fk T7 I”
%
l m ...




lirik iz Korotana
|t ot smo včeraj že poročali, K je v svoji zadnji številki «Katoliški glas* objavil zares žalostno novico, da je 56 udeležencev «važnega volilnega sestanka*, ki je trajal dve uri in pol in ki so se ga udeležili «slovenski volivci, somišljeniki Slovenske demokratske zveze iz vseh krajev dežele*, dne, 31. marca 1963 v Gorici «po poročilu vodstva SDZ, ki so ga odobravali, odločili, da pri prihodnjih državnozborskih volitvah podprejo kandidate Krščanske demokracije na Goriškem*.
Ne bomo danes ponavljali, kako od njenega obstoja pa do danes Krščanska demokracija vztrajno in nenehno z dejanji dokazuje svojo raznarodovalno politiko do Slovencev v Italiji, saj smo v našem dnevniku to storili že najmanj tisočkrat. Ponovimo naj le tisto, kar smo v komentarju gornje žalostne novice zapisali že včeraj: Da Je namreč na goriškem sestanku 56 pristašev SDZ iz vseh krajev dežele sklenilo glasova-ti za tisto Krščansko demokracijo, ki Slovencem v videmski pokrajini na tako tragično ne-krščanski in nedemokratični način krati pravico do šol v njih materinem slovenskem jeziku.
Ali je sploh še potrebno tratiti besede, da je s stališča tistih, ki resnično želijo Slovencem v Italiji njih nadaljnji obstoj in razvoj, goriški sklep Pristašev SDZ — in povrh iz vseh krajev dežele — v najbolj odločnem nasprotju z o-Shovnimi življenjskimi intere-**» slovenskega ljudstva v Ita-
HJi?
Logično je torej, da je dolžnost vseh ostalih pristašev SDZ iz vse dežele, da goriškim Slovencem v Italiji tako globoko škodljivemu sklepu, ne sledijo in da v nobenem primeru ne oddajo svojih glasov kandidatom Krščanske demokracije!
Namesto kakršnega koli nadaljnjega dokazovanja, da je lahko sleherni Slovenec do kraja prepričan v pravilnost pašega poziva, naj navedemo uvodni članek, ki je izšel v i-sti številki «Katoliškega glasa:*, v kateri je bila objavljena vest o goriškem sestanku, članek nosi naslov «Krik iz Kocana* in vsebuje ponatis izjave, ki jo je Narodni svet koroških Slovencev objavil v Predzadnji številki svojega glasila v Celovcu. Izjavo smo na tej strani našega dnevnika ponatisnili že prejšnjo nedeljo tudi mi in menimo, da je njena vsebina našim čitateljem te znana: Da so demokristjan-kki oblastneži na Koroškem odstranili v Dobrli vesi iz šote kaplana samo zato, ker je v šoli slovenske otroke učil krščanski nauk tudi v slovenščini; da ta dogodek v celov-*ki škofiji ni osamljen; da tvojemu materinemu jeziku »vesti slovenski duhovniki še nikdar niso bili tako brez vsa-
ike zaslombe in brez razumevanja cerkvene oblasti za slovenske življenjske pravice kot da-I nes; da niso bili nikdar tako popolnoma prepuščeni brezvestni gonji in napadom na-hujskanih raznarodovalnih organizacij ; da slovenski duhovniki ne smejo več ravnati po svoji vesti in v šoli z otroki moliti v tistem jeziku, v katerem z njimi doma njih starši običajno opravljajo družinske molitve; itd. itd.
Tisto, kar hočemo povedati s tem v zvezi, pa je sledeče: Tudi Narodni svet koroških Slovencev je ob priliki parlamentarnih volitev v Avstriji pozival svoje pristaše, naj volijo za avstrijsko krščansko demokracijo. Iz članka «Krik iz Korotana* pa se najbolje vidi, kak odgovor in kako plačilo so za to podporo koroški Slovenci od vladajoče avstrijske krščanske demokracije prejeli. Vprašamo se torej: Mar ta krik iz Korotana ni najbolj zgovoren opomin tudi za vse tiste, ki pozivajo Slovence v Italiji, naj glasujejo za kandidate Krščanske demokracije v Italiji, ki se v odnosu do Slovencev v Italiji prav nič ne razlikuje od odnosa avstrijske krščanske demokracije do Slovencev na Koroškem? Mar ne gre za očitno poljubljanje palice, ki ene in druge tako zelo tepe, da so bili sami podporniki krščanske demokracije v Avstriji prisiljeni objaviti tako izjavo in v njej tako pretresljivo zakričati v svet?
