organi ne delajo prav nobene razlike med posameznimi stanovi, pač pa je resnica, da ie službovanje tržnih organov zelo težavno vsled raznih nepo-stavnih navad, ki so se vgnezdile med vojno na ljubljanskem trgu in vsled zelo razširjenega verižema, katerega se mnogi nočejo več odvaditi, če so jim pa stopi na prste, dolze razne urade in druge_ organe nepravilnega m nedostojnega obnašanja.« lj VeleverižniM z moko. Svoj čas smo poročali, kako so bili obsoipni zaradi veleven-ženja z moko Vitko Meiač, Pavel Erzin m Ivan Vreček. Z ozirom na to poročilo nam naznanja g. Ivan Vreček ml., da se je proti obsodbi pritožil na urad za prehrano (pri deželni vladi) in da je dobil dne 31. maja t. 1. rešitev druge instance, po kateri je oproščen vsake krivde in kazni. Dotična odločba pravi: »Razsodba zoper Ivana Vrečka se razveljavlja. ker ie iz spisov razvidno, da ie imenovani nameraval pšenico, ki lo je kupil od brzina ix> 7 kron 80 vin. za kilogram, po isti ceni odstopiti Kavčiču in Kranjcu, ne da bi si pri tem zaslužil kako provizijo oziroma si izgovoril kak dobiček Ker so omeniena kuciiia Bcatiiikacije in kanonjzacije v Rimu. Od 9, maja do 13, junija se vrše v Rimu cerkvene slovesnosti; nič manj nego pe(to-rioa se proglasi blaženim in dva svetnikom. 9. maja je bila proglašena za blaženo č. Alojzija od Marillaka, prva prednica usmiljenk sv, Vincencija Pavljanskega, katerih kongregacija je bila od sv, Vincenca ustanovljena okoli 1. 1650 in šteje danes do 37.000 sester. Slavnosti je prisostvo-lo kakih 50.000 ljudi. Na Vnebohod sta bila svetim proglašena bi. Marjeta Marija Alacoque in bi. Gabrijel žalostne Matere božje. Sv, Marjeta je znana kot ustanoviteljica pobožnosti sv. Srca Jezusovega. Sv. Gabrijel (Francesco Bosenti) je bil rojen 1. marca 1838. 1. v Assisi. Bil jc iz ugledne rodovine in se je v bolezni zaobljubil, da gre v samostan. Nesreča na lovu, ki bi mu kmalu vzela življenje, in smrt sestre ljubljenke 6ta ga spomnila na obljubo, da jc stopil 1. 1856. v red .pasioni-stov. Slovesnosti je prisostvoval njegov še žive£I brat. 16. maja je bila za svetnico proglašena bi. devica orleanska. Francoska vlada je poslala k slovesnosti izrednega poslanika senatorja Hanstauxa, ker dogvori med Vatikanom in francosko vlado še niso bili končani in torej še ni bil imenovan redni francoski zastopnik pri Vatikanu. Navzočih je bilo tudi 130 odposlancev francoskega parlamenta in 88 francoskih škofov. Tudi v Londonu so slavili proglašenje device orleanske za svetnico. S„sE©i»afžskS orlis^sku tabor. Orliško zborovanje, ki so bo vršilo na I. slovanskem orlovskem taboru v Mariboru, in sicer v soboto (30. iul.) dopoldne v zavodu šolskih sester s sledečim sporedom: 1. Orlica in poglobitev verske zavesti. 2. Orlica in soc. izobraževalno delo. 3, Orlica in organizato: rično deio. — Po zborovanju se vrši občni zbor. v, . , Slov, kat, akad. staresinstv-o ima on priliki oriovskejja tabora svoj občni zbor, se bo vršil v soboto (30. jul.) ob 3. pop, Društvo slov. katehetov zboruje ob priliki orlovskega tabora v Mariboru v dvorani društva kat rokodelskih Domočnikov v oe- Drama: Nedelja, 6. junija: Pritožne bukve, C. Ponedeljek, 7. junija: Dvoboj, A. _ Torek, 8. juniia: Pohujšanje v dolini šent- florijanski, D. Sreda, 9. j-unija: Dvoboj, B. Četrtek, 10. junija: Pritožne bukve, E, Opera: Nedelja, 6. junija: Vesele žene windsor-ske, D. Ponedeljek, 7. junija: zaprto. Torek, 8. junija: Pagliacci. Les Sylphide$, abon. E. Sreda, 9. junija; Vesele žene vrindsorske, abon. A. Četrtek, 10. junija: H Trovatore, abon. C. Iz pisarne dramskega gledališča. Pri reprizi »Dvoboj«, ki se vprizori v ponedeljek 7. t m., igra vlogo »Vojvodinje de Chailles« članic^, opernega gledališča go. spa Oregovič. Včeraj je porota prisodila elektrotehniku Zmagoslavu Šivicu 2 leti, samskemu^ natakarju Antonu Ravniku 8 mesecev in Francu Svoljšaku 18 mesecev težke ječe. Vsi so mladi fantje, niti eden od njih še ne 20 let star. Vsi trije so zelo nevarni tatovi, kateri so živeli od kraje. Pred poroto se zagovarjajo, ker so ukradli v hotelu Tivoli tri ročne kovčke, vredne 6402 kroni. Poleg te velike tatvine imajo pa na vesti