Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI.. štev. 70 Ljubljana, nedelja 24« marca 1935 Cena 2 Din upravuištvo: LJubljana Knafljeva ulica a. — Telefon fit. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul a. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Kljub prazniku izide »Jutro« v ponedeljek in torek kakor običajno. ■TT' - ---1 -~ ==» Konec zablode V dobi priprav za majske skupščinske volitve se odigrava pred slovensko javnostjo tragikomedija končnega razpadanja tako zvane bojevniške fronte. E.azkol v vrstah bojevniških voditeljev je posledica nasprotstev, ki so izbruhnila med posameznimi skupinami v gledanju na politične dogodke. Naivne ambicije in nesolidne politične špekulacije so vzrok homatijam, ki pomenijo pač definitivno likvidacijo organizacije, osnovane po tujem vzorcu, a vodene s pristno domačo nezrelostjo. Mi spočetka nismo bili protivniki bojevniške organizacije. Gledali smo jo sicer z upravičenim skepticizmom, ko smo opazili prve čudne znake notranje disharmonije, ali pripisovali smo neuravnoteženost prvih podvigov »Boja« naivnemu gledanju novih in neizkušenih »voditeljev« na politične prilike države in naroda. Naše stališče smo morali spremeniti šele, ko so ti »voditelji« navzlic vsem dobro mišljenim nasvetom po raznih bojevniških zborih pokazali, kako se narodu ne sme govoriti in kako se nacionalne organizacije ne smejo voditi. Vsej naši javnosti so še v živem spominu nešteti hujskaški govori bojevniških generalov, ki so, računajoč na najnižje instinkte po posledicah težke gospodarske krize in socialne depresije že itak močno vznemirjenih narodnih mas, blatili vse, kar je v tistih težkih časih kulminacije gospodarske krize imelo moralni pogum, sodelovati pri državnih in narodnih poslih ter nositi odgovornost za nje. Kako globoko so padli pri tej demagoški in 'oerfidni gonji nekateri "bojevniški prvogovorniki, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj oblatil vse nosilce in pobornike jugoslovenske misli med narodom, razvidiš, če naknadno prelistavaš zapisnike teh govorov. Našega odpora proti takemu postopanju bojevnikov ni diktiral strah pred psovkami, s katerimi so obsipali vse naše najboljše delavce in voditelje, temveč skrb za očuvanje najprimitivnejših pojmov časti in morale, brez katerih je vsako javno delovanje nemogoče. Prisiljeni smo bili, da zavzamemo jasno in ostro svoje stališče. Morali smo dvigniti svoj glas proti metodam, kako se je hotelo pod plaščem nacionalizma iii patriotizma z naravnost boljševiški-mi manirami ubiti v slovenskem človeku zaupanje v njegove jugoslovenske politične delavce, saj se je skušalo predstaviti mu vse njihove borbe samo kot plod grdih materialističnih špekulacij samozvanih nasilnežev, ki kujejo iz napredne in jugoslovenske politike svoj osebni kapital. Opozarjali smo na škodljivost takega početja ter svarili voditelje bojevnikov in njihove zaščitnike, da nosijo organizacije in politični po-kreti, ki se plasirajo med narodom z brezvestno demagogijo in slepim nega-tivizmom ter rušenjem vsega obstoječega, v sebi kal neizbežnega razpada, nacionalna škoda pa da utegne biti za dolgo nepopravljiva. Razvoj dogodkov je potrdil našo napoved o bodočnosti bojevniškega gibanja. Bojevniška organizacija, ki so jo slikali nekateri naivni opazovalci prilik v naši ožji domovini kot koncentracijo vseh pozitivnih narodnih elementov in nekak destilat patriotičnih in poštenih Slovencev, je pri prvi preizkušnji, ko bi morala pokazati svojo solidnost in_ notranjo povezanost svojih vrst, pričela razpadati v svoje prvine. R.azdelila se to zopet v grupe in grupice ambicioznih, več ali manj spekulativno navdahnjenih političnih amaterjev, ki niso imeli ne sposobnosti, ne potrpljenja, da si pridobijo narodovo zaupanje s težkim in podrobnim delom na terenu, temveč so poskušali zamenjati to solidno preizkusno dobo za vsakega političnega delavca z govorniškimi podvigi, kopiranimi po raznih Fuhrerjih. Dočim doživlja naša javnost z razkolom v bojevniških vrstah tako klasičen primer, kako se podirajo pod pezo preizkušenj vsakdanjega političnega življenja organizacije, zgrajene na račun lahkovernosti in trenutnega razpoloženja množic, pa ima na drugi strani priliko videti, kako čvrste so osnove, na katerih bazira v dravski banovini nacionalna fronta. Prazne so bile vse napovedi bojevnikov, njihovih priganjačev in podpornikov. da bodo v enem zaletu porušili vse, kar so zgradili narodni ljudje v naši ožji domovini v desetletjih težkega in požrtvovalnega dela. Zaman so bile osmrtnice za nacionalno fronto. Ona stoji enako trdna in močna. Bojevniška katastrofa je tipičen primer, kako se tudi v politiki vsaka nesolidna zgradba prej ali slej podre. V zadnjem času imamo v zvezi s predsto-iečimi volitvami več takih slučajev. Naenkrat se pojavljajo ljudje, ki so sicer pri vsakem pozitivnem delu ob strani, ki v trdem vsakdanjem življenju nemte-resirani ali pa nejevoljno kritično gledajo, kako se drugi mučijo ki pa so ko tre za določitev kandidatov, naenkrat ooklicani zastopati »ljudsko voljo« ter se obnašajo, kakor da so od naroda priznani pooblaščenci, akoramo Jih jz- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1. Telefon št_ 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. 11. aprila odločitev v Stresi Laval, Eden In Suvich so na svojih včerajšnjih posvetovanjih v Parizu ugotovili soli darnost svojih vlad in skladnost Simonovega poseta v Berlinu z londonskim dogovorom Pariz, 24. marca. d. Angleški pravosodni minister lord Eden se je včeraj popoldne takoj po svojem prihodu v Pariz sestal najprej z angleškim poslanikom Clerkom, nato pa je razpravljal z Lavalom in glavnim tajnikom francoskega zunanjega ministrstva Legerjem o problemih današnje konference treh. Italijanski državni podtajnik Suvich je prispel v Pariz davi ob 9.53. Na postaji so ga pozdravili šef kabineta zunanjega ministrstva in člani italijanskega poslaništva. Ob 10. dopoldne se je v zunanjem ministrstvu pričela angleško-francosko-italijan-ska konferenca, ki so se je udeležili zunanji minister Laval, angleški pravosodni minister Eden in italijanski državni podt.ijnik Suvich. Posvetovanja so trajala od 11.15 do 13. in so se po obedu zopet nadaljevala. Javnost pričakuje, da bo rodila konferenca velike sadove. Tudi vsi listi ji pripisujejo velik pomen, čeprav ugotavljajo, da so pariški razgovori le pripravljalnega značaja. Gre predvsem za vprašanje, ali bodo Simonu dali svobodo za njegove razgovore v Berlinu. Po Simonovem povratku iz Berlina in Edenovem iz Moskve in Varšave, bodo imeli Laval, Simon in Musso-lini novo konferenco, vendar kraj še ni določen. Za sedaj krožijo le verzije o Stresi, Milanu ali Comu. Nov dokaz sloge Pariz, 23. marca. AA. »Petit Parisien« piše o današnji konferenci treh, da bodo ju-gozapadne sile na njej še enkrat pokazale svoje soglasje tik pred berlinskim obiskom. Nemčija se mora za\edati, da Francije m Velike Britanije ne more ločiti drugo od druge Francosko-angleški predlogi so enotni. Tudi med Francijo in Italijo obstoja popolno soglasje. Odločitev šele po berlinskem sestanku Rim, 24. marca. č. »Giornale d'Italia« pravi o današnji pariški konferenci med drugim: V Parizu se bo danes pojasnilo stališče Anglije, Italije in Francije napram Nemčiji, vendar ni pričakovati, da bodo rezultati današnjih posvetovanj odločilni. Končni sklepi bodo sprejeti šele, ko se bosta Simon in Eden vrnila iz Berlina, odnosno iz Moskve in Varšave. V direktnem stiku bodo tedaj vodilni državniki vseh treh dr žav proučili dobljene informacije in podatke, presodili evropski in splošni politični položaj ter zavzeli svoje definitivno stališče. Komunike Pariz, 23. marca. v. Ob 17. je bilo objavljeno o konferenci naslednje uradno sporočilo: Zunanji minister Laval, angleški čuvar pečatov Eden in italijanski državni podtajnik Suvich so se sestali na Quaiu d' Orsay, da si izmenjajo misli o splošnem položaju. V teku razgovorov je bilo poudarjeno, da je obisk angleškega zunanjega ministra v Berlinu informativnega značaja in da bodo okvir in cilji teh razgovorov v skladu z londonskim komunikejem od 3. februarja, v katerem se je potrdilo soglasje v na-ziranjih Pariza, Londona in Rima. Sklenjeno je bilo, da se bodo zunanji ministri Anglije, Francije in Italije v zvezi s tem poletom in z drugimi angleškimi poseli v Moskvi, Varšavi in Pragi, ki jih spremljata vladi v Parizu in Rimu s svojimi željami, sestali 11. aprila v Stresi. Laval, Eden m Suvich so z zadovoljstvom ugotovili popolno solidarnost svojih vlad. Po Stresi — London Po angleških načrtih je potrebno sklicanje velike konference v London, na katero bi bili povabljeni tudi Nemčija in Mala antanta London, 23. marca k. Simon in Eden bosta skušala doseči v evropskih političnih centrih, da bi se v Londonu ali kje drugje sestali zastopniki vseh velikih držav na konferenco, ki naj bj uredila vsa pereča mednarodna vprašanja, navedena v fran-cosko-angleškem komunikeju z dne 3. februarja. Simon upa, da bo pridobil za to akcijo tudi Hitlerja. V Londonu gledajo sicer z optimizmom na razplet sedanjega političnega položaja. Predvsem so prepričani, da Nemčija ne bo odklonila svojega sodelovanja na nameravani veliki konferenci, če bo Berlin pristal na neposredna pogajanja v tem smislu, bo Anglija povabila k razgovorom poleg Francije in Italije tudi Ruisijo, Poljsko in države Male antante. Poleg diplomatske akcije Simona in Ede-na v Berlinu in v vzhodni Evropi se tukajšnji politični krogi mnogo zanimajo tudi za razvoj angleških diplomatskih stikov z Malo antanto. Agencija Reuter je objavila glede na nameravani obisk Bdena v Pragi naslednje: Konferenca z zastopniki češkoslovaške vlade bo pomenila nadaljnjo važno etapo v prizadevanjih Velike Britanije, da pridobi posamezne države za garancijski pakt. Poleg tega bo nedvomno pripomogla k poglobitvi diplomatskih zvez med Anglijo in Malo antanto. Velika konferenci, ki bo po zaključnem potovanju obeh angleških ministrov po Evropi in na kateri bodo zastopane poleg Anglije, Francije in Italije morda tudi Nemčija in druge države, bo nedvomno omogočila, da se bodo sorazmerno upoštevali tudi interesi Prage, Beograda in Bukarešte. Najprej ima besedo Društvo narodov Pariz, 23. marca. AA. Današnji pariški li; sti opozarjajo na informacije iz Londona, ki demantirajo prvo tolmačenje izjave zunanjega ministra Simon.,. Za sedaj ni govora, da bi povabili Nemčijo na skupen sestanek. I o bo odvisno šele od zadovoljivega izida berlinskih podajanj. Francija je proti takemu povabilu, ker je treba najprej počakati, da pove Društvo narodov svoje mnenje o uveu-bi vojaške dolžnosti v Nemčiji. ^ se dotlej so pogajanja z Nemčijo nemogoča. >Echo de Pariš« piše, da je francoski poslanik v Londonu zahteval od angleškega zunanjega ministrstva točno pojasnilo bimo-nove^a tovora. Tudi izijava angleške vlade, da vztraja angleški zunanji minister na svojem predlogu za sklicanje konference treh je posledica koraka francoskega poslaništva. »Petit Parisien« ugotavlja z zadovoljstvom, ker so Simonov poizkusni balon tako hitro ujeli. Predlog angleškega zunanjega ministra bi morala Francija gladko odkloniti. Berlin v pričakovanju Simona in Edena Berlin 23. marca. d. Angleški zunanji minister' Simon ter pravosodni minister Eden boste prispela jutri ob 5.S0 popoldne na letališče na Tempelhofu, kjer ju bodo sprejeli zunanji minister Neurath, državni tajnik v zunanjem ministrstvu Bulow, sef protokola Benewitz in drugi zastopniki zunanjega ministrstva, kakor tudi angleški poslanik v Berlinu Phipps z vsem poslani-škim osobjem. Razgovori se bodo pričeli v ponedeljek in se bodo nadaljevali v torek. V torek popoldne priredi Hitler na čast angleškima ministroma v kancalarski palači čajanko ali pa zvečer banket. V torek ob , ___—---- ven njihove domače občine navadno nihče niti ne pozna. Jutri, ko bi bilo treba -s podrobnim, požrtvovalnim in težavnim delom vse tudi izvesti, bo taista gospoda zopet držala roke v žepu ali pa ne bo vedela, kje in kako prijeti. Menimo, da je skrajni čas, da se napravi konec lahkomiselni igri, ki more v svojih posledicah povzročiti le najtežjo škodo. V narodnem življenju se ne da nič trajnega improvizirati. Metode, ki so se prakticirale pri pripravah za.volitve po nekih srezih, so solidarnosti in udarnosti nacionalne fronte skrajno škodljive. Mi to povemo povsem odkrito in iskreno, ker je Še čas, da se napravi red. 23.52 odpotuje Eden v Moskvo, zunanji minister Simon pa se v sredo vrne v London. Neurath zahteva enakopravnost Berlin. 23. marca. d. Zunanji minister Neurath "je izjavil o obisku zastopnikov angleške vlade med drugim: Nemška vlada pričakuje obisk zastopnikov angleške rlade z zanimanjem in zadovoljstvom. Glede na dogodke zadnjih dni more biti odkritosrčen nemško-angleški razgovor le koristen, in sicer za vse evropske države. če bo enkrat prodrlo popolno razumevanje na zahteve po enakopravnosti, ne bo težko napraviti koraka dalie. Upam. da bo obisk pripomogel do usodnega razfišcenja obojestranskih naziranj o vprašanjih, ki so določena za razpravo. Razmerje nemške in angleške mornarice 1:3 Berlin, 23. marca d. V dobro poučenih krogih govore, da namerava nemška vlada predlagati angleškemu zunanjemu ministru pri berlinskih razgovorih določitev razmerja nemšk« mornarice proti angleški v moči 1:8. Nemčija bi se obenem zavezala, da bi svoje mornarice ne zgradila naenkrat, temveč razdelila gradbeni program na več let. Nemška mornarica bi v tem primeru še vedno močno zaostajala tudi za francosko, zadostovala pa bi za obrambo in zaščito trgovine. Nemčiji gre predvsem za manjše tipe vojnih ladij, vštevši oklopno križarko >Deutschland«. in podmornice. London, 23. marca g. j Internationale News Service« doznava, da je angleška vlada sklenila pozvati Nemčijo, naj pošlje v London svojega zastopnika v svrho razgovora o nemškem oboroževanju na morju. Angleška admiraliteta želi i>osebna pogajanja z Nemčijo. Domnevajo, da bo zunanji minister Simon pri svolem obisku v Berlinu sam izročil to povabilo. Londonski dogovor temeljni kamen miru London, 23. marca. A A. Angleški obisk v Berlinu in mednarodni položaj sta bila včeraj predmet raznih političnih govorov. Zunanji minister Simon je n. pr. izjavil med drugiif: Naj bo izid berlinskega obiska kakršenkoli, posebnih iznenadenj ni treba pričakovati. Francosko - angleška izjava od 3. februarja bo za dolgo dobo temeljni kamen miru. Ta izjava obsega popoln sporazum obeh vlad za ohranitev miru tako v Evropi kakor po vsem svetu. Kmetijski minister Eliot je v svojem govoru dejal, da panika ni upravičena. Simon in Eden potujeta v evropske prestolnice, da ugotovita, ali je med svobodnimi narodi n.ogoč trajni mir. V Birminghamu je govoril Chaniberlain in ostro napadal Nemčijo zaradi njenih sklepov od 16. t. m. Anglija služi miru najbolje tedaj, če javno pove, da gotovih stvari ne bo trpela in da se jim bo odločno uprla. Čim bolj je ogrožen mir, tem tesnejše mora biti sodelovanje med državami, ki eo za mir. »Morningpost« pravi, da računajo mero-dajni krogi s tem, da bodo v Berlinu razpravljali o vseh petih točkah londonskega komunikeja. Berlinski poročevalec >Timeea< javlja, da Nemčja zaradi pravnih formalnosti^ v 2e-nev. ne bo odstopila od svoje vojaške ob--eznr-sti, ki jo je dobila z uvedbo splošne vojaške obveznosti. Društvo narodov zaradi francoske protestne note ne bo za Nemčijo privlačnejše, ker bi se za primer povratka vanj našla na obtožni klopi in bi se morala bianiti proti francoski obtožbi. Kaj pravi Gobbels Berlin. 23. marca. AA. Propagandni minister Gobbels je snoči na velikem shodu v Hanovru med drugim dejal da v dogled-nem času v Nemčiji ne bo več političnega človeka, ki bi se hotel odreči kakršnikoli življenjski pravici Nemčije samo zato, da se ostali svet pomiri. Nemčija zahteva ravnopravnost z drugimi velikimi narodi. Posamezne mednarodne ustanove smo zapustili, ker nam te pravice niso hotele priznati. Dne 16. marca smo sprejeli sklepe, ki so potrebni, da z lastno močjo varujemo svojo varnost. Ne razvijamo svoje vojske, da bi šli v vojno, marveč da ohranimo mir. Nevarnost za mir ni oborožena Nemčija, marveč Nemčija brez orožja. Sklep od 16. marca ni iznenadil sveta, ker je z njim že dolgo računal. Nemčija stoji pred velikimi nalogami notranje preureditve, pred obnovo gospodarstva in pridelovanja in pred veliko upravno reformo. Poljska v zagati Dočim zvrača vladni tisk krivdo za sedanjo mednarodno napetost na pasivnost Društva narodov, obsojajo opozicijski listi rezerviranost poljske vlade Varšava, 23. marca. d. Poluradna »Ga-zeta Poljska« je objavila članek pod naslovom »Sistem in posledice«, v katerem pravi med drugim, da je zunanji minister Beck že 14. decembra 1932 v svojem govoru o delu razorožitvene konference izjavil, da se tehnična dela Društva narodov preveč komplicirajo, kar bo škodilo sistemu kot takemu. Sedanje razmere so posledica tega sistema. Praksa je ustvarila dve skupini držav. Brez dvoma je postal položaj s sklepom nemške vlade od 16. marca še bolj zapleten. To se bo pokazalo tudi pri pogajanjih med prizadetimi državami. Do izraza bo prišlo tudi v nadaljnjem razvoju evropske politike. Društvo narodov, ki je želelo igrati veliko vlogo med narodi, je sedaj samo pasivni opazovalec dogodkov, ki se razvijajo izven njegovega okvira. V »Kurieru \Varszawskem« izjavlja senator Kozlovvski, da se zaradi nevarnosti nemškega imperializma združujejo branite-Iji miru, pri čemer opozarja predvsem na italijansko-jugoslovensko zbližanje, ki ga smatra kot važno evropsko zadevo. Itali-jansko-jugoslovensko sodelovanje predstavlja najvažnejši člen v akciji, ki ima za cilj ohranitev statusa quo v srednji Evropi ter zadržanje nemške ekspanzivnosti. Vsa dosedanja prizadevanja Francije in Male antante v tej smeri so bila pod zavirajočim vplivom brezsmiselnega jadranskega spora. Vprašanje, kakšno stališče bo zavzela poljska vlada glede na akcijo zapadnih velesil proti zopetni uvedbi vojaške dolžco-sti v Nemčiji, je predmet mnogih komentarjev opozicijskega tiska. V listu »ABC« piše poslanec Stronski, da je v veliki politični akciji Poljska ob strani ter v sencu Poljska vlada kaže popolno rezerviranost, vladni tisk pa molči. Poslanec Stronski označuje Poljsko kot miren otok splendid-ne izolacije na viharnem oceanu evropske politike ter meni, da se bodo voditelji poljske zunanje politike že v bližnji bodočnosti znašli pred potrebo jasne odločitve. Če se bodo Anglija, Francija in Italija sporazumele za enotno politiko proti Nemčiji, bo ta blok zahteval od Poljske, naj zavzame jasno stališče. Sklepi, ki jih bodo morali v tem primeru skleniti voditelji poljske zunanje politike, bodo zgodovinskega pomena. Bazširjenje italijanske mobilizacije Pod orožje je bil pozvan solini o italijanski Rim, 23. marca g. Iz varnostnih razlogov je vlada odredila mobilizacijo letnika 1911., ki je bil že v začetku februarja delno mobiliziran zaradi dogodkov v vzhodni Afriki, Italijanska vlada gleda na mednarodni položaj in na sedanje dogodke popolnoma mirno in stvarno, noče pa, da bi jo presenetil kak dogodek. Ob današnji obletnici ustanovitve fašijev je imel Mussolini na rimske črnosrajčnike ob viharnem odobravanju navzočih govor, v katerem je dejal med drugim: Vsemu italijanskemu narodu sporočam, da nas noben dogodek ne bo našel nepripravljene. Pripravljeni smo za vsako nalogo, ki nam jo bo dala usoda. Ako bo potrebno, bomo z nepremagljivim elanom porušili vse zapreke, ki bi se postavile proti nam. Milijoni bajonetov, ki jih nosi narod črnosrajčnikov, vsebujejo tudi našo odkritosrčno željo po sodelovanju z Evropo. V tem duhu praznuje fašistična Italija obletnico ustanovitve bojevniških fašijev. V zvezi s pozivom letnika 1911 pod orožje opozarjajo listi, da so sedaj že trije letniki pod orožjem, v efektivnem stanju približno 600.000 mot Italija proti posredovanju Društva narodov Rim, 23. marca k. Kot odgovor na obvestile generalnega tajništva Društva narodov, da je Abesinija predložila noto, v kateri zahteva posredovanje Društva narodov, je poslala italijanska vlada včeraj Društvu narodov novo spomenico, v kateri odločno zavrača abesinske pritožbe Spomenica zatrjuje, da nima Italija nika-kih napadalnih namenov proti Abesiniji. V vzhodno Afriko odposlane italijanske čete imajo le namen, da čuvajo varnost celotni letnik 1911 - Mus-vojni pripravljenosti italijanskega ozemlja in preprečijo nadaljnje incidente. Vrh tega sta se italijanska in abesinska vlada sporazumeli, da bosta uredili vse svoje sporne zadeve v smislu čl. 5 pogodbe iz 1. 1928. Zaradi tega je nota, v kateri se abesinska vlada sklicuje na čl. 15. pakta Društva narodov, neutemeljena. Seja Balkanske zveze Beograd, 23. marca. p. Rumunski zunanji minister Titulescu je kot predsednik sklical za 5. maj v Bukarešto sejo stalnega sveta Balkanske zveze, ki se bo bavil s položajem, nastalim po revolucionarnem pokretu v Grčiji, ter z mednarodnimi vprašanji v zvezi z zopetno oborožitvijo Nemčije. Pred tem sestankom bo Titulescu po-setil Pariz in London. Takoj po sestanku Balkanske zveze bo v Ženevi seja stalnega sveta Male antante. Balkanska zveza in Mala antanta bosta zavzeli v vseh aktualnih problemih enotno stališče. V ponedeljek zjutraj prispe Titulescu v Beograd, kjer bo konferiral z ministrskim predsednikom Jevtičem. nakar bo nadaljeval pot preko Bratislave, kjer se sestane z dr. Benešem, v Pariz. Konferenca gospodarskih zbornic v Ljubljani Ljubljana, 23. marca p. V nedeljo in ponedeljek bo v prostorih Zbornice za TOI sestanek zastopnikov vseh trgovskih in industrijskih zbornic iz vse države. Na sestanku bodo razpravljali o davčnih vprašanjih, o vprašanju samoupravnih financ in o železniški tarifni politiki. Prosvetni minister čirič »- o našem šolstvu Sinočni govor po radiu — Prosveta je nujna življenjska potrebščina, ki je ni mogoče brez škode reducirati — Naloge naših srednjih šol Beograd, 23. marca. d. Prosvetni minister Stevan Cirič je imel nocoj oh '20. po radiu govor, ki so ga prenašale vse tri postaje. Izvajal je: Sedanje težke čase čuti najbolj prosveta. Prosveta pa je duhovna blaginja naroda. Eden pogojev za prosvetljenost je materialna blaginja ali vsaj zavarovana eksistenca poedinca. V sedanjih hudih časih, ko gre borba za življenje do skrajnosti, se mnogi ne zavedajo ogromne vrednosti kulturnih pridobitev in jih hočejo žrtvovati, da bi si s tem življenjsko borbo olajšali. Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost, da v vprašanjih narodne in državne vzgoje ne dovoli takega pojmovanja in da ga pobija. Prosveta ni luksus Ne bi bilo večje napake, kakor kulturne potrebe v škodo' prosvete žrtvovati trenutnim težkočam. Napak bi bilo gledati na prosveto kot na stvar, za katero so potrebne samo žrtve in ki bi bilo tudi brez nje mogoče izhajati. Uprav obupno je, kai vse se iznaša v javnosti nesmiselnega in kakšne redukcije se zahtevajo v prosveti. Pa se tisto, kar naj ostane ali kar mislijo, da bi maralo ostati, merijo z merili materialne vrednosti za socialne in gospodarske potre-l»e. Tako smo prišli do čudne psihoze, da književnost in drugo prosvetno delo cenijo samo kot vir za življenje tistih, ki se z njim ukvarjajo. N. pr.: gledališča »prenašamo«, češ da bi brez njih ostal en cel stan brez kruha. V resnici pa gre za izredni pomen teh kulturnih tvorb, ki pomenijo pravi napredek i države i naroda, kajti brez njih bi padli daleč nazaj. Kakšen greh bi šele bil, če bi puščali v ne mar same temelje kulturnih stremljenj našega naroda, narodne in druge šole. Naše šolsko vprašanje je zelo zamotano, a tak-£110 bi bilo tudi brez gosjxxlarske stiske. Osnovno šolstvo Da se pomudimo najprej pri najpomembnejšem vprašanju, pri osnovnih šolah: tu inifmo strašne podrobnosti. Poznamo kraje v naši domovini, kjer imajo celi srezi po 4 do 5 šolskih oddelkov, prav tako^ pa imamo tudi jx>krajine, kjer pride ena šola na ozemlje 1500 km2 Tu je treba pomoči. Dosedaj smo storili mnogo. V nekaterih srezih, kjer smo imeli pred osvobojenjem po eno državno šolo. jih je zdaj do 30. Toda še vedno je treba storiti mnogo, mnogo. Kraljevska vlada se zaveda svoje naloge in ima vse to pred očmi. Olajšati moramo gradnjo sol. Storili bomo to s tem, da bomo dovoljevali graditi tudi s skromnim in cenenim materialom, do bomo ustanovili fonde, ki naj kasneje olajšajo občinam vrnitev podeljenih jx>so-jil itd. Najti bo treba način, da prispeva k tej nalogi ves narod in da se prispevki pravilno porazdele. Ni mogoče več čakati, da dobe siromašni kraji svoje šole šele tedaj, kadar si jih bodo mogli sami zgraditi. Prosvetno ministrstvo upa, da bo našlo v tem pogledu razumevanje v naši javnosti in da bo tako mogoče šolam pomagati. Ne gre tudi, da bi imeli na tisoče učiteljev brez službe, ko bi mogli prebivalstvu toliko pomagati. Tragično je to in kaže v jarki luči položaj, ki ga je ustvarila gospodarska kriza. Če je že težko, če kdo ni dobil službe zaradi hiperprodukcije, koliko strašnejše je še, če mora biti mlad človek brez dela in se zavedati, da je njegovo delo državi in narodu skrajno potrebno' Ko so na eni strani absolvirani učitelji in kandidati brez službe, ostajajo po drugi strani občine in celi srezi brez šol in brez pouka. Učiteljski problemi V skrbeh zaradi usode vseh teh vrlih in zavednih ter dela željnih ljudi, misli kraljevska vlada kljub težkočam na to. da vsaj deloma olajša njihov položaj. Zato lahko z veseljem razglasim, da bo prosvetno ministrstvo v kratkem dalo učiteljem, mladim ljudem kruha, ko bo začelo graditi šole, v katerih bodo služili domovini in kjer bodo našli cilj in temelje svojega lastnega življenja. Po mojem naziranju je dalje tudi krivica. da naši učitelji izgubljajo v svoji službi tista najlepša !eta življenja, ko s svojo krvjo na bojnem polju služijo državni skupnosti. ali pa v mirni dobi izgube svoje mesto. ko gredo na vojaški rok. potem se pa znajdejo na cesti. Dokler se to vprašanje ne uredi zakonodajno, mislim kot minister prosvete učitelje, ki se vrnejo iz vojaškega službovanja, imenovati pred vsemi drugimi. So pa tudi druge upravičene težnje, ki jih bo kraljevska vlada imela stalno pred očmi. Pravo pojmovanje njihovega plemenitega poklica bo omogočilo učiteljem, da vse svoje misli in skrbi posvetijo službi velike in lepe domovine. Če bodo služili njenim, in vedno njenim interesom in tako opravljali svojo dolžnost, bodo učitelji morali nekega skorajšnjega dne doživeti izpolnitev teh svojih upravičenih teženj. Zato bo kraljevska vlada v interesu učiteljskega stanu samega delala za ohranitev čudovite slike rodoljubnega učitelja, ki je že od nekdaj ponos našega javnega in kulturnega življenja in naše politične zgodovine. Učitelji! Bodite zvesti samemu sebi in svoji preteklsoti! V naših rokah je, kakor je že bila. usoda naroda. V vaših rokah je usoda naše kulture. Izenačenje učbenikov Da olajšamo to pomembno delo za jx>spe-ševanje duhovnega edinsiva, je kraljevska vlada sklenila razpisati natečaj za izenačenje učbenikov, tako da bodo v doglednem času izenačene šolske knjige. Očitno potrebo. da vsa šolska mladina Črpa svojo znanost iz enakih virov, predpisuje že zakon. Toda ta zakon ie leta in leta ostal mrtva črka, ker se je pozabljal vzvišeni cilj, pred očmi so bili pa samo težki posebni, materialni in gospodarski odr.ošaji. Vlada bo vse te težave premagala in imela ' pred očmi tudi najnujnejše gospodarske in socialne interese v globokem prepričanju, da izenačenje učnega sistema zlasti v osnovnih šolah in vdano delo učiteljev dovedeta do edinstva duhov, ki se mora naglo pokazati v vsem našem javnem življenju. Srednja šola Tudi v srednješolskem pouku je treba utreti pot temu pojmovanju, zlasti pri nacionalnih predmetih. Nihče ne more presoditi važnosti tega dela. Srednja šola je usodnega pomena za formiranje volje naroda. V njej se ustvarjajo bodoči voditelji naroda. V srednji šoli na učencu storjeni greh ni greh samo na posameznem človeku, temveč tudi na neštetih drugih, s katerimi bo ta človek pozneje delal in nanje mogel vplivati. Zato je treba na uspeh in formiranje volje v srednji šoli posebno paziti. Položaj profesorjev se mora izboljšati Toda da učitelj s poletom opravlja svoje delo, je potrebno, da je gmotno zavarovan. To pa še ni, vsaj ne v zadostni meri. Posledice se opažajo v tem, da je čedalje manjše število moških, ki so se odločili za ta poklic, res da idealen, toda brez mikavne materielne bodočnosti. Kraljevska vlada je sklenila omogočiti tudi pravilno ureditev tega vprašanja. Globoko sem prepričan o resnosti pojmovanja dolžnosti tistega stanu ki je dal velikane naroda, in mislim, da prosvetni delavec ni zaslužil, da se učinek njegovega dela meri z denarjem. Enota mere bo morala biti moralna, ki bi pravilno zagotovila profesorskemu poklicu njegov položaj. kakršnega njegovo, za usodo naroda tako občutljivo delo v polni meri tudi zasluži. Profesor se mora tega zavedati in iti po sledovih svojih starejših tovarišev, ki so ustvarili našo veliko generacijo. Hudo je tistemu, ki se hoče od njih odvojiti. Hudo je tistemu, ki hoče kreniti s prave poti narodne zgodovine. Tak človek se odtrga od svojega dela za skupno domovino, a najhujši njegov greh je, če je krenil na stranska pota in hoče po njih voditi mladino, ki mu je zaupana. Tak človek bi brez dvoma mogel ogroziti zgradbo narodne bodočnosti. Samo nacionalno prekaljeni učitelji in profesorji lahko popolnoma zagotove nacionalno. vzgojni značaj srednje šole. ki mora poleg tolikih plemenitih in vzvišenih ciljev zmerom ostati največji cilj naše šolske in naše prosvetne politike Profesorji, tovariši moji! Naša odgovornost je preveč velika pred rodovi, ki so za ceno najvišjih žrtev ustvarili domovino, ki jo danes zedinja narodno ime kakor tudi pred tistimi, ki pridejo za nami, da bi smeli tu o'.:ievati. Napačni nazori o srednji šoli Prav tako mora vsa pozornost biti obrnjena na to, da se učenci v srednji šoli dobro pripravijo. Toda eno stvar moram posebno naglasiti: je predsodek družbe, da ni posečanje srednje šole nič drugega kakor priprava za vstop v državno službo. Ni bolj napačnega tolmačenja od tega pojmovanja, zaradi česar ljudje tako pogosto greše nasproti šoli in govore, da imamo preveč srednjih šol in njih učencev, ter celo zahtevajo redukcijo srednjih šol. To je napačno: če primerjamo podatke o srednjih šolah pri r.as in na tujem vidimo, da pri nas to število ni pravo v primeri z inozemstvom. Toda šole niso zato, najmanj pa srednje, da bi pomenile samo vstop v državno službo, temveč jim je naloga, da ustvarijo izobražene ljudi, sposobne za vsako delo na vsakem polju, kjer je treba jamčiti za kakovost, torej v vsakem pogledu in povsod. Treba je vendar že gledati na to stvar prirodno, to je, da mora šola dati pogoje, ne pa pravico do državne službe. Srednja šola ni samo potrebna uradniku, temveč tudi vsakemu drugemu poklicu, in sicer v večji meri, kakor običajno mislimo. Izenačiti svrho obiskovanja srednje šole z na-damj na državno službo, kakor naša družba še danes počne, je krivo. Naša družba se mora zavedati, da je obiskovanje srednje šole potrebno tako obrtniku, kakor trgovcu in gospodarstveniku ter vsakemu kvalificiranemu delavcu in da izobrazba, pridobljena v srednji šoli, ne samo ni odveč, temveč je potrebna tudi vsem svobodnim poklicem in je ravno glavni pogoj za uspešno delo tudi pri teh poklicih, kakor pri drugih. Le takšno pojmovanje bo omogočilo otvoritev novih srednjih šol. Mnogim je prišla na um nesrečna misel, da bi se svetovna kriza mogla rešiti z uničenjem proizvajanih dobrin. Poznejši rodovi bodo z največjo grozo gledali na naš rod, kako je mislil, da se s sežiganjem pšenice ali z razlivanjem mleka more najti rešitev gospodarske krize. Se dosti po-grešneje bi bilo v uničevanju kulturnih dobrin iskati zdravila zoper gospodarsko krizo, to je zapirati šole in zaustavljati ves narod v njegovem prirodnem napredku. Kraljevski vladi je zato do tega, da izjavi. da bo zastavila vse svoje sile, da vse naše kulturne pridobitve vsaj ohrani do boljših časov, ko bo njihov napredek omogočen. Drugo je vprašanje, ali so naše srednje šole pravilno razdeljene. Imamo znamenja. po katerih bi se dalo soditi, da so ponekod vstale iz docela drugih razlogov. Prostovoljna javna sodna dražba stavbenih parcel, ki se vrši 2. aprila 1935. ob 15. uri popoldne v prostorih gostilne »Kmet« v SiSki ob Celovški cesti. Parcele leže nasproti gostilne »Kmet«, merijo okoli 500 kvadratnih metrov, imajo zelo ugodno lego in se na njih lahko grade visokopritlične in enonadstropne vile. Vsi tozadevni dražbeni pogoji se dobe na sodišču v pritličju soba štev. 37. Vzklicna cena za en kvadratni meter je Din 100.