Hkrati pa ne moremo ob tej tragični koincidenci objave «Krika» in goriškega sklepa SDZ mimo nekaterih vprašanj, ki se postavljajo ob čitanju
—	zopet v isti številki «K. G.»
—	objavljenega proglasa Skupne slovenske liste na Tržaškem, ker to listo sestavljajo tudi voditelji SDZ in Slovenske katoliške skupnosti ter Slovenske krščansko socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev. Vprašanja pa so sledeča: Kaj porečejo voditelji vseh teh štirih skupin SSL spričo podpore, ki jo nameravajo dati voditelji SDZ in tudi SKS Krščanski demokraciji? Mar v tem primeru ne gre za podporo italijanski stranki, o kateri se govori v omenjenem proglasu SSL? Mar tu ne gre za veljavnost trditve, da se 56 pristašev SDZ «odpoveduje narodno politični samobitnosti, se prepušča prostovoljnemu potujčevanju, se podreja tujemu vodstvu*, kot je rečeno v proglasu SSL? Mar za Krščansko demokracijo oddan glas slovenskega volivca ne pomeni, da je ubil oddan za italijansko stranko* in da ta «glas ni bil oddan za slovensko stvar*, kot je rečeno v proglasu SSL celo za tiste glasove, ki bodo oddani za *slo-venske kandidate na italijanskih listah*?
Vse štiri skupine v SSL, zlasti pa SDZ in SKS, bi morale
(Nadaljevanje na 2. strani)
n premiersko predstavo Mil-lerjeve drame «Smrt trgovskega potnika* praznuje Modest Sancin uradno 40-letnico svojega življenja z gledališčem, sicer pa bo še kakš no leto več, odkar se je s srcem in dušo predal gledališki umetnosti. To je brez vsakega dvoma lep in pomemben jubilej, ne samo za slavljenca, temveč tudi za naše gledališče v Trstu, kateremu služi Sancin zvesto in predano od osvoboditve leta 1945, kateremu pa se je namenil že takrat, ko je s 16. letom prvič nastopil v rodnem Skednju v enodejanki lEno uro doktor*.
Od svojega prvega honorarnega angažmaja leta 1922 pa do danes, je Modest Sancin od. igral okrog 4300 predstav, nastopil v 379 premierah in odigral kakih 400 glavnih in važnejših vlog. Kdor vsaj malo pozna gledališko življenje ve, kaj te številke pomenijo tudi mimo golega 40-letnega obračuna. V vsaki predstavi, v vsaki premieri in v vsaki vlogi tiči kos igralčeve duševne in telesne osebnosti, delček njegovega življenja, Ki je sproti dozorevalo in klesalo igralčev umetniški izraz. Za vsemi temi številkami je radost pa tudi toliko molče zatajevanega trpljenja in bridkosti, da se človek vprašuje, kako je mogel pravzaprav Modest Sancin ob vsem prestanem naporu ohraniti svojo mladostno svežino malodane nedotaknjeno? Odgovor je lahko samo eden: zato ker je Modest Sancin i-gralec ne zaradi igralstva, kot enega izmed možnih življenjskih poklicev, temveč igralec iz ljubezni do igralstva, kot enega izmed najplemenitejših sredstev za odkrivanje lepote in resnice, za njuno povzdigovanje in vrednotenje.
če pa hočemo Modesta San-cina;, takega kot ga srečujemo danes, bolje spoznati, je prav, da v hitrih korakih preroma-mo z njim njegovo življenjsko in igralsko pot.
Rodil se je 15. junija 1902 v tržaškem predmestju v Skednju. Njegov oče je bil gostilničar in kmetovalec, sicer pa vnet pevec pri domačem zboru eVelesila*, kar je pozneje imelo za mladega Modesta precejšen pomen. Obiskoval je slovenski otroški vrtec in nato slovensko osnovno šolo v domačem kraju. Učiteljica Ivanka Godina mu je vlila prvo ljubezen do igralstva. In ne samo njemu. Ko so se nekega dne zbrali Modest, pokojni učitelj Karlo Sancin in Darko Flego v znani škedenjski Benussijevi kavarni, jim je pogovor tekel o gledališču in po-
"""""""".1,1,1............................mn...1.miiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimm..............................mn......