še celo vrsto tatvin a Pšcnični zdrob za otroke do tretjega leta se bo oddajal za mesec junij letos v mestni prodajalni na Poljanski cesti štev. 15 od srede 9. junija t. 1. naprei in sicer dobi štev. 1 do 400 dne 9. junija, štev. 401 do 800 dne 10. junija, štev. 800 do 1200 dne 11. junija, štev. 1201 do 1600 dne 12. junija, štev. 1601 do 2000 dne 14. junija, štev. 2001 do 2100 dne 15. junija, štev. 2401 do konca dne 16. junija. Kilogram zdroba stane 10 kron. Izgubila se jc 5. t.. m„ po prihodu jutranjega vlaka z Borovnice od kolodvora do poŠte zia-ta d&mska zapestnica K«r je za damo velike spominske vrednosti, se prosi najditelj, da isto odda proti nagradi na Dunajski cesti 6. I. uadstr. Trpite na reumatizmu in gihtič- nih bolečinah? Vdrgnenjc s pravim Fellerjevirn Elza fluidom je takorekoč dobrodeino! 6 dvojnatih ali 2 velik špecijalni steklenici 36 K. Rabite railo-odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave Elza krogljice izvr šujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Fellcr Stnbica donja, Eizatrg št. 134, Hrvatsko. E Širite „&iovenca"! papir zo cipreie! SS^fb?™: ter vsakovrstne stročnice in pečatni vosek, oddaja na debelo Uranus-papirnica Liubljana, ffllestnl frg 11. Molorna kolo !/nnnjl/ naprodaj v Metelkovi ul. St. 1 viuliilu I. nadstropje, leva vrata. 2203 2 ?e!oa leza švicarske pasme se proda. Naslov pove uprava ,.Slovenca" pod St. 220«. Mm urediva vdova gre k nadtri- letnim otrokom ali za hišno gospodinjo. Dobra kuharica, govori nemško in francosko. Ponudbe pod „Hntonlja 58". Oskrfonlštvo Irga Vrhnika naznanja žalostno vest, da je umrl njegov požrtvovalni načelnik, gospod Kari Majjer trgovec, posestnik itd. Blagemu možu, ki je deloval vestno in neutrudljivo 50 let v blagor vrhniškega trga bodi ohranjen rasten spomin. Vrhnika, 5. junija 1920. Občinska hrnnllnrca na Vrhniki javlja žalostno vest, da je umrl njen mnogoletni, velezaslužni ustanovni odbornik in predsednik, gospod EC^KL trgovec, posestnik iid. Bodi ohranjen blagosrčnemu možu trajen spomin. Na Vrhniki, dne 5. junija 1920. Potrta neizmerne žalosti naznanjava vsem v Jugoslaviji živečim sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je najin nad vse ljubljeni oče, gospod nadučitelj v poboju dne 22. majnika 1920, ob 23. uri mirno v Gospodu zaspal. Obenem bodi izrečena tudi tem potom najina prisrčna zahvala vi;em onim, ki so prišli dne 24, V. 1920 od blizu in daleč na Repentabor, da spremijo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Štejeva si pa še v posebno dolžnost zahvaliti se vsem onim, ki so na poseben način tešili najine težke dneve. Predvsem č. g. župniku J. Krančiču za njegovo iskreno čustvovanje 7.a ves čas rajnikove bolezni. G. dr. Verčonu in drugim gg. zdravnikom za njih vstrajno požrtvovalnost. Vsem gg. kolegom in koleginjam, ki so ostali pokojniku do groba zvesti in prijatelji. Vsem dragim občinarjem, zlasti občinskemu zastopstvu za podarjeni venec in za sedanje čase tako pomenljiv nagrobni govor, katerega je v njih imenu govoril g. Anton Guštin. Dalje pevskemu društvu „Dom" za genljive žalostinke pred hišo žalosti in na domačem pokopališču. Konečno bodi izrečena še posebna zahvala najinemu najboljšemu kolegu in prijatelju g. nadučitelju Josipu Ravbar za vso njegovo požrtvovalnost in njegov v dno duše pretresljiv poslovilni govor ob odprtem grobu blagega pokojnika, pri katerem so stopile vsem pričujočim solze genljivega sočutja v oči. REPENTABOR, dne 25, majnika 1920. Josip, sin, pravnik. Marica, hči, učiteljica, ms* Sprejme se več Otvoritev sezone i. aalBika. ZaMevajit žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni iesna trgovina © ® 0 © FR. PflJMflN, CELJE. Moto-Reve" (2 cilindra) c po urjodni ceni produ. Vrhnika, Novacesta 38. 21-'« '/ajia na 1 jarem (vcneci-ill&lHU Zil!!]U jaoerca) s stavbo na prodaj. Povprašati je pri J. Seršcn-u Domžale. 2188 „M M! D3M" prvi jugoslovanski sanatorij za notranje živčne bolezni in za rekonvalescen-te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. PoŠta-Gornja tiungota pri Mariboru. Železne sefle Ijana, Wolfova ul. 12. 