—. 2684 Za čiščenje krvi uporabljajte znani Planinka-čaj Bahovee. Pristen je le v plombiranih paketih. Reg. br. 76 od 5. II. 1932. kakor jih sedanja prosvetna politika narekuje. Prav tako neke vrste srednjih šol niso bile v preteklosti najbolje izbrane in jih bo treba na novo razpodeliti. Učiteljišča na primer dajejo mnogo več učiteljic, kakor obstoji zanje dejanska potreba. Po drugi strani se opaža da jc premalo strokovnih šol. kolikor jih jc pa, so potrebne reforme. A to so obširne stvari, ki jih ni mogoče tu popolnoma v podrobnostih obrazložiti. Šola mora služiti svojemu namenu, in sicer tako, da sc bodo učenci mogli z njo okoristiti, ne samo v eni, temveč v vseh panogah življenja, posebno na v tisti, za katero so se pripravili; Prosvetno delo izven šole * Ker nam primanjkuje celo še osnovnih šol, jc treba narodni prosveti posvetiti tu-dl zunaj šole največjo pozornost. Tu se odpira široko polje za obilnejše delo, zlasti za prosveti jevanje našega kmeta. Že leta in leta se dela na tem polju, toda še mnogo je treba storiti, da se razvijejo njegove osebne in družabne vrline, da bo s svojim imetjem, v katerem moramo zmerom gledati del narodnega imetja mogel napredneje ravnati in tako znatno olajšati ureditev vseh tistih gospodarskih problemov, ki jih on sam najtežje občuti. Koliko bi na primer bilo manj dolgov, ki kmeta tako zelo pritiskajo, da se je doslej več delalo za narodno prosveto. Tudi v političnem pogledu bo treba prosvetliti naš narod, da bo manj izpostavljen zapel ju jočim jn sleparskim geslom; potem bo odprta pot pravi demokraciji. Naposled mora sistem dela za narodno prosvetljevanje priti narodu v zavest, ker bi vsi bili zedinjeni v preprosti in naravni resnici, da državna skupnost kot najvišja zadruga mora zagotoviti vsakomur pošteno delo na vsakem polju, da bo živel življenje kulturnega človeka. Tako tudi vsi gospodarski, politični in nacionalni problemi zahtevajo obnovo narodne prosvete. Naj bo ta naloga še tako težka, kraljevska vlada se bo trudila, da jo izvede prepričana, da je treba težko- če premagati, ne pa iti mimo njih. * V nadaljnjih izvajanjih svojega, tri četrt ure trajajočega govora je g. minister čirič obravnaval vprašanje naših univerz. Omenil je, da se bo kljub krizi nadaljevala gradnja za univerze potrebnih poslopij; zagotovljena je že tudi gradnja pravne fakultete v Beogradu. Že z novim šolskim letom bodo uveljavljene fi-jkultetsV«; uredbe. Država sama ne more zaposliti vseh absolventov visokih šol;' tudi družba se mora resno potruditi v tem pogledu. Dalje je g. minister govoril o sodelovanju med šolo in cerkvijo, o jugoslovenskem pokretu med Hrvati pred zedinje-rjem in o odgovornosti vsega naroda, da rešimo prosveto preko današnjih viharjev. Vsa ta ministrova izvajanja b->mo objavili v torkovi številki. Berta Trillerjeva f Včeraj, v soboto popoldne je odpeljal mestni mrtvaški avtomobil iz Ljubljane krsto s truplom nekdaj v vseh ljubljanskih krogih znane in spoštovane gospe Berte Trillerjeve na škofjeloško pokopališče, kjer počivajo zemski ostanki njenega soproga, dolgoletnega ljubljanskega podžupana in poslanca dr. Karla Trillerja. Pokojnica se je svoj čas precej udejstvovala v javnosti, zlasti v ženskih organizacijah. Bila je med soustanoviteljicami Splošnega ženskega društva ter prvo leto tudi njegova predsednica. V svoji skromnosti se je na drugem občnem zboru zahvalila za predsedniško mesto in je bila poslej več let društvena podpredsednica. Tudi ustanovitvi Ženskega telovadnega društva je kumovala; bila je takisto njegova odbornica ter je ostala tudi v Ateni podporna članica do svoje smrti. Udejstvovala se je pri vseh nacionalnih, kulturnih in humanitarnih prireditvah. Pozneje pa se je popolnoma umaknila v zasebno življenje. Živela je svojim knjigam, naravi in revežem, ki jih je velikodušno podpiral«. Tragično je, da žena, ki je imela toliko materinskega čustva, sama ni bila mati. Zato pa je prav po materinsko skrbela za bedne dijake in je bila sploh radodarnih rok za vse, ki so iskali pri njej pomoči in podpore. Tiha, vsem simpatična gospa je bila navidezno zdrava in je prav na dan svojega pogreba, t. j. v soboto, nameravala pohiteti na grob svoje, pred kratkim umrle sestre. Z ročnim delom v rokah, sedeča ob oknu svoje vile v Nunski ulici, pa je podlegla kapi, ki jo je iztrgala iz kroga sorodnikov in prijateljic. Pogreb se je vršil do Šiške ob obilni udeležbi sorodnikov, žen-stva, zastopnic Splošnega ženskega društva, Atene, Kola i. dr. ter številnih gospodov. Plemenita žena, počivaj v miru! M. G. Predaja vzhodne kitajske železnice izvršena Tokio, 23. marca. AA. Danes so v Toki-ju podpisali končno pogodbo o prodaji vzhodne kitajske železnice. Po podpisu je japonski poslanik Ting izročil sovjetskemu poslaniku Jurenjevu ček za 23,520-000 jenov, prvi obrok odplačila v smislu podpisane pogodbe. Hsingking, 23. marca. AA. Vlada je sklenila, naj se kupljena vzhodna-kitajska železnica odslej imenuje severno mandžur-ska železnica. Priključena bo omrežju man-džurskih državnih železnic. Spominjajte se CMD.' Volilno gibanje Kranjski srez ima 16.204 volilce Kakor nam poročajo iz Kranja, ima kranjski srez v 25 občinah skupaj 16.204 volilcev; od tega jih odpada na škofjeloško ekspozituro 6.118. na kranjski srez v ožjem smislu pa 10.086. Nad 1000 volilcev imajo tri občine: Stara Loka 1118, Kranj 1061 in Stražišče 1018. Po voiilcih najmanjše tri občine pa so Javorje z 250. Jezersko z 208 in Sv. Ana s samo 171 volil-ci. Iz krškega sreza Iz Krškega nam pišejo: Po volilnem sestanku. o katerem je »Jutroc poročalo, so se sestali delegati in se dogovorili, da g. Ivan Majcen umakne svojo kandidaturo za narodnega poslanca in kandidira kot namestnik g. Horvatiča. Tako so sedaj v krškem srezu na lisiti g. Jevtiča tri resne kandidature; Atojz Drmelj, dosedanji narodni poNabavljalna zadruga žel. uslužbencev« v Ljubljani nam sporoča, da je bila naša včerajšnja ve-s', ob-avljena pod gornjim naslovom, netočna, ker sestrnka, sklicana za 27. t. m. v Ljubljani in Mariboru, nimata nikake zveze s skun§č;nskimi volitvami. Kakor vsako leto. sta sestanka tudi letos sklicana le zato. da pouči na niih vodstvo zadruge člane o poslovanju v preteklem letu in da lahko člani izjavijo svrtje želje in potrebe. — Ne>sj>o razum ie nastal zaradi te- ga, ker se v objavi zadruge sklicujejo »za-drugarji vseh volišč okoliša Ljubljane*:, odnosno Maribora, pa je naš informator, ki ni železničar, mislil, da gre za volišča za Narodno skupščino. Iz slovenjgraškega sreza Iz Šoštanja nam poročajo: Pri Cerovšku jo bil 18. t. m. članski sestanek JNS. Govoril je dosedanji poslanec dr. Vošnjak, ki je kot sadove svojega prizadevanja za sr<.'Z omenil zlasti jiovečanje velenjske elektrarne. danes največje kalorične centrale v državi, ter gradnjo važne ceste Šoštanj - St. Vid'- Črna. za katere dograditev je že zagotovljenih nadaljnjih 1,500.000 Din. Pri tajnem glasovanju je bila g. dr. Vošnjak u izražena zaupnica. Topalovičev shod v Zagrebu Nosilec socialistične kandidatne liste dr. živko Topalovič, ki je bil več dni na agi-tacijski turneji po Sloveniji,* je včeraj imel shod v Zagrebu v prostorih Delavske zbornice. Na shod je prišlo tudi več levičarjev, ki so skušali Topaloviča motiti. Reditelji pa so jih s pomočjo drugih zborovalcev potisnili iz dvorane, nakar se je zborovanje mirno nadaljevalo in končalo Socialistične kandidature Na Topalovičevi socialistični listi bodo kandidirali poleg drugih: v Bitolju tajnik Glavne delavske zveze v Beogradu Milorad Belič, v Varaždinu ravnatelj tamošnjega OUZD Štefan Pongračič, v Nevesinju ključavničar Miha V okov i č. v Sanskeni mostu delavec Danilo Radonjič, v Prnjavoru uradnik Delavske zbornice iz Banjaluke Dušan Balaban. V našem kočevskem sreau ee navaja kot kandidat nemški kmet Kraker iz Cvišlarjav, kot njegov namestnik pa km^t Štefan Neguš. Volitve v Grčiji Atene, 23. marca. č. Listi so danes ob javili vest, da bodo volitve v parlament meseca maja. Novi parlament bo pripravil novo grško ustavo, o kateri bo s plebiscitom odločilo ljudstvo. Iz politične službe Beograd, 23. marca p. Sreski podnačel-nik dr. Fran Bratina v Murski Soboti, ki je pred kratkim stopil v pokoj, je reakti-viran in imenovan za sreskega podnačel-nika v Dolnji Lendavi. Iz železniške službe Napredovali so nastopni zvaničniki I. kategorije: v l. položajno skupino: Cop Ferdinand v kurilnici v Ljubljani gl. kol.; Pul-ko Jožef, Pezdir Stanislav in B-reznik Franc v kurilnici v Mariboru; Fertin Leopold v Medvodah; v II. položajno skupino: Robič Frančišek v kurilnici v Ljubljani gor. kol; v III. položajno skupino: Humar Ivan, Če-hovin Josip, Mandelj Anton, Oblak Ferdinand. Šinkovec Ludovik, Dovč Frančišek v kurilnici v Ljubljani gl. kol.; Kuhar Pavel. Završnik Maksimilijan in Entor Albin v kurilnici na Zidanem mostu; Verderber Rudolf v Velenju: Vever Janez, Obersnel Alojz, Petrovčič Franc in Belič Iva.n v kurilnici v Mariboru; Hirsch Jožef v signalni delavnici Ljubljana; Fajfar Avguštin v kurilnici Novo mesto; Zom Rihard, Kolbe Anton in Gerželj Ivan v Ljubljani gl. kol.; Polovič Franc v kurilnici v Čakovcu; Ret-tinger Bogomir v Kranjski gori; Žnidarič Franc na Pragerskem; zvaničniki II. kategorije: v I. položajno skupino: Schmid Ignac, Verdnik Franc, Koren Anton in Reisman Anton v kurilnici v Mariboru; Pirman Franc in Škerjanac Lavrencij v kurilnici v Ljubljani gl. kol.; Kušar Leopold pri progovni sekciji v Ljubljani glavna pro- ga; Pcterncl Alojzij v Mariboru gl. kol.; Mcžnar Janez v Novem mestu; Rautcr Jožef na Jesenicah: Boltar Frančišek v Ljubljani gl. kol.: Dolinar Alojzij v Ljubljani gor. kol.; Boh m Anton v Bistrici-Bohinj-sko jezero: Rozman Anton na Grosupljem; Andoljšek Gregor v Semiču; Franz Anton na Zidanem mostu: Skraber Frančišek v ŠL Petru v Savinjski dolini; Borja Matevž v Črnomlju; Vremenska nauoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Vedro z začasnim porastom oblačnosti, toplo. od časa do časa vetrovno. Dunajska vremenska napoved 7.a nedeljo; Hladno, izprenienljivo zajiadno vreme. t V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni sin, brat in stric gospod ^rane Shntfk prevoznik dne 23. t. m., po daljšem trpljenju, previden s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Vidovdan-ska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. marca 1935. Žalujoči starši, brat in sestre. Občina Ljubljana Mratni pogrebni zavod Kdaj je Vaš rojstni dan? DR. TAGORA BEHMEN indijski astrolog, je ugotovil po znanstvenih metodah, da- »Rojstni dan človeka je vezan na gotovo srečno število" Nudimo Vam tabelo znamenitega astrologa z vzhoda : Nov. Dec. Dan Jan. 1. 85351 2. 91201 3. 71708 4. 47331 5. 12701 6. 92921 7. 12934 8. 5991 9. 70834 10. S539G 11. 91203 12. 12773 13. 99917 14. 12944 15. 85372 16. 54751 17. 12702 18. 92934 19. 77766 20. 85374 21. 91419 22. 692 23. 99918 24. 91242 25. 36208 26. 12933 27. 85365 28. 3741 29. 17204 30. 85385 31. 6000 Izbrano 70831 12943 85384 54753 36209 85371 75281 12774 35885 12703 85352 92938 12935 5992 99551 71709 47332 4494 91204 77730 29487 36957 12704 5993 17205 75282 38872 92939 12945 Marec 91422 17203 35870 12705 91202 70836 46466 98797 85391 46355 12775 52781 54752 77726 36207 12706 70839 17206 46415 35874 98792 85353 92922 46333 85383 35893 77768 85379 99920 71710 91210 April 54754 92923 85399 99934 17202 35897 12778 85386 12707 36906 91213 58373 35868 46428 85354 46370 77772 92935 85373 5994 12708 91212 70840 12936 99921 12946 85997 47334 12937 85355 Maj 12709 47336 77773 12948 85356 72114 91216 35871 52784 92924 75285 12940 5996 70841 99922 85395 91243 52784 71730 54755 58387 35886 12783 85367 4490 36958 12950 12710 92925 35875 91420 Junij 91254 91217 70844 5995 12737 75290 98787 99930 85380 77791 12791 57812 91421 47335 12738 92926 35876 85357 12938 35894 91425 85387 46491 52787 54756 49085 5997 75283 77723 85390 Julij 92927 85368 35877 11927 36974 85375 36205 12739 91218 46438 35887 99936 85388 77716 46375 12947 91413 49088 75284 98366 72200 77792 92928 96745 12740 85358 35890 12781 52786 99933 47337 Avg. 652 99928 75286 12941 92937 3718 73629 47339 54757 70846 85359 12921 92929 12784 85376 72237 57816 35891 36204 12923 91222 85394 74502 52274 99931 72211 3768 85381 87464 91414 12922 Sept. 77794 12924 54758 373S 85389 98770 35878 5998 12942 74529 46376 92940 36203 91230 35895 46454 47338 12925 86360 49087 77722 57831 91415 62473 91412 98785 85400 92930 12789 77793 Okt. 91231 35879 85361 87471 77354 12926 92931 85377 77795 57818 58442 85393 12785 54759 12939 70847 91416 75287 4481 35881 46378 99937 36942 85369 91236 5999 12927 52270 15836 35882 85362 99923 70851 75289 14833 17225 91417 35892 91233 46381 36202 12928 98766 77713 85363 47340 92932 49083 11929 57837 85398 74569 12929 12786 35883 49089 19706 75286 46398 36210 91236 85366 92936 12930 36201 659 4487 85382 3766 12949 35842 98385 91239 99935 12931 35884 15829 85392 91423 35896 35901 85364 54760 92933 46396 77714 91241 12779 85378 99932 12932 91418 kler jih bomo imeli na izbero. BRAČA MARKOVIČ BEOGRAD, Knjeginje Ljubice 1$ Maši kra|i in ljudje Dvorni svetnik B. Bežek t Ljubljana, 23. marca Dvorni svetnik Božidar Bežek je sinoči umrl. V 70. letu starosti je odšel v večnost eden naših najuglednejših pravnikov Po rodu je bil iz Radovljice. Ko je dovršil v Ljubljani gimnazijo, je odšel na Dunaj in je po dovršenih pravnih študijah L vstopil v službo pri deželnem sodiscu. be isto leto je bil imenovan za avskultanta. Služboval je potem nekaj časa v j&ofji Lo-ki, kot sodnik pa v Ilirski B«tn«.kjer e postal sodni predstojnik. Leta 1912 se je ™il v Ljubljano k deželnemu sodiscu. Dolga leta je bil podpredsednik društva »Pravnika«, jezikovni urednik njegovega glasila avtor mnogih člankov, obravnava-ioči'r- različna poglavja prava in pravosodja. A vnemo ie sodeloval pri Regallvjevem občem državljanskem zakoniku. Z vsem svojim delom, s trezno preudarnostjo in izredno pravniško bistrino si^ je v Ljubljani hitro pridobil velik sloves. Njegove pravniške sposobnosti pa je zlasti od-likoval' fin smisel za čistost jezika Uglednemu strokovnjaku je bilo seveda ob prevratu, ko smo vsepovsod potrebovali sposobnih nož, tudi poverjeno primerno mesto: i m ono v an je bil za vodjo državnega pravdništva, leto nato je postal prvi državni pravdnik. Leta 1923. je dosegel visoki čin dvornega sodnega svetnika pri višjem deželnem sodišču. Še štiri leta je zvesto vršil službo, potem pa je stopil v pokoj, da preživi jesen življenja v miru in zadovoljstvu. Vendar ni mogel živeti brez dela, oa upokojitve dalje je bil pravni tajnik ljubljanske borze. Z Božidarjem Bežkom lega v grob eden izmed starih naših pionirjev pravništva '■■n pravosodja, vrstnik dr. Ma-jarona, dr. Tavčarja in drugih, ki so že leta pred njim odšli v večnost. Kakor njim, je tudi Božidarju Bežku zagotovljen v naši zgodovini časten spomin. Ugledni družini izrekam c isxreno sožalje! Stanetu Tauferju v slovo in za spomin V enem teh lepih pomladnih dni je odprla zagorska zemlja mlademu slikarju Staneta Tauferju poslednji dom. Se pred letom smo prisostvovali na njegovi razstavi z veliko vero in radostnim zadoščenjem tovariševemu prvemu uspehu, ki je pomenil pač šele temeljni korak njegove najvišjih vzponov obetajoče umetniške poti. — Da- nes pa stojimo nemi in potrti ob njegovem grobu. Težko je pogledati temu strahotnemu. krutemu dejstvu v oči, če pomislimo, da smo ga še nedavno tega srečavali na ulici, vsega vzveseljenega sredi bogatih načrtov in nad. v zaanosu mlade, prekipevajoče življenjske sile. Praga, Pariz, neznane lepote tujega sveta, študij v ateljejih velikih mojstrov in še tisoč drugih vabljivih naklepov in misli — saj si se morala nehote nasmehniti temu neutrudljivemu hoten i u. tej globoki, iz srca dani ljubezni do dela in ustvarjanja in zaverovati, da se mu bodo prav gotovo uresničile in ■ izpolnile razkošne nade in sanje ter ga v resnici privedle do smotra, ki mu ga je namenilo poslanstvo slikarja - umetnika. Toda na pragu vsega je kruta neizprosnost smrti posegla v mlado, komaj prebujeno življenje, ki je pravkar namerjalo svoj prvi zagon v svet in ga strla za vselej; — ocean, ki ga je poet Kosovel s tolikšno grozo občutil v svojem labodjem spevu, je pogoltnil novo žrtev, najbrž ne poslednje. In spet obstanemo zaprepaščeni nad usodnostjo. ki spremlja mlade generacije slovenskih ustvarjalcev vseh let, ko padajo mladi, toliko obetajoči ljudje drug za drugim v prerani grob in jim ni bilo dano izživeti svojo umetniško silo. Narod jih največkrat niti ne pozna, le še morda kak vesten zgodovinar tu pa tam. Tako klonejo in umirajo v pozabljenje in žal, da se le malokdo izmed nas zaveda, kolikšno neprecenljivo izgubo pomenijo smrti teh-le mladih življenj, ki bi ustvarila lahko kdo ve kakšne velike reči za narodovo kulturo. Zdaj počiva Slane Taufer v svoji domači zagorski zemlji, ki jo ]e toliko ljubiL katero je v svojih krajinskih pastelih kljub morečemu okolju knapovskih revirjev ode-val s solncem in pomladjo — z vero v boljše dni. Dolžnost njegove generacije je, da nekoč pozneje javno razodene in otme pozabljenju vse tisto, kar je z njim velikega in pomebnega leglo v prezgodnji grob. Naj bi ostal na Staneta Tauferja v vseh, ki so ga poznali, ga razumeli in čutili z njim, vsekdar lep, svetal spomin! Lad. Kiauta. Ljubljana, 23. marca. Zavarovanje, ki ga je »Jutro« uvedlo za svoje naročnike, je olajšalo že mar- Pomoč v hudi stiski „Jutrova" zavarovalnina je bila izplačana vdovi ponesrečenega železničarja g. Zorca stal žrtev smrtne nesreče 1. t. m. na ptujski postaji. Ko je tovorni vlak iz Cakovca popoldne privozil na ptujsko postajo, je skočil iz vlaka zavirač Zore. Pri skoku se je s plaščem zapletel na kljuko vrat ter padel pod vlak. Ljudje, ki so bili na postaji, so videli, kako se je hotel nesrečnež izmotati izpod vlaka, a se je pri tem še bolj zapletel med kolesje, ki ga je popolnoma razmrcvarilo. Zore je bil doma iz Pragerskega, star 30 let, zapustil pa je vdovo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Po prejemu zavarovalnine je vdova dala v objavo naslednjo zahvalo. Moj mož Avguštin Zore, železničar, je postal 1. marca v Ptuju žrtev smrtne nesreče. Kot naročnik »Jutra« je imel naročnino vedno pravočasno in v redu plačano ter mi je zaradi tega ravnateljstvo zavarovalne družbe »Jugoslavije« v Ljubljani točno izplačalo zavarovalnino 10.000 Din, za kar se najiskrenejse zahvaljujem. Posebno hvalo pa sem dolžna upravništvu »Jutra«, ki je v svoji hvalevredni skrbi za dobro svojih naročnikov in njihovih družin z zgledno požrtvovalnostjo tudi letos zavarovalo vse svoje naročnike. Strgonjci, 20. marca 1935. Elizabeta Zore. sikatero gorje ter nudilo prvo pomoč v najhujši stiski. Značilen primer nepričakovane nesreče in najhujših posledic za revno rodbino nudi tragična smrt železničarja Avguština Zorca. Mož je po- S prosveto med narod Predsednik ZKD senator dr. Kramer Je včeraj otvoril izvrstno obiskani nacionalno kulturni tečaj Ljubljana, 23. marca V dvorani Kazine, pomembno okrašeni s poprsjem pokojnega voditelja naprednega idejnega in kulturnega dela dr. Žerjava, se je popoldne pričel tridnevni nacionalno-kultirmi tečaj, ki ga je priredila ZKD za funkcionarje in voditelje prosvetnih organizacij na deželi. Za tečaj, ki je bil prvotno predviden za kakšnih 50 slušateljev, je bilo po društvih tolikšno zanimanje, da je morala ZKD na občo željo povabiti 78 mladih prosvetnih delavcev iz raznih krajev banovine, med katerimi je razveseljivo mnogo zastopnikov delavskega stanu ter mladih učiteljev in učiteljic, ki nosijo pač pretežni del bremena prosvetnega dela na deželi na svojih ramah. Predsednik ZKD senator dr. Kramer je otvoril tečaj s kratkim pozdravnim nagovorom vsem udeležencem ter zastopnikom prosvetne uprave in organizacij, ki so s svojo navzočnostjo izpričali, kolikšno važnost polagajo naše kulturne instance delu tihih prosvetnih pionirjev iz province, med drugim načelniku prosvetnega oddelka banske uprave profesorja Brezniku, zastopnikoma NO Brnčiču iin Jamniku, tajniku napredne starešinske zveze direktorju Pavlicu, predsedniku »Jadrana« Verbiču, bivšemu narodnemu poslancu Pustoslemšku Ln uglednemu nacionalnemu prosvetnemu delavcu dr. Pestot-niku. ZKD je povabila svoje prosvetne pijo-■nirje z dežele na tečaj, jc izvajal med drugim predsednik dr. Kramer, da se na sestankih in predavanjih ob skupnem delu seznanijo z nekaterimi problemi, ki so stalno na dnevnem redu našega javnega življenja in vzbujajo tudi splošno pozornost ljudskih mas. Kultura, gospodarstvo in socialni razvoj so v svoji problematiki in v praksi tako tesno povezani med seboj, da je z imenom nacionalno-politični tečaj povsem jasno in točno označen notranji smisel in pomen tega dela. ZKD je bila svoj-čas ustanovljena, da poveže napredno in iskreno nacionalno delo v naši ožji domovini ter združi vse naše kulturne organizacije v skupni solidarnosti za zmago prave in koristne smeri v narodu in državi. Posebej je g. minister izrazil svojo radost KAVTTA je desertna mlečna čokolada s ka-vlnlm okusom. Preizkušena mešanica izbra nih in dozorelih kakaovih zrn daje KAVITI v zvezi s posnetim planinskim mlekom ln s primeskom arome kave njen karakteristični, vabljivi okus. Kakor vas razgiblje mehka in opojna godba, tako vas poživi in okrepi košček KAVTTE. V nji so združene same redilne snovi, ki dajo telesu moč in dobro razpoloženje. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Pozor nad dejstvom, da je prihitelo na tečaj toliko mladih prosvetnih delavcev, ki ne vprašujejo po nagradi in pohvali, temveč posvečajo ves svoj prosti čas povzdigi ljudskih mas v napredku ter v utrjevanju državne misli in jugoslovanskega duha. Po drugih državah posvečajo odločujoči krogi takšnemu delu mnogo več razumevanja in podpore, pri nas pa je tudi vsa skrb za sredstva na tem polju prepuščena rokam dobrovoljčev. A prav ti prostovoljci so najbolj dragoceni, najbolj vztrajni delavci, ki ne odnehajo vkljub vsem težavam vkljub pomanjkanju razumevanja in podpore. Ko vidimo, koliko koristnega dela so naše prosvetne organizacije že izvršile, da so usposobile narod za samostojno narodno in državno življenje ter usposobile Slovence za polnovredne člane nacionalne države, ne moremo izgubiti volje, da še z večjo vztrajnostjo nadaljujemo to svoje delo. Namen pričujočega tečaja je, da odpre udeležencem razgled po problemih, ki vzbujajo zanimanje našega ljudstva in veliko pranje je skupno pranje! Krpe za čiščenje se perejo skupaj z ostalim perilom — prašno, često nezdravo perilo skupaj s posteljnino. Kako lahko se prenese na ta način nevarne kali in nesnago na perilo, ako se ga ne opere zares higijenično čisto. Zato vzemite za veliko pranje Schichtov Radion. — Pri kuhanju prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, ga temeljito opere in uniči vse bolezenske kali. * Kar je dobro za pranje navadnega perila, velja tudi — seveda vsako na svoj način prano -n za volno in svilo. Domači izdelek R. J. 4-35 onih, ki ga vzgajajo. Strokovnjaki bodo predavali o aktualnih temah, diskusija pa bo dala zadosti prilike za poglobitev in razširitev obzorja v znamenju napredne kulture in prave jugoslovenske ideje. Z željami, da bi delo tečaja obrodilo najlepših uspehov in da bi ti trije kratki dnevi utrdili solidarnost volje in dela naprednih in nacionalnih ljudi, je predsednik dr. Kramer zaključil svoj govor. Potem ko je na kratko pozdravil tečajnike še načelnik prosvetnega oddelka Breznik, ki je poudaril važnost pionirskega dela ZKD za ljudsko izobrazbo, ter direktor Pavlič v imenu naprednega starešinstva, predsednik Pustoslemšek za Vodnikovo družbo in Brnčič za oblastni odbor NO, je predsednik dr. Kramer podal besedo dr. Pestotniku, ki je v obširnih, globoko zajetih izvajanjih predaval o poglavju: od Mah-niča do Žerjava. Vsa predavanja s tečaja, ki predstavljajo v širokih obrisih zasnovan temelj napredne in nacionalne kulturne usmerjenosti, bo ZKD objavila tudi v posebni knjigi. Popoldne sta sledili predavanji bivšega ministra Mohoriča o aktualnih gospodarskih problemih in državnega tožilca Go-slarja o Viteškem kralju — narodnem junaku, s čimer je bil prvi del tečaja, ki obsega predavanja nacionalnopolitičnega značaja v ožjem pomenu besede, zaključea. Zvečer so tečajniki v velikem številu po-setili operno gledališče, jutri in pojutrišnjem pa bodo nadaljevali svoje delo. Za nedeljo so na vrsti predavanja dr. Mihe-laka (o važnosti kulturnega dela med narodom), direktorja dr. Petriča (o higieni kmečke domačije), direktorja dr. Bohinjca (o socialnih problemih našega kmečkega ljudstva), dr. Lapajneta (o denarnih zavodih — krvi in žili narodnega gospodarstva), sodnika dr. Bajiča (o socialno-gospodar-skih ustrojih) in novinarja dr. Juga (o Jugoslaviji v mednarodnem življenju). Zvečer se bo vršil nato skupen družabni večer v Zvezdi. Za ponedeljek so dopoldne prav tako najavljena predavanja: dr. Stu-hec o kmetski zaščiti ter njenih dobrih in slabih straneh, dr. Framta Mis bo izrekel odkrite besede mladim fantom in možem, Pri poapnenja v možganih in srcu, dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode, iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. dr. Boris Puc pa bo govoril o ZKD kot eminentno kulturnonacionalni organizaciji. Tečaj bo zaključil splo;en razgovor o perečih nalogah našega praktičnega kulturnega dela. »Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. — Pristopajte!« Zaradi bede v smrt Zagorje, 22. marca Poročilu o utopljenki dodajamo še, da so orožniki že dognali istovetnost. Utopljenka je duma iz Podkraja pri Lokah. Svoječasno je bila zaposlena pri rudniku v Borovniku. Zaradi racionalizacije obratovanja je bila med drugimi tudi ona reducirana Ves čas po redukciji je živela doma pri bratu in je bila v evidenci brezposelnih pri zagorski občini. Ker občina nima sredstev za zadostno podpiranje vseh brezposelnih, je bila tudi ona pri/ideta pri nakazilih. Brezdelje in strah pred prihodnostjo sta jo, kakor vsi domnevajo, privedla do tega, da je bedi naredila konec na mostu smrti, kakor imenujejo po vsej pravici šklendrovski most. V Kropi in Kamni gorici spuščajo otroci na večer sv. Gregorja razsvetljene barčice po vodi. članek o tem glej na 9. strani In memoriam Mihajlo Pupin — Gospod profesor Vas pričakuje ob enajsti uri, mi je dejal naš newyorški konzul, ko je odložil telefonsko slušalko. Bilo je to v uradu našega generalnega konzulata v New Yorku na Columbus Circle, maja meseca leta 1029. Ne bo Vam žal, da spoznate našega velikega učenjaka, ki je ob enem zelo lju-domil in prijazen človek in se razveseli vsakega obiska iz domovine. Slovence ima posebno rad in če ste čitali njegovo avto-biografijo, boste vedeli, zakaj. _ Na žalost te knjige ne poznam, saj smo tako daleč od Amerike in posebno od ameriške literarne in znanstvene produk- WDve uri pozneje sem točno ob enajstih stal pred hišo na 72. cesti, tik severo-zapad-neera ogla Centralnega parka. Ko dam stan služkinji, ki mi je odprla vrata, svojo vizitko me premeri od nog do glave, potem pa izgine po dolaem hodniku. Ko se vrne, mi prikima in pokaže z roko na prva vrata. Potrkam in vstopim. Zelo velika soba, ki pa ni nikakor bila podobna stanovanjski sobi temveč muzejski dvorani: na stenah krasne izvirne slike, v kotih velike skulp-ture sredi sobe velik rdeč kanapč, sicer nobenega pohištva. Vrata v sosednjo sobo zagrnjena s težko, rdečo preprogo. Iz nje se čuie angleški pogovor: globok, prijetno ^ež glas odraslega moža m .višji glas mladeniča. Gotovo se profesor razgovarja s kakšnim dijakom, si mislim in stopim k oknu. Na levo lep razgled na Centralni park. Soba polna jutranjega sonca. Z zanimanjem ogledujem slike. Cez nekaj minut pride profesor. Junaška postava, energično, resno lice, ostre oči učenjaka, okovane v debele, črne naočnike, toda mehke, modre slovanske oči, iz katerih se čita vsa ona milina in nežnost duše, ki je napisala knjigo «Od pastirja do izumitelja«. Tako prisrčno, tako veselo mi stisne roko, mi prijateljsko položi svojo roko na ramo, mi globoko pogleda v oči in me potisne na kanape poleg sebe, da sem ga takoj vzljubil kakor očeta, čuteč da je vse to iskreno, da me pozdravlja domač človek, ki je srečen, da lahko govori z rojakom iz daljne domovine. — Torej profesor ste iz Ljubljane, to me pa prav posebno veseli. Imam se mnogo z Vami pomeniti. Slovenec ste in Slovence imam posebno rad, ker so mi v življenju mnogo pripomogli do tega, kar sem danes. Zato jih pa tudi nisem pozabil in sem se jim skušal oddolžiti, kar največ sem mogel. Sicer bova pa o tem še govorila. Povejte najprej, koliko časa ostanete v New Yorku? — Pojutrišnjem potujem v Washington in nato n^preU na Pacifik, I — In kdaj se vrnete? — Čez dva meseca, in spet ostanem teden dni ali morda še dalje v New Yorku. — Poslušajte me, dragi moj slovenski prijatelj, jaz sem bil bolan in sem se nekaj tednov zdravil v Arizoni, v tamošnjem zdravem podnebju. Šele pred nekaj dnevi sem prišel sem in danes spet odpotujem. Toda nič zato, pisali mi boste teden dni prej, kdaj in kje boste pri povratku tu in potem se telefonsko domeniva za sestanek. Na vsak način morate vsaj za en dan priti na moje posestvo v Norfork, da se kaj pomeniva. Sedaj pa mi pripovedujte, kaj je novega v Ljubljani, na Bledu in sploh v Jugoslaviji. In tako sva se menila celo uro, dokler ni moral oditi. Ko sva stopala čez stopnice, me je vprašal, kam grem. — Na kosilo domov, v hotel Roosevelt — Imava isto pot. Sedite v moj avto in jaz Vas popeljem do hotela, potem grem pa naprej. Ko sva bila pred avtom, sem ga prosil za trenutek potrpljenja, ker sem ga hotel fotografirati. — Boste že dovolili, gospod profesor, da tudi o Vas pišem, ko bom poročal o svojih ljubljanskih vtisih v »Jutru«. Seveda brez slike ne gre. Slikal sem ga tik avtomobila, toda ko sem nekaj dni pozneje dobil v Kodakovi prodajalni nasproti hotela s*oj film, ji šla čez njegovo glavo debela črna črta. Ko sem mu dva meseca pozneje, ko sem bil na njegovem posestvu njegov gost, pravil, da na sliki ni bilo videti glave, se je prav prisrčno smejal, rekoč: — Kaj bi rekli v Jugoslaviji, če bi videli to sliko? Rekli bi, da je profesor Pupin izgubil glavo! In prav rad se mi je postavil za nov snimek. To pot sem bil previdnejši, napravil sem dve sliki, za slučaj da bi se prva pokvarila. To pot sta bili obe dobri, a sta različni: na prvi se drži sila resno, na drugi pa je videti njegov iskieni, vprav slovanski nasmeh. Ves dan sva se takrat pogovarjala na njegovem posestvu. S posebnim veseljem mi je pravil, da je on tisti, ki je rešil Bled in severni trikot Gorenjske na pariški mirovni konferenci. Ko je prišel po končani vojni na Bled, bi bil rad tam kupil posestvo. _ Samo, da bi bil lahko rekel, da je košček zemlje moj od tistega dela, ki sem ga jaz spasil domovini. Videl je nekje na Bledu hišico in to je hotel kupiti. Starki, posestnici, je ponujal veliko vsoto in ji skušal dopovedati, da on tu ne bo nikoli stanoval, da naj napravi pogodbo z njim tako. da ji takoj izplača vso vsoto in on se obenem zaveže, da je ne bo nikoli pregnal s posestva, temveč da ima do smrti pravico ostati tam in da iela do smeti gripadg njemu. Soda gtnrfea tega ni razumela, sumila je, da mora takšen čuden kupec imeti že kakšen zahrbten namen in nikakor ni pristala na to. Pupin je bil zelo žalosten, ko se mu to ni posrečilo. V Ameriki je bfl de fakto med vojno in ie pozneje zastopnik Srbije in nato Jugoslavije. Vse važnejše reči so šle preko njega. Pravil mi je, da bi še eno rad dosegel med ameriškimi rojaki: vzpostaviti veliko centralno nadversko in nadstrankarsko organizacijo vseh srbskih, hrvatskih in slovenskih društev v Zedinjenih državah, imenovano Jugoslovensko društveno zvezo. Pupin je za nas vse predvsem svetal zgled rodoljuba, ki je ostal zvest svoji domovini kljub temu, da je dospel v tujini do najvišjih meja človeškega dviga, zgled narodnjaka, ki je kljub svojemu težavnemu poslu vedno in povsod deloval za blagor svoje domovine. Njegova avtobiografija nam kaže, da je baš v tem, v svojem strokovnem delu in v delu za dvig domovine našel harmoničen življenjski smoter. Sinteza obeh del mu je bila v srečo in zadovoljstvo. Dolžnost slovenske prestoli ce je, da se na viden način oddolži rešitelju Bleda in dela Gorenjske. Predlagam občinskemu svetu, da na svoji prihodnji seji imenuje eno ulico: Ulico Mihajla Pupina. Ne dvomim tudi, da bo Bled svojemu rešitelju in častnemu občanu v trajen in viden spomin storil čim prej isto. Dr. Pavel Breznik. če primerjate kvaliteto blaga, izdelavo in ceno, če polagate važnost na male in brezhibno priležnost, potem boste kupovali obleko samo pri tvrdki I. MAČEK na Aleksandrovi cesti Stev. 12 Gospodarstvo Bilanca Državne hipotekarne banke Državna hipotekama banka objavlja v >Službenih Kovinah: svojo bilanco za preteklo leto z računom izgube in dobička. Po tej bilanci je bil lani čisti dobiček zavoda nekoliko manjši nego prejšnja leta, vendar je bil še vedno razmeroma znaten, saj je znašal 49.3 milijona Din. Gibanje kosmatega in čistega dobička v zadnjih letih je bilo naslednje (v milijonih Din): kosmati čisti dobiček 1931 307.0 68.4 1932 305.1) 59.1 1933 311.1 51.1 1934 320.8 49.3 Kakor vidimo, se je kosmati dobiček zad-nia leta dvignil, medtem ko je čisti dobiček nazadoval. To pa je predvsem posledica zniževanja obrestne mere in okolnosti, da so narasla blagajniška sredstva zavoda, ki nič ne donašaio odnosno donašajo le malenkostna obresti (blagajniški zapisi Narodne banke). Tudi lani je Državna hipotekama banka iz kosmatega dobička porabila za odpise precejšen znesek, namreč 28.5 milijona Din. nasproti 27.3, 21.5 in 2G.8 milijona Din v prejšnjih treh letih. Od doseženega tistega dobička v višini 40.3 milijona Din je bilo izdano za tantijenie 1.87 milijona Din nasproti 3.06 milijona Din v letu 1933. (tu se že vidijo posledice lanske občutne redukcije tantijem, ki pa še ni mogla priti v celoti do izraza). Nadalie pripada od doseženega čistega dobička 9.5 milijona Din za rezervni fond (prejšnje leto 9.6), drŽavi kot lastnici zavoda pa pripada 37.9 milijona Din (prejšnje leto 38.4). Bilanea Bilanca Državne hipotekarne banke izkazuje v svojih glavnih postavkah v zadnjih letih naslednje spremembe (v milijonih I>in): 1931 1932 1933 1934 aktiva: gotovina 55 85 247 267 hipotek, posojila 2322 2272 '2257 2206 samoupr. posojila 549 593 629 618 lombardna pos. 109 115 91 138 pos. min. financ 276 316 360 531 ostala posojila 242 270 247 261 tekoči računi 96 96 100 153 nepremičnine 109 140 161 185 pasiva: fondi in javni kapitali 1531 1391 1413 1578 hranilne vloge 616 725 871 1031 rezervni fond 74 93 111 125 oblig. po«ojila 851 817 776 798 avansi v inoz. 159 137 137 136 lombardna pos. pri Narodni banki 156 242 220 175 ministr. financ 101 177 87 45 tekoči računi 385 334 377 441 Kakor je iz gornjega pregleda razvidno, se je likvidnost lavoda lani ponovno povečala in so gotovinska sredstva (blagajna, žiro in blagajniški zapisi Narodne banke dosegla ob koncu leta 267 milijonov Din, dočim so znaša'a ob koncu kritičnega leta 1931. le 55 milijonov. Hipotekama posojila polagoma nazadujejo. Samoupravna posojila, ki so se prejšnji dve leti dvigala, so sedaj nekoliko manjša, povečala pa 8o se lani lombardna posojila. Stalno pa vidimo zadnja leta naraščanje posojil ministrstvu financ, ki so dosegla že 531 milijonov Din, to je, Še enkrat toliko, kakor pred tremi leti. Tej postavki stoje sicer nasproti obveznosti banke nasproti ministrstvu financ, ki pa so lani ob koncu leta padle na 45 milijonov. Značilno je nadalje stalno naraščanje postavke nepremičnin, ki je dosegla že 185 milijonov, kar je posledica okolnosti, da je morala Drž. hipotekama banka prevzeti nepremičnine od svojih hipo-tekarnih dolžnikov (v zvezi z naraščanjem nepremičnin narašča tudi lond za amortizacijo bančnih zgradb, ki je dosegel 34.4 milijona Din). ^Ostala posojila< v gornjem pregledu tvorijo posojila vodnim zadrugam v tišini 84.2 milijona Din (prejšnje leto 86.6), hipotekarno zavarovana menična posojila v višini 90.5 milijona Din (68.7) in domače menice v višini 86.3 milijona Din (92.7). 1'rivatne hranilne vloge pri Dri. hipotekami banki v» lani ob koncu leta prvič prekoračile milijardo Din in so znašale 1031 milijonov, to je za 160 milijonov Din več nego ob koncu leta 1932, in za 415 milijonov Din več nego ob koncu kritičnega leta 1931. Tuja sredstva zavoda pa niso narasla samo zaradi dviganja hranilnih vlog, temveč tudi zaradi dviganja naložb samostojnih fondov in raznih drugih fondov ter naložb kapitalov javnih ustanov. Ti londi in kapitali. ki so ob koncu leta 1932. padli na 1391 milijonov Din, so se v nasl<;dnjeui letu dvignil; za 22 milijonov, lani pa so narasli kar za 165 milijonov, tako da je lani ziuilhl do4»k tujih sredstev od hranilnih vlog in od naložb fondov in kapUafov skopaj 335 milijonov. Ob koncu lanskega leta J-o znašali samostojni fondi 247 milijonov, razni drugi fondi 962 milijonov, kapitali raznih javnih ustanov pa 379 milijonov. Rezervni fond je narasel na 125 milijonov nasproti 74 milijonom pred tremi leti. Po obveznicah zunanjih posojil, ki so še v obtoku. dolguje banka 798 milijonov. Ta znesek se je nasproti prejšnjemu letu povečal za 22 milijonov, kar je pripisati transterne-mu moratoriju. Dotok tujih sredstev je banki omogočil, da je lani nadalje odplačala razmeroma draga lombardna posojila pri Narodni banki, ki so ob koncu leta 1982. znašala še 242 milijonov Din, predlanskim 220 milijonov, lani pa le še 175 milijonov. Sprememba ljubljanske trošarinske in uvozninske tarife Na četrtkovi seji mestnega sveta v Ljubljani sprejete spremembe trošarinsko-uvozninske tarife se v nekaterih tarifnih postavkah razlikujejo od predloga, ki ga ie prvotno sprejel finančni odbor (o prvotnem predlogu je >Jutro« poročalo 6. t. m.). Omiljene so bile nekatere trdote prvotnega predloga in odobrene naslednje spremembe. Uvoznina na otroške vozičke se zniža od 2 na 1 Din za kg, uvoznina na galoše in' na obutev iz kavčuka ali s podplati od kavčuka pa se poviša od 3 na 6 Din za kff (po prvotnem predlogu na 5 Din). Uvoznina na cement se poviša le od 1 na 2 Din za 100 kilogramov in ne kakor prvotno predlagano na 3 Din. Zato pa se poviša nvoinina na gradbeni material (opeka, rabaljeni gradbeni les, kamenje, gramoz, pesek in strešna lepenka) od 0.60 na 0.80 Din za 100 kg. Uvoznina na časopisni, zavojni in ;>stali papir se zviša le od 0.03 na 0.04 Din za kg in ne na 0.10 Din. Uvoznina na volnene in polvolnene tkanine se zviša le od 0.25 na 1 Din (ne na 3 Din). Na čevlje je bilo po prvotnem predlogu predvideno povišanje uvoznine od 3 na 6 Din za kg. Sedaj pa ostane uvoznina za čevlje iz navadnega usnja 3 Din. za čevlje iz boksa in finega usnja pa se poviša na 4 Din za kg. Nasproti prvotnemu predlogu so omiljene tudi uvoznine na les in izdelke iz lesa iz tar. postavke 76. Predvsem je odpadlo nameravano znatno povišanje uvoznine na furnirje (od 0.05 na 5 Din)) in vezane plošče (od 0.05 na 3 Din). Zato pa se poviša od 0.05 na 0.10 Din za kg uvoznina na tesarske izdelke (brez tesanih tramov), ko-larske in sodarske izdelke, stavbno-mizar-ske Izdelke, sirovo nepleskano pohištvo iz mehkega lesa in vezane plošče. Po novi točki č. far. post. 76. bo znašala uvoznina KER PREKO ZIME NA POMLAD telo splošno osiAbi, je zanesljivo pristno norveško KI1MK OUE relo POTREBNO okrepčilo tako mlademu kot starejšemu organizmu, oso bi to tm je po hripi in drugih boleznih Izgubilo mnogo energije. Ribjo olje, "oopato na A do D vitaminih, jo neverjetno hitro povrne. Kibjrt olje, po želji tudi n roma t ixi m no stalno na zalogi v Metkami Usten naproti glavne pošte v Ljubljani. na furnirje, na kočije in karoserije 0.20 Din za kg. Uvoznina na pohištvo in slične izdelke iz lesa se poviša kakor po prvotnem predlogu od 0.28 na 0,50 Din za kg in na tapetniške izdelke od 0.50 na 1 Din. Za sanke in smuči pa se uvede nova točka t uvoznino 1 Din za kg. Omeniti je še. da se ukine vsako pavšali ranje plačila trošarin in uvoznin, in sicer s 1. aprilom. Da ne bi uvoznina ovirala posle veletrgovin, ki uvažajo blago v mesto in ga potem zopet izvozijo, se doda tarifi določba, po kateri mora mestno poglavarstvo vsem veletrgovinam, ki se bavijo s prodajo na debelo in že vsaj eno leto poslujejo v Ljubljani, povrniti del plačane uvoznine. Ce je v preteklem koledarskem letu znašala skupno plačana uvoznina 20 tisoč do 30 tisoč dinarjev, tedaj znaša povračilo 10 od-stot., do 40.000 Din 15 "/o, do 50.000 Din 20®/», do 60-000 Din 25°/» in preko 60.000 Din 30 •/». Take veletrgovine morajo do konca januarja predložiti prošnjo za povračilo in dokazati s potrdilom Zbornice za TOI, da se bavijo z izvozom blaga (iz mesta). Gospodarske vesti = Zagrebška letna Industrija in Centralni odbor lesnega gospodarstva. V zvezi s poročili o ustanovitvi Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije poročajo sedaj naknadno iz Zagreba, da pri osnovanju tega Centralnega odbora ni sodelovaJ Savez lesnih trgovcev im indu-strijcev v Zagrebu, ki je, kakor znano, edina strokovna organizacija v državi, ki se protivi statutu tega Centralnega odbora. Zagrebški savez bo šele v prihodnjem tednu sklepal o tem, ali bo pristopil k Centralnemu odboru ali ne. = Novo popuščanje belgijskega franka. V petek popoldne je na mednarodnih deviznih tržiščih znova nastopilo vznemirjenje in je pričela deviza Bruselj spet hudo popuščati. Tudi deviza Milan je oslabela. Včeraj je na curiški borzi deviza Bruselj padla na 70.50 nasproti 71.95 v petek In 72.20 v četrtek, deviza Milan pa je popustila od 25.65 na 25.50. = Ustanovitveno gibanje v lanskem letu. Po podatkih Studijskega oddelka Narodne banke je bilo lani ustanovljenih v naSi državi 38 delniških družb s skupno vsoto glavnice 64.4 milijona Din (nasproti 82.8, 68.9, 110.2 in 271.1 milijona Din v prejšnjih štirih letih). Povišanje delniške glavnice pa je bilo izvršeno pri 19 družbah, in sicer za skupni znesek 76.2 milijona Din (nasproti 43.0, 47.7. 167.8 in 351.6 milijona Din v prejšnjih štirih letih). Po vsoti vpi- sanega kapitala novih delniških družb je torej zabeležiti padec, po vrsti povišanih glavnic pa dvig. V celoti Je bilo lani za nove ustanovitve in za povišanja glavnic delniških družb potrebnih 1S1 milijonov Din, kar je majhna vsota v primeri s prejšnjimi leti, saj je leta 1930. znašala ta vsota 623 milijonov Din in še leta 1931. 278 milijonov Din. = Stanje aktivnih kliringov. Narodna banka je objavila izkaz o stanju aktivnih klirinških računov, iz katerega jo razvidno, da je znašal neizravnani saldo v nemško-jugoslovenskem kliringu (nemški klirinški dolg) dne 20. marra 265 milijonov Din (nasproti 262 milijonom pred enim tednom in 257 milijonom pred dvema tednoma). Dne 20. marca so bila izvršena izplačila po avi-zah do številke 3878 od 23. novembra preteklega leta in morajo naši izvozniki računati, da bodo čakali na izplačilo 6 mesecev. Neizravnani saldo v italijansko - jugosloven-skem kliringu (italijanski dolg) je znašal 20. t. m. 10.4 milijona Din (pred enim tednom 10.5) in je treba Čakati na izplačilo 6 dni. V švicarsko - jugoslovenskem kliringu pa se je neizravnani saldo (švicarski dolg) povečal na 7.1 milijona Din (pred enim tednom 6.1, pred dvema tednoma 4.9) in je treba Čakati na izplačilo 16 dni. = Navodila glede prijav k izpitom za elektroinstalaterje. Prijave za pripustitev k izpitu je nasloviti na Zbornico za TOI v Ljubljani. Prijavo je kolkovati s kolkom za 5 Din ter priložiti za rešitev kolek za 20 Din, za izpričevalo pa dva kolka, 20 in 10 Din. Izpitno takso v znesku 460 Din je poslati po pošti. V prijavi Je navesti točen naslov in dosedanje bivališče oz. zaposlitev kandidata, dalje ali je kandidat izpit že delal in ga želi ponavljati. Vlogi je priložiti: 1. kratek svojeročno napisani popis strokovne zaposlitve do izpita; 2. krstni (rojstni) list; 3. Dokazila, da je kandidat: a) dovršil tehnično srednjo šolo (elek-troetrojni odsek) ali njej enako drugo šolo in po dovršeni šoli praktično delal 5 let; ali b) dovršil elektrostrojno delovodsko šolo na tehnični srednji šoli in potem praktično delal 5 let; ali c) se učil elektroinatala-terske stroke in praktično delal v tej stroki 5 let; 4. spričevala o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov; 6. potrdilo, da je kandidat plačal izpitno takso 460 Din (potrdilo Zbornične blagajne ob. poštni od-rezek). Prijavo je poslati Združenju pooblaščenih elektrotehnikov v Ljubljani, ki bo kandidatova usposobijenostna dokazila pregledalo, izdalo posebno izjavo glede dokazil in odpravilo nato prijavo zbornici. Združenju je poslati vse prijave najkasneje do 1. aprila t. 1. Izpiti se bodo vršili bržkone od 15. do 18. aprila t. 1. Kandidati, ki bodo k izpitu pripuščeni, bodo o tem obveščeni s posebno zbornično odločbo, v kateri bo označen tudi čas ln kraj izpita. = Švicarski vzorčni velesejem v Baslu (od 30. marca do 9. aprila 1935.) V nasprotju z drugimi velesejtni ima švicarski velesejem v Baslu nacionalno obeležje, ker je na tem velesejmu dovoljeno razstavljati samo švicarske proizvode. Napačno pa bi bilo, če bi zaradi tega smatrali, da švicarski velesejem ne nudi zanimivih stvari obiskovalcem iz inozemstva. Nasprotno, težko si je zamisliti kako drugo prikiadnejso prireditev, ki bi omogočala boljši pregled onih proizvodov, ki jih nudi Švica inozemstvu. Letošnja prijava udeležbe prekaša vsa prejšnja leta, kar je deloma posledica dejstva, da vsako leto narašča poset iz inozemstva in da se dviga konkurenčna sposobnost švicarske izvozne industrije. Obiskovalce iz inozemstva bodo zanimale v glavnem naslednje skupine razstavljalcev: švicarski sejem ur, oddelek za elektrotehniko, ki obsega 15 skupin, oddelek za fino mehaniko, instrumente in aparate, sejem tekstilnega in modnega blaga itd. Glede na znatne vozne ugodnosti ter možnosti cemenega prenočevanja in prehrane v Baslu. je poset tega velesejma združen z malimi stioški. Natančnejša obvestila dajejo potniški uradi Putnik in \Vagons Lits ter švicarski konzulat v Zagrebu. Pri teh ustanovah se dobijo tudi brezplačne sejmske izkaznice, ki dajejo pravico do nižanja voznih cen in do prostega vstopa na velesejm. Borze Borza Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.14 milijona Din nasproti 2.66, 2.46, 2.69 m 3.01 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so se pretekli teden tečaji nadalje dvignili in se svobodne devize trgujejo, kakor poroča »Nar. blagostanje« na bazi 15.66 do 15.70 Din, tako da stane dolar 48 Din, fr. frank 3.18, lira 4.05 in marka 19 Din. Deviie. Cnrih. Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 14.74, Newyork 309. Bruselj 70.50. Milan 25.nO. Madrid 42.2150, Amsterdam 208.9750, Berlin 124.06. Dunaj 56.80, Stockholm 76, Oslo 74. Kobenhavn 65.80, Praga 12.91, Blagovna tržišča ŽITO. 4- Chieago. 23. marca. Začetni tečaji: Pšeniea: za maj 94.8750, za julij 91.75, za september 91.3750; koruza: za maj 78.3750, ŽIVINA. 4- Mariborski svinjski sejem (22. t. m.). Dogon 272 glav, prodanih 63 glav. Mladi prašički 5 do 6 tednov stari 60 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 160 Din. 6 do 7 mesecev stari 200 do 250 Din, 1 kg žive teže 4 do 5.60, mrtve teže 7 do 9 Din. B0MBA2. 4- Liverpool. 22. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 6.15 (6.12), za maj 6.05 (6.02). 4- Newyork. 22. marca. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: loko 11.30 (10.25), julij 10.99 (10.75). S P O R T Dve veliki tekmi BSK Danes ob 16. na igrišču Primorja: Primorje : BSK, jutri ob 16. na Stadiona: Ilirija : BSK Predprodaja vstopnic za ligino tekmo danes dopoldne v »Emoni«, takoj ob vhodu. Tribunski sedeži so numeriraini, v predprodaji si lahko vsakdo zagotovi najbolj primeren prostor. Priporočljivo je nabaviti si tudi stojišča v predprodaji, da ne bo prevelikega navala pred blagajnami. Na tribuno je dostop možen samo s tribunsko vstopnico. Za poedine vrste vstopnic (tri-bunske, stojišča, otroške in vojaške) so določene posamezne blagajne; razvrstitev je razvidna s plakatov pred blagajnami. Predtekma Ilirija : Olimp ob 14.30. * Tekma Ilirija : RsK v ponedeljek se prične ob 16., predtekma Ilirija I B : Primorje I B ob 14.30. Ilirija prosi občinstvo, da ne prihaja v areno, t. j. v nižji del Stadiona. ki je določen samo za tekmo in moštva, nego da absolutno ostane na pobočjih. Sedeži so provizorično preurejeni in ograjeni Ln smejo na tribunski prostor izključno le oni, ki imajo vstopnico za sedež. Odprte bodo tri blagajne: pri običajnem, iužnem vhodu blagajna I. za sedeže (15 Din) in stojišča za člane Ilirije (10 Službeno iz LNP. Prvenstvena tekma Svobode : Korotan bo danes ob 14. na igrišču Hermesa. Prvenstvena tekma Korotan : Radovljica, določena za danes v Kranju se ne vrsi. Službeno iz S. O. LNP. Zaradi bolezni nekaterig g. ss. se delegiranje za prvenstvene tekme spreminja takole: 24. III. v Krškem: KrSko : Laško g. Svetek A., v Ljubljani ob 10. na igrišču Hermesa: Sloga : Slovan g. Ramovž (rez. g. Erlich); v Mariboru 25. L m.: Železničar : Maribor g. Ramovž (rez. g. Mrdjen). Današnja prv. tekma v Kranju Korotan : Radovljica se ne vrši in 6e tem potom obvešča ss. g. Ramovž. ASK Primorje (nogometna sekcija). Fabjan, Gvldo, Magajna, Gerzetič, Skrl, Bivic, Franci, Pregelj, Lucin, Klančnik, Brodar, Bašln I., Glinšek, Saunig. Fuka naj bodo točno ob 14. na igri&čiu. Junior/i in subjuniorji morajo biti na igrišču najkasneje do 13.45. SK Ilirija (lahkoatletaka sekcija). Danes dopoldne morajo biti najkasneje ob 10. v Stadionu tile atleti: Jazbec, Osterman, Bručan, Pirš, Kotnik, Ilovar, Križman. Habič, Starman I., Tavčar, Megušar, Zorni an, Koritnlk, Safošnik, Ciuha, Bručan Lado, Grošelj, Janežič, Kacjan. Vabijo pa se tudi vsi ostali, ki želijo startati pri današnjem country teku. Vsak naj prinese s seboj kompletno opremo. Start je za vse navedene strogo obvezen. Teku morajo prisostvovati Vtfl člani sekcijskega odbora. — (Smučarska sekcija.) Ponovno se pozivajo vsi člani smučarske sekcije, ki bivajo v LJubljani, da se obvezno udeležijo današnjega country teka, katerega priredi ob 10.30 v Stadionu lahkoatletska sekcija. V garderobi morajo biti vsi najkasneje ob 10. Vsak naj prinese s seboj primerno obutev ln opremo. — (Hazenska sekcija.) Danes ob 10. obvezen trening za vse članice. Proti izostali m se bo postopalo najstrožje. Sprejemajo se nove članice. — (Nogometna sekcija.) Danes igrajo ob 10. juniorji s SK Moste. Pol ure pred tekmo naj ae javijo v garderobi; Kos, Vodnik, žargi, A^cko. Jože, Sovišček, Stojanovič, Boris, Zaje, Vovk, Kumer, Perharič, Hac-ler in Leskovšek. V ponedeljek se žberite vsi pol ure pred predtekmo pri glavnem vhodu. SK Ilirija fnogometna sekcija). Vsi reditelji za jutrišnjo tekmo naj se v svrho dogovora zglase danes dopoldne ob 11. na stadionu. Juniorji, ki reflekttrajo na prost vstop, morajo biti na stadionu v ponedeljek ob 13.30, Kasneje ne bo smel nihče več v stadion. ŽS3K Hermes. Seja centralnega odbora v ponedeljek ob 18.30 na kolodvoru. Redni letni občni zbor kluba v nedeljo 31. t. m. ob 9. v dvorani žel. glasb, društva »Sloge« v Ljubljanskem dvoru. Udeležba zaradi važnosti občnega zbora Je za vse članstvo strogo obvezna. Poravnajte članarino, ker imajo glasovalno pravico na občnem zboru v smislu pravil samo oni člani, ki imajo poravnano vso članarino. SK Mars. Danes prvenstvena tekma z Mladiko. Ob 9-30 naj se javijo na igrišču Mladike: Ive, Dolinar, Korli, Ivo, Franci, Kranjc, Vrhove, Dane, žlgon, Janez, Stane. Rezerva: Jenko, Grčar. Rezerva igra predtekmo ob 8.30 z rezervo Mladike. Ob 8. naj bodo tamkaj: Uče, Miloš, Mlhelčič, Tone, Milan, Mirko, Lctrič, Lojze, Bine, Zadnik, Zupan, Milan. Stranski sodnik za glavno tekmo Klemenčič. Reditelji: Vrhove Jos, Igo, Vinko, Stražišar. SK Slovan. Danes ob 8. naj bodo na igrišču Hermesa,- Pešl, Franetič, Kobal I., Din) ter blagajna II. za navadna stojišča na tribunski (južni) strani (12 Din), končno pri severnem vhodu blagajna 111. za znižane vstopnice po 6 Din za mladino, vojake in verificirane igralce LNP za stojišče na severni strani. Člani Ilirije in verificirani igralci se morajo pri blagajni izkazati z legitimaejo. Brez vstopnice ni dovoljen nikomur vstop; posamezniki, ki imajo pravico do prostega vstopa, dobe pri blagajni I posebno prosto vstopnico. Člani starešinstva Ilirije imajo pravico do znižane vstopnine in je zanje rezerviran prostor na tribuni; potrebne izkaznice naj prevzamejo pri blagajni I. OSTALI DANAŠNJI SPORLD. Igrišče Primorja: ob 10. Grafika Igrišče Hermesa: ob 10. Sloga : Slovan, ob 14. S ve Soda Korotan. Igrišče Jadrana: ob 10. Slavija - Jadran Igrišče Mladike: ob 10. Mladika : Mars. Reki Martinčič, Pere. Jerančič. Jovanovič, Ba-tič. Sinčen, Por, Vasiljevič, Sluga. Galie, Smrekar in Frkov. Ob 9. naj bodo isto-tam: Marjan n., Kobal, Grm, Dečman, Kolarič, Poljšak, Thuma. Jankovič, Gerjol, Keravec in Stojanovič. Reditelji: čerček, Uhan, Makovec, Pepček, Milošič, Smole in Prelc. Stran&ki sodnik Batič. V ponedeljek naj bodo ob 12. na glavnem kolodvoru: Marjan H., Kobal. Grm, Dečman. Kolarič, Poljšak, Thuma, Jankovič, Gerjo!. Keravec, Stojanovič in Martinčič. Opremo preskrbi gospodar. Igramo ob 15. s Kaa*o-tanom. SK Svoboda. Ljubljana. Danes ob 13. naj bodo v naši garderobi: Zupet, Kanrn,-kar, Skapin. Povh, Stane, Baggia. Samar, Jančigar, Keila. Jakše, Erlich. Rezerva: Habicht II. Reditelji: Turšič, Drapek Zemljak, Legiša. Igra se prvenstvena tekma s Korotanom na Hermesu. V ponc4.--ljek ob 13.30 naj bodo na igrišču Ko-o-tana na Rakovniku: Bačak, Dežman. Dra-pek. Sušnik, Girandon. Dovgan, čuk, Bab-nik, Petri«;, Ivo, Viko, Struna. Brajer, Jenko, Samarin. Vsak naj dvigne dopoldne opremo v garderobi. S K Slavija. Dane« prvenstvena tekma z Jadranom. Na igrišču Jadrana naj bodo ob 8.45 reditelji: Koš-ak. FeH*tein, Ker-žan, Baumgartner in igralci: Kroupa, K< žen, Košmrl Ge«trin, AJjančič, Tumea, Zucatto, Cankar, Lipovec, Bučo, Pogača*. Pečan, Fajon, K veder. IgTa se ob vsak« vremenu. SK Domžale (nogometna sekcija). Zr. tekmo proti Disku naj bodo ob 14. v gar derobl: štlftar, Cad, Kovač, Vinko, Može, Miha, Franci, Miro, Zabret, Jovič, Amon. Bltenc, Roman. Predtekma juniorji in rezerva. Celjski nogomet. Danes ob 16.30 se bo pričela na celjski Glaziji zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Celjem I in SK Hrastnikom, jutri ob 16.30 pa bo na f igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tek- I ma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki. SK Jugoslavija igra danes ob 15. v Šoštanju prvo letošnjo drugorazredno prvenstveno tekmo s SK Šoštanjem. Kolesarsko dirko na progi Celje - Sv. Peter - Celje (24 km) priredi klub skrv. kolosarjev v Celju danes s startom ob 14. pri Glaziji in ciljem istotam. Zaradi številnih prijav se bo vršila dirka v dveh sku- | pinah. Turni smučarski tečaj prirecK SFD v Ljubljani od 7. do 14. aprila v Triglavskem pogorju. Izhodišče je na Pokljuki (1300 metrov). Nadaljnja smer gre preko Li-panjske planine (1600 m) in pod Viševni-kom (2050 m) na Pščinc. Drugi dan izlet na Vel. Draški vrh ter povratek istotam. Tretji dan na Velo Polje in na Staničevo . kočo (2334 m). 10. aprila čez Velo Polje ali čez Aleksandrov dom in za šmarjet-no glavo na Hribarico ter za Kopico na Sedmera jezera. Peti dan čez Kal in Lan-ševico na planino na Kraju (1500 m), 11'. aprila pod Bogatinom in pod fekrbino na Vogel. Sedmi dan izleti v okolico Vogi?. in zadnji dan 14. aprila povratek k Sv. Janezu. Smučanja bo dnevno 5 do 8 ur. Tečaj traja sedem polnih dni počemši od 7. aprila do vključno opoldne 14. aprila. Pogoj za Udeležbo je vzdržnost in znanje plužnih obratov. Na turi spremlja nosač, ki bo nosil na željo udeležencev njihove odvisne stvari. Udeleženci tečaja se zbirajo 6. aprila zvečer v hotelu Lovec na Bledu, od koder je drugi dan zjutraj rb 6. odhod z avtobusom na Pokljuko. Prijave še sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta, število udeležencev je omejeno. Smučarstvo del šolske telovadbe Učitelj! it vseh srezov v smučarskem tečaju na Voglu Ljubljana, 23. marca. Za razmah smučarstva pri nas Ima obilo zaslug naše učiteljstvo. S tem, da vežbajo mnogi učitelji šolsko mladino v beli opojnosti, so storili mnogo za razširjenje smučarstva v najodročnejše naše vasi. Smučarstvo postaja naš narodni šport. že pred leti je Ekskurzijski odsek pri sekciji JUU v Ljubljani prirejal v božičnih in novoletnih počitnicah smučarske tečaje za svoje člane, ^ečaji na Blokah, v Mojstrani in na Gorjušah so pokazali prav lepe uspehe; tečajniki so se z veseljem vračali v službo kot pionirji belega športa. Poslednji zimi žal nista dali snega niti o božiču niti ob novem letu in tečaji so odpadli. Zdaj se je lotila vprašanja učiteljskih smučarskih tečajev kr. banska uprava. Referent, znani sokolski delavec ln podnačel-nik saveza SKJ g. Josip Jeras, je sestavil podroben načrt, kako bi se dalo smučarstvo sistematično dvigniti v vseh naših srezih. Postavil Je programatične smernice In delovni razpored, ki ga je prosvetna uprava sprejela v celoti. Razpisan je bil uradni sprejem najboljših učiteljev smučarjev is vseh šolskih srezov naše banovine. Za tečaj, ki se je začel danes, so se prijavili učitelji iz 28 srezov. Sprejeti so le najboljši smučarji, ki že z dosedanjim delom dokazujejo, da bodo tudi v nadalje uspešno vodili smučarske tečaje v svojih srezih. ter bodo pomagali tudi pri smučarskem pokre-tu v sokolskih društvih. Tečajniki so odšli v tečaj danes opoldne. Vodstvo je najelo do konca marca kočo TK Skale na Voglu. Vodstvo tečaja in nadzor sta vrokali iniciatorja referenta g. Je-rasa, tehnično vodstvo pa je v rokah učiteljev g. Ivana Tavčarja. Majnika Nandeta in Mrharja Milana, ki so vsi znani smučarski prvaki ter imajo vse potrebne izpite pri zimsko-sportnem kakor tudi pr«. sokolskem savezu. član tehničnega vodstva je tudi dr. Novak Fran, ki bo opravljal zdravniško skrbstvo. Razen praktičnih vežb bodo tečajniki deležni tudi potrebnih strokovnih predavanj, da bodo zapustili tečaj popolnoma lzvežba-ni smučarski vaditelji. Vsak tečajnik se je moral zavezati, da bo vršil v prihodnjih letih na področju svojega sreza smučarske tečaje za učiteljstvo in za šolsko mladino. Smučarstvo se bo poučevalo odslej v vseh naših šolah kot del šolske telovadbe. S tem se bo vplivalo na telesni in zdravstveni napredek naše šolske mladine. V mnogih šolah, kjer je zdaj zaradi snežnih neprilik oviran obisk, se bo ravno zaradi izvežba-nosti mladine dvignil šolski poset. kakor se to že dogaja v vseh tistih krajih, kjer se je mladina navdušila za smučarstvo. Ni možen sistematičen razmah smučarstva brez sistematično izvežbanega učiteljstva. Zato je treba zamisel banske uprave toplo pozdraviti. V delovnem načrtu naše prosvetne uprave pa je tudi sličen tečaj za naše učiteljice ln to za prihodnjo zimo. Jožef Štefan Ob stoletnici rojstva velikega slovenskega učenjaka Največji učenjak med tremi velikimi ju-goslovenskimi fiziki, Slovencem Štefanom, Hrvatom Teslo in Srbom Pupinom, ki jim ni bilo sojeno, da bi svoja dela ustvarjali v domovini, je bil klasik Jožef Štefan. Kot najstarejšemu in v središču evropskega kontinenta delujočemu fiziku si poti od znanosti k tehniki, od znanstvenika do tehniškega iznajditelja, čeprav je v njegovem delu nakazana, ni mogel utreti. Dočim sta Tesla in Pupin znana slehernemu Slovencu, je ostal mirno snujoči veleum Štefan med nami neznan, dasi je naše gore list in je bil slovenski pesnik in pisatelj. ki zavzema v obrobni književnosti častno mesto. jo7>-f Štefan se je rodil 24. marca 1835 v št. Petru pri Celovcu. Starši so bili nepismeni, toda sila delavni bajtarji, ki jih je deloma preživljala ne-donosna branjarija z moko in kruhom. Njegova mladost je bila torej težka in polna odpovedi. Izredno nadarjenost razboritega dečka so kaj hitro spoznali celovški učitelji. Štefan še ni bil deset let star, ko je bil že vpisan na gimnazijo. Ker se mu posameznih šolskih predmetov skoro ni bilo treba učiti, je imel že v nižjih razredih dovolj časa. v katerem se je podrobneje bavil z ljubljenim maternim jezikom. Toda navdušenemu Slovencu in Slovanu znanje slovenščine ni bilo dovolj. Ko še ni bil petnajst let star, je že obvladal srbohrvaščino in češčino. Pozneje se je pridružil še ruski jezik. že v peti šoli je skupno z nekaterimi navdušenimi Slovenci ustanovil literarno društvo, ki je izdajalo glasilo »Slavjan«. Ker so b'** pesmi, ki jih je v tem listu priobčeval Štefan, nadpovprečne, sta jih urednika Vedeža in BCele, ki jima je manjkalo gradiva, vneto priobčevala. V višjih razredih se je pričel pečati z matematiko in fiziko, še preden je v šoli prišla na vrsto fizika, je bil že predelal precej obsežno Kunzekovo eksperimentalno fiziko. Tudi matematiko je študiral z vnemo. Bil je tako dober matematik, da je še dolga leta pozneje slovel kot najboljši matematik celovške gimnazije. Poleg tega je čital vse, kar je dobil v roke. iz njegovih natisnjenih slovenskih sestavkov v vezani in nevezani besedi lahko upravičeno sklepamo, da je njegovo branje nalikovalo študiju. Kljub temu je *il priznal sam. da mu je v marsičem, posebno pa v matematiki in fiziki, manjkal mentor Po maturi 1S53 je hotel stopiti v benediktinski red Njegova vroča želja je bila, da bi postal čim prej gimnazijski učitelj. In ker je pripa.dala velika večina njegovih profesorjev temu redu, ga je pač najbolj vleklo vanj. Toda usoda je igriva. Namesto v samostan, je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto. Prav kmalu pa so veselega, dovtipnega in zabavnega mladeniča nam neznani dogodki tako močno prekvasili. da je živel nad 30 let bolj samotarsko in bolj redovniško kot v najstrožjem samostanu. Na univerzi se ni takoj odločil za študij matematike in fizike, dasi je tema predmetoma posvetil veliko pažnje in truda. Poslušal je sprva še prirodopis. kemijo, zgodovino, zemljepis, zlasti pa Miklošiča, ki mu je dal trdno podlago za svoj ljubljeni materni jezik. Miklošičev vpliv nanj pa je važen še zaradi tega. ker ga je za večno ozdravil vseh himer romantično sanjave domovinske ljubezni, ki jo očitujejo njegove domorodne pesmi. Zato so poslej njegovi spisi v izrazu in ideji umirjenejši, mnogo bolj kritični. Prva univerzitetna leta so bila za Štefanovo slovensko slovstveno delo najbolj plodovita. Pisal je tedaj v Novicah (1854) ter v šolskega Prijatelja (1854—57), prvi slovenski pedagoški list. O Štefanovih spisih v Prijatelju sodi Slodnjak. da so najzrelejši (Prijateljevi) sestavki v vezani in nevezani besedi, ker jih odlikuje lep, čisto slovenski slog, brez tujk in nejasnosti. V letu 1855. je izšla v istem listu Štefanova prva kritika slovenskih slovstvenih razrmer s širokim slovstvenim programom, ki je zanimiva zaradi tega. ker sipo-minja marsikatera misel v nji na poznejše Levstikove ideje. Svojih roditeljev in svoje ljubljene domovine ni nikoli pozabil. Vsake počitnice je preživel pri starših, ki jih je pozneje tudi izdatno podpiral. O njegovih globokih domovinskih čustvih nam poleg slovstvenega dela priča tudi načrt, ki ga ie v svojih dijaških letih hotel uresničiti. Napisati je nameraval obsežno delo o zemljepisu, narodopisu in zgodovini Koroške. Toda od tega dela ga je odvrnil študij, ki ga je tudi vedno bolj odvračal od slovstva. šele Glasnik je njegovo slovstveno delo poživil. Z veseljem in vnemo se je vnovič lotil pisanja — sedaj samo proze, ter je napisal dela. ki jih moremo, dasi jim manjka novelistične barve, postaviti ob stran Erjavčevim spisom iz prirodo-slovja (Tiče, številna znamenja in sosta-ve 1858 1. in Naturoznanske poskušnje 1. 