2065 Pjrn z velikim vrtom ali njivo kot Jilu zasebno stanovanje za 2 osebi želim kupiti v bližini Maribora, Celja ali Ptuja. Cenjene ponudbe z natančno navedbo cene na upravništvo Slovenca pod št. 2199. Sprejme se SIUŽKIDJcI tera bfSa ^ koliko kuhati in za vsa druga hišna opravila; plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši; istotam se sprejme vajenec za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo "Slovenca,, pod št. 2180. Sctsfopnil^ z dobrimi referencami se išče za celo Slovenijo za tvornico špirita in žganja. Ponudbe naj se pošljejo na upravo ..Slovenca" pod št. 2211. absolvent polletn. tečaja trgovinske- in kmetijske šole. pristojen v kralj. SHS, popolnoma vešč slovenskega in hrvatskega jezika, korespondtra tudi češko, prosi mesta pri industriji alt pa na veleposestvn na južnem štajerskem ali južnem Koroškem. Cenjene ponudbe pod šifro »Delaven 2128« na upravo ..Slovenca". 2128 Pozor! Trgovci! Pozor! Zahtevajte takoj ponudbo za moj splošno poznani pralni prašek ,KONTENT*. Mediclnalna drogerija B. Šinkovec, Kranj. — Zaloga Ivan Koželj, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 27. suho in mokro, kakor vse usnjate odpadke kupuje vsako količino Tovorno za Mej v Ljiljsai. štreliška ulica 10., Ljubljana se priporočata si. občinstvu za vsa slikarska in pleskarska dela tu, v mestu in na deželi. Prišla ržen s sc dobi iakoj Paromlin, Zagreb. Iz kavčuka * CIKIL SITAR LJUBLJANA eJra ce LjsiMJana sprejme takoj več močnih Pisca po (Slavonija.) kopališče. Postaja južne železnice. Radioaktivni topli vrelci. — Najuspešneje lečenje: revmatizma, ischiasa, posledic raznih bolezni, ženskih bolezni, slabokrvnosti in obče slabosti. Ugodno Ictoviscc.-Dobra oskrba. Celo leto otvorjeno. — Glavnn sezona od maja do septembra. Pgt; volčje pasme sc je izgubil. Odda i SjJ uaj sc v Knafljevi ulici 10 I. nadstropje, proti nagradi. 2209 91 voziček,lcp' -s-c pro- Žab- jak 14, pritličje levo. ! tfelavri za sekanje večje rnno-I iiCiliStl zine lesa v Belci pri Dovjem se sprejmejo takoj. Prehrana preskrbljena. Pojasnila daje Potočnik, Belca pri Dovjem. 2136 -»Ii® vino V v*0 p r o i ne t nem kraju gospodična izvežbana skoraj v vseh trgovskih strokah. Cenjene ponudbe pod ..najboljše reference" na upravo lista. Prisnevajfe za sklad s. L. s. 1000 K nagrade dobi, kdor preskrbi mirni stranki (dve osehi) stanovanje. Kupim tudi hlSico v Ljubljani ali okolici. Naslov se izve pri upravi ..Slovenca" pod štev. 2197. Kapitalisti pozor! solidno trgovino proti dobrim obrestim in jamstvu. Ponudbe pod »Trgovina 1G7D« na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 2148 Konforisfinja ki popolnoma obvlada slovensko in nem« ško stenografijo ter izborno piše na stroju se išče. Strojne tovarne ia livarne, Ljubljana. 2212 županstvo na Vrhniki naznanja tužno vest, da je nJega prvi občinski svetovalec, gospod KAROL MAVER sinoči preminul. Pol stoletja jo deloval v občinskem odboru požrtvovalno in nesebično, zato ga občina ohrani v hvaležnem spominu. Vrhnika, 5. junija 1920. Dr. Marolt, župan. Hp9 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče preminul naš ljubljeni in dobri soprog, oče in ded, gospod Josip Ovčfak klobučar v Kranja. Pogreb se vrši danes t nedeljo 6, t. m, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. Kranj, dne 6. junija 1920. v Žalujoči ostali. m JSTez posebnega obvestila, Tužnim srcem naznanja Ivana Mayer, vdova Cvenkel roj. Golob v svojem in v imenu svojih sinov Karola Mayer, višjega poštnega oficijala in rez. kapetana ter Ivana Cvenkel, administ. polkovnika v p. vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma oče, očem, stari oče, tast, svak in stric, gospod trgovec in posestnik dne 4. junija 1.1. ob polil uri zvečer, v 76. letu starosti, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, izdihnil blago dušo. Njegovi zemeljski ostanki se preneso v nedeljo, 6. t. m. ob pol 4. uri popoldne na domače pokopališče. Maša zadušnica se bode darovala v dekanijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki. Bodi mu ohranjen blag spomin! Vrhnika, dne 5. junija 1920. in širite »Slovenca"! je razen ponedeljka vsak dan od 8. do 17. (5. popoludne) odprta. 2114 □