1859.) V prvem letniku Glasnika ie izšla tudi druga Štefanova kritika domačih slovstvenih razmer s programom, ki je bil od prvega precej ožji. Tej popustljivosti je bil vzrok nov veter, ki je bil z izidom Qlg.t-rviVs« na polju domačega slov- stva. Ker se naravoznanstvenik Štefan, ki se je bil tedaj že odločil, da bo služil znanosti, ni mogel tej novi struji prilagoditi, je kljub obljubam, da bo slovensko pisateljevanje nadaljeval, obmolknil za vedno. Leta 1857* je napravil Štefan izpite iz matematike in fizike in doktorat. Kmalu nato je dobil začasno namestitev; poučeval je fiziko v petem razredu dunajske realke ter predaval farmacevtom eksperimentalno fiziko. V tem letu je — star komaj 22 let — izdal v Poggendor-fovih Analih prvo znanstveno delo »O splošnih enačbah oscilatoričnega gibanja« ter nastopil v dunajski akademiji z govorom »o absorbciji plinov«, za kar je žel posebno pohvalo. Zanimati sta se začela zanj učenjaka C. Ludwig in E. Brucke, ki sta mu omogočila habilitacijo ter pospešila njegovo izvolitev za dopisnega člana Akademije. Dasi je vsa prava znanosti posvečena leta živel v zelo slabih gmotnih razmerah, je vendar neumorno delal. O njegovem Jelu nam priča že zgolj dejstvo, da je v šestih letih izdal 14 pomembnih znanstvenih razprav. Po prizadevanju imenovanih prijateljev je bil 1. 1863. imenovan za rednega profesorja višje matematike in fizike na dunajski univerzi ter dve leti kasneje za ravnatelja fizikalnega in-situta in rednega člana Akademije. V teh dveh letih je spisal kar petnajst razprav iz področja optike in toplote. Za eno izmed njih je 1. 1865. prejel častno Uebe- novo nagrado. Kmalu po habilitaciji se je v veselem, živahnem ter za vsako šalo dovzetnem mladeniču raztrgala struna. Ogibati se je začel družbi in javnemu življenju. O vzrokih, ki so ga bili spremenili v samotarja, da mu je tekom let le malokdaj obkrožil ustnice semhljaj, ne vemo ničesar. Le s svojimi najboljšimi učenci in najožjimi stanovskimi tovariši se je včasi sproščeno razgovoril. čeprav po cele tedne ni zapustil stanovanja, ki ga je imel poleg laboratorija, je vendar s svojim delom dosegel najvišje časti in priznanje. Bil je dekan filozofske fakultete in rector magnificus dunajske univerze, član znanstvenih društev v Upsali, Monakovem in Wtirzburgu, dolgoletni tajnik in nato podpredsednik dunajske akademije, predsednik Jadranske komisije, nosilec visokih redov (med drugim francoskega in ruskega), predsednik mednarodne električne razstave (1. 1883.) in mednarodne glasbene konference (leta 1885.) na Dunaju, član raznih znanstvenih in tehniških komisij in dvorni svetnik. V dobi svojega 361etnega znanstvenega delovanja je spisal neltaj manj ko sto razprav iz raznih področij fizikalne vede, s katerimi si ni le pridobil slovesa velikega in genialnega učenjaka, ampak tudi nesmrtnost. Oris Štefanovega mnogostranskega znanstvenega dela zato tudi ni lahka stvar. Kajti vsakršna omejitev ne kazi le slike, ki jo dobimo o delu, ampak jo po vrh še iz-maliči. Štefan je bil zadnji izmed velikih klasikov. Njegovo delo je bilo posvečeno izgradnji monumentalne stavbe, ki sta ji z dinamiko polagala Galilei in Newton temelje, jo nadaljevala Mayer in Joule z zakonom o ohranitvi energije ter okrasila Faraday in Maxwell z elektrodinamiko. Zore nove, moderne fizike sicer ni doživel, vendar je dal sodobni fiziki močne in nezlomljive stebre, na katerih se boči danes smela in krasna kupola. Eden izmed teh stebrov se imenuje: Štefanov zakon. Dasi ta zakon sam po sebi ni obsežen, ampak enostaven kakor je enostavno vse res veliko, se je vendar z njim postavil v vrsto velikih duhov. Slove pa takole; »V določenem času izžarjena množina toplote je • sorazmerna s četrto potenco njene ahsolutne temperature.« (Absolutna temperatura ima izhodišče pri —273 stopinj C.) S tem zakonom, ki so ga pred Štefanom zaman iskali mnogi znameniti učenjaki in o katerem so še leta po odkritju mnogi trdili, da je neveljaven, je dobila fizika novo lestvico za merjenje temperature ter bajanico, ki ji omogoča merjenje temperature na vročih zemeljskih ali nad-zemeljskih telesih. Z njegovo pomočjo je že šeftan v prvi razpravi izračunal, da znaša prava sončna temperatura okoli 5600 stopinj Celzija in ne 2000 stopinj, kakor so to prej domnevali. Do danes pa so rešili z njim množico problemov v kalo-riki, astronomiji in geofiziki. Štefan je sestavil tudi diatermometer, pripravo, ki mu je omogočila določitev absolutne provodnosti zraka. Bil je torej prvi, ki je dognal, da nas pred mrazom varuje le zrak, ki prevaja toploto 3400krat slabše od železa in 20.000krat slabše od bakra. Ker na tem mestu ne moremo navajati vseh Štefanovih del posamič, naj samo zapišemo, da si je razen z deli iz mehanike, akustike in optike stekel največ zaslug s spopolnitvijo kinetične teorije plinov in Maxwellove teorije elektrike in magnetizma. Saj sta bila na vsem kontinentu le Štefan in Helmholz, ki sta takoj spoznala dalekosežnost Maxwellovih idej in jim pripomogla do zmage. Toda o posameznostih teh del, kakor tudi o drugih delih na področju elektrike in magnetizma, ki segajo že globoko v moderno elektrotehniko, bi mogla uspešno govoriti le obsežna monografija. Poleg znanstvenika je bil Štefan izredno velik pedagog. O njegovih predavanjih sodi fizik Jager, »da so bila brez dvoma najboljša izmed vseh doslej oddržanih«. Umljivo in jasno, z najenostavnejšimi pripomočki analize in eksperimenta se je lotil najtežavnejših fizikalnih problemov. Vse, kar je predaval, je bilo vsebinsko in oblikovno izredno dovršeno. »Vse pa je preveval globok nadih plemenitosti, ki ni le v mali meri pripomogel k velikemu oboževanju, ki ga je zanj čutila mladina.« Naj navedemo v naslednjih vrsticah odlomek iz karakterizacije, ki jo je zapisal dolgoletni Štefanov učenec: Dasi je živel sam zase, je vendarle ljubil mladino- S svojim značajem ji ni bil samo vzgled in vzor, ampak ji je bil tudi velik podpornik. Delavnemu mladeniču je dal vse priprave instituta na razpolago, če je le-ta pokvaril dragocen precizijski aparat, je bil nejevoljen le tedaj, če mu je poškodbo prikrival. Poznal je dobro ljudi ter spregledal vedno nagibe njihovih dejanj. Lastnosti soljudi je ocenil pravilno in nepristransko, čeprav blagohotno in pravično, v vseh odločitvah ga je vodil stvarni premislek. Svoje mnenje je vedno jasno in odkrito priznal ter ga s spretno in vprav originalno argumentacijo utemeljil. Kar je spoznal za prav, je branil z brezobzirno doslednostjo, kajti kompromisov ni maral. S praktičnimi problemi, ki so bili količkaj v zvezi z znanostjo, se je rad bavil. Tudi v stiku s praktično usmerjenimi osebnostmi si je s svojo zmernostjo pridobil povsod priznanje in spoštovanje. Dobro leto pred njegovo smrtjo mu je v njegovo življenje po mnogih letih' vnovič zasijalo sonce. Našel si je vdano in zvesto družico, ki jo je pogrešal dolga leta. Ta dogodek je vplival nanj izredno ugodno. Sreča ga je povsem spremenila, vrnil se mu je smeh. šala in duhovitost. Ta sreča pa je trajala le kratko dobo. Močan prehlad v januarju leta 1892. mu je zvečal bolečine na ledvicah in srcu. Tik pred božičem mu je možgane zalila kri. Po treh tednih nezavesti se je 7. januarja 1S93. preselil v večnost. Njegova smrt, ki je močno odjeknila v znanosti, je šla mimo Slovencev skoro neopazen o. Ljubljanski Zvon se je sicer v kratki po-smrtnici spomnil njegovega dela za slovensko slovstvo. Slovenski Narod pa še tega ne, marveč je zapisal v kratkem poročilu besede, ki drastično pričajo o ne-poznanju velikega rojaka in o zavesti, da smo se Slovenci skoro bali pokazati na svojega velikega sina; »V mladosti je bil Planica je za nami Veliki tam-tam okrog planiske skakalne prireditve se je polegel. Vsa ogromna pi-sarija po časopisju je prenehala, le tu pa tam se še pojavi članek, razkrivajoč poslednje skrivnosti, ki so se zadnje dni pred prireditvijo nakopičile na to našo lepo Pla- VoMčka vlečeta brano po snegu, proti vsem starim ohičajem vnet narodnjak, a ko se je poglobil v svoja znanstvena preiskovanja in se uživel v tuje, nemške razmere, prelevil se je sčasoma v kozmopolitičnega učenjaka, zlasti ker naših narodnih teženj ni poznal in ni umel.« Pač dokaz, kako se Slovenci tedaj še nismo zavedali, da častimo z velikimi možmi tudi sebe, da je spomenik, ki ga postavimo sinu naše slovenske zemlje, tudi spomenik nas vseh, ki na tej zemlji živimo. Povrh vsega pa ni le neutemeljena trditev, da se je uživel Štefan v nemške razmere, ampak tudi ta, da slovenskih razmer ni poznal. Ali je zato Pupin manj Srb, ker se je vživel v ameriške razmere, ali Miklošič manj Slovenec, ker se je vživel v enake razmere kot Štefan? Domače razmere pa je Štefan tudi poznal. Dasi je živel svetu odtujeno življenje učenjaka, se je vendar zanimal za slovensko javno življenje ter je rad spraševal slovenskega dijaka o domačih razmerah. Tudi svoje slovenske biti in narodne pripadnosti ni nikdar zatajil, kajti bil je mož-značaj. Njegov učenec in biograf Obermayer, ki ga je spoznal v letih, ko je že zdavnaj prenehal s slovenskim pisateljevanjem, ne omenja le njegovega slovenskega pokole-nja, ampak tudi njegovo veliko ljubezen do slovenskega jezika in slovenske domovine, in še to. da se je vedno čutil Slovenca. Vendar tu dokazov ni treba. Dovolj je, če zapišemo: Veliki učenjak JOŽEF ŠTEFAN je bil Slovenec. Miroslav Adlešič. segli prav take skoke, kakor letos kdorkoli od tekmovalcev. Brez potrebnega vežbanja pa nihče ne 'Siore napredovati. Ogromna množica ljudi, ki je gledala skoke, se je čudila, kako tekmovalci z brez-priinemo gracijoznostjo po zraku leteč premagujejo skoro 100 m razdalje. MaJo pa jih je bilo, ki so tudi mislili na vse žrtve in težave, potrebne za dograditev skakalnice. ki nima para na svetu. Koliko rok se je ožulilo, preden sta bili obe veliki krivulji sposobni pognati tekmovalca do 100 m daleč. Kako velike ploskve snega je bilo treba steptati, da se niso udajale pod težo skakača in njegovih težkih plohov. Vestnejše, kakor najlepšo njivico je bilo treba z brano zrahljati Ln izravnati iztek, da so se mogli tekmovalci po skoku, ki mu je sledil smuk z brzino motornega vozila, z lagodno kristjani jo ustavljati pred očmi vzhičemih gledalcev. Množica gledalcev, ki je bila od vrha skakalnice in celo od odskočišča videti kakor mravljišče, se je od blizu izkazala kot živo razgibana množica ljudi, sestoječa ii pestrih skupin, ki so vsaka v 6vojem krogu uživale na skokih in sončni dan, ki je objemal veličastje Julijskih AJp s prelepo dolino Planice. Vsepovsod je biio veselo, razigrano življenje, ki mu je ponekod dajala pravo na- Prav tako, kakor gasilec požar, preprečuje IZDELEK: »UNION« ZAGREB rodno praznično razpoloženje Cvirnova kmečka godba iz .Maribora. Klarinet, harmonika, bas in boben s činelami, to je bila godba, prav domača in primerna za razpoloženje med gledalci. Povem še, da so bili gledalci brez izjeme prav navdušeni nad uspehi obeh naših tekmovalcev, Šramla in Novšaka in nič manjšega navdušenja ne bosta deležna kakor Norvežani, kadar bosta dosegla njim enake uspehe. To pa ni le skrb njih samih, temveč odločujočih zimskosportnih organizacij, ki morajo našim tekmovalcem nuditi priliko za napredovanje vse dotlej, da bodo sami sposobni na veliki planiški skakalnici dosezati uspehe, za kakršne smo sedaj primorani vabiti in drago plačati Norvežane in druge športnike. Bogo Šramel nese po svojem rekordnem skoku smuči ponovno na skakalnico. To je trud, ki bi ga vsaj pri tekmovanji morali opravljati pomagači nioo. Na večer tekmovalnega dne je radio razglasil v svet, da so prav ta dan skakali v Italiji dobrih 100 m daleč, zadnje poleno, ki je bilo vrženo na prireditelje. Vsi vemo, kako je časopisje skoro po vsem svetu lansko leto sprejelo vesti o plani-ških rekordnih skokih. Tudi letos so bili polni pričakovanj o novih uspehih. Pa ti naikrat pride tale vest od sosedov, kakor nalašč, prav za zgago. Res je, da so nekateri listi prinesli prav kratke vesti o Ullan-du im njegovih 103 irietrih, za čudo pa so vesti utihnile šc vse "hitreje, kakor so se pojavile. Ko bi bilo vse v redu, bi brez dvoma svetovno časopisje dogodku posvetilo vsaj toliko pozornosti, kakor naši Planici. Pa ni vsega nič, slišati je le zavistne opazke o kratkih metrih in velikih očeh. A kaj bi to! Za nas pomenijo letošnje planiSke tekme napredek in če bomo šli tudi prihodnjič s tako velikimi koraki naprej, se bo zgodilo, da bodo po svetu vabili naše tekmovalce na skakalne prireditve. 74 m s. padcem in 72 m brezhibno, to so skoki, ki morajo našo samozavest na moč utrditi. Ko bi naši dečki prihodnjo sezono imeli priliko, na veliki planišiki skakalnici vežbati vsaj mesec dni pod dobrim vodstvom, kdo še dvomi, da bi tedaj do- Cvirnov kvartet, dobrodošel pri vsaki prireditvi Fran Batjel - naš selSmademan V popolni telesni čilosti in duševni sve-žosti bo 27. t. m. praznoval svojo 60 letnico g. France Batjel. obrtnik, podjetnik in lastnik podietia >Tribune«. Jubilant ima za mnogo, zakaj življenje mnogo da, a mnogo tudi vzame. Rodil sem se na veliki petek. V Egipt sem se podal v petek, v Ameriko odrinil v petek, hišo v Gorici kupil na dražbi v petek, gostilno odprl na praznik v petek, k vojakom bil poklican v petek, Italijani so me zaprli v petek, v Ljubljani kupil hišo v petek, poročil se v petek na praznik, za novo stavbo se dogovoril z zidarjem v Ljubljani v petek. Sam si je izbral poklic mehanika, kot deček je šel sam v tujino in povsod si je sam pomagal iz še tako hudih zadreg. Miroval pa ni nikdar, marveč se udejstvoval z vso tvorno silo. Med pustošenjem granat v Gorici je bil tako n. pr. tudi poročevalec slovenskih listov v Ljubljani. Kjerkoli se je udejstvoval, pa je imel vedno tudi dobro srce za druge. Marsikomu je pomagal ter se pri tem tudi večkrat izpostavljal veliki nevarnosti. V svojem podjetju je izučil 87 učencev in so mnogi od njih samostojni mojstri. Kakor je bil vedno trd in neomajen v svoji < delavnosti. tako je bil tudi vedno kremenit narodnjak. Goreča ljubezen do domovine je vedno označevala njegovo delovanje. G. Batjel se tudi mnogo udejstvuje v javnem življenju. Raznim gospodarskim ustanovam, stanovskim organizacijam ter športnim in narodnim društvom žrtvuje neizmerno truda in tudi imetja. 10 let je bil načelnik Združenja kovinskih strok v Ljubljani, odbornik krajevnega odbora združenih obrtniških organizacij, odbornik obrtniškega društva, dalje ustanovnik in prvi predsednik športnega kluba >Primorje<, ustanovnik in predsednik kolesarskega in motociklističnega društva »Sava« ter predsednik zveze kolesarskih društev. Član Sokola je že od svojih mladih let. bil na je tudi soustanovitelj >Soče« in Motokluba Ker ta odlični podjetnik in javni delavec odmora ne pozna, lahko čestitke ob njegovem jubileju združimo samo z željo, da bi bil tudi v bodoče deležen največjega zadovoljstva pri marljivem delu. seboj burno življenje velikih težav in tudi velikih uspehov, polno neupogljive volje, bistrovidnosti in duševne vedrine. Od zibelke v Vipavi v domu malega posestnika in mizarja skozi vajenska leta v tujini, po Egiptu in Ameriki, skozi vojne .grozote v Gorici, do velikega podjetja v Ljubljani, ki si je pridobilo dober sloves po vsej domovini in tudi preko njenih meja. spremlja Franceta Batjela nenavadna inciativnost in največja življenska aktivnost. Živel in delal je vedno po nagibih svojega velikega razuma ter dobrega in pogumnega srca. Nobena stvar ga ni mogla spraviti iz ravnotežja, pri vsem. kar je počenjal in dosegel, pa je bil vedno vzor naprednega obrtnika, dobrega človeka in zavednega narodnjaka. Ob svojem jubileju je dal povest svojega življenja natisniti v lični knjigi, ki jo ie namenil za spomin svojim odjemalcem, poslovnim znancem ter ostalim svojim prijateljem, tovarišem in rojakom. Lepo je sam povedal o svojem življenju: Kakor je komu usojeno. Če si vztrajen, dosežeš v življenju Odborniki Motokluba Ljubljane Ljubljana, 22. marca. Na slavnostni seji je Motoklub »Ljubljana« sinoči v hotelu Metropol počastil 60-letnico svojega podpredsednika g. Frana Batjela. Predsednik g. Cirman je po kratkem nagovoru, v katerem je omenjal velike zasluge jubilanta za slovenski šport, posebno še za Motoklub Ljubljano, izročil g. Batjelu lepo bronasto spominsko plake- z jubilantom g. Batjelom v sredi to. umetniško delo medajlerja prof. Sever-ja. Slavijenec se je ganjen zahvalil za pozornost, ki so mu jo izkazali športni tovariši in poudarjal pomen športne vzgoje, za katero je in bo žrtvoval svoje najboljše moči. V prijetnem razgovoru je potekel večer, ki je pokazal, da uživa g. Batjel mnoge simpatije ne le med klubskimi tovariši, temveč med našimi športniki sploh. ~"T- —'h. _ _T; xxl m. v Jin. Čeljuskinei ~rrr. .nu-T-m— « a ~«U".a _nni 31a. 3 nar: E ~ : ' - -ii77-_— na" ^ " =—— £_,r sumili r-irr~arta ai~~sa - a :rL — saE- ~ 1 Doiuace vesti -__1 * l. "" jim. TI ■ 'I' »I .H" n-^ - nrai L- Tli -CTi i" JJV '^T' — 511=: H—1 JTLi — j...... umi aimr a aafcrra zr 1——i i j. .i^mm ;mrw»~ a ^ a i Hmfrt — - - "•H2 IHI1T—Ul; — ' -HH-IST- — ~ -nmr-.ai t 'rtmtu.ii •" -i • - -^-ar :::mn"r- rnrTtt H" — X -1—Tai-. "------ rr.-.rz. "■"11:1 :!"'—nui' ju. -u OL t~ -ss—.m--. "Tua?- a: —rr-i. 3E "Milili a*-: T' i. x .r— •• a— 11 :n r -rr— rri;;!-ass=: — Z T- :arrr'srr c;i::: :»t«r» rtr~~zr: l I.rrrr» ~ v--t "t .-. .r X- _ X TT«: ,, - 1 HITm.1'! i SCO^OCK: 7-— •••■rrw -t« xifc-:::-5ui-*. -r-~a "a 1 .. j_.it-— ——n m a-; ..." cm ~r r.aa. :ar- ra«.--::."rs:: i. • 3P 3i " : fcssE. "".1: "—aiT.aat- "t t <\gsr-*< •;H»iiKT*:ai: iin::ani;a». n x:a::ua ■ ... . 7ru:ii -Lm: -^r ■ "7 ur %— m. h i 1 sa:it~ti. r 1- a -MPd _ 31 HU—:: —-uma - r- «rrr rr ~tt" "" IHHHi Lim-? n _ :tlITTTIIUTT« s ^ v . v POTI — :-r - — :a_ai" H ■ «1. - — —: :——■ -. - T* n—r — - — nfl" "TI— -----------■-■—-i —; ,'h:.:::"T~ ---- —rum • -r~—TI' "* — , a -ttiiiu- « W rr_ nr- -»t— ■ x -t- ? . -r-r— - .rr— -ni-------- i— -r:r _jr ...L-OlUli- . "—-—T"' k ar^irii'"« TT* "—."" i. ^ JRIU— liina. ^ -aKr.nii i__n: rTTTT i rril_j5d '.HTiU.. —TirCHT " Uii - arnui; MUiitsni ™ « iniit .ifTTHni^^ -arrrtr^i ui —rr ^ m. -^H -i . '. a TT~- irrm rami- rtmi: tn—r:_u ar t- a - jem- T ^UIT+TT ;;aia-.: --t ui. u 1- —asi -Ti 7 R=aii i it -jnrs-1 jfc 77,-u—i. u tiui' tet-a. r~:- — ----21 ' I' T—TTTIii. =":ir" ':rrr: isrrtsru -n »«crr"=ar » 'tr—'H.--1U. anHHr— -a*- tul ~ un. :: s "m*- - au" n _ n mi 3. " 3 s trmr^: —aC'* ~ _ 1J3TI! « ttž -* it ____a.vi_mrmt. a T- —SiiH. H _ G r. "TH1 ar. ~—i. ljiiir « [""'ia Tirn n ~rn - - ni thh - nr^m. sctib a 't-1-—r i t—— —mir .i. ■ —... m ---c:":!. "=- —- TT ' H "T"T IX«« --"t — "S "timuir n T';-!- a::. XIE -T r~if TU i; — -Ti. 1*. J TT1 _ t*-——• — - ; ~JSi. "TLI 3C"J£X x T--- ST - ■raii!. ar/ — -— .i' t •ias: : *.a: iui tut—r .i" irs 1 m. : * ♦»• ..; i - '—j ■ rr> . — " . —rur • hiis . t i. • nn-- - ■ —- ^ r ■ —• —, TT1 -T* 'TT . -----n'T. .— ..a 1 __mur oT. " «WmTT } Ontl "lis SiiHl —au i. ii.. .KT HiIILU S . --- E ~zi— '+ ar - .nr; ,ru«i • -»siiifi u. rrii ; 1 lirHi — ilm^JII^, nsir-^i^ii a. mi-r.in. x -t mat r"^n±r"T~ mmn: "'•■tr-arr. ■3 T mtrrrj »ac^iia :—s o:™ natir zj£ nnsuvu a. + u SKH-ar _rrii?—: "ELE —t r . » x ni r3acTr«rx tn x x dr -sc 2HS T:;irr~r xr*Tx:: nrsrnunr:xrffla^fp r* TC1X ETT. r»- "TTTSIIi- ■ ~ Bi; "» _ — - ;a_^brr ^tr^niizr. r«m « «•■" — innr 1 »u1 ■—" — ~ ...... nt 11 11 iiiHb "" t^ittt- r * airzmr^- ta. j* -- »T 1 -KTIf • m O --1 "t. ~ - .tnilI HTTIgT » n----":Hi ZjTT" 3 OEiiura - —in« -^r— - -a. 3 + ;i- l" w x * -H-on. -»..-—'l ^rr-^r^UA. ? -r-::— - tu ~7t 3- rr— rjH^i 3r::» Jr.- "srr .... 1. — -- —m- .. ^ it 111 itriiHin. ?r 3BK1T » ..-tSiTtci " ~ t-" • —• u ■i::»wiiili: Z It- :r» u. n s ' -'I Ol 3- Zl -rr Itrnr "T »o. ~ r" rr"—: 1 rs«^ T—r~ * v. - ' _—r—--•"■. x _ - —■»st "— n... —v-- tniiv^i - a. s -"T ■ i-irr~— * T" n n m " 3t : T— f- -r rr as :::u - • Zhr -r • aiscr ~ — x - inmm«^ »a. n ——K- —--- ir-:: bjl 3L "rri — "Tt rt!««; "3C:iui- ti ir—uas. r -—un. ... " : — —. — - - ar. ... .Uii -.1 .. -t r.irn 7U" " " . —.i r -ai r irao - r^-m —anTnic - 1 T-iMT- tt -nrr>M " -m — TT.—_ —: HUCS 3 ; 3,- ■r.r f»nu_a. rum:nr ti" n T—snrr Z slu f " --- mm. 1 "TI—rrmi ■1. -n.-' ar—---rr- —---- —mr lurm t. -.1 — i t _ _ iimn -T—aro-'" c.c: " "T - ..—ni. ;J — Z i.__ -v. .tvjhfc. j _r-: m *aai:i. ; —• r. ~ JU--------m T!f n —- —; : - - —— - =*Tt <—a — -fVi '"a—1 .Cb - - nr»* """" r :.;r-Tjj trn a*-- .1 •:«. 'Si-. r .— L.-iiir" a™ ira; .rr' TR __UB -TI 1 rosa ._ X —ur: 1Uil—TtK! ? i.-^-e- ^ .2 n»»«iai n —~ • « iT 1 2 liiti^-V _ __s :tr liu$p. x + — "--i;-. - .gra^. aii""—«. ar: ~ 5H!^rrun zin «- ;"ijg~r r~- afna- 1 _ oir*:.rnr a. n ss. - '-'g—iti ihhm «f!u: e "i-iii.num-i- -"•vc-i. JKiann r—k--msam ;ir-irrr acu -m:—ct* .1—'— asen- urlZH-- rr—=HH:TI — ^ata L— TT?—itfin rsi""—inii n ^ aima. sr «■ ±Hmi_jta ztutsL'. liif-rar. r- zic tt^Ik: naa imm—r snr.mu::: x H^arrsiKc: Mirrm u»ra. :sc iranaia. —! x tiag^Hrv ..a - t- :=TXTi. x srni 1 aiL jrurii - Taiuc*^ * —»i-r * ......■ i -nnnim. JI 3E: -VT-mb; -«-i"ir amti ^TacunLasc: air ."»»rr Hiirii^^nirm - -iLatr ► nntftofr *aw u E mor amr.T ~ 5r~r. '■—-r-'—; S t»i -UU TT l«"'«aiuri r-uui"^: saouainm ^iiit n-9u x a*.- r* —1 —aii 1—+ -r —r.ni siaacH. aunffli- i- ST" it KHT-5"' z rt TT^HT. ~ —"X : rrar '.airi'!«1^ Hi. tni^—:rmi x X" ričn ^iHmiir. ~ m ir Bsrr ** —~ t—-rmses tt—s x « ff -rr rr—imr:: mi h-• r nt*—liHn ;rm : "rr:— 1. a srainH-r _ ■»■■X trtEifr ^ i««ti r-niHianE- raiit- a? "riunlts mii» hh^"^ 1:- 1 j g- 'a »H|f -»Miirarj« 'l-»wr- -m rrr;; sn~=m.-m. ■ * -ti^-san: ~ r -rri ^n o. r^tii^nn.ia --rxu:ii " r-1- a. aivti- -hicubs. a xt:h .— im a _ SlTTI-ia. 3T a*-- ----- "ilr- rf-^ai:. - 'Ca. —tt t tr""txak;- :: "r. •• r .um x—x rr—r.' atiurthti t E.—H. i<-nr:.r ram— t n^t Li na. uu -t E. —x:x raaa« rr.. -te m- . x sc xia_ i t-tt— —k: »«t r—-ot aiini 3T-. t . IH— --a - Ex rt—m: a rirrir De. ilii: a •• m—-a ^iin -a. r—:. r — "—st * 7 x E. ~ri-ia - * -.mm.: 'i:- "i r**Tui" «m- "i;::: 1 a- :iiii r-r—ar- rcn. u:: ' r'—r:.ia - "»ilimei. a. r:—• m "7—-IIST. a - r-fisi ——ri:"^ "^h... h—mi -rr-m ——:.«:t a : an.: m. TE e i. itn a konfekcija $a vc-miad —: rauri 3» n ZA SOSP-ODI rai* iumb rarajma —- —n. —b a::*-.-in 2 il la jh.— -aar— nai-aa EE a ai_ainj EH iume a T;;:: T ~*rr r- F. LUKIč Stritarjeva ulica —n-_ — -n —r _rra: a;: a T ll- a.ai1- -__rum hik::i" k;.: u^.m**tr u r. - "" ' " --t: m .h;.«: -'r: •: s- mr •m '. I 2 x t se I 2 t »rt: £ asfek dU ? A U11S 7 -«n rr-- rr*—. :: . r." r- >ohh>: a4.<»r a :-u -.n ^..-Mz.-^tiui-ic . miTZ: ia ~ ; LLU 11.".!:..- a x r ris--rr. m- jih — aa.--"otr: .i ~ _ n a-a.; .rtJT' •«.. 3' a. r: -t. ai fe: >--:a i-ii»i:___ rt rr- a--, a « rat—Eiia t - o. tt 1. "TUr - a i4 ..— . :i—:- -.jmut - au> —imv-L -ia —iia i-r. a r t. a ~ xi 'trn, t-- n."—T1 '' T*- : • 'a —TT — _ ia r-i-rnt. — m -v-an- -» -,iiit±unt.» m. rini;«—r ii' 'm— -—" rm: . _jtxm!K UB^" aa. rr~" "" - a. ■__.i'—, rt"—t tMm.:itia» -»> r—13 - -iMii;'nn. " nn.ia ai^rnii r »ar « -Tnnai_:a " " " i—- "-nar .... rra— ~ :rr~ :r rrr "'lmaiirr 7.7 -TTfiirrrrr TT - a niTn?r; ~ Trm n n?" si;.— " r: Hi .ar —mm: :r> ~~ aim-rinsc^n • rr~ —-K::I."tt. * " ------jj —'rt' - - .i:xa n j. - -ti mi " run:a j— —'nirr ^rr — .ara.::a. u. « 1—'a—ara _ ^".ar-H:^ iimn :xc. r '"a. ij—a-n -ictrav jctv acm; t • obnr-: a « "«31 =rr- T_ x »i ~ ■"■cr3""-~Tir - iii. "a:: «:: rrr " '.iin: ti .t—r™: u "'i: n X - i ir let S I S G - S I S C ra. t 3TT. Trrrnrrrm —tt -afl TT "-S. a -ni^- X ifT- -T^. _ x vrat n ni j. — 3» "X t" -"u "" - 'c 1. j,:; "UX -sr a- "rar "r-^sra*. si ' — -iiliil. - 7 » 4—T- ▼ *r -. - jP^ ' ..^JJH Ti *** t -rer :x"th ~ .*r_ r ^miStyria« s tvorniško številko 760372. j— Vrat mu je prerezal. V Rotmana sta bila zaposlena v vinogradu 20 letni posestnikov sin Kukovec Franc in viničar Mu-hič Franc, oba iz Rotmana, ki se je pri delu napil in se na večer zavlekel spat pred hišo. Kukovec ga je hotel spraviti v hišo, pri tem pa je Muhič potegnil nož ter mu zadal globoko rano v vratu. Kukovca so spravili v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima prerezan goltanec. Poškodba je smrtnonevarna. Iz Zagorja z— Semenski krompir je priskrbela naša podružnica Kmetijske družbe. Oddajala ga bo v torek 26. t. m. na železniški postaji po 80 par za kilogram. z— so brezposelnih je odšlo te dni na delo na cesti Radeče—Litija. Število brezposelnih, ki še čaka na zaposlitev, je veliko. Pričakujemo, da bodo oblastva začela še druga javna dela. Iz Kamnika ka— Proračunska seja se je nadaljevala in končala zadnje dni. Vseh izdatkov je 536.000 Din. Med temi so najvažnejši: plače 168.114, pisarniški stroški 14.600, šolstvo 63.272, obresti in odplačila dolgov 57.000, vzdrževanje cest in podobno 26.500, zgradbe 17.000, prispevek ubožnemu zakladu 79.900. prispevki društvom 31.700, regulacijski načrt 5000, bednostni sklad, davki, zavarovalnine in podobno 14.100, za brezposelne, stanarine uradom, odgonstvo, cepivo in drugol6.489, nepredvideni stroški 5000 Din. Dohodki: 77 odst. doklade na neposredne davke 208.696, trošarina (1 Din od litra vina, 50 paT od litTa piva, od stopnje alkohola 5 Din) 164.300, naklada od klavne živine 17.450, trošarina od uvoza mesa in slanine 8000, domovinska taksa 900, za pisarniška dela 1890, sejnina in tržnina 22.000. prenočnina 6000, vodari-na 16.000. zakupnina 3300, lovnina 3600, kopališče 5000 pasji davek 4000, ostanek na razne dohodke, skupno 536.000 Din. Ker je davčni upravi gospodar zvišal najemnino od 6800 na 12.000 letno, je finančna direkcija predlagala županstvu, naj prispeva razliko 5200 Din, ker se bo davčna uprava .ako za ta denar v Kamniku ne dobi primernih prostorov, sicer preselila v okolico. Županstvo v Domžalah ji je ponudilo primerne prostore in izjavilo, da upravo in njene uradnike brezplačno preseli. Qb*0» BfflttSBflS^ e jug in kazalo je, da dobimo pravo južno vreme. Francija je imela v soboto ki nedeljo dež, ki se je polagoma širil proti srednji Evropi. Toda zopet enkrat se je vremenski razvoj zasukal povsem drugače, nego je kazalo. Čez nedeljo je oceanska depresija, ki je bila prodrla do Kanala, nenadoma popolnoma oslabela in obtičala ob celini, zračne mase iz sosedstva so jo nepričakovano naglo napolnile, tako da je njena dinamika povsem nehala. Na njenem mestu se je razvil celo manjši anticiklon, ki je bil dovolj krepak, da je povzročil hitro zjasnitev po vsej južnozapadni Evropi. Ta nenavadni vremenski preobrat smo pri nas čutili prav prijetno, ko je moral južnozapadni veter brez učinka v kraj, namesto njega pa je zagospodovalo mirno jasno vreme, ki ga je samo slabo motila slabotna burja. Anticiklon je bil posegel čez srednjo Evropo proti vzhodu ter povsod naklonil jasno in toplo vreme, nad Sredozemskim morjem pa je ta čas ostal nižji zračni pritisk, kar je sprožilo rahdo burjo, toda samo prav slabotno in le za kratko dobo. V drugi polovici tedna se je zopet oglasil jug. Začel je pihati topel južnozapadni veter. Atlantske depresije so se namreč znova ojačile, zagospodovati pa so mogle le po severni polovici Evrope. Ena od njih je pomaknila svoje središče v Baltik ter potegnila nase zrak tudi od naših krajev. Tako je nastal nad srednjo Evropo južnozapadni zračni tok, kar je pomenilo povsod znatno segrevanje, uveljavljenje nove pomladne ere. Situacija je sedaj taka, da obvladuje severno Evropo depresija, južno polovico pa visok zračni pritisk. V takem položaju, ki se v spomladanskem času ne pojavi ravno redko, imamo po več dni naj-prijetnejše toplo vreme, ker struji čez nas topli zrak iz-nad Sredozemskega morja, ne da bi se hkrati vlažnost stopnjevala do oblačnosti ter do padavin. Ta čas, ko je pomlad zagospodovala nad južnozapadno polovico naše celine, je ostala Rusija in z njo vred Skandinavija še v pravi zimi. Povsod vlada še mraz s temperaturami največ —10 do —15° C, celo v bližini Črnega morja ni boljše. Zima potemtakem tamkaj še popolnoma gospoduje in celo snežilo je še ta teden na mnogih krajih prav temeljito. To pomeni, da imamo šele sedaj zopet normalno razporeditev vremenskih elementov sirom Evrope. ®£marodho . i-jLs.tr* ^GLEDALIŠČE V „ ' ■ v l j \ l j bi ' a m • ^^ REPERTOAfi DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 24. ob 15.: Sluga dveh gospodov. Mladinska predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 25.: Postržek. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPEKA. Začetek ob 20. Nedelja, 24.: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 25. ob 19.: Proslava Materinskega dne. Prireditev Krščanskega ženskega društva. Izven. Cene dramske. ★ Zaradi obolelosti g. Francla odpade za nocoj napovedana predstava »Netopirja« in se poje Straussova opereta >Zdaj vam eno zaigram«. Veljajo znatno znižane operne cene od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 24.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. Ponedeljek. 25.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 24. ob 15.: Blodni ognji. Znižane cene. — Ob 20.: Veseli kmetic. Znižane cenc. Ponedeljek, 25. ob 15.: Izgubljeni valček. Nepreklicno zadnjič. Znatno znižane cene od 20 Din navzdoL _ Ob 20.: . _ -sem, žntagfr Vesna Akumulator Maribor DOMAČI PROIZVOD Avto - radio - baterije garancija 1 leto. 2042 V nedeljo in ponedeljek ob 3., 5. in 8. Ldlian Harwey v svoji najnovejši opereti Suzana... to sem faz in na splošno zahtevo nepozabno „HREPENENJE" MARTHA EGGERTH in H AN S JARAY Vsakokrat ob 5. in 8. uri zvečer oba filma. Plise^veiika moda! Vabimo vas, da si ogledate v naših spreje-mališčih najnovejše plise vzorce za volance, ovratnike in druge okraske spomladanskih toalet. TOVARNA JO S. REICH Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 CENE PLISEJU ZNATNO ZNIŽANE ! Iz Celja e— Dr. Schwab — častni član »Oljke«. Pevsko društvo »Oljka« je imelo v petek zvečer izreden občni zbor, na katerem je soglasno izvolilo svojega krstitelja, skladatelja g. dr. Antona Schwaba v Celju za častnega člana. Društvo bo priredilo v soboto 6. aprila, na predvečer proslave ^letnice obstoja, podoknico novemu častnemu članu. . e_ Gledališka predstava V Petrovčah. Sokolsko društvo v Petrovčah bo vprizo-rilo danes ob 19.30 v Vodenikovi dvorani v Petrovčah Ganglovo dramo »Sin«. e— Smrt uglednega veleposestnika. V petek je umrl v Škofji vasi po kratki bolezni v 79. letu priljubljeni in spoštovani veleposestnik g. Pilih Josip iz znane narodne rodbine. Pokojnik je bil soustanovitelj gasilske čete v škofji vasi, dolgoletni odbornik občine škofja vas ter znan, vnet napreden hmeljar in kmetovalec. Svoje obširno posestvo je vkljub visoki starosti sam obdeloval in vodil. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 9. Naj mu bo žemljica, ki jo je ljubil, lahka! Kdor jo uporablja, je zadovoljen! \A/ Hi EAN araav' 1 H <§Dt e— Otvoritev razstave kluba likovnih umetnikov »Brazde« bo danes ob 10.30 v mali dvorani Celjskega doma. Na razstavi so zastopani prof. Anton Gvajc iz Maribora, prof. Karel Jirak iz Maribora, prof. Franjo Košir iz Ptuja, prof. Ivan Kos iz Maribora, akad. slikar Dore Klemenčič iz Celja, akad. slikar Zoran Mušič iz Hoč, prof. Albert Sirk od S naroda.®. 4. it«. 2W od >S. &. 1932. Iz življenja na deželi Iz škofje Loke šl— Poslednja pot vzornega sokolskega brata, finančnega nadpaznika g. Riharda Supana je bila lep dokaz simpatij, ki si jih je pridobil pokojni v vrstah škofjeloškega meščanstva. Pred hišo žalosti in na pokopališču je zapel sokolski pevski zbor svojemu sodelavcu žalostinke. Pogreba so se udeležili člani Sokola s praporom in v krojih in z lepim vencem, ki ga je poklonil Sokol svojemu prerano umrlemu oratu in družinskemu očetu, pa tudi ostalo meščanstvo se je priključilo v izredno visokem številu žalnemu sprevodu, ki je krenil izpred Sokolskega doma na domače pokopališče, kjer je sprejela domača gruda telesne ostanke nepozabnega brata - poštenjaka v svoje varstvo. Iz Tržiča č— Kino bo predvajal danes in jutri ob 4., pol 7. in pol 9. zvečer krasen film »Bela sestra«, risano smešnico in tedenske novosti. Z Jesenic s— Kino Radio bo predvajal danes in v ponedeljek ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) komično opero »Fra Diavolo« v velefilmu. Iz Trbovelj t— Plebiscit o komasaciji trboveljske občine. Po zadnji komasaciji občin sta bila priključena občini Trbovljam del občine Marije Reke, ki je pripadal pred komasacijo občini št. Pavlu pri Preboldu, in pa Sv. Planina, ki je poprej pripadala Zagorju. Da je bil priključen trboveljski občini del občine Marije Reke, se je čudil vsakdo, ki pozna krajevne prilike. Bolj naraven se vidi priključek Sv. Planine k Trbovljam. Ker prebivalstvo s tem ni zadovoljno, je razpisalo sresko načelstvo v Laškem nekak plebiscit, ki bo v nedeljo 24. t m., in sicer za prebivalstvo Sv. Planine v občinski pisarni v Trbovljah, za prebivalstvo Marije Reke pa v gostilni Jožefe Gradi-škove v Mali Reki. Glasovalo se bo javno. Vsak volilec sme glasovati samo enkrat osebno in le, če je vpisan v volilni imenik občine Trbovlje. t_ Podružnica SPD v Trbovljah bo imela redni občni zbor 27. t. m. v Forte-jevi dvorani ob pol 20. Sklepalo se bo o novih pravilih in novih delih pri Domu na Mrzlici. t_ Pogreša se rudar Dolšek Franc, star 41 let, ki je odšel 7. t m. od doma in se ni več vrnil. Bolehal je že dalje časa na gfrčii. Zzdafr č*se jo aostajtl yodooi>oli 20% fosfe pziAcaniS. pri razsvetljavi z novimi TUNGSRAM D žarnicami, katerih nitka je rvita v dvojni vijačnici. Novi podatek svet* lobne množine v dekaltimenifr pove že vnaprej, da daje žarnica več svetlobe, a porablja manj toka ŽARNICA TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih zamišljen. 7. t. m. po kosilu se je odpravil zdoma, češ da pojde nabirat regrat. Ker se do večera ni vrnil, je ženo začelo skrbeti in šla ga je z otroki iskat, a brez uspeha. Ko mu je zvečer pripravljala postelj, je našla pod blazino ključe od kovčega. Ženo je navdala zla slutnja. Hitro je odprla kovčeg. V njem je našla pismo, v katerem je pisal Dolšek svoji ženi, da je njegovo življenje brez pomena in da naj skrbi za otroke, kolikor ji bo mogoče. Skoro gotovo je šel pogrešani Dolšek zaradi bolezni prostovoljno v smrt. Ako bi kdo kaj vedel o pogrešanem, naj to sporoči njegovi ženi Mariji Dolškovi, Trbovlje, Loke 236, ali pa orožništvu v Trbovljah. , Iz Ptuja j— V ljudski knjižnici Narodne čitalnice v Ptuju so na razpolago lanske revije in vse pomembnejše knjižne novosti preteklih mesecev, ki si jih vsakdo lahko izposodi v torek in petek od 18. do 20. ure. j— Žrtev materinstva. V ptujsko bolnišnico so prepeljali 23 letno mater Mimico Silovo iz Rogoznice, kjer je porodila dvojčka. Bila je zelo slaba in je, prepeljana domov, kmalu po prevozu izdihnila. Oba novorojenčka sta zdrava fantka. j— Komaj je smrti ušla. 14 letna posest-nikova hči Marija Krajnčeva iz Sakušaka si je lajšala zobne bolečine z mišnico. Nesreča je hotela, da je pri tem pogoltnila košček strupa. Domači so jo takoj spravili v ptujsko bolnišnico kjer so ji očistili želodec in jo rešili smrti. j— Tatvina kolesa. Posestnici Golobov i Mariji od Sv. Janža na Dravskem polju je nekdo iz veže ptujskega sodišča ukradel kolo znamke »Styria« s tvorniško številko 760372. j_ Vrat mu je prerezal. V Rotmann sta bila zaposlena v vinogradu 20 letni posestnikov sin Kukovec Franc in viničar Mu-hič Franc, oba iz Rotmana, ki se je pri delu napil in se na večer zavlekel spat pred hišo. Kukovec ga je hotel spraviti v hišo, pri tem pa je Muhič potegnil nož ter mu zadal globoko rano v vratu. Kukovca so spravili v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima prerezan goltanec. Poškodba je smrtnonevarna. Iz Zagona z— Semenski krompir je priskrbela naša podružnica Kmetijske družbe. Oddajala ga bo v torek 26. t. m. na železniški postaji po 80 par za kilogram. z— 80 brezposelnih je odšlo te dni na delo na cesti Radeče—Litija. Število brezposelnih, ki še čaka na zaposlitev, je veliko. Pričakujemo, da bodo oblastva začela še druga javna dela. Iz Kamnika ka— Proračunska seja se je nadaljevala in končala zadnje dni. Vseh izdatkov je 536.000 Din. Med temi so najvažnejši: plače 168.114, pisarniški stroški 14.600, šolstvo 63272, obresti in odplačila dolgov 57.000, vzdrževanje cest in podobno 26.500, zgradbe 17.000, prispevek ubožnemu zakladu 79.900. prispevki društvom 31.700, regulacijski načrt 5000, bednostni sklad, davki, zavarovalnine in podobno 14.100, za brezposelne, stanarine uradom, odgonstvo, cepivo in drugol6.499, nepredvideni stroški 5000 Din. Dohodki: 77 odst. doklade na neposredne davke 208.696, trošarina (1 Din od litra vina, 50 paT od litTa piva, od stopnje alkohola 5 Din) 164.300, naklada od klavne živine 17.450, trošarina od uvoza mesa in slanine 8000, domovinska taksa 900, za pisarniška dela 1890, sejnina in tržnina 22.000, prenočnina 6000, vodari-na 16.000, zakupnina 3300, lovnina 3600, kopališče 5000 pasji davek 4000, ostanek na razne dohodke, skupno 536.000 Din. Ker je davčni upravi gospodaT zvišal najemnino od 6800 na 12.000 letno, je finančna direkcija predlagala županstvu, naj prispeva razliko 5200 Din, ker se bo davčna uprava ,ako za ta denar v Kamniku ne dobi primernih prostorov, sicer preselila v okolico. Županstvo v Domžalah ji je ponudilo primerne prostore in izjavilo, da upravo fn njene uradnike brezplačno preseli. Obafcuii aratsaos^ d* m mm S tako lahkoto in hitrostjo doseči tako belo perilo je mogoče samo z RIVIERA terpentinovim milor ki je izdelano na podlagi olivnega olja. davčne uprave tudi sTesko sodišče preseli v Domžale. Občinski odbor je sklenil, da bo prispevala občina letno 3000 Din. Razliko naj gospodar opusti. G. župan je bil naprošen za intervencijo. Iz Novega mesta POSTNE RADIO-TAKSE UKINJENE! Do 1. januarja 1936, ako si nabavite do 4. aprila 1935. Phillps-radio na male obroke pri M. VAHTER urar, Novo mesto. (Takse plača tvrdka). BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal danes v nedeljo in jutri na praznik velefilm »Sinovi pustinje«. V glavnih vlogah trije najboljši komiki. Predigra nov Para-mountov tednik in barvast film. GORENJI LOGATEC. Preteklo nedeljo nas je zadivila igra našega Sokola »Revna kakor cerkvena miš« v režiji sestre Premersteinove. Marljivim igralcem in igralkam gre vsa pohvala. Zdaj pride na vrsto igra »Testament«., ki bo gotovo tudi ugajala. RJBNICA. Zvočni kino bo predvajal danes v nedeljo ob 15.15 in 20. v ponedeljek ob 15.15 in 20. zvočni velefilm »Pod lažnim imenom« (Begunec iz Chicaga). Za dodatek nov Foxov zvočni tednik. BRASLOVCE. V petek se je začel v Soli nižji samaritanski tečaj pod okriljem RK. Tečaj vodi dr. Lovšin Janez. Domača in sosedna gasilna in sokolska društva naj vpišejo po nekaj članov, ki bodo tečaj po-sečali redno. Obsegal bo 30 do 40 ur in bo dvakrat na teden po 2—3 ure. Ob koncu tečaja bodo izpiti. Tečaj je brezplačen. — Dramski odsek sokolske čete v Orli vasi uprizori 24. t. m. v Trnavi Golarjevo »Dekle z rožmarinom«. Razstava »Spomini na našega kralja Uedi-nitelja« bo otvorjena dne 6. aprila v Ljubljani. Jakob Pezdirc - 751etnik Ljubljana, 23. marca. Kdo izmed prebivalcev od Dolenjskega mostu do Rudnika ne pozna našega Jake? Stara korenina, že ena izmed redkih v tem predelu Ljubljane. Bil je vedno odločno narodnega in naprednega mišljenja in prepričanja, ki ga tudi v najtežjih časih in razmerah ni nikdar skrival. Rojen je bil v prijazni vasici Gomnišču pri Šmarju 25. marca 1860. Učil se ie čevljarstva pri bratu v Ljubljani. Po bratovi smrti je sam prevzel obrt. S pridno roko Vremenski pregled Končno smo prijadrali v astronomsko pomlad. Postalo je zares prav spomladansko toplo. Štirinajstdnevna doba burnega vremena se je bila zaključila prejšnjo soboto, ko je atlantska depresija dospela do francoske oceanske obale ter je mogel njen vetrovni sistem poseči prav do nas. Zapihal je jug in kazalo je, da dobimo pravo južno vreme. Francija je imela v soboto in nedeljo dež, ki se je polagoma širil proti srednji Evropi. Toda zopet enkrat se je vremenski razvoj zasukal povsem drugače, nego je kazalo. Čez nedeljo je oceanska depresija, ki je bila prodrla do Kanala, nenadoma popolnoma oslabela in obtičala ob celini, zračne mase iz sosedstva so jo nepričakovano naglo napolnile, tako da je njena dinamika povsem nehala. Na njenem mestu se je razvil celo manjši anticiklon, ki je bil dovolj krepak, da je povzročil hitro zjasnitev po vsej južnozapadni Evropi. Ta nenavadni vremenski preobrat smo pri nas čutili prav prijetno, ko je moral južnozapadni veter brez učinka v kraj, namesto njega pa je zagospodovalo mirno jasno vreme, ki ga je samo slabo mo«tila slabotna burja. Anticiklon je bil posegel čez srednjo Evropo proti vzhodu ter povsod naklonil jasno in toplo vreme, nad Sredozemskim morjem pa je ta čas ostal nižji zračni pritisk, kar je sprožilo rahdo burjo, toda samo prav slabotno Ln le za kratko dobo. V drugi polovici tedna se je zopet oglasil jug. Začel je pihati topel južnozapadni veter. Atlantske depresije so se namreč znova ojačile, zagospodovati pa so mogle le po severni polovici Evrope. Ena od njih je pomaknila svoje središče v Baltik ter potegnila nase zrak tudi od naših krajev. Tako je nastal nad srednjo Evropo južnozapadni zračni tok, kar je pomenilo povsod znatno segrevanje, uveljavljenje nove pomladne ere. Situacija je sedaj taka, da obvladuje severno Evropo depresija, južno polovico pa visok zračni pritisk. V takem položaju, ki se v spomladanskem času ne pojavi ravno redko, imamo po več dni naj-prijetnejše toplo vreme, ker struji čez nas topli zrak iznad Sredozemskega morja, ne da bi se hkrati vlažnost stopnjevala do oblačnosti ter do padavin. Ta čas, ko je pomlad zagospodovala nad južnozapadno polovico naše celine, jc ostala Rusija in z njo vred Skandinavija še v pravi zimi. Povsod vlada še mraz s temperaturami največ —10 do —15° C, celo v bližini Črnega morja ni boljše. Zima potemtakem tamkaj še popolnoma gospoduje in celo snežilo je še ta teden na mnogih krajih prav temeljito. To pomeni, da imamo šele sedaj zopet normalno razporeditev vremenskih elementov širom Evrope. svoje žene in t lasatno samozavestjo sta si zgradila hišico v Kurji vasi, kjer teče dandanes železnica. Tu so bili rojeni njegovi trije otroci: Ivan. ki je padel v svetovni vojni pri Sv. Gabrijelu, Marija, učiteljica, poročena z g. Abulnerjem, upokojenim glovnim knjigovodjo Mestne hranilnice ljubljanske, in Pepca poročena z g. Barličem, preglednikom cestne železnice. V domu tega zeta živi jubilant čil in zdrav v krogu svojih vnukinj. Svoj dom v Kurji vasi je moral Jaka zaradi projektirane železniške proge prodati in si je kupil hišo na Ižanski cesti. Kmalu potem, ko je stekla dolenjska železnica, je stopil na dolenjskem kolodvoru v železniško službo, kjer je ostal nepretrgoma trideset let, nakar je šel v zasluženi pokoj. Ni starejšega železničarja od Ljubljane do Novega mesta in Kočevja, ki ne bi poznal našega Jake. Po tridesetletnem napornem delu pa še ni miroval, marveč je stopil v službo k cestni železnici, kjer je ostal deset let. Jakobu Pezdirjn, staremu narodnjaku in vrlemu naprednjaku želimo še mnogo let „ M MlrtTM ta BMfllfnt BCPERTOAft DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 24. ob 15.: Sluga dveh gospodov. Mladinska predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 25.: Postržek. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 24.: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 25. ob 19.: Proslava Materinskega dne. Prireditev Krščanskesra ženskega društva. Izven. Cene dramske. Zaradi obolelosti g. Francla odpade za nocoj napovedana predstava »Netopirja« in se poje Straussova opereta »Zdaj vam eno zaigram«. Veljajo znatno znižane operne cene od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 24.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. Ponedeljek. 25.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 24. ob 15.: Blodni ognji. Znižane cene. — Ob 20.: Veseli kmetic. Znižane cene. Ponedeljek, 25. ob 15.: Izgubljeni valček. Nepreklicno zadnjič. Znatno znižane cene od 20 Din navzdoL _ Ob 20.: . _ &S&BS0S Zadnjft Zdrave in snežno bele zobe zadobite z uporabo BOTOT paste, ki tudi brez pene iz borno čisti in odpravi zobni kamen. Poskusite še danes našo propagandno tubo za 4.— Din! Glavno zastopstvo: D. PECHMAJOU & CIE, ZEMLN Šport - Touring - Lincoln šestsedežen ter v brezhibnem stanju je zelo ugodno naprodaj. Vprašati je: Zagreb, Jurišičeva ulica štev. 1 a, II. nadstropje levo. O » > ■» C CT3 J* O o. C C3 E 'aj i— CL m Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na Tyrševi cesti štev. 34 novo specialno trgovino, krom kovinskih predmetov, katero vodim pod naslovom KROM-KO VINA Tyrševa cesta 34 NA ZALOGI IMAM GOSPODARSKE IN GOSPODINJSKE PREDMETE tehtnice, aparate za olje, za kavo, vevnice, steklene vitrine, izložbena stojala za aranžiran je, vaze i. t. d. noži — plošče za elektro Volfeblitze in za mesoreznice. špecijalne dišave na zalogi trgovsko opreme mesarske potrebščine brivske potrebščine Aparati za umivanje, brivske crom garniture, šampokante, ogledala itd. Vodim kuhinjske potrebščine ter jekleno krom pohištvo. Dobavljam splošno v kovinsko stroko spadajoče predmete ter izvršujem naročila po želji ali danih načrtih. Zagotavljam, da bom cenjeno občinstvo zadovoljil bodisi v izvedbi ali ceni ter se priporočam KROM-KOVINA, Medvešček Rudolf, Tyrševa 34 Cn TJ •n r& cd' 3 3 -o o O 3 rt ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti našega nepozabnega in nad vse ljubljenega soproga, očeta itd., gospoda Jerneja Boltarja magistralnega pis. ravnatelja v pokoju in častnega meščana ljubljanskega izražali sočustvovanje in spremili blagopokojnega na njegovi zadnji poti, izrekamo najglobokejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini z župnikom g. Barletom na čelu, pokojnikovim stanovskim tovarišem za častno spremstvo, dalje g. salez. dr. Tomcu za tolažbe polne posete, zdravnikoma gg. dr. Ahčinu in dr. Misu za nad vse skrbno zdravniško nego in č. sestri Vincencijeve družbe za požrtvovalno postrežbo. še posebno pa se zahvaljujemo vsem gg. pevcem šentjakobskega pevskega društva za ganljive žalostinke in zlasti še vsem onim, ki so se spomnili pokojnika s prelepimi venci ter cvetjem. Vsem skupaj Bog plačaj! Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 26. t. m., ob pol 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 23. marca 1935. 2594 2alujoči ostali. Zahvala. rJ Za izraženo iskreno sožalje ob priliki nenadomestljive izgube našega ravnatelja, gospoda KUBRiCHTA KARLA se zahvaljujemo najtopleje. Majšperk, dne 22. marca 1935. Tovarna strojil d. d. Majšperk. Pomladanska kolekcija polna presenečenj! Plaiči • Paletoji • Capes • Kompleti • Krojaški kostumi • Obleke . Bluze . Krila • Klobuki • Športna oblačila • Pleteni modeli Naša specialiteta: Štajerski kostumi in nar. noše. Plašči za slabo vreme. Velika izbira. Lastne delavnice po meri v hiši «OM hoaimc«!,, »-• Gorenjski semenski krompir beli »ONEDDA« in roza »ROŽNIK« dobavlja solidno in točno Kmetijska okrajna zadruga v Kranju Na željo pošljemo brezplačno nsš ilustrirani modni prospekt. 2466 Tenis - strune zanesljive, dobre kakovosti, z garancijo se dobijo pri tvrdki D. D. ZA IZRADU CREVA SUBOTICA Petrogradska 46; skladišče: Zagreb, Ilica 48 Seits-ov aparat za pasterizacijo s parnim kotlom in cevmi zelo ugodno naprodaj Vprašati: Zagreb, Jurišičeva 1 a, II. nadstr. levo. Vsakovrstno razstrelivo kamniktit (dinamon), smodnik, vžigalne vrvice, kapice i. t. d. za cestarska dela, rudnike, premogokope, kamnolome in apnenice ima vedno na zalogi Fr. Stupica železnina Ljubljana, Gosposvetska 1. Nakup starega železa in drugih kovin na drobno in na vagone. £o£$af natire&el vrat je obolenje Sčitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot z&5Čita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost Je dognala, da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domačega zdravljenja s pitjem nagel in povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki je bolan na golfti, ima nabrekel vrat, otežene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur POPOLNOMA BREZPLAČNO pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: Georg Fulgner. Berlin - N en k 511 n, Ringbahnstrasse 24, Abt. P 115. 9799 Javna sodna dražba hotela Dne 28. marca 1935. bo dražba hotela »Metropol« v Novem mestu. Hotel je nova dvonadstropna stavba, opremljena z vsem modernim komfortom, centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, hladilno napravo, garažami, gostilniškimi prostori, verando, 16 kompletno opremljenimi sobami in kompletnim stanovanjem. Natančnejše informacije se dobe pri Ljubljanski gradbeni družbi v Ljubljani, Slomškova ulica 19, in pri sodišču v Novem mestu. 2561 Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovih« oglasov! Zakup restavracije UPRAVA LJUBLJANSKEGA VELESEJMA odda v zakup veliko velesejmsko restavracijo, kavarno, dancing in plesišče za več sezij. Restavracija je opremljena s hu-hinjskimi prostori. Vsa pojasnila daje uprava. Pismene ponudbe do 10. aprila. Kupujte same domače blago! GLASBILU ppiznona ; cSo odo ' _umefruK'cro tot NflJPOPOLNEJŠR in eemjŠa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RA2 POŠILJAL NA TVRDKA. P. SCMNEID&H IZDELOVANJE- 6LASB1L IN GLAS SEN! rt PBIT6KUN ZRGREB.TIikoličevaiiMO/c Violine.™., od Dm?l7T*i«gcpl Havqjske kjare. Kitare____• -1«.- - Ih^Sffi- Mandoline..- • vS.- - | saksofoni intcL, Harmonike--75.- ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI POUČNI najceneje. GcNIK 1908-1935 B U K U 1 T je stari prijatelj vaših nog. BOLEČINE, katere vam povzročajo kurja očesa in trda koža na podplatih, vam radikalno odstrani brez bolečin le BURGIT. Zahtevajte v lekarni, drogeriji in par-fumeriji le BURGIT. Cena Din 4.—, 7.—; za podplate Din 5.—. Din 10.000 najmanjši mesečni zaslužek s samoprodajo patentiranega elektrotehničnega predmeta za vsakdanjo potrebo. Samo gospodje, ki imajo organizacijski in talent za prodajanje in razpolagajo z vsoto 12.000 Din (za vzdrževanje skladišča), naj pošljejo svoje oferte pod »Zeitgemass« na oglasni oddelek »Jutra«. 2663 Danes vsi in vse v staro znano gostilno pri ,,PANJUU, Ljubljana, Vegova ulica 10 kjer se toči priznano najboljši dolenjski cviček in izborna štajerska naravna vina, dobavljena direktno od vinogradnikov. Na razpolago ob vsakem času topla in mrzla jedila. Od danes naprej lepo urejen senčnat vrt za goste. Na razpolago je tudi balinišče za igranje s kroglami. V zabavo igra tudi klavir, tako da se vsak čim bolje počuti in zabava. Zato še danes in vsak dan zahajajte le v gostilno pri »Panju«, kjer se boste najbolje in najceneje zabavali. Za društva, družbe in druge sestanke je na razpolago posebna soba. Vino čez ulico pri odjemu nad 5 litrov popust. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča in vas vabi gostilničar TONE HUC. ZAHVALA Vsem, ki so ob prebridki izgubi našega nepozabnega STANETA sočustvovali z nami, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Ker smo prejeli toliko pismenih sožalk, se nam ni mogoče vsakomur posebej zahvaliti, zaradi česar naj bo na tem mestu vsem skupaj izrečena naša najtoplejša zahvala. Prav posebno pa smo dolžni zahvaliti se prečastiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem društvom, godbi TPD, g. P^ajnerju za ganljivo slovo ob odprtem grobu ter sploh vsem, ki so ga spremni na njegovi zadnji poti. Zagorje ob Savi, dne 23. marca 1935. Žalujoča rodbina Tauferjeva. 2701 Zapustil nas je predobri oče (foopdat dvomi bvetnlk v pok. v petek, 22. marca 1935 ob Vj. uri. Pogreb bo dne 24. marca ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Trdinova ulica 2-11, na pokopališče k Sv. Križu. ImI. ; V Ljubljani, dne 23. marca 1935 ŽALUJOČI OTROCI lil nrfej! m m Kraljestvo mode Učinkovite temne bluze Moda novih buz še ni zavzela dokončne oblike in zato smo si pridržali poročanje v tej stvari za pozneje. Danes nameravamo seznaniti svoje oitateljice le z zanimivim pojavom, ki ga bodo pogosto sreča vale v pro-menadni modni sliki im ki je zjnao'len za letošnjo pomladno modo. V mislih imamo temne bluze, ki dajejo mnogim svetlim oblačilom nenavadno učinkovit videz ter nam jasno dokazujejo, da pomladna moda ljubi kontraste, ki ee izražajo tako v barvi, kakor v tvorivu. S temnimi bluzami pa seveda niso mišljeni samo čmi ali temnorjavi modeli. Moderna temna bluza soglaša s tvorivom kostuma v odgovarjajoča temnejši niansi. Tako n. pr. si zanršljamo srednje moder kostum v zvezi s temnomodro bluzo, stekleni čas !o zelen komplet pa s temnozelenim kazakom. Iv svetlosivim ali peščenim barvam pa predlagamo temnozelene in tearano-rdeče ali celo kardinalsko vijoličaste živote. Temne bluze se učinkovito odražajo tudi od najbolj preprostih kostumov, njih največja privlačnost je velika raznolikost. Posamezni modeli si niso niti najmanj podobni. Često izginejo v krilu, drugi imajo obliko jumperja, nekateri celo dosežejo dolž no kazaka. Oglejmo si w»£o prvo skico, ki predočuje svetel kostum z napol dolgo, ohlapno jopi- DAMSKE KROJE po meri, iz najnovejših žurnalov. ki so damam istotam na razpolago. izdeluje po zelo nizki ceni modni salon ROZMAN, Dvorni trg štev. 3, III. nadstr. (hiša Prelog). 2668 Lepi sončni dnevi nam dopuščajo, da zopet posedamo na vrtu. Na lepem vrtu pa želimo videti tudi lope » . v' h. jf ir""1^ vrtne stole, ki se po svoji obliki in živahnih barvah razlikujejo od dosedanjih. Dve nova in posebno učinkovita modela vidite na naši skici. parketno vo&cilo z* brizc»\je JE IDEAL VSAKE GOSTOOINJE. KEB Z J.USTBOIOU- BREZ TRUDA DOSEŽE SIJAJEN BLESK PARKETk LUSTRA* l|uw|aha gosposvftsra 8 TRbotci ronvri miLjino not P« potn: co. Zraven se lepo poda temna široko pre-pasana bluza s krepko prešitimi robovi, ki odgovarjajo preprostemu slogu tega modela (1. skica). Pri >vejšili kostumih je poudarjen globok izrez skoro srčaste oblike z zanimivimi, okroglimi reverji. Posebno originalna novost so navpični prerezi za žepe, ki jih vidimo na takih novih jopicah. Zaradi globokega izreza jopice temna bluza dvojno učinkuje. Tu pridejo v poštev tudi temne, raorčaste svile, ki dajejo kostumu neik posebno lahkoten videz (2. sfkica). Kratike jopice, ki segajo komaj do pasu. 6.0 letos izredno priljubljene. Na naši skci najdete tak kostum iz progastega blaga, ki ga temna bluza učinkovito poživi. K peščenemu in rjavoprogastemu kostumu si zamišljamo bluzo iz čokoladno barvnega tvoriva (3. skica). Teman, s svetlimi gumbi zapet kazak se izivrstmo prilega k svetlemu krilu, ki se v barvi ujema z barvo gumbov. To oblačilo izpopolnimo z vitkim in dolgim kepom, ki ga ob vratu pritrdimo s šalom iz tvoriva za kazak (zadnja skica). Temne bluze k svetlim kostumom — kontrast, ki z njim izvrstno poživite tudi lanska oblačila, ker popolnoma i^r-remeni videz Vašega kostuma! Žena pri krmilu mora biti preprosto in diskretno oblečena. Izbero avtomobilske opreme je treba kaj temeljito premisliti, ker mora biti v barvah in v kroju toliko nevtralna, da nam rabi tudi za izlete in potovanja z vlakom. Pri spontnih komadih opažamo zopet neko- liko več »moške« note. Posebno priljubljeni so dvovrstni telovniki v bidermajerskem slogu. Reverje izdelamo iz usnja ali iz svetlega flanela. H krilu in telovniku nosimo ob hladnem vremenu karirasto jopico ali paletot, ki ga podložimo z velblodjo dlako, jelen jim usnjem ali z volneno flanelo. Moderna avtomobilistka ceni napol širok klobuček, ki ga pod brado pritrdi z lepim, usnjenim trakom. Radio Nedelja, 24. marca LJUBLJANA 7.30: Izkušnja z umetnimi travniki in s kisanjem krme (inž. V. Sa-dar) — 8: Z dobro voljo v novi dan (plošče) — 8.20: Poročila — 8.30: Orgelski koncert (prof. Matija Tome) — 9: Komorna glasba Radio orkestra — 9.40: Versko predavanje (dr. M. Opeka) — 10: Prenos iz stolnice — 10.30: Prenos iz Novega Sada (govori 5 ministrov) — 12: Cas, Radio orkester (po željah) — 15: Plošče po željah — 15.30: »Majda«, izvirna slovenska radijska opereta prirejena po Jos. Fran. Kna-fličevi veseli trodejanki j-Kmečki teater« — 17.30: Valček na valček na ploščah — 19.30: Nac. ura: Dijaške in delavske čete (dr. I Lazar Popovič iz Zagreba) — 20: Cas. je-i dilni list. program za ponedeljek — 20.10: Akademski pevski kvintet, vmes klavirska harmonika solo (g. Pešl) — 21.15: Radio l orkester, vmes čas in poročila — 22.30: Iz zvočnih filmov (plošče). Ponedeljek, 25. marca LJUBLJANA 7.30: Zelenjadni vrt spomladi (Verdjan Franc) — 8: Poročila — 8.20: Premrlove »Sionske speve« poje s spremljevanjem Radio orkestra gdč. Štefka Korenčanova — 9: Versko predavanje (dr. C. Potočnik) — 9.15: Prenos iz franč. cerkve _ 9.45: Orgelski koncert na ploščah — 10: Pasja steklina (Franci Herko-vič) — 10.20: Marijine pesmi na ploščah — 10.40: Ga. Tončka šuštarjeva poje s spremljevanjem Radio orkestra — 12: Cas, radio orkester (po željah) — 15: Plošče po željah — 16: Tamburaški orkester, vmes »Fantje na vasi« ter harmonike in citre na ploščah — 19.30: Nac. ura: Nacionalno in humanitarno delo Kola Srbskih sester (iz Beograda) — 20: Prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas, poročila Jedilni list, program za torek. BEOGRAD 16.20: Orkestralen koncert — 17: Narodne pesmi — 20: Prenos iz Zagreba — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Flavta — 17.45: Pesmi — 20: Prenos Albini jeve operete »Baron Trenk« iz Nar. gledališča — PRAGA 19.30: Prenos Pucci-nijeve opere »Manon Lescaut« iz gledališča — 22.15: Plošče — BRNO 19.30: Ves program iz Prage — VARŠAVA 20: Stare pesmi — 21: Simfoničen koncert — 22.15: Salonski orkester — DUNAJ 12: Operna giasba na ploščah — 13.10: Lahka glasba — 16.50: Dunajska glasba — 18.25: Prenos Wagnerjeve opere »Siegfried« — 23.35: Jazz — BERLIN 20.10: Večer vedre glasbe — 22.40: Za lahko noč — KONIGSBERG 20.15: Hitimo pomladi naproti! — 21.15: Slušna igra — 22.45: Komorna glasba po manuskriptih ■»•aa* Torek, 3"■»*- Neki uradnik je stopil Čez noge Jefi-ma Ščurkina in šel na ulico, ne da bi za seboj zaprl vrata. — Vrata! — je zarjovel Ščurkin. hiteč za uradnikom. — Zapisi vrata! Tu nimate hišnih dekel. Vrag pasji. Črni po nepotrebnem igra na poenostav-'-enje. Sd5 je bila pravilna poteza. 9. Sc3 : e4 Sd7—f6 10. Lfl—d3 0—O 11. Se4 : f6+ Le7 : f6 12. c2—c3 Dd8—do 13. Ddl—e2! Beli ima že znatno boljšo pozicijo, žrtve kmeta črni seveda ne more sprejeti, ker bi potem ne izdržal napada na g in h-li-niji. Z izmeno figur je črni samo dosegel, da njegov lovec c8 ne pride v igro. 13 .------c7—c6 14. o—0 Tf8—e8 15. Tal—dl Lc8—d7 16. Tfl—el Dd5—a5 17. De2—c2 g7—g6 Oslabitev rohadne pozicije je izsiljena in h6 bi bilo še sumljivejše od igrane poteze. Sedaj pa začne beli lahko z napadom. 18. Lf4—e5 Lf6—g7 19. h2—h4! Da5—d8 20. h4—h5 Dd8—g5 21. Le5 : g7 Kg8 : g7 22. Tel—e5 Dg5—e7 23. Tdl—el Te8—g8 24. Dc2—cl! Napada črni najbrž že ne more več pa-rirati. 24 .------Ta8—d8 25. Tel—e3 Ld7—c8 26. Te3—h3 Kg7—f8 27. Del—h6+ Tg8—g7 28. h5 : g6 h7 : g6 29. Ld3 : g6! Odločilno. Vzeti lovca ni mogoče fg6 :, 30. Dh8 + , Tg8, 31. Tf3 + . 29 .------De7—f6 30. Te5—g5! Kf8—e7 Proti grožnji Tf3 ni bilo obrambe. 31. Th3—f3 Df6 : f3 32. g2 : f3 Td8—g8 33. Kgl—fl! Tg7 : g6 34. Tg5 : g6 Tg8 : g6 35. Dh6—h2 Ke7—d7 Zaradi slabe pozicije črnega lovca je pozicija seveda za črnega popolnoma brezupna. 36. Dh2—f4 f7—f6 37. c3—c4 a7—a6 38. Df4—h4 Tg6—g3 39. Dh4—h7+ Kd7—d8 40. Dh7—h8+ Kd8—c7 41. Dh8 : f6 Tg5—f5 42. Df6—g7 + Lc8—d7 Sledilo Je še: 43. Ke2, Kc8, 44. Dh8-K Kc7, 45. Dh2-f, Kc8, 46. Dd6, Th5, 47. Ke3, Tf5, 48. Ke4, Th5, 49. Df8+, Kc7, 50. Df4-f, Kc8. 51. Dd6, Tf5, 52. Ke3, Th5, 53 Kd3. Tf5. 54. Ke2. Th5, 55. Kd2, Tf5, 56. Ke3, Th5. 57. Df8+, Kc7. 58 Df4 + , Kc8, 59. Dd6, Tf5. 60. Dg3 Th5. 61. Dg4, Tf5, 62. Dg8 + , Kc7, 63 Dg3 + , Kc8. 64. Dg6, Kc7. Tu je bila partija prekinjena. Po nadaljevanju se je Capablanca brez boja vdal. Najenostavneje dobi: 65 Dg3+, Kc8, 66. Kd3, Th5, 67. Kc3, Tf5, 68. Kb4, Th5, 69. c5. Td5, 70. Ka5, Td4 :, 71. Kb6, Kd8, 72. De7+ itd. Vasja Pire. Uradnik se je prestrašeno obrnil in pokorno zaprl vrata, šel dalje in vznemirjeno pogledaval nazaj. —Tako je to, — se je veselo smejal Ščurkin. Mala devica - mašinistka, na-kičena po opičje, je prišla k vratom, se jih previdno dotaknila s palcem in jih poskušala odpreti. Vrata se niso vdala. — Počakaj,.— je rekel Ščurkin in z nogo pritiskal na vrata. — Počakaj tu. Ko se nabere skupina desetih ljudd, tedaj spustim. Devici se je od sramote zatresel pod-bradek in Ščurkin jo je v strahu, da' ne zajoka, nehote izpustil. — Treba bo na vrata pritrditi listek, — je pomislil Ščurkin, — pač tako in tako — naj prihajajo v skupinah. ščurkin je šel v svojo sobico, poiskal papir in poskušal napisati: »Prihajajte v skupinah. Po deset oseb.« — »Vratar Jefim ščurkin«. •Vendar pa se ščurkinu ni posrečilo tega listka pritrditi na vrata. Poklican je bil k Mišku Gusjevu. Miška Gusjev ni dolgo zadržaval ščurkina. Dal mu je denarja in mu s strogim uradnim tonom ukazal, naj gre na deželo. ščurkinu se je hotelo še pogovoriti o oficijalnih temah, no, spet ni smel in, •o Be je vrnil k seb® je začel zb!ratf svoje stvari, jih metal v vrečo in pljuval, kamorkoli je bilo. Zdravniška posvetovalnica J. P. Shujšanje samo po sebi pri teži 96 kg ne bi škodilo, še celo koristno je, seveda se pa pri tem ne smejo pojaviti škodljive posledice. Dokler traja želodčni katar, se mora pač držati dijete. Za okrepitev živcev pa pridejo v poštev preparati fosforja, železa itd. — I. K. Zdravnik, ki Vas je pre-iskal in zapisal zdravilo, dobro ve, kaj Vam je in zakaj Vam je zapisal dotično zdravilo. Ce Vam je predrago, prosite njega, naj Vam zapiše cenejšega, če se to dobi;njemu bo to laže kot nam, posebno, ker sploh ne navajate. kakšno zdravilo Vam je predpisal. — I. Jf. u. ()io SEGAJX£ tO OOBfifiH 6X1VU l Veletok smrti Reka, k! dela zgodovino - Tragedija kitajskega naroda Iz Kitajske že dve desetletji ne prihajajo v svet. skoraj nobene razveseljive vesti, zadnja med žalostnimi pa je ta, da je Jangcekiang, »Velika reka«, ponovno podrl neki nasip severovzhodno od Kua-fenga, prestolnice province Honan, in povzročil poplavo, ki ograža tri dežele, Honan, Hupej in šantung, 440 vasi je bilo po zadnjem poročilu pod vodo, 140.000 oseb pa je v smrtni nevarnosti, če jim ne pride 'hitra pomoč. Kitajska je v svoji zgodovini doživela že nešteto tragedij, vojn, revolucij, gladov, poplav in kug, ki so pobirale milijone in milijone ljudi, skoraj pa ne mine leto, da bi se v vrsti tragičnih dogodkov ne uveljavil tudi Jangcekiang. Zadnja velika poplavna katastrofa ob njem. če ne štejemo vsakolet- nih »manjših«, je bila v avgustu 1931., ko je uničila 4 milijone hiš in pobrala streho 23 milijonom ljudi. Koliko ljudi je takrat utonJo, ne bodo nikoli dognali, a še več nego voda sta jih pobrala kot njem posledici: kužna bolezen in glad. L. 1911. je veletok, ki izvira v Tibetu, uničil vso letino v rodovitnih obrežnih pokrajinah, preplavil nešteto vasi in mest, 1. 1905. je utopil najmanj 30.000 ljudi in uničil 80.000 hiš. Mesto Hankav, ki leži ob iztoku Hang-kianga v Jangcekiang je že neštetokrat trpelo zavoljo strašne, morilne reke. Ta reka pa je tudi drugače usodna za Kitajsko. Pred dvema desetletjima je tu padel prvi strel kitajske revolucije, ki če da- Na »hudičevega prašiča Odprava v neznano Novo Gvinejo u Angleški raziskovalec Dyott, ki je zaslovel s svojimi ekspedicijami v ozemlju Ama-conke, pripravlja ekspedicijo v neznano ozemlje južno od reke Sepika na Novi Gvineji, kjer je po vsej priliki ogromna, po ljudeh obdelana visoka planota. Lansko leto je avstralski raziskovalec Chinnevy odkril v sosedstvu tega ozemlja gorsko deželo, kjer prebiva kakšnih 100.000 ljudi. Ti ljudje živijo še v pravi kameniti dobi, toda Chinnevy je naletel na ostanke pradavne, izginule kulture, ki spominja za čudo na stari Egipt in Peru. Dyotta bodo spremljali poleg drugih neki antropolog, neki geometer in neki fotograf. V neznani deželi si bodo osnovali oporišče, od koder bodo obiskovali vso okolico, študiral zemljo, ljudi, njih navade itd. Na razpolago jim bo tudi letalo. Med drugim bodo skušali ujeti ogromnega sesalca, ki ga domačini imenujejo »hudičevega prašiča«. Belokožci so doslej videli samo skrivnostne sledove parkljev te živali, nje same pa ne lazpršene milijarde Uničeno usnje, kovine in ceste Ogromne so izgube, ki jih človeštvo trpi zavoljo obrabe. Predstavljajmo si samo količine usnja, ki se s stopanjem po cestah spremeni v prah Neki statistik je ocenil število ljudi, ki so kakorkoli obuti, na 800 milijonov, vsak izmed njih pa si raz-argne v letu približno pol kilograma usnja. Uničenega usnja je potem toliko, da bi ž njim lahko napolnili vsaj 8 pre-komornikov. Neki drugi statistik ceni količino kovine, ki se po zaslugi železniških koles, na tirnicah spremeni letno v prah, na 250 tisoč ton. Upošteval pa je le tirnice — kakšno izgubo utrpijo potem stotisoči koles samih! Največje izgube z razdrgnitvijo povzročajo pač motorna vozila, ki drobijo cestne prevleke. Te izgube dajejo, v denarju izražene, ogromne milijarde. V deželah z denarjem iz plemenitih kovin se ta obrablja celo v žepih. Nevidni zlati in srebrni praški ostajajo v podlogi. Tudi to izgubo so nekoč ocenili in pravijo, da iz- Iz Stockholma Carlo v Monte Kolesar D a n i e s e n (na desni) je v Stock-holmu stavil, da bo s posebnim, zanj napravljenim bicikljem prevozil pot Iz švedske prestolnice v Monte Carlo. Svojo »turnejo« je že nastopil gubi svetovno imetje na ta način vsako leto za več nego 1 tono zlata in za 85 ton srebra. nes ni zaključena, skoraj ga ni pomembnejšega dogodka v kitajski zgodovini, ki bi ne bil v kakšni zvezi z Jangcekiangom. 5000 km se vije skozi »deželo sredine« in promet na njem je ogromen. Ljudi, ki so izginili v njegovih valovih, ne bi prešteli, a kadarkoli je tekla na Kitajskem kri, je tekla tudi v njegove rumene valove. Muhasta sreča Srečka, ki je šla skozi 20 tujih rok ter se naposled vrnila k prvotni lastnici, je zadela izdaten dobitek Pred leti je živel na Dunaju mesar, ki se je sčasoma dokopal do skromnega imet-j ain si nekega dne kupil tudi pet loterijskih srečk. Mož je kmalu potem umrl. Žena je ostala z otroci sama in posebno v prvem času po moževi smrti se ji je godilo tako slabo, da je morala zastaviti in prodati več stvari, da je niso dolgovi pokopali, med drugim tudi srečke. Počasi pa se je stvar tudi vendarle obrnila na bolje in po petih letih je od agenta Milijonarji v muzeju Edisonov mošnjiček — Od mesarske in tkalske obrti do velebogastva — Rockešellerjev talar — Kralj modernega tiska V New Yorku so otvorili razstavo ki je posvečena življenjski zgodbi slovitih Američanov. Vsak dan jo obišče okrog 10.000 ljudi, a največjo pozornost vzbujajo razstavljeni predmeti, ki se tičejo slovitih ameriških velebogatašev. V neki stekleni omari vidiš n. pr. moš-njičck, v katerem je Edison v deških letih kot prodajalev časnikov shranjeval svoie pičle dohodke. Chicaški »kralj mesa« Patterson je zastopan z mesarico in mesarsko bluzo, kajti dolgo let je delal kot mesarski pomočnik, preden je zbral toliko denarja, da je mogel odpreti lastno mesnico. Kralja jekla Carnegija vidiš na neki sliki kot tkalca, pozneje je postal telegrafist, vmes pa je bilo nešteto noči, ki jih je prečul. da se izobrazi. Tu vidiš tudi talar, ki ni pripadal nikomur drugemu nego Ro-ckefellerju st. Mož je začel kot učitelj in pridigar, preden je končal s špekulacijami in kraljevanjem nad petrolejem. V oddelku Kornelija Vanderbilta vidiš modela obeh malih ladij, s katerima je začel svoje prevozne posle. Ko so v Kaliforniji odkrili zlato, je osno- Praga—New York v eni noči Nezamrznjeno jezero v višini 7200 m? Angleški polkovnik Etherton, vodja brit-skega urada za raziskovanje v letalskem področju in član slovite letalske ekspedicije nad Mount Everest, je te dni v Pragi predaval o tem poletu in o življenju v himalajskem ozemlju. Ob tej priliki so ga obiskali časnikarji in se je z njimi pogovarjal o vsakovrstnih stvareh. Tako je med pogovorom o poletu nad Mount Everestom povedal, da so letalci v višini 7200 m odkrili jezero, ki ni bilo zaledenelo. Sedaj preiskujejo na podlagi fotografij in z najnovejšimi tehničnimi pripomočki, da-li ne gre za petrolejsko jezero. Etherton je govoril tudi o bližnjem razvoju letalstva. Dejal je, da bo n. pr. že v doglednem času mogoče prepotovati progo iz Prage v New York v eni sami noči. Bodočnost pripada stratosfernemu letalu in ko bo to doseglo predpisano višino, bo pilot vključil avtomatično krmilo in stabilizator ter lahko mirno legel spat do tre- nutka, ko bo treba pristati. Tudi televizija bo imela v bodočem letalstvu veliko ulogo. Etherton sam se ta čas bavi z raziskavami o uporabnosti raket za letalsko stroko. MNOGI NE VEDO da umre v Indiji vsako leto 25.000 ljudi zavoljo kačjega pika; da odseva sneg 70 odstotkov sončnih žarkov; da je po neki cenitvi na svetu prilično istotoliko podgan kolikor ljudi; da je v Chohalisu v bližini Washingto-na v nekem drevesu visoko nad zemljo vra-ščena puška, o kateri nihče ne ve, kako j? prišla tja, menijo pa, da so jo ostavili tam j v starih časih v znak kakšnega mirovnega sklepa med Indijanci in belci. val ladijsko zvezo med New Yorkom in San Franciscom, to je pa bil temelj njegovega pravljičnega bogastva s katerim ^e postal tudi kralj ameriških železnic. Drug oddelek se bavi s kraljem časnikov Gordonom Benncttom. ustanoviteljem ne\vyorškega »Heralda«. Neki model kaže preprosto lesenjačo. v kateri je Bennett s 300 dolarji začel z današnjim svetovnim listom. Bennett je tudi izumitelj moderne časopisne reklame in v tem pogledu je njegov razstavni oddelek zelo važen. Zanimiva je korespondenca med Gordonom Bennettom in Stanlevem. ki je po naročilu »Heralda« odpotoval v Afriko, da poišče izgubljenega Livingstona. in je postal eden najslavnejših potovalcev in raziskovalcev vseh časov. neke prodajalne srečk kupila na obroke novo srečko. Kmalu potem je prodajalec srečk, pri katerem je bil pokojni mesar kupil nekoč pet srečk, pregledal svoje stare sezname in ugotovil, da je ena teh srečk zadela 10.000 šilingov. Hitro je stopil proti mesarici, da bi opozoril vdovo na srečno naključje. Seveda ni vedela nič o tem, da so bile srečke med tem že menjale lastnika. V mesnici je bila vdova baš v pomenku z neko kupovalko o slabih časih. »Nu,« je dejal posetnik, »upam«, da vam prinašam veselo vest. ki vas bo za nekaj časa rešila skrbi. Pred petimi leti ste pri meni kupili pet srečk, kaj ne?« — »Da.« je vzdihnila mesarica, »pet srečk, toda ko je mož umrl. sem jih morala prodati, ker od samih skrbi nisem vedela kam.« —■ »Prodali ste jih!« je vzkliknil obiskovalec. »Kakšna smola! Veste, da je ena teh srečk zadela 10.000 šilingov!« ženska je skoro padla v nezavest. Mož jo je tolažil na vsa načine, končno ji je predlagal, naj bi kupila novo srečko, morda bo imela srečo z njo. >:Baš pred nekoliko dnevi sem kupila srečko. A kaj mi pomaga, ko me zasleduje zla usoda. Glejte jo.« je dejala vdova. Mož je srečko pogledal in se prijel za čelo: »To je vendar nemogoče! Kaj takšnega se mi še ni zgodilo! To je čudovito! Ta srečka je vendar tista, ki ste jo pred petimi leti prodali in ki je sedaj zadela 10.009 šilingov!« In tako je tudi bilo. Srečka je v petih let'"h šla najmanj skozi 20 rok. a je prišla spet v prve roke! Drugi dan je vdova dvignila 10.000 šiingov, pravo bogastvo zs njene sedanje razmere. Kraljica Galapaških otokov Nenavadno srečanje ekscesitfične avstrijske baronice s civiliziranci Kakor poročajo iz St. Paula v Minneso-ti, je avstrijska baronica \Vagner-Bous-quet, znana kot »kraljica Galapaških otokov«, še pri življenju. Njeno izginotje v lanski jeseni je zbudilo ogromno razburjenje posebno zaradi tega, ker se je zdelo, da je v neposredni zvezi s smrtjo nekaterih Evropeev, k.i so si izbrali Galapaške otoke za svojo novo domovino. Ekscen-trična baronica živi baje na Floreani, na otoku Gagapaškega arhipela v luksuzno opremljeni koči iz katere vlada svojim »podložnikoms Južnega morja. Ameriški dnevnik »Daily News« je natisnil pismo Margarete Davisove, članice Oporniki militarizma Pariška Venera I93h Nudizem v službi modne reklame Kupujte le domače izdelke. To je teke, hi so res domači! Za pranje perila torej PERION, hi je kvalitetno na višku. Ne kvari perila! SVOJI K SVOJIM! Parižani niso toliko dovzetni za razne moderne in športne pre tiran osti, da bi se zavzeli brez roganja za nudistično gibanje, tisto gibanje, ki pridiguje, da bi morali ljudje, moški in ženske, iz zdravstvenih in estetskih azirov hoditi po svetu v obleki pokojnega svojega očeta Adama. Niso preveč sramežljivi, pa vendarle se jim ni zdelo primerno, da bi se po njihovih ulicah konpulentni gospodje z mogoče še bolj korpulentnimi damami sprehajali brez figovega peresa in s sakralnim dostojanstvom. Francozi se takšnim idejam in možnostim v ogromni večini primerov smejejo ter se ne zanimajo zanje. Vendar pa so te dni do zadnjega kota napolnili veliko Pleyelovo koncertno dvorano, ko so nu-disti napovedali propagandni večer (proti precejšnji vstopnini), na katerem naj bi se izbrala tudi pariška lepotna kraljica za leto 1935. Morda so gledalci pričakovali, da se bodo nudisti pokazali že od vsega začetka takšne, kakršne je ustvaril Bog. Malo so bili razočarani, ko je stopil na predavateljski oder v čudovit frak oblečen mož. še bolj pa so se začudili, ko so v njem spoznali barona de Fouquičresa, tistega, ki dela že deset let vneto propagando za to, da bi uvedli v pariško nočno življenje spet frak in večerno obleko. Mimo tega je baron de Fouquičres brat tistega funkcionarja, ki mu je med drugim naloga izbrati predsedniku republike vsako jutro obleko, ki jo bo nosil ta dan. Govornik pa je kmalu pojasnil svoja načela: kakor smatra za sveto domoljubno dolžnost, da bi Francozi, kadar gredo v družbo oblačili smoking, tako se mu vidi potrebno, da bi ob vseh drugih prilikah hodili v Adamovem kostumu. Potem je baron odstopil mesto drugemu spodobno ofrakanemu gospodu, ki so ga predstavili kot M. de Mongeota, voditelja nudistov. Ta je v svojem predavanju nanizal vse mogoče razloge, ki vodijo premišljenega človeka do tega, da bi se oblačil brez obleke, celo brez spodnje obleke. Z medicinskega stališča n. pr.: Prof. Go-dard je postavil bolnike s plavalnimi hlačkami in brez njih na sonce, in glej, pri tistih, ki niso imeli hlačk, so bili zdravimi uspehi za 40 odstotkov večji. Ali z mora-ličnega stališča: če trdijo nasprotniki nu-dizma, da bi zavajalo to gibanje mlade ljudi, kadar bi bili na samem, v razne kočljive zadeve, kdo more trditi, da bi mladi ljudje na zašli tudi oblečeni v kočljive stvari, kadar so na samem? In končno je povedal kakšne uspehe dosega nudizem tudi med najbolj vnetimi borci za moralo: Tu je n. pr. neki gospod Bethlčem, ki je tako vnet za moralo, da je moral že ne- štetokrat v keho, ker si ne more kaj, da bi ne planil z dežnikom po reviji, listu ali sliki, ki predstavlja kakšno preveč lahko oblečeno devico. Temu najkompetentnejše-mu fanatiku morale je g. de Mongeot nekoč pismeno obrazložil čistoto nudističnih principov. Prejel je za odgovor eno samo vrstico: »Spoštovani kolega! Vi ste idiot. S spoštovanjem Bethleem.« »Idiot« sicer ni lepa beseda, toda tem lepše se sliši naziv »kolega« ... In potem je prišel višek večera: izvolitev pariške Venere za 1. 1935. izmed 16 kandidatk, že trikrat se je ta izvolitev končala brez uspeha, a sedaj je moralo priti do njega, kajti (tako si je mislil vsak gledalec) Venera v Evinem kostumu bo pač morala pripraviti stroge gospode pri žiriji do tega, da bodo oddali odločilni glas. Toda razočaranje je pri tej točki doseglo višek: kandidatke za naslov najlepše pariške lepotice so nastopile natančno tako, kakor so nastopale doslej še na vseh podobnih prireditvah — brez nudističnih primesi. In še več: nastopile so v najnovejših modnih kreacijah znane pariške tvrdke. Ljudstvo je zatulilo kakor en mož: »Sleparija! Gole naj pridejo! Franke nazaj!« Med vpitjem in smehom se je stvar končala. Toda ta večer je v Parizu vendarle zmagala nova moda ... Glavni stebri obnovljenega nemškega militarizma: maršal Mackensen, general B 1 o m b e r g, admiral R o e d e r in general F r i t s c h. Manjka še general za letalstvo Goring. Vojaška služba v Nemčiji bo trajala leto dni KAKŠNO VODO PIJETE • M i s s Pariz 1935 Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali pre-mehka, bi vsaka boljša oseba morala popiti i mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, pri-; rodne Radenske da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA ! Mnogo bolezni izvira od slabe vode ! 111 letna črnka prvič pri zdravniku Stoenajst let je rabila črnka Lulu Wrigh-tova za premislek, preden se je odločila za pot k zdravniku, šele zdaj se je namreč na prigovarjanje prijateljev in sorodnikov odločila, da gre v Birmingham v Alabami m obišče zdravnika, da jo pregleda in ji zapiše kakšna zdravila. \Vrightova se že nekaj časa ne počuti posebno dobro. Ko jo je zdravnik vprašal, kakšno življenje ima za seboj, mu je starka povedala, da je rodila dvakrat trojčke, enajstkrat pa dvojčke. Vsj otroci pa so bili slabotni in jih je mati prav tako kakor svoje tri zakonske može, preživela do danes. ekspedicije gt vernerja Pinehota, ki je odrinil z odpravo na Galapaške otoke, da razjasni skrivnost smrti nekaterih Evropeev. Davisova je prispela na otok FIo-reano z voditeljem ekspedicije. Sredi februarja se je odprava izkrcala v Postovem pristanu na Floreani. Pinchot se je osebno odpravil z nekaterimi člani odprave peš po otoku in je na tem svojem pohodu odkril kočo. Ko pa je hotel pogledati v njeno notranjoet. mu je ustavila korak ženska, ki je držala nabito pištolo v rokah Grozila je, da ga bo ustrelila, če se takoj ne odstrani. Pinchotu je bilo življenje dra-go, zato se je rajši umaknil. Ženska z orožjem se je nato vrnila v kočo ter se zaklenila vanjo. Davisova se je po Pinohotovem sporočilu, kaj je doživel na potovanju sama odpravila proti koči. Uzrla je žensko, ki je grozila Pinchotu s smrtjo in jo pregovori la, da jo je pustila k sebi. že takoj pri vstopu v kočo se je obiskovalka močno začudila, kajti pogled na opremo koče jo je silno prevzel. Nihče bi si ne mogel misliti, pravi Davisova. da je takšna koča na Galapaških otokih opremljena s čudovitim starinskim francoskim pohištvom. Sredi koče stoji postelja z baldahinom v koči pa je razpostavljenih 24 zabojev z najfinejšim perilom. Vsak kos perila nosi monogram ekscentrične baronice s krono. Davisova, ki je vse to videla z lastnimi očmi pravi, da ni nobenega dvoma, da je ženska, s katero je govorila, barondca Wagner-Bousquetova, ki jo evropski tisk često omenja kot kraljico Galapaškega otočja. &Cct vedno nudimo veliko izbiro trenchcoatov spomladanskih plaščev, vetrnih jopi-čev, športnih oblek in vsa drugs oblačila za gospode po najnižjih cenat Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA D' Albert, skladatelj »Nižave« in sloviti klavirist, je bil najmiroljubnejši človek na svetu, čeprav se je dal ločiti od petih žen. Nekoč po takšni ločitvi je hotel reducirati gospodinjstvo in je odpovedal tudi kuharici. »Nu, saj sem vedela, da ne bom dolgo pri vas!« je menila kuharica prezirljivo. »Ne dolgo?« se je začudil d'Albert. »Saj ste vendar že sedem let v moji službi! Kako dolgo pa v splošnem ostanete v kakšni služibi?« — »Jaz? Najmanj deset let!« je odgovorila kuharica, »če je tako.« se je vdal d' Albert, »potem le ostanite še tri leta, A ko potečejo, glejte, da izginete!« VSAK DAN ENA »Mesec dni sem stradal.« »Kako pa ste to delali?« »Tako, da sem jedel ponoči namestu podnevi.« *JUTRO* sf. 7u 13 Nedelja. 24. m. 1935 CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tičejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20. . Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2,—davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17—» Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka .Jutra. JJjj, j . y „,amkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naroČilom, ali pa po pofitni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ičuna k zgoraj navedenim pristojbinam se za rac pristojbina Din 5.—. če manipulacijska Vsa naročila In vprašanfa, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda I Dia, davek 2 Din, za iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Siroto od boljših staršev, sprejmem l* pomoč v gospodinjstvu, ev. tudi »v°-jo. Ponudbe na naslov- F. 1., Nebotičnik, V nadstr. 5494-1 Iščem prodajalko pjpolnoma veščo čevljarske stroke, zanesljivo ln marljivo. Ponudbe pod »Navedbo plače« na ogl. oc!d. »Jutra« . 5639-1 Šoferja z majhno kavcijo sprejmem tak ij. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Mariboru pod šifro ».'X)00«. 5561-1 Frizerko z večletno prakso iščem. Eimo dobro moč sprejmem takoj, ali s 15. aprilom. Plača v gotovini po dogovoru. Julij Gjurasek, Ptuj. 5451-1 Trg. pomočnika mladega, močnega, ve-&e>ga železnlne Iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zeleznl-nar«. 5499-1 Pletilje nogavice in telovnike ter šiviljo za telovnike Iščemo. Krž.pec, Zagreb, Ozalska 100. 5496-1 Žensko pisarn, moč perfektna tipka rl ca. z znanjem slov., nemščine ln vsaj delno tudi hrvaščine, po možnosti ste.nograflnja sprejmem najprej za poizkušnjo. Ponudbe na ogl. odd. =>Jutra« pod »Pisarniška moi«. 5529-1 Frizerko dobro izurjeno v damski stroki, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Plača po dogovoru. Nastop 7. aprila. Oton Heimgart- j ner v Slov. Bistrici. M04-1 Zastopnike samo z dobrimi prtporo č'U Išče za vse vrste za varovanj velika domača zavarovalnica. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. LJubljana. 97-1 Iščemo gozdarja ki je izvežban tudi v lesni manipulaciji. Ponudbe na naslov: »lVvaraa za podpetnike«, Rimske toplice. 5044-1 Blagajnika (čarko) Išče Industrija čevljev v Zagrebu. Kavcija potrebna v gotovini 100 tisoč Din. Denar absolutno varen. Mesto stalno. Ostalo po dogovoru. ObMrae ponudbe z opisom dosedanjega poklica ln referenc na * Propaganda« d. d. Zagreb, Jelačičev trg št. 5 pod »131«. 5585-1 Delavca ali šoferja z 20.0U) Din kavcije sprejmem kot poslovodjo v do-uuouo podjetje. V poolev pridejo tudi hranilne knji-lice. Ponudbe na podiui-niL.«j »Jutra« t Mariboru pod šilro »Poslovodja«. 5u*j6-l 6—8 izučenih kar-tonažnih deiavk z najmanj triletno prakso sprejmem. DiUge ne pridejo v poštev. — V slučaju spre,.->ma plačam pot do Zagreba. I. Hudetz, d. d. Zagreb. 5588 1 Sobarico aa počitnice, ki je vešča šivanja ln ima rada otroke, sprejme Vvonna pl. Klepach, Balagovi dvori pri Samoboru, savska banovina. 5586-1 Prodavačicu posiovot.kinju za filijalu papirnate branše — znanjem hrvatskog i njemačkog. u inorskom kupalištu, tražim Ponudbe na oglasni odde-]. k »Jutra« pod »Kupa-lište«. 5376-il Presvečevalca in vlagatelja jajc izvežbanega sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Eksport«. 5502-1 Boljšo gospodinjo staro okoli .30 let, ki govori nemško, event. italijansko, sprejmem k 2 osebam v letovišču Dobrna. Ponudbe na podruž. Jutra t Celju pod šifro »Takoj gospodinja«. 5671-1 Postrežnico pridno in pošteno iščem. Bežigrad, Suvoborska ulica št. 23. 5656-1 Šiviljsko pomočnico začetnico sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra.«. 5632-1 Brivskega pomočnika čistega in poštenega, za izven Ljubljane sprejme takoj »It a p i d«, Sv. Petra ceeta štev. 26. 5680*1 Pismoslikar samostojen, mlad. — ki govori tudi nemško, se naj pismeno obrne na Drag. Matakovič, Karlo-vac. sav. banovina. 5684-1 Služkinjo gospodinjsko zanesljivo, k vdovcu-obrtniku na deželo iščem z a. stalno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Otrokoljubnost«. 5602-1 Tekač s kolesom dobi mesto. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »inteligent«. ttSolh Postrežnioo vajeno varčne kuhe, pridno in pošteno sprejmem s aprilom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cista 30«. 591 d-il G. Th Rotman: Srata Smuka Nazadnje se je Petru vendarle posrečilo, da se je rešil lestvice, čeprav z odrtimi uhlji; med tem se je tudi redar otepel vedra, tako da sta bila oba hkratu prosta in se je lov iznova začel. Redar Je pograbil za pleskarjevo dvojno lestve in jo grozeče zavihtil nad glavo. Burni Porabil je lestvico kakor laso in jo mahoma vrgel na Petra, tako da je siromak obtičal med njenima polovicama. Redar Je nato stisnil polovici, kakor da bi bil Peter oreh, lestvica pa velik trlec, In odvlekel nafiega Petra v tem precepu proti policijski stražnici, ne meneč se za to. da je moral nesrečnež zadenskl teči za njim. Pridno natakarico sprejmem v dobro in solidno gostilno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 50T3-1 Modistinjo sprejme takoj salon »Klobuček«, pasaža Nebotičnika. 5714.1 Pletilja izvežbana, se lahko osamosvoji v prometnem kraju. Ženitev ni izključena. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »I.okal«. joce-i Vrtnarja izurjenega v vseli vrtnarskih in sadjarskih [»oslih, z večletno prakso in dobrimi spričevali, treznega in zanesljivega išče za takoj Kolinska tovarna v Ljubljani. 5682-1 Pomočnico gospodinji pridno, zanesljivo, z lepim nastopom, ijublte-liica otrok, samostojna kuharica, vešča vseh hišnih del. sprejmem takoj. Ponudbe na Oz-mec, Ormož. 5589-1 Službo dobita prvovrsten slusa in prvovrstna kuharica v odlični hiši na Gorenjskem. Ponudbe samo od Izvrstnih moil z večletnimi spričevali, curri-culum vitae in fotografijo. Znanje državnega ln nemškega jezika pogoj. Nastop službe čim preje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod ^Zanesljive moči«. 5591- Kuharico in gospodinjo varčno ln pošteno, srednjih let, sprejmem k večji družini. Ponudbe pod »Varčna ln poštena« na ogl. odd. »Jutra«. 5592-1 Brivski pomočnik dobi stalno nameščen je. Javijo se naj le zmožni v gospodaki postrežbi. Naslov na ogl. oddelek ■»Jutra« pod »Brivski pomočnik«. 5605-1 Gospodična dobi službo v mlekarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »S prakso«. 5(737-1 Frizerko samostojno in dobro verzi-rs.no v stroki sprejme Koman Mirko, frizer na Poljanski cesti štev. 18. 5T4I7-J Krojaškega pomočnika mladega, poštenega, za v roko delat Iščem. — škoflč Anton, Kolodvorska ul. 11, LJubljana. 5738-1 Služkinjo za hišna in poljska dela sprejmem. Pogoj je marljivost in poštenost. Znati mora tudi nekoliko kuhati Naslov v vseh poslovalnicah »jutra«. srai-i Natakarico mlado in simpatično, ki bi opravljala tudi druga dela sprejmem proti plači po dogovoru. Gostilna Lavrič, Teharje pri Celju. 5795-d Mladega brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme Ivan Vozlič v Celju. 3705-1 Veliko gostilno v najprometnejšl ulici, center LJubljane, oddam takoj v najem. — Večietna pogodba. Najemnina 1000 Din mesečno. Potoci se 150 litrov dnevno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5804-1 Dobrega kovača ki je vešč vseh boljših del, z dobrimi spričevali, podkovsko bolo sprejmem. Nastop s 1. aa v prvovrstnih letoviških kuhinjah, mlada, simpatična, zorava, išče službo kot kuharica ah gospodinja. Cenj. ponudbe na cgl. oddelek »Jutra« pod sPoštena ln zanesljiva«. 5759-2 Gdč. Nemka Išče popoldanskega za-poslenja bodisi v pltar-ni, za nemško korespondenco ali za pouk otrok. Ponudbe pod Potrpežljiva« na ogl. oddelek »Jutra«. 5763-2 Gospodična zniZio gimnazijo in trgovsko šolo išče kakršnegakoli primernega zapoelenja. Gre tu k otrokom in pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Anuška« na oglasni oddelek »Jutra« 579»3-2 Perica vzame perilo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6435-2 Knjigovez z dolgoletno prakso, ki se razume tudi v kartonažni stroki, išče sluzoo. Ponudbe pod »Vesten« na oglas, oddelek »Jutra«. 5074-2 Pekovski pomočnik z dobrimi spričevali, star 36 let, ki bi raznašal tudi kruh in delal pri peči — želi službo. Po potrebi bi tudi pecivo razvažal s svojim kolesom. Nastop takoj Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 54f*8-č Kuharica hotelska in graščinska — išče kjerkoli službo za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5486-2 Krojaška pomočnica mlajša, zmožna vsega krojaškega dela, želi službo pri damski krojačici. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. »564-2 Mlad šofer trezen in zanesljiv vozač, vojaščine prost. zmožen vsakega popravila, z večletno prakso, želi namo-ščenje v mestu ali na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5693-2 Kavarniška blaga jnlčarka želi premeniti službo kot blagajničarka v kavarni, restavraciji ali kuhinji. — Sprejme tudi mosto v bu-fetu. Točna in vestna. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5061-2 Prodajalka meša-ne stroke, Jobro izurjena, s prav dobrimi spričevali, želi premeniti mesto. Naslov v vseh po-slovalnioali »Jutra«. 5560-2 Pisarniška moč s trg. akademijo, išče na-meščenje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Vestna«. 5562-2 Lesni strokovnjak s srednjo ln trgovsko Izobrazbo, s 15 letno prakso v lesni trgovini, zmožen nemškega Jezika, 40 let stax išče službo zaradi likvidacije lesne Industrije. Dopise na oglasili oddelek »Jutra« pod »Takojšnji nastop 1935«. 4938-2 Simpatično dekle sposobno, grem v gostilno kot začetna natakarica ali za kakršnokoli drugo delo. Naslov v vseh poslov. »Jutra«. 5507-2 Žagovodja z dolgoletno prakso v bosanski šumski industriji, vešč vsake šumskožagarske manipulacije in vseh v stroko spadajočih popra ril, išče mesto žagovodje, skladiščnika, manipulanta ali ikordanta. Nastop službe do dogovoru. Ponudbe na J. Kogelnik, Busovača — Bosna. 4335-2 1000 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo šoferja. Grom tudi 1 mesec brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren vozač«. 5470-2 Plačilni natakar išče stalno ali sezijsko na- meščenje. Govori štiri jezike. Reprezent., reference, kavcija. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Soliden«. 5540-2 Deklica stara 16 let, zdrava, poštena in dosti izobražena se želi izučiti kuhati v boljši gostilni ali restavraciji. Cenjene ponudbe na naslov: Dragutin Lach — Zlatar. 5600-2 Prvovrstna kuharica hotelska, tudi dietna, želi mesto na Gorenjskem. — Dopise prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vsestransko zmožna«. 5630-2 Mizarski delovodja z daljšo prakso ln vso potrebno šolsko prediz-obrazbo Išče mesta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Delo-od-ja«. 5745-2 Maserka išče mesto v kakem slovenskem kopaiitcu. — 1'°" nudbe: iagieb, petrinjska ulica o6/Ui. Krojaški pomočnik mlad, išče zaposlenje prj dobrem mojstru. Nastopi lahko takoj. — Sušilovič, Vransko. Lesni manipulant z večletno prakso ln šol. izobrazbo. vešč vseh manipulacij ln kalkulacij ter pisarniških del, žeil premeniti mes?to. Fonudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Najraje stalno«. 5604-2 Fant star 2H let, zdrav, vojaščine prost, želi zaposleni« v skladišču, kot sluga sli slično. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 57CH-2 Gospodična marljiva in poštena, ie nekaj časa brt-z posla — prosi namestitev kot pisarniška moč. Vajena je .strojepisja in nemščine. Gre tudi kot blagajničarka. — Tvrdka, ki ima kakršnokoli mesto prazno naj [>o-šlje cenj. na-slov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vljudna in poštena uslužbenka«. 5436-2 Mehanik specialist za kolesa, šivalne stroje in motorje, agilen tudi v prodaji, z večletno prakso v inozemstvu, želi v svr-ho večjega udejstvova-nja premeniti službo. Nastopi lahko takoj. — Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Uporabna moč«. 5723-2 Šofer zmožen kavcije, vešf popravil, išče kjerkoli službo. Naslov v vseh jmisIo-va.lnica.h »Jutra«. 57113-2 Gospodična z večletno prakv) Išče službo. Vajena Je vseh pisarniških del. Gre tudi za majhno plačo ali celo oskrbo. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Moč«. 5811-2 Beneda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmaniši znesek 17 Din Ključavničarskega vajenca sprejme Ivan Sclilamberger v Mostah, Sretiiska ul. S. Trg. učenca Iz poštene hiše, krepkega, aoso.venta o—4 lazr. meščanske ozlr. enake šole sprejmem v večjo trgovino na deželi, kjer se nudi praktična Izobrazba za samostojnost v manufakturi, ifljoooriji, žeieznini in v eiisportu dežel, pridelkov. — Poizvedbe pod »Vztrajnost 999« na ogl. odd. »Jutra«. 5500-44 Učenko s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem v trgovino mešanega blaga na d«-želi. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Urna«. 5317-44 Vajenca za čebelarstvo, inteligentnega, vestnega, — Išče dr. Podgornlkov. Ljubljana, Beethvr.ova 16/111. 5599-44 Pozor, šivilje! vajenka z 10 meseci učne dobe želi premeniti mesto. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod -Poštena vajenka«. 5649-44 Pek. vajenca s primerno šolsko izobrazbo, po dogovoru sprejme Josip ?.unko, Selnica ob Dravi. 57S3-44 Beseda 1 Din, davek 2 Din. >a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jftniodos bi pristdel k onemu, ki potuje z avtom po Dalmaciji itd. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Spomlad 1035«. 56^>6-5 Mesto potnika za Slovenijo išče mlad in simpatičen gospod. Službo lahko nastopi takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5TO2-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din Dijaki 12 Din Ponavljalne ure za tekočo učno snov iz ma tematike fizike, kemije in nemščine Z3 višje razrede, iz ostalih predmetor pa za nižje razrede. nudi po zmerni ceni izkušen pro fesor. Naslov Ljubljana. Sv. Petra cesta Č7/1. 84-8 Katera gospodična bi Sla na deielo instruirat četrtošolko, za stanovanje in hrano? Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Posebna najrada«. 53SM-4 V nemščini se želim izpopolniti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfektno«. . 59-6-4 Instruiram po nizki ceni vse predme-l« nižje gimnazije. — Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra» pod »Vestno«. Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Slomškova ulica štev. 6 — garaža Stupica. Vožnje ob vsakem vremenu v zaprtem avtomobilu. 5707-4 Krojači in šivilje! Krojno risanje se lahko naučite prav dobro doma sami, ako se nabavite novo krojno knjigo za damska zgornja in spodnja oblačila, ki Je Izšla. — Zahtevajte pra-.pokt! Naslov: Alojzij KnafelJ. krojni učitelj, Ljubljana. Kri?ev-nlška ulica. 5744-4 Zaslužek Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dober zaslužek dobijo prodajalci časopisov in brezposelni po vseh krajih dravske banovine. — Hranilnica »Moj dum« Ljubljana, Dvorakova ul. 8 5438-3 Tudi Vi boste od veselja objeli pismonoSo, ko Vam bo prinesel zavitek od Trgovskega doma Stermecki — ampak prej je treba pisati po nove vzorce svile, volne, ce-firja, tiskanine, etamina, mo-drovine in raznih drugih modernih tkanin za damske, dekliške in otroške obleke. Cene so zopet zelo znižane, izbira pa je ogromna. Jtcrmccki Celje, it. 20 Vzorci in veliki ilustrirani cenik zastonj. Dober zaslužek (| dobijo pri privatnikih dobro vpeljane osebe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala kavcija«. 3063-3 Športne suknjiče pr:ma a 98 Din. pumpai ce, modne tUače Itd Kupite zelo ugodno pr Preskeriu, LJubljana. 8v. Petra 14 31 6 Jabolkova drevesa 41etni knln-nti e krono — boljše zimske vrste prodaja Karlovšek, Smarjeta na Dolenjskem. 5094-6 Komisijsko blago vseh vrst vzamem v prodajo v prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro blago«. 551C-3 Frizersko vajenko poštenih staršev in čedne zunanjosti, stanujočo v mestu. išče salon Aleksander Gjud, Ljubljana, Kongresni trg 6. 5700-44 Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«. 506&3 IL Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii inesek 17 Din. Žensko kolo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >Rabim«. 5630-ld Staro kolo ne kupujte, saj dobite za malo denarja že novo pri S. Rebolj & drug Gosnosvetska cesta št. 13. 103-lrt Steyer kolo težko kot so vojaška, kupi Jugo-Lutz, Ljubljana VIL 5516-11 Športno kolo skoraj novo in prvovrsten fotoaparat 6X9, plošče ali film — proda Dobovšek, FOgnerje-va št. 7. 0629-111 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjii tnesek 17 Dio. Tovorne vozove proda Ivan Schlamber?er, Moste, Središka ulica 8. 5628-6 _i_ Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov za (jO Din, visoV« 1 kemad {»o 15 Din — kakor tudi orjaško jagode 100 komadov za 30 Din razpošilja po p zetju vrtnarstvo Ivan Jemec. Maribor. 107-6 Otroški voziček še dobro ohranjen, poceni proda Dolinar, Glince. cesta VI/4. 5464-6 Mizarji, pozor! Prodam patent za izdelavo lestev. Ponudbe pod šifro »Lestva« na podruž. Jutra v Mariboru. 5653-6 Otroški vozički spomladanski modeli došli S. Rebolj & drug Gosposvetska ccsta št. 13 103-6 Nizke vrtnice krasne barve. 10 komadov 60 Din. visoke 1 komad 15 Din; orjaške jagode 100 komadov 30 dinarjev, razpošilja s povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. 107-6 Več oleandrov gomoljk, dalij, gladijo!, obočeno medeno karniso 4 m, leseno karniso 4.75 in okovan zaboj proda Karol Gaspari v Livarski ulici 10 5570-6 Otroška posteljica in visoka omara naprodaj na Poljanskem nasipa št. 46, vrata 5. 56.14-6 Otroško trikolo železno, dobro ohranjeno, naprodaj pri hišniku na Bleiweisovi cesti štev. 18. 5S10-6 Enovprežno diro na peresih (oljnate oel) en ročni voziček na dva kolesa (clza). dve rabljene konjske opreme, prodam. Ogleda se vsak čas v Slomškovi ulici 6 na dvorišču. 5641-6 Razne opeke večja množina, na javni dražbi dne 27. marca 1935 ob 8 in pol uri, Podboršt pri Ježici. 5703-6 Skoro nov inventar za špecerijsko trgovino in srostilno. ugodno proda Fatur, Večna pot št. 7 — Podrožnik. 5750-6 Tovarne! Kupujem partije ali blago s napakami in ostanke — nogavice, sukno. svilo in drugo. Plačam takoj. Ponudbe na naslov: Dragotin Sl^^v^rdži•,. Ljubljana — poštni predal 302. 4S63-7 Prima apno z drvml žgano, skoei vse leto potrebujem stalno na vagone. Ponudbe prosim dostaviti na -Propagando« d. d. Zagreb. Jelačičev tr r 5 pod »Vapno«. 5584-7 Opravo za špeeerijo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«. 565! -7 Vinske sode od 70—100 hI kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čimprej«. 5740-7 Bolniški voziček ta eno osebo, kupi Tadin* — Laško. 3TO4-7 Kože od divjačine tndi polhove in jazhečeve v vsaki količini kiiT™.'« Zdravif, Ljubljana, Flori-janska ulica 9. 5710-7 Stavbni materijal vseh vrst, tudi les. postavljen v Ljubljano, kupim aa knjižico Celjske mestne hranilnice. Ponudbe pod »Stavba« na ogl. odd. i Jutra«. 5779-7 Moderno blagajno zaradi odpotovajija poceni prodam. Studenci pri Mariboru, Jurčičeva štev. IS. 7T37-6 Redka prilika Kompleten antični salon | Louis XVI, novopreoblečen in pozlačen ter gobelin slika, 225 dolga in 142 široka naprodaj na Sv. Petra cesti št. 4-8. 5533-6 Novo hišo 5 minut od posti je Domžale proda m za 3«.0n0 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 57B0-6 Gozdne sadike sa pomladansko pogozdovanje 4- ln 5 letne presajene smrekove ter 2- ln 3 letne meces-nove, prvovrstne, rrjoč-ne ln zdrave, kakor tudi cipresne sadike za vrtne ograje in parke v različnih višinah do 1.20 m Ima poceni naprodaj Franc Dolenc. Preddvor nad Kranjem 106 Amat. kfno-aparat kompleten za normalen film prodam ali zamenjam za nlrko športno kolo. K. Mlinar. Linhartova 7. 5798-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta ilfro ali dajanje aaslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Dia Železne cevi fremer 30—25 cm, kupi rane Potočnik, Dobračeva — liri. 5513-7 Manjšo blagajno sistema Wertheim, kupi Kac, SlovenjgTadec. 5501-7 Špecerijski inventar kompletni, rabljen. — za manjši lokal,■ v dobrem stanju, kupim. — V1C 46. 5S57-7 Beseda I Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Indian 600 cm', brezhiben, naprodaj. Naslov v vsuh poslovalnicah »Jutra«. 50:17-10 Opel - limuzina 4 cyl., 4 sedeži in 4 vrata, tipe kakor nov, na- prodaj. Naslov v v6eh poslovalnicah »Jutra«. 55(20-10 Motorno kolo dobro obran i«no kupi trgovec Gniušek v Mariboru, Glavni trg 6. 5433-J0 Avtomobil petsede.žen, r najboljšem stanju, z avtotaksi-konce-sijo naprodaj v lepem trgu bivše mariborske oblasti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5&37-10 Motorno kolo novejše tipe, velikost 260 do 500 ccm. brez prikolice, dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe z opisom, navedbo tova.rne in modela ter ceno na naslov: Anton Petrič, Novo m^sto. yjie-io BSA motor 3V1 cm*, v brezhibnem stanlu prodam. Dopise na o?las. oddelek »Jutra« pod »Vzamem tudi knjižice«. Motorno kolo odlično ohranjeno. V>0 em' luč in socius. prodam za 700(1 Din ▼ gotovini, ali anoo Din v knjižici Mestne hranilnice. Belič. Lutz. Ljubljana VU. 5514-10 Motorno kolo AJS s prikolico, športna tipa. v dobrem stanju, — ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5640-10 Motorno kolo s prikolico. Harley Da-vldson, 1200 ccm. skoraj novo, malo voženo, poceni prodam. Polzve Ee: Cerne Oskar, trgovec. — Sv. Petra c. 35. 5828-10 Avto v brezhibnem stanju, malo vožen, do 1000 kg, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Motorno koJo dobro ohr».nj«Mio, cm' po ugodni ceni naprodaj v Guncljali št. 32, št. Vid. o«y7-:0 vnnztiF? Beseda. 1 Din, davek 2 Din, ra šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mornariško oblekco starost 10 1.. kupim. — Ponudbe v ogl. oddelku »Jutra« pod »Za pomlad 13«. 5731-13 Prehranu Beseda t Din, davek 2 Din, ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii zaesek 17 Dia. Kosilo a 5 Din nudim več abonentom tik opere. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5&f:Mi4 Abonente na dobro domačo hrano od 1i2 Din naprej celodnevno, sprejme restavracija Na-Na na Tvrševi cesti štev. 1t\ Beseda I Din, davek 2 DK u šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Danes in jutri vsi V restavracijo Welse. Zg. Slšfca. Domača zabava. Se priporoča go-stllnlčarka. 5697-18 Danes in jutri vsi k Carmanu na koncert Igra Erika - Jazz. Pristna vina in dobra jedila. Vabi Urbančič. 5*59-16 Danes in jutri se boste najboljše zabavali na Glincah pri Mlkliču. Svira godba s plesom. Dobre vlnce. Se priporoča gostilničar. 5733-18 tASflMflTl Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjii tnesek 17 Din Kuhinjsko opravo novo, za 700 Din prodam. Bogataj I., mizar, Dcbračevo št. 42, Zlrl. 5503-12 Biedermeier pohištvo umetnine, slike itd. — Razprodaja torek 26. marca popoldne ob 2. uri. Glince, Tržaška 6 (hiša Trlbuč). 5685-12 Spalno sobo k«mpl"tno. lepo in elegantno, za zakonski par, prodam za 8T>00 D'n- Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 0oseben popust. — Mekinda, Miklošičeva c. 12 — mizarstvo »Sava«. 5740-ie Za hranilne knjižice ljubljanskih zavoodv prodam vse vrste tapetniških Izdlkov — kakor modroce, otomane, fotelje. spalne divane itd. Solidna izdelava. Egon Zakrajšek, tapetništvo, Selenburgova ulica 4. 4441-12 Spalnice iz orehovih korenin in pleskane od 2>«T* Din dalje proda mizarstvo Josip Goij.ir, Gosposvetska IS. Pohištvo Kdor ne ve, da dobi moderne spalnice ln kuhinjske oprave na obroke ln hranilne knjižice, naj si ogleda ln videl bo. da Je najcenejše ln najugodnejše pri nas. — Dobite tudi: žične vložke po 90 Din. madrace po 220 dinarjev. — Izdelujemo vsakovrstno pohištvo po najmodernejših načrtih. Sprejemamo vsa popravila po najnižji ceni. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Miklošičeva 6. Kolodvorska 18. Telefon Spalnice moderne (orehove korenine) ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske uip-a-ve dobit« najceneje prt Andlovic, Komen^keea ulica 34. 5722-12 Š po rano spalnico s p6lho in ogledalom (imitacija cvetlični Jesen) prodam za 2400 dinarjev. I. Bitenc. Gosposka ul. 10. 5718-12 Kompletna spalnica in čakalnica ter raznovrstni dobro ohranjeno pohištvo ugodno naprodaj v Celiu. Cankarjeva c. !>T. Ogledati med 2. in 1. uro popoldne. y7f#-:t! Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zne«ek 17 Din 10.000—15.000 Din posojila iščem za trgovino — proti mesečnemu odplačevanju po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vrnitev«. 54iI(7-'.6 15.000 Din posojila iščem proti prvom>»?tni vknjižbi na novo hišo in obrestim po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obresti« Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z vlogo 10.000 Din prodam proti gotovini 75 % z mesečnim odplačevanjem |*> 1000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra-, v Celju pod značko »Poštenost«. 5J5S-KS Vlogo Ljubljanske kreditne banke (30.000 Din) prodam proti gotovini za 73 %. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra oaafr-16 Bančne vložne knjižice nakup prodaja, kredit, kompenzacije najsolid-neje ln najhitreje samo preko: Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praška ulica 6 TI. Telefon lnter. 38 38. Naročila Izven Zagreba se izvršujejo promptno. 94.16 250—400.000 Din gotovine išče podjetje proti vknjižbi na realitete večkratne vrednosti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najvarnejša naložba«. 5597-16 Posredujem denar na hranilne knjižice v a e b denarnih zavodov Rndoll Zore. Ljubljana Gledališka 12. telefon 38-1« !W-'6 v IZREDNA PRILIKA ZA NAKUP STOLOV po zelo nizkih cenah in v veliki izberi od 26.111. do 17. IV. 1.1. v Ljubljani, Kersnikova ul. 7 (poleg Slamiča) TOVARNA REMEC & CO. Duplica pr! Kamniku TTeGeTJa, m. m. T935 5—600.000 Din rabim proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe na oglašal oddelek »Jutra« v Ljublja ni pod »šaino gotovina« 5316-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja u zaloga, vseh vrst posojil* kuiantno in zanesljivo »Finaocier«, Zagreb, llica 9 Telefon interurD. 44-09. Naročila z dežele ee izvr šujejo takoj. 92-16 Knjižico kočevske mestne hranilnice glasečo se na 44.1MI Uui, proda Tomšič 1- an, motor ni mlin in žaga, Kočevje. 5010-16 Knjižico Ljudske posojilnice, ■— znesek 5000 Din iščem proti mesečnemu odpla čilu. Ponudbe pod »Dobre obresti« na ogl. oddelek »Jutra«. 5689-16 Ratno šteto ao—50 kosov iščem kot enoletno posojilo proti garanciji. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Obrestujem«. 5650-16 200.000 Din išče veleposestnik n.i prvomest no vknjižbo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dobro obrestovanje«. 5658-16 Hranilno knjižico Kmotske posojilnice v Ljubljani. 46.000 Din, dam v zameno za knjižico Mestne hranilnice ali Kreditne banke v Ljubljani. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. .-Jutra« pod »Za dolg 46.000« 5696-16 BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Kupuje hran. knjižice od vseh bank. mestnih in podeželskih hranilnic. Najvišja cena. Gotovina takoj. Izvršuje poravnavo vaših dolgov pri bankah ln posojilnicah s hranilnimi knjižicami. Naložbe vašega kapitala (gotovino ali knjižice! Izvede na I. mesto hipoteke z do 8 odst. obrestmi strokovno in kuiantno Tudi v vseh ostalih denarnih in premoženjskih zadevah obrnite se zaupno in direktno na gornji naslov Za odgovor 3 Din znamk. 2570 V posojilo vzamem knjižice do 20.000 Din na vknjižbo mespčno odplačilo 1500 Din. Štefan Gjura, PleterSniko-va 14. 5716-16 Hranilne knjižice Kmetskega bran. in pnso-jiln. doma Ljubljana, kupim pn ?e!o ugodnih pogojih. Pismene ponudbe na Luibli.ma — poštni predal št. 163. 5776-16 Knjižice vseh zavodov vnovčite po polni vrednosti z nakupom parcele ali hiše. — Obširni se'nam Vam proti predplačilu 10 Din v znamkah pošlje Realitetna pisarna Grarek. Ljubljana. Gledališka 4. 5823-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice Črnomelj, Mestne hran. Novo mesto. Mestne hran. Kočevje, Mestne hran. Kostanjevica. Hranilnega in posojilnega zavoda Liubljana ugodno naiprodaj pri Bančno kom. zavodu Maribor. 5784-16 Beseda 1 Din. davek 2 Oin. za šifro ali dajanje oaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin Delavnico ia majhno industrijo išfem » 1. majem v okolici Ljubljane. Istotam tudi dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Delavnica in stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 5460-19 Lokal z dvema prostoroma ln lokal s štedilnikom od dam takoj. Rožna ulica št. 37. 5702-19 Bufet-gostilno v najlepšem delu mesta velik promet, prodam za ugodno ceno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Buiet - gcetilna« 5676-19 Lep lokal oddam na Miklošičevi cesti. Pojasnila na Miklošičevi cesti 4/11. 5661-U9 Velik trgovski lokal pisarna in suho pritlično skladišče, uporabljivo tudi za vinsko klet. je oddati 6kupno ali ločeno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Breg — 1. april«. 5653-19 Gostilno in trgovino dobro vpeljano, na prometni točki periferije Ljubljane ugodno oddam. Ponudbe pod šifro: »Dobra bodočnost« na ogl. odd. »Jutra«. 5611-19 Šivilje, pozor! Lokal v industrijskem kraju oddam mladi modemi šivilji pod zelo ugodnimi pogoji skoraj zastonj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod > Podjetna«. 5672-19 Pisarniški lokal s telefonom in opremo takoj odda-m. — Poizve se v Slomškovi ulici štev. 10. 5707-19 Pisarniški lokal 2 prostoroma, telefonom in opremo takoj oddam. — Poizve se v Slomškovi ul. št. 13. 5706-1» Mlekarno prodam na prometnem kraju takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlekarna«. 5746-19 Dvoriščni lokal sredini mesta takoj oddam. Pojasnila pri hišniku Selenburgovi ulici št. fi. 5766-'.G Gostilna dobro idoča, na prometnem kraju ob državni cesti, 2 in pol orala zemlje, 2 vrta, zaradi družinskih razmer naprodaj za 85.000 Din. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5780-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 lin. Pekarno na prometni točki pri cerkvi v Laškem oddam takoj v najem. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5&30-17 Trgovino na deželi mesečnim prometom 26 do 30.000 Din oddam e 1. aprilom pod ugodnimi pogoji v najem. Dopise na ►glas. oddelek »Jutra« pod ifro »Zasigurana eksisten ca 40.000«. 4&H-17 Lepo stavb, parcelo prodam ob Opekarski cesti, 5 minut od prulske šole Pojasnila daje Turk, Ope karska cesta 41. 5616-C20 Dvostanovanj. hišo novo, v ljubljanski okolici ugodno prodam. Pojasnila daje Podbevšek Filip. £g. Šiška liM. 6532-30 Stavbne parcele 5 minut iz mesta Celja naprodaj. — Informacije daje Faninger v Celju, Glavni trg št. 8. 5566-30 Manjše posestvo v lepi legi, z rodovitno zemljo, tri četrt ure iz mesta Celja oddam t najem event. prodam. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5562-30 Manjše posestvo v prijetni legi, s pripadajočim gozdom naprodaj. — Potreben kapital 30.000 Din Hipoteka lahko ostane. — Oberžan Pavla, Sv. Jurij pri Celju. 5557-20 Gostilniško hišo z vrtom, 5 minut od mesta Brežice ugodno proda Gole Franc, črne 20. 5457-20 Lepo posestvo rentabilno, 10 oralov, v Mariboru prodam proti gotovini ali zamenjam za hišo v Gradcu. 4 orale stav-bišča. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro .330.000«. 5393-30 Hišo v Zagrebu z mesečno rento dohodkov od 3000 Din, prodam za gotovino ali vložno knjižico katerekoli ljubljanske banke zelo ugodno. — Iz prijaznosti daje pojasnila B. Mezak. Zagreb, Praška ulica 6,01. 5158-20 Hišo z vrtom okolici mesta ali na deželi kupim, ozir. vzamem v najem — event. tudi po-sestvece s primernim stav biščem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru pod »Garantirano čisto«. 5132-30 Zeml jišče v Sp. Šiški cca 15.000 m2 ugodno naprodaj. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridejo knjižice Mestne hranilnice. Pojasnila daje Miškec. Ljubljana VII — Medvedova 38, telefon 35-75 5586-30 Zemljišče 22598 m! veliko, na vzhod ni strani Ljubljane, pri merno za tovarniški obrat, ugodno prodam. Na parce li je 22 m globok, iz na ravnega kamna zidan vod njak z dobro pitno vodo. mala hišica, lupa in nov kozolec z zidanimi stebri. 6 predelki. — Bergman Josip. Ljuhljana. Poljanska cesta 51. 85. 43S8-20 Novo trgovsko hišo v fari na Gorenjskem, brez konkurence, ugodno prodam Vprašanja pod značko »Trgovska v fari« na >gl. oddelek »Jutra« » Liub Ijani. 4799 20 Jedilnica in otroška posteljica iobro ohranjeno poceni naprodaj na Zrinjskega če- ti št, 6/1. 5637-113 Pekarno dobro idočo vzamem v na-_em. Natančna pojasnila na naslov: Dragutin Lach. Zlatar. 5601-1.7 Izložbeno okno roleto kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjeno«. 5671-17 Trisob. stanovanje s komfortom — kakor tudi lokal novi hiši lepe lege meti oddam z majem. Na-lov v vseh poslovalnicah Jutra«. 55&7-1I7 Trgovino mešanega blaga, v okolici Maribora, dobro vpeljano, na zelo prometni točki oddam proti odkupu inventarja in zaloge. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vsled preselitve«. 5iS7-!9 Lep obcestni lokal takoj oddamo. Poizve se v drogeriji »Hermes«. Miklošičeva cesta 30. 55iS-19 Trgovski lokal na Poljanski cesti v Ljubljani oddam s 1. majem 1935. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5841-19 Trgovino ▼ večjem obsegu, s špe eerijskim In kolonijalnim blagom, leželnimi pridelki te' mlinskimi izdelki 1o bro vpeljano. » industrij skem mestu Gor njske ra di selitve oddam • stsno vanjem v najem za več let Ponudbe ood značko »Trgovina Gorenjske« na Oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 4798 19 Mlad trgovec agilen, išče lokal — najraje na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju Dod značko »Pro met«. 4634-19 Menza (izkuh) zelo dobra eksistenca v centru Zagreba s stanovanjem. — najemnina 800 Din. naprodaj z vsem Inventarjem za 11.000 Din. Menza. Zagreb. niča 60. 5583-19 Lokale «a trgovino, obrt in indu 6trijo oddam na Emonski cesti 2. 5708-10 Špecerij. trgovino blagom in inventarjem, v sredini Ljubljane, oddam v najem po zelo ugodni ceni za gotovino ali hranilne knjižice. Prevzame se lahko tudi samo inventar. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Nizka najemnina 222«. 5669-17 Gostilno dobro idočo v sredini mesta z vsem inventarjem ln stanovanjem v hiši oddam. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna 201«. 5101-17 Gostilno in pekarno (potrebne prostore) dam v najem event. prodam. — Kostanjevec. Mala vas. Sv. Marjeta, Moškanjci. 5732-117 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimaniš) znesek 17 Din. Enonadstropna hiša v Ljubljani naprodaj za 105.000 Din. Hiše. vile. posestva (Kranjsko, Štajersko), nakup in prodajo po-srednie Realitetna pisarna v Ljubljani, Wolfov3 ul. 1 5606-20 Zidano hišo v Sp. Selnici z vrtom in električno razsvetljavo. ob glavni cesti radi selitve ugodno proda Ferdinand Cepe. Sp. Selnica ob Dravi št. lrJ7. 5400-30 Za 150.000 Din v gotovini ostalo hipoteka in knjižice prodam zelo plodonosno gostilniško podjetje v ljubljanski okolici. Le resni reflektanti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mnogo pod ceno«. 5477-20 Hiša i vrtom in gospodarskim poslopjem v bližini Domžal, za gostilno in mesarijo posebno priporočljiva ugodno na prodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »fTi Sa Domžale«. 4800-20 Hiša v Sp. Šiški t vrtom ln malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt. naprodaj. Interesenti naj pišejo pod šifro »Hiša v Šiški« na aglasni odde lek »Jutra« y Ljubljani. 4801 20 Ljubka hiša dobrozidana, v bližini Maribora, 8 sob ln pri-tikline, klet, električna luč, sadovnjak, zeienjad-ni vrt za 2 ceebi, primerna za upokojence, — zelo ugodno naprodaj. Cena 70.000 Din, — potrebno 40.000. Saria, — Maribor, Gosposvetska. 5582-20 Parcelo 750 m=, solnčno, peščeno, na Kodeljevem, — elektrika, vodovod ln stavbni načrt, prodam. Potrebno samo 20.000 dinarjev. Fakln — Ju-golutz, Šiška. 5681-20 Osemdružinska hiša z velikim vrtom, na Prim-skovem pri Kranju zelo ugodno naprodaj. Hiša je nova in 7 let davka prosta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Din 150.000«. 5535-20 Kupim posestvo za 2 do 3 glave živine proti takojšnjemu pla-čllu. Kupim knjižico Banovinske hranilnice do 80.000 Din. Ponudbe poslati pod »Dober plačnik 80.000« na oglasni odd. »Jutra«. 5624-20 Hišo trinadstropno, zelo donosno. s trg. lokali in garažo v centru mesta zelo poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5633-30 Enodružinsko hišo z 1'100 m- vrta prodam % ure od postaje in kopališča blizu Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5627-30 Parcelo približno 300 m= veliko — prodam v Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5692-30 Veliko hišo dvostanovanjsko, v Črnučah, prodam samo za 55.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tudi knjižice«. 5770-20 Več parcel na najlepšem kraju periferije Ljubljane prodam prav ugodno. Del kupnine v denarju, — ostali del na hipoteko in s hranilnimi knjižicami. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 3612-20 Dve trgovski hiši v prijaznem kraju na Dolenjskem sta naprodaj. V eni se nahaja gostilna s tremi gostilniškimi prostori in tri spalne sobe, 2 kuhinji z vsemi pritikli-nami, trgovski lokal in nova ledenica. Druga, poleg stoječa hiša je zidana 1. 1S32. V nji se nahaja pekarna, lepa pralnica z vodo. V I. nadstropju 3 moderne sobe. Obe hiši stojita tik iarne cerkve, šole, pošte, banovinske ceste in občinskih urador. Proda se iz proste roke, ker se lastnik nahaja v inozemstvu. Pogoji ugodni. Cena nizka. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Redka ugodna prilika«. 5765-c>> Novo vilo enonadstropno, prodam. — Državni uradnik pos. bno ugodnost. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 58:0-30 Vrtna parcela tik ob glavni cesti na Viču, pri tramvajski postaji naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5646-30 Hišo s skladiščem in vrtom sredi Ljubljane ln njivo Vodovodna cesta — po nizki ceni naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5668-20 Parcela 612 m2 tik tramvajske proge severno od remize, naprodaj za 17.500 Din. Poizve se v gostilni — Kavčič pri remizi. 5643-20 Vilo v okolici Dunaja zamenjam za odgovarjajočo posest v okolici Ljub-jane. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro 1000«. 5604-30 Lepo posestvo v prijaznem trgu na Dolenjskem, obstoječe iz trls i&novan j ske hlse ob glavni cesti, v kateri se je prej nahajala dobro idoča gostilna, ima krasno gospodarsko poslopje. hleve, dvorišče, vrt, njive, travnik in gozd. Vse posestvo Je v najlepšem stanju. Cena 130.000 Din. Proda se zaradi preselitve. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 5593-20 Enodružinsko hišo novo, z vrtom, na Viču, 10 minut od tramvaja, oddam v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5799-20 Novo hišo šeststanovanjsko, rentabilno s trgovskim lokalom, zelo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 5711-30 še nekaj lepih stavbnih parcel v Koleziji (Gerbičeva ulica) in na Linhartovi ulici naprodaj . Poizve se K. Jurman, optik, — Ljubljana. 5803-20 Hišo ali parcelo najraje oa Mirju kupim. Ponudbe z navedbo cenu na oglasni oddelek »Jutra pod »Lep dom«. 571&-3" MUIJEUMJIAI Beseda I Din, davek 2 Din, za šitro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin. 2 stanovanji vsako z 2 sobama in kuhinjo, oddam takoj ali s 1. aprilom pc nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5312-dl V Celju v vili »Regina« oddam s 1. aprilom veliko dvosobno stanovanje s pri-tiklinaml ln vrtom. — Dopise na naslov: — Obiak Fran, Šoštanj. 4570-21 Z majem oddam lepo in veliko dvosobno stanovanje s kofiaj-nico, stalni stranki. I'is-mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« [vod šifro -Stanovanje v bližini sv. Krištofa«. 55Č6-Č1 INGELEN 1935 Stavbno parcelo 600 m- prodam, poleg vodovod, elektrika. Pojasnila daje gostilna pri Angelci, Jezica. 5818-20 Novi hiši ob Dunajski cesti poleg Ljubljane prodam za vsako ceno. Ponudbe na ogl. oddelek -.Tntra« pod šifro »40.000 Din«. 5073-00 Več lepih parcel blizu Mirja ugodno naprodaj. Solnčna lega. vodovod in elektrika. Pojasnila daip Franc S 1 o v š a, Kolezi.iska 10 — Trnovo. 5655-30 Enodružinska vila z vsem konfortom. ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5" Kupim zemljišče (parcelo) ob tekoči v<1 i v Ljubljani ali okolici. Ivane, Cesta v Ku/.uo dolino št. 3<>. 5767-20 Posestvo 1 6 oralov, zidana hi-a, gospodarsko poslopje, v dobrem stanju, pre-dam. Rošpoh 12. Vprašati: — Gostilna Pečnik, — Sp. Kungota. 5783-20 Ugodna prilika Iščem upokojenca z 10.000 dinarji kot solastnika in skupno gospodinjstvo. Imam hišo. — Ponudbe pod »Miren dom« na podr. »Jutrat Maribor. 5788-20 Rentabilno hišo novo, donos 2900 mesečno. med glavnim in šišenskim kolodvorom. — prodam. Ponudbe pod »Kuoim manjšo«. 5773-20 2 dvosobni stanovanji takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah -.lutra« 5J15-3! Dvosob. stanovanje lepo in solnčno. s kopalnico ter pritiklinami oddam z majem za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5854-čB Dvosob. stanovanje solnčno. s kabinetom, takoj ali z majem oddam na Tvrševi cesti štev. O^i 5638-31 Enosob, stanovanje s pritiklinami takoj oddam na Kodeljevem. Povšetova cesta rt7. Ogledati od 0. ure dalje. 56"»J1 Stanovanje sob* in kuhinje oddam z aprilom na šmartinski cesti št. i. 5605-31 Dvosob. stanovanje z balkonom, oddam s 1. majem v Mariborski ul. I® (za Primorjem). 5<»J5-:31 Triscb. stanovanje lepo in solnčno. s kopalnico. teraso, separatno, v nadstropju vile oddam z aprilom ali majem v Koleziji, Gerbičeva ulica 28. 5611 -X Dvosob. stanovanje le|>o. s pritiklinami. v vili oddam z majem boljši stranki v Postojnski ulici :t. 2'J. Ogledati dopoldne. 5701 -JI 2 stanovanji prostorno trisobno z majem in enosobno za 1—c' osebi za takoj oddam v Pleteršnikovi ulici št. 36. 5J19-J1 Dvosob. stanovanje »idilam v najem v Vodm»-tn, Ciglarjeva ulica št. (0 560^-3! Dvosob. stanovanje takoj odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6 — telefon 2605. 56fco-2ll Enosob. stanovanje odraslim osebam oddam v Kavškovi ulici 51 levo. 5674-31 Dvosob. stanovanje takoj poceni oddam v enodružinski hiši z vrtom. — Rudnik 34. poleg restavracije Zcbal. 5734-31 Enosob. stanovanje manzardno. oddam s 1« aprilom ali majem na Blei-\veisovi cesti 9/U levo. 57117-31 Petelektronski oktodni super »EXELSI-OR« za valove 18—2000 m, sedem vgla-šenih krogov. Za izmenični tok Din 7200 Za istosmerni in izmenični tok Din 8000 Štirielcktronski oktodni super »ROYAL« za valove 12—2000 metrov, sedem vgla-šenih krogov. Za izmenični tok Din 6200 Vsi aparati imajo najfinejše elektrodi-namične zvočnike, avtomatično regulacijo fadinga ter jakosti glasu, tiho nastavitev in veliko skalo z imeni postaj. Zahtevajte posebni prospekt! « REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 7. TELEFON ŠTEV. 31—90. Moderno stanovanje 3 sob s kabinetom, kopalnico, sobo za služkinjo, vsemi pritiklinami, centralno kurjavo in plinskim štedilnikom, v sredini mesta, oddam s 1. majem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 5613-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. majem na Celovška cesti št. 90/1. .>.-»;-j: Enosob. stanovanje za dve osebi, separirano in solnčno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra _ 3805-31 Več stanovanj Trisob. stanovanje 3 Jsobnih oddam z^ma- komfortno. sredi mest3 od. dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krasen dom«. 5760-31 Trisob. stanovanje z majem oddam na Trrše- vi cesti 90. 5774-31 Enosob. stanovanje jem v centru Ljubljane. Sprejemanje strank dnevno med 3. in 4. uro v Leo-nišču. 5731-31 Štirisob. stanovanje solnčno. s ko[>alnieo — v Mariboru oddam v najem. Naslov v vseh podružnicah »Jutra«. 5785-31 Trisob. stanovanje lepo, z balkonom v vili oddam aprila ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5775-31 Štirisob. stanovanje s kopalnico, plinom, balkonom, vrtom iti. oddam v vili blizu univerze. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5761-31 Stanovanje velike in manjše sobice ter kuhinje oddam v Valjavče- vi ulici 19, Trnovo — pri Koleziji. 5764-31 Štirisob. stanovanje komfortno, oddam s 1. majem. Vidmar, Rimska cesta 6. 5808-21 Stanovanje tri in dvosobno, kopalnica, plin oddum za 1. maj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 5809-21 > Pisarno s stanovanjem (4—5 sob) v centru mesta oddam z avgustom. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Mezanin«. ^ -1-31 — ■ s pritiklinami ln vrstom ' oddam za 180 Din. Pro dam pa za celo hišo stavbni materijal ; za 3000 Din. Jurčkova pot 55 ob Ižanski cesti. 5772-21 ! Dvosob. stanovanje ; s kabinetom, solnčno, v ! I. nad-tr., s kopalnico in vsem komfortom oddam s 1. majem v Levstikovi ul. 25. Informacije pri hišnici. 5764-21 Dvosob. stanovanje takoj odda Knzamernik na Viču št. M9, Cesta na Brdo 5777-3: Stanovanja Beseda 1 Dfn, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje v mirni hiš! Iščeta mati ln sin za takoj ali pozneje. Ponudbe s ceno ie poslati na oglasni ' odd. »Jutra« pod šifre i »Dva odrasla«. 4631-31/a Solnčno stanovanje 2—Ssobno, z vrtom, iši- m v enodružinski hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vrt«. Trisob. stanovanje iščem za takoj. Ponudbe na naslov: Ivo Bezjak. Dol pri Ljubljani. 5>K5-3'. a Samostojna gospa Išče solnčno čisto stanovanje l velike sobe in kuhinje vse pod enim ključem v bližini me-ta ali tudi na Mirju za maj ln pa tudi za kasneje. Istotam prodam kožnato sukno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5663-21a \ bližini centra iščem dvo- ali trisobno stanovanje s kopalnico — I>o možnosti z verando. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Maj— junij, plačam točno«. Veliko stanovanje dvo- ali enosobno iščem za maj. Ponudbe na ogl. oddelek ».Jutra« pod šifro »Center ali bližina . 57i35-3Va Tričlanska družina Išče za maj solnčno, — malo dvosobno ali večje enosobno stanovanje s pritiklinami, visoko pritličje. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Sp. Šiška — Bežigrad«. 5616-21a Štirisob. stanovanje komfortno, z vsemi pritiklinami, v visokem pritličju ali 1 nadstropju, najraje na Mirju, — Vrtači ali sredini mesta išče za avgust maloštevilna rodbina. Ponudbe pod »Solidna stranka« na ogl. odd. »Jutra«. 5660-2la Trisob. stanov an še zračno, samo v centru mosta. išče majhna di odraslih oseb. Pocuni oddelok »Jutra« pod »Dve oeebi^ .77Li_'-m.'4 Samsko ali dvosob. stanovanje v centru mesta išči-m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« i*id šifro ■R-edea plačnik ->S>«. 5ČHH--I »a Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo mirno, fisto in ZTačno, s posebnim vhodom. oddam s j. aprilom. — Naslov v vieh poslovalnicah Opremljeno sobo s souporabo kopalniee oddam v najožjem centru. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. >!_-£} Solnčno sobo prazno ali opremljeno za i osebi, oddam takoj ali jio-zneje na Vrtači štev. 3 — poleg banske uprave. 5687-33 Solnčno sobo lepo opremljeno, s hrano ali brez takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5541-88 Veliko prazno sobe s posebnim vhodom, za VA Din mesečno oddam pri stari cerkvi v Sp. Šiški. — Ing. Guzelj, Lutz, Ljubljana VIL 5j1»>J3 Naš preljubi papa, stari papa, brat, stric, tast in svak, gospod FRANC BOBLEK veleposestnik ♦ nam je danes mirno v Gospodu zaspal. Dragega pokojnika bomo spremljali na zadnji poti v nedeljo, dne 24. marca 1935., ob 16.30 uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v 2alcu v ponedeljek, dne 25. marca, ob 8. uri zjutraj. V Žalcu, dne 22. marca 1935. ŽALUJOČE RODBINE: ROBLEK, FERRANT, GORIUP, PETRIČEK, JESCHOUNIG, BERGMANN. Pisarniško sobo lepo, oddamo s 1. aprilom — Poizve se v drogeriji »Hermes«, Miklošičeva cesta št. 30. 3S47--33 Opremljeno sobo eolnčno, oddam solidnemu gospodu blizu jrlavnepa kolodvora — Livarska ulica St. 6. 5068-23 Sobo nnvoopremljeno oddam s hrano ali brez v Ljubljani, Zaloška cesta štev. 3. »>«-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, oddam solidni osebi. — Naslov v vs'-h poslovalnicah »Jutra« Lepo, solnčno sobo separirano. v sredini mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5600-33 Sobo lepo opremljeno, oddam s posebnim vhodom s souporabo kopalnice eni eventuelno dvema osebama. Naslov v oglasnem odd. »Jutra« 5647-23 Lepo, zračno sobo v centru mesta oddmn 7 .loriloni dvema "ospodoma Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 56ftl-28 Prazno sobo t kiteri se lahko kuha, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. .VHS-SS Sobo * posebnim vhodom, oddam v Zeleni jami, Tovarniška ?t. 17. 5690-33 Sobo strogo 6eparirano išče gospodična. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Gospodična«. 5~i6-28/a Čedno sobo saparlrano. Išče gospodična za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vodovod«. 5813-23a Veliko prazno sobo s posebnim vhodom, iščem s 1. ali 15. aprilom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center« 5708-33. a Gospodična išče prijazno sobo — najraje v vili z vrtom. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro »Boljša«. 5702arirano, z vso o«krbo. hr.ino itd. ugo-ino n i lam eni "sebi sli z.ikon-fiita. Althalla, Večna pot druga št. 5/1. 5700-2S Gospodični oddam sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom. Karlovška cest.i •J0 d^sno. 57^-23 Majhno sobico opremljeno, takoj odda Fr. Valenta, Miklošičeva 7/II. Opremljeno sobo z 2 posteljama in elektriko takoj ali pozneje odda K man Fran:a, Cankarje-ro nabrežje štev. 7/11. Sostanovalko primerno za dijakinjo — spr- mcm. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3753^33 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia 4ifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Ptičar Irski Setter z rodovnikom, mlad, izredno lepe oblike, naprodaj v Mariboru, Kamniška cesta 32. 55o0-27 Mladi bokserji lepih pristnih ba.rv, z rodovnikom naprodaj. Prof. f;r,rin», Graz, WastlercMssc jO. ' ° Foxterrierji n.iprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.» 5735-ČJ7 Pes d obe rman rjav, čistokrven, z rodovnikom, 13 mesecev star, se proda v Zgornji šlškl št. 257. vila Raja« nasproti remlz«. 5705-27 Sobo oddn Rast.-Iie, Karlovška c»sta "5. lepo, pritličje. Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. I)amska jopica riava. se je našla v garderobi na bolgarskem koncertu v Unionu dne 15. marca. 5618-28 Drž. uradnika želi poročiti hčerka ugledne rodbine, simpatična, s primerno doto. Naslov v vseh poslov. »Jutra« pod »Mladostno hrepenenje«. 5508-25 Beseda 1 Din, davek Z Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Oin Lanz lokomobilo 22-3$—34 Ks, kompletno, v prvovrstnem sta-nju prodam po nizki ceni. — Pojasnila daje Anton Petrič, Novo mesto. 5&46-3E) Preklic Preklicujem in obžalujem žaljivke, katere sem izne-6la dne 5. marca 1906 o ialetel Antoniji iz Stane-iič in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Re>ichman Leopoldina, Brod — pošta St. Vid. »46tž-ai Izjava podpisani Ivan Zaje obžalujem v&e besede, ki sem jih govoril zoper g. Leopolda Kovač, ker to Je neresnica. Z&Jc Ivan. 5608-31 Obrt Lanz lokomobilo 120 HP, generalno repa-rlrano. zgTaJeno 1. 1921, kompletno z napravo za čiščenje vode ln odstranjevanje olja prodam. Stopničasta reietka Jutra«. 5815-23 Prazen kabinet oddam na Prulah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Zobo zdravniško prakso dobro vpeljano v severnem delu dravske '^novine oddam. Ponudbe pod značko »Dobra praksa« na anončni zavod Hinko Sax, Maribor 5140-30 Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din- Državni uradnik želi spoznati premožno gospodično ali vdovo — v svrho ženitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ženite-v«. 5oil!)-3-l Razne stroje: Nafta - motor, 13 HP, stabilen. Bencin - motor. 3 do 4 HP. stabilen, Elektr. vrtalnlk za železo, istosmernl tok. — Spojko (Reibungskup-pelung) za večjo jakost. Jermenico 2 m lz uvlte-ga lesa, večja jakost. Rezervoar lz pločevine po 2500 1, 2 kom. Jeklenka za kisik ln dlsous. Autogenskl gorilcl za klslk-dlssous. Želez, cevi 8 do 10 cm proda elektrotehnično podjetje Oblak Gabr., loga-t&c. 5454*29 Sobo v centru mesta tik drame oddam -2 gospodoma ali gospodičnama. Vinko Mi-kiič. Grerorčifeva nI. 5/1. .V336-33 Katera gospodična bi dopisovala z lepim, 32 let starim, samevajočim idealistom, v svrho poznejše ženitve. Govori slovensko, nemško in italijansko Dopise na oglasni oddelek »Jui.ra« pod »Abstinent«. aV.r>34 Sobo lepo opremljeno oddam eni ali dvema osebama po zelo nizki ceni. Okna n* mestni trg. Cankarjevo nabrežje 33/HI. levo. 5771-čB fSF?BGBEB Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Harmoniko dobro ohranjeno, 3 vrstno, 3 krat vglašeno Lu-basovo ali Mrvarjevo ali sllčno kupim. Ponudbe z navedbo cene poslati na J. Plrečnlk. Osijek III. Kišpatičeva lil. 31 5543-26 Suplent in sodni pripravnik iščeta dve blagohotni dami. da bi ju podprli s posojilom vsaj po 1000 Din proti garanciji in ev. možnimi protluslu-gami. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bodočnost 1000«. 5743-24 Koveeg-gramof on e "/> ploščami, vse skoro novo, poceni naprodaj v Šiški. Kosova ulica VT. — Ogledati med li2. in 14. uro 5033-36 Izvrsten klavir strokovno ocenjen na Din 18.000, po ugodni c<"ni pro-dim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 5ŠE5-36 Beseda 50 para, davek 2 Din. ta ilfro aH dajanje naslova 3 Din. Najmanjši inesek 12 Din Sobo na Mirju išče gospodična. Ponudbe pod »Snaga in mir« na ogl. oddelek »Jutra«. 5666-33/a Mirno sobo s posebnim vhodom, ali opremljeno enosobno stanovanj« išče soliden gospod. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »15. april«. 5698-ril'a Majhno sobico preprosto, opremljeno ali kabinet Išče mirna gospodična. Ponudbe na oerl. odd. »Jutra« pod »Šivilja 100«. 5R27-23a Prazno sobo v mestu iščem za takoj. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Prazno«. 57'li5-23'a Gospodična Išče malo prlprosto sobico s posebnim vhodom z 2 posteljama. — nairaje v Sl&k! ali za Beilirradom. Ceno nft karati. Prvnudbe na oerl. odd. »Jutra« pod »Poseben vbod«. 5710-23a Pisalni stroj kupim. — Oddam pa suho klet bližini kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. .WV(-l0 Več pletilnih strojev na hranilne knjižice proda Anica Dermota v Litiji. 585*2-39 Svidenje je bilo sladko— sladko in grenko . . . Prisrčno pozdravlja Akz . . . 5830-34 Beseda 2 Din, davek 2 Dia za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši inesek 20 Din. Gospa vdova z nekaj gotovine, želi po znanstvo z boljšim gospodom v svrho poznejše ženitve, ne nad 55 let starim. ki se nahaja v stalni službi s pravico na pokojnino. V poštev pride le inteligent 6 srčno kulturo. Dopis« do 31. marca 1035 na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Velika noč«. 5555-25 Ženitve — poroke posredujemo najdlskret-nejše in najsolldnejše. Prospekte, navodila razpošiljamo proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah. »Fldes«, Zagreb, Tkalčičeva ul. 4. 5497-25 Poštena gospodična dopadljlve zunanjosti, srednjih let. dobrosrčna, gospodinjska, želi reeneea znanja z lnte-ligentom od 35 do 50 let. samskim ali vdovcem tudi z 1 do 2 otrokoma. — Značajnost, zdravje. srčna kultura po«roj. Dopis na oglasni odd. »Jutra« pod *Obo-jestransko spoštovanje« 5704-25 Mizar 26 let star, ki Ima 10 tisoč Din prihrankov ln vse mizarsko orodje, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo z nekaj kapitala alt lastno hišo s oosestvom. DopL°e s sliko ooslatl na o°rl. odd. »Jutra« pod flfro »Rtroso diskretno ">">.'. 5734-25 Vodno turbino po ugodni ceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vodna moč«. 51)90-39 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Pozor, gostilničarji! Prodamo tudi na kredit zelo tlna štajerska ln dalmatinska vina v vsaki množini. Dostavljamo na dom. Ponudbe pod »Vino poceni« na ogl. odd. »Jutra« 56T7-33 n Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI inesek 17 Din. Sodna prisil, dražba raznih pletenin, zlasti jopic, volne, bombaža, pletilnih strojev, raznega pohištva Itd. se bo vršila dne 2. aprila 1935 ob 14. url v LJubljani VII, Drenlkova 8. baraka 11. 5642-32 Javna dražba pohištva in različnih pred metov se vrši dne 29. mar ca 1905 ob 14. uri v Pre-dovičevi ulici štev. 9. 5635-32 Pletilni stroj (Rundstuhl) št. 33—(36. premer (obseg života.) 30 eol, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ■Plačilo r gotovini«. 5539-29 Čevljarji! Cilinder! co (veliko) ln levoročni stroj »Slnger«. malo rabljena, — zelo ugodno proda Breznik, Križe miška 7, m. 5778-29 Informacije Beseda 1 Din, darek 2 Din, za ilfro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Preklicna izjava Podpisana Prime Cecilija preklicujem ža-litve, ki sem jih izrekla o Toni Ani. — Prime Cecilija. 5699-31 Prostovoljna javna dražba malega posestva v vasi Podgori pri Modru. občina Dol pri LJubljani se vrši 7. aprila ob 3. popoldne. Izklicna cena 35.000 Din. Kupci se vabijo na ogled. 5617-31 Rdzno Beseda 1 Din, darek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI inesek 17 Oln MIZARJI stavbeniki Okovje, orodje, klej, kupite tudi na knjižice najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg. 98 Trajna ondulacija samo 40 do 70 Din Barvanje las vseh ni-ans samo 80 dinarjev izvršuje salon Polanc Kopitarjeva ulica št. 1 Geometra asistenta — sprejmem Nadgeometer Gotzl Maribor Aleksandrova cesta INSERIRAJTE V »JUTRU« Iščemo za nakup brezkonkurenčnega podjetja. Potrebna vsota Din 400.000.—. Vsak ri-ziko izključen. Prodajamo samo zaradi družinskih razmer. Ponudbe pod »Redka prilika 400.000.—« na oglasni oddelek »Jutra«. 2671 ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše ljubljene mamice, gospe dne (Hode smo bili iznenadeni nad tolikimi izrazi sočutja Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način izrazili svoje čustvo z nami. Posebno se zahvaljujemo preč. g. opatu za duhovno vodstvo pogreba, vsem cenj. darovalcem krasnega pomladnega cvetja, kakor tudi za tako mnogobrojno spremstvo blage po-kojnice na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posamezniku iskrena zahvala. Celje, dne 22. marca 1935. Žalujoči ostali. 2682 + Društvo »Pravnik« naznanja, da je dne 22. t m. umrl gospod dvorni svetnik v pokoju častiti član, dolgoletni odbornik, bivši podpredsednik in sourednik »Slovenskega pravnika« Nesebičnemu sodelavcu ohranimo časten spomin. V Ljubljani, dne 23. marca 1935. Občina Ljubljana ii!>'!! I Brec ponttKKga etrreetS*. III Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila danes ob V2I8. naša ljubljena hčerka v starosti 5 let. Pogreb ljubljene bo v ponedeljek 25. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. Kamnik, dne 23. marca 1935. Rodbina Toneta KnaSliča. Sporočamo žalostno vest, da )e naš pravni tajnih, gospod (fto$idar dvomi svetnih v pokoju v petek, dne 22. t. nt., nenadoma preminul. Blagega pokojnika, ki si je za razvoj naše ustanove pridobil velikih zaslug, ohranimo v trajnem spominu* V Ljubljani, dne 23. marca 1935. i Ljubljanska borza za blago in vrednote. 2704 Gospodična stara 36 let. s 100.000 Din «e *elt noreti T T.Inb liano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Hifro »Vi gred«. 5601-56 ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi, ki naju je zadela s smrtjo najinega sina JOŽETA MEDVEŠČKA sva bila deležna toliko dokazov iskrenega sočutja, da je nama nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem potom prav toplo zahvaljujeva vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter nama prinesli utehe v prebridki uri. Predvsem se zahvaljujeva preč. duhovščini, posebno pa gg. p. dr. Tomincu, p. Krizologu, katehetu Tometu, prof. dr. šorliju in Kopušarju. Prav posebno se zahvaljujeva ministru socialne politike g. dr. Dragu Marušiču, nadalje dekanu juridične fakultete univ. prof. g. dr. Kreku in prodekanu juridične fakultete univ. prof. g. dr. škerlju, gg. univ. prof. dr. Kušeju, dr. Spektorskemu, Maklecovu, dr. Polcu, dr. 1-a.pajnetu, dr. Ogrisu in dr. Korošcu, univ. doc. dr. Tomšiču in dr. Furlanu, fak. sekr. Sketlju in ostalim uslužbencem univerze. Zahvaljujeva se tudi gg. urednikoma dr. Ahčinu in dr. Bercetu ter g. prof. dr. žontarju. Posebno zahvalo dolgujeva rodbini jeseniškega župana g. žabkarja, rodbini g. Boucona in gdč. Francki Aleš za nepoplačljivo požrtvovalnost. Iskrena hvala govornikom gg. Duhu, 2ab-karju, Kovaču in Klemenčiču za prelepe poslovilne govore, nadalje gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, viškemu »Ljudskemu odru« in fantovski kongregaciji za vso naklonjenost ter gg. akademikom za številno spremstvo. Prav toplo se zahvaljujeva vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov in ostalemu občinstvu za tako častno udeležbo. Vsem Bog plačaj! Glince, dne 23. marca 1935. Jože in Ivanka Medvešček. 2686 J + HMELJARSKO DRUŠTVO ZA DRAVSKO BANOVINO s sedežem v Žalcu javlja, da je danes preminil njegov dolgoletni, odlični predsednik, gospod &ranc tft oblete veleposestnik, bivši državni poslanec itd., itd. čast njegovemu spominu! Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 24. marca ob Žalec, dne 22. marca 1935. I PREDSEDSTVO. U WOLTF: 54 Pokonci glavo >Ali gospa Ditmarjeva morda ni izpolnila svojih obveznosti do vas?« >Pač, gospod. Mislila sem moralna razočaranja, ne gmotnih.« Bunjes se je pogreznil v težke misli. >Ce smem vprašati, gospod, ali imate v Berlinu svoje stanovanje, ali stanujete v hotelu ?< »Ne stanujem v Berlinu, gos>pa baronica. Ali mi morete dati dober svet, kako bi dognal sedanje bivališče gospe Ditmarjeve?< Baronica je zmajala z glavo. »Ne vem, kaj bi bilo moči storiti. Gospa je izginila brez policijske odjavnice. To pomeni, da ne biva več v Nemčiji, zakaj v Nemčiji je naselitev brez policijske odjavnice popolnoma nemogoča.« Bunjes je vstal. »Ne zamerite, da sem vas motil, gospa baronica.« »Veselilo me je, gospod. A nekaj mi prihaja na misel: nemara ye ekselenca Platonov kaj več od mene.« Bunjes jo je pričakujoče pogledal. »Ekselenca Platonov je bil prijatelj gospe Ditmarjeve.« Bunjes je vztrepetal od ljubosumnosti. Šarlota je imela prijatelja, ki so mu rekali ekselenca? »Kje je ekselenca Platonov, gospa baronica?« »V moji hiši stanuje. Če hočete, lahko govorite z njim. Sicer ee ne počuti Bog ve kako dobro, a to vas najbrže ne bo motilo.« Baronica je sama pokazala Bunjesu Platonovljevo 6obo. Platonov je ležal v postelji. Oblečen je bil v ogoljeno svileno pidžamo in v roki je držal »cigareto. >Prosim odpuščanja, da vas nevabljen nadlegujem, ekselenca—« »O, nikar se ne opravičujte, gospod. Zmerom sem vesel, kadar me kdo obišče. Človeku je kar predolgčas, ko nima 6 kom govoriti.« >Ali ste bolni, ekselenca?« je sočutno vprašal Bunjes. »Nič posebnega ni. Majhen mrtvoud. Qa passe.« »Skupno prijateljico imava, ekselenca.« Platonov ga je radovedno pogledal. »Skupno prijateljico?« >Ne zamerite, moje ime je Bunjes, John Jakob Bunjes iz Hamburga.« »TiensJ Cest drole. Vi ste Bunjes?« Pazljivo mu je pogledal v obraz. Bunjes je počuoi zardel. »Madame Šarlota mi je pripovedovala o vas, gospod Bunjes.« »Torej veste, kakšno krivdo sem si nakopal, ekselenca?« »Ničesar ne vem, gospod Bunjes. Kaj ne, da ljubite madame Sarloto?« Bunjes je sramežljivo pokimal. »Kdo je ne bi ljubil, gospod Bunjes? Čudovita ženska je. Samo v stari Rusiji so bile take ženske. Ali veste, v čem je skrivnost njenega vpliva? V tem, da je samo ženska. Tako šibka je, da se njena slabost izpreminja v moč. Tako čista je, da ostane tudi v blatu neomadeževana. Nekoč sem ji vzdel ime ,Candide effluve'.« Bunjes ga je zamaknjen poslušal, čeprav ni niti slutil, kaj pomeni »Candide effluve«. Platonov je pol ure pripovedoval o Šarloti, o pogovorih, ki jih je imel z njo, o božičnem večeru in o vrsticah, ki mu jih je bila pustila v slovo. »Ali veste, ekscelenca, kje je zdaj gospa Ditmarjeva »Mislim, da je še v Parizu.« »V Parizu?« se je zavzel Bunjes. »Nedavno tega sem dobil od nje nekaj prijaznih vrstic. Na pisemskem papirju je bil napis ,Hotel des deux mondes'. Očividno tam stanuje.« Bunjes se je razveselil, obenem pa ustrašil. »Kaj dela gospa Ditmarjeva v Parizu?« »Ne izkušajmo vsega vedeti, gospod Bunjes. Če imamo v ka- kega človeka zaupanje, tedaj ni treba, da bi vedeli vse o njem. Če nimamo zaupanja, je vse, kar bi utegnili vedeti, zaman.« »Morda je gospod Ditmar v Parizu?« »Tega ne verjamem. Zakon je bil ločen.« Bunjes je poskočil kakor mladenič. »Popeljem se v Pariz, ekscelenca.« »Prisrčno mi pozdravite madame šarloto, a prosim, nikar ji ne povejte, da seru obolel. Užalostilo bi jo.« Bunjes je previdno vprašal: »Ali morem kaj storili za vas ekscelenca?« »Mon dieu, čemu bi si natovarjali tuje gorje?« »Prijatelj gospe Ditmarjeve ste, ekscelenca. Za to sem vam dolžnik.« »Vedeti je treba, da imam že nekaj let izrazito smolo, gospod Bunjes. O tem, da sovjetska republika uspeva, niti ne govorim, a tale mrtvoud je kar nesramen. Zakaj mi je morala ohrometi baš desna stran? Zakaj ne leva? Risar sem. Dotlej, da se naučim risati z levico, bo minilo precej časa.« Bunjes mu je podal roko. »Dotlej mi morate dovoliti, da skrbim za vas, ekselenca.« Platonov se je branil. »Tega ne morem sprejeti, gospod Bunjes. To je popolnoma nemogoče. Komaj pol ure me poznate, pa hočete skrbeti za človeka, ki bo živel nemara še leto dni in ki pokadi po sto cigaret na dan. To ne gre.« »Mora iti,« je prisrčno rekel Bunjes. »Zaradi šarlote.« Platonov je težko požiral. Nato je vprašal, s sramežljivim smehljajem na ustnicah, ki so bile rumene od nikotina: »Ali ni čudovita ženska, gospod Bunjes? 36 Vojvodovi želji, da bi slavila poroko v najožjem krogu, se je Šarlota hvaležno pridružila. Sancedilla ji je obljubil, da ne bo iz njegove rodbine nikogar razen stare vojvodinje, njegove matere, ki se je že napovedala, da pride. Naznanjamo da bomo od 23. marca do Velike noči odprodali okoli 2000 parov damskih mošldh in otroških prvovrstnih čevljev po 20—30°/o znižanih cenah Izrabite to ugodno priliko in posetite nas čim prej, dokler je zaloga in izbira velika. Naši izdelki so priznano prvovrstne kvalitete. „JARA" Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 20. Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vo-zički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 OnlM franko! Ceniki franko! ,,Ž I MA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste m v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki F E A N € J E S E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! I BEOGRADSKA ZADRUGA A. D. oddelek za zavarovanje išče glavnega zastopnika za dravsko banovino. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, curriculum vitae, pogojev in referenc je poslati na BEOGRADSKA ZADRUGA A. D. V BEOGRADU Karadjordjeva ulica 2622 NATEČAJ za osnutek lepaka za letošnji »Mariborski teden". Uprava »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji »Mariborski teden«, ki bo trajal od S. do 11. avgusta 1985. Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, t. j. 63X95 cm in v barvah prikladnih za tisk (največ 7 barv). Napis na lepaku naj se glasi: »Mariborski teden S. do 11. avgusta 1935«, »Velika gospodarska in kulturna revija«, z opombo spodaj: 50% popusta na železnicah od 1. do 15. Vin. 1935. črke besedila morajo biti dobro čitljive. Vsak konkurent se lahko udeleži natečaja s poljubnim številom osnutkov. Razpisane so sledeče nagrade: I. nagrada Din 1.000.— IL » » 500.— HL » » 250.— IV. » » 250.— Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 28. aprila t. 1. opoldne Upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova c. št. 35. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Razsodišče tvorijo: gg. dr. Fran jo LIPOLD, predsednik M. T. in predsednik mesta Maribora, Henrik SABOTY, industrijalec, Maribor, inž. arh. Joža JELENEC, Maribor, Josip I. LOOS, ravnatelj Putnika, inž. arh. Saša DEV, Maribor. Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last »Mariborskega tedna«; osnutek, ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nenagrajene in neod-kupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 10. in 15. majem 1935, sicer zapadejo v last »Mariborskega tedna«. Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. MARIBOR, dne 15. marca 1935. 2664 BARVANJE LAS! Sivi lasje so zares največji neprijatelj mla-deniškega izgleda vsakega posameznika. — »Exelsior Henne« barva lase v vseh nijan-gah počenši od svetle do najtemnejše črne barve. Barvanje samo je zelo lahko, ne omaf-e rok, glave, niti perila, a ni škodljivo za lase. Cena škatlici 36 Din. — Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in parfumeriji. — »CENTIF0LIA«, Zagreb, Jurišičeva ulica 8. Zahtevajte brezplačne ilustrovane cenike! Iščemo agilnega za dravsko banovino Prednost imajo oni, ki so že delali v naši stroki in ki lahko polože garancijo. Ponudbe s podatki o dosedanjem delu je poslati tvrdki FRANK I DRUGOVI tovarna cikorije, Beograd, Kralja Petra 54. Dobro vpeljano, aktivno spedlcilsMo podjetje na meji se ugodno proda. Ponudbe pod »Eksistenca« na oglasni odd. »Jutra«. 2617 Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije smo znižali cene za 50 % tako da prodajamo damske plašče že od 170.— Din naprej dam. volnene in svilene obleke od 120 Din damske perilne obleke . . . „ 60 „ otroške perilne oblekce . . . „ 25 „ F. L Goričar LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 29 2629 M /MOJA GOSPODA POSEBNO PAZITE! NIKDAR BREZ 0RIG. AMERIK. ZAŠČITNE GUME S 5 LETNIM JAMSTVOM DOBI SE V VSEH APOTEKAH, DR06ERIJAH IN PARFUMERIJAH. [ GOSPE — ako želite, da vam zobje naglo zadobijo bleščeče beli sijaj . . . začnite jih snažiti s KOLYNOSOM. Videli boste, kako hitro postanejo edinstveno beli m bleščeči. KOLYNOS vam bo polepšal zobe, kakor nI v stanu tega napraviti noben drug proizvod. Prepričali se boste, v kako kratkem času bodo postali vaši zobje za nekoliko tonov bolj beli. Poskusite KOLVNOS po- čenši z «anašnjim dnem! KOLYNOSPASTA ZA ZOBE V toplih dnef* Nanule (opanke) nosi najrajši ženski svet zapada pri vseh prilikah. PETAR M. DUMITROV, PANČEVO MEHANIČNA TOVARNA OPANK IN OBUTVE Dospela je nova SVILA za NARODNE NOSIL Naročite vzorce takoj Lenasi & Gerkman LJUBLJANA 1960 ČITAJTE ŽIVLJENJE IN SVET TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA Hiše vseh vrst PARCELE posestva i. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Realitetna pisarna JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica 4. ( nasproti opere ) Telefon tat.: 33-04. Za prospekt pošljite 10 Din v znamk. Znani Salvat to zdravi iolčne kameočk« ln bolezni iolčn tn mehorja. Zanimivo bro šuro o uspešnem zdrav Ijenja pošlje zaMon LEKARNA »PRI SV IVAN U« ZAGREB KAPTOL 17. Oglas registriran pod S. Br. 27.870 Pravočasno je treba misliti, kje se bo preživelo najlepše in poceni svoj odmor in imeti v evidenci tudi HOTEL »JADRAN" (tik ob morju) v JELŠI z mnogimi terasami, 40 sob, kopalnico, tuši, izvrstno kuhinjo, dobrim vodstvom, ki je bilo še vedno priznano v vseh ozirih. NE BO VAM ŽAL! Preskrbite si prospekte! 101 PLISE za volane v različnih gubah. SPECEELNI ENTEL pajčolanov, rut, Šalov, oblek. FIN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI AŽUK za žepne robce. A2URIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. deL — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila % najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NAŠE KVALITETNO delo, nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k Matek & Mikeš, Ljubljana samo poleg hotela štrukelj. 30 GUMBE za perilo, kostume, plašče, suknje, obleke itd. D. M. C. in C. M« S« predmete kakor prejico za vezenje v štrenah in klopkih, Moulinč, trakove, čipke, vezenino, sukanec, lastiko, svilo kronsko, Primor, Guliver, Adler, Semperbene, dam-sko perilo, kravate, ovratnike DIŠEČE MILO zobno čistilo Kalodont, Odol, Klorodont, prašek, ščetke, vazelino za roke, NOGAVICE damske, moške, otročje m rokavice v veliki izberi nudi po najnižjih cenah Osvald Dobeic, Ljubljana Pred Škofijo 15 72 Na debelo! Ogled brezobvezen. Na drobno! PERJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, Cakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Valjčni mlin In žaga v Radohovi vasi s kompletnimi strojnimi napravami, ter KMEČKO POSESTVO S HIŠO IN GOSPODARSKIM POSLOPJEM in večje število različnih zemljiških in gozdnih parcel nahajajočih se v Radohovi vasi, Subračah in Temenici, se bo prodajalo na sodni dražbi dne 18. aprila 1935 ob 9. ari zjutraj pri sreskem sodišču v Višnji gori, soba št. 3. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Sreskem sodišču v Višnji gori in v pisarni g. dr. Albina Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 5, kateri daje reflektantom tudi vsa potrebna pojasnila. 2652 Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.