Sporazumno odložen na petek razgovor med Deanom Ruskom in Dobrininom o Berlinu
Rusk je sinoči odpotoval v Pariz, kjer ga bo sprejel general de Gaulle - Francija pripravlja jedrsko oporišče v Polineziji
Član Slovenskega gledališča v Trstu, Modest Sancin, v vlogi Wiilyja Lomana.v Millerjevi drami «Smrt trgovskega potnika
Štirideset let življenja za gledališče
Bolje sta dve osi kot pa nobena.
WASHINGTON, 6. — V državnem departmaju se je zvedelo, da sta se državni tajnik Dean Rusk in sovjetski poslanik Dobrinin sporazumela, da odložita na petek svoj razgovor o Berlinu, ki je bil določen za danes. To so sklenili, ker je moral Dean Rusk odpotovati nocoj v Pariz na zasedanje sveta SEATO. Zaradi številnih obveznosti pred odhodom, bi razgovor z Dobrininom lahko trajal samo pol ure.
Posebni svetovalec za sovjetske zadeve Thompson je sprejel davi v državnem tajništvu Dobrinina in mu predlagal za danes kratek razgovor z Ruskom, ali pa naj se sestanek odloži na prihodnji teden, ko se bosta lahko mirneje razgovarjala. Dobrinin je sprejel drugi predlog, in nov sestanek, na katerem bosta govorila z Ruskom o Berlinu, je bil določen za petek, „ ko se bo Rusk vrnil iz Pariza v Washington.
Včeraj se je Rusk razgovarjal s francoskim poslanikom Al-phandom. Izjavil je, da sta govorila o sestanku, ki ga bo imel v Parizu z de Gaullom. Govorila sta o SEATO, Berlinu, NATO in evropskem skupnem tržišču. V Pariz bo Dean Rusk prispel jutri in se bo udeležil konference sveta ministrov SEATO. De Gaulle ga bo sprejel v ponedeljek in sestal se bo tudi s predsednikom francoske vlade. Čeprav se Ruskov obisk pri de
Gaullu označuje za »vljudnosten obisk«, so v političnih krogih mnenja, da bosta državnika ne-' dvomno govorila še posebno o odnosih med Francijo in ZDA. Domnevajo, da bo Rusk sporočil de Gaullu kak predlog v imenu Kennedyja za ugladitev spora med ZDA in Francijo.
Zvedelo se je, da je začela Francija graditi strelišče za izstreljevanje jedrskega in raketnega orožja v francoski Polineziji. Prihodnji mesec bo prispelo v Tahiti tristo francoskih vojaških strokovnjakov. Od tu bodo odšli na otok Muriroa, kjer bodo pripravili oporišče za jedrske poskuse. Ta otok je v otočju Tuamotu; približno 1200 kilometrov jugovzhodno od mesta Papeete. Zatrjuje se, da pred letom 1965 ne bodo začeli poskusov na tem področju.
Druga skupina strokovnjakov bo prišla oktobra na otok Hao, 1200 kilometrov vzhodno od Papeete, kjer bodo zgradili veliko letališče. Tahiti bo zaledno oporišče, in tjakaj bodo prihodnji mesec začele prihajati skupine strokovnjakov ter začele graditi skladišča, laboratorije in zdravniške centre.
CHICAGO, 6. — Bivši svetovalec ameriškega državnega sveta za varnost Kissinger je kritiziral ameriški načrt za ustanovitev večstranske jedrske sile NATO. Izjavil je, da bi taka sila »ustvarila več problemov, kakor bi jih rešila«. Dodal je, da »ni moč pričakovati, da hi Evropejci osredotočili svoje nn
pore na konvencionalno orožje, medtem ko mi nadzorujemo njihovo jedrsko usodo«. Izjavil je dalje, da se mu zdi logično, da evrppske države pripravljajo svojo lastno jedrsko silo, »ker bi brez tega krenili na pot nevtralnosti zaradi svoje neprimerne vojaške moči«. Predlagal je, naj evropske države ustanovijo lastne jedrske sile okrog jedra, ki ga predstavljajo jedrske sile Velike Britanije in Francije s poznejšo udeležbo Zahodne Nemčije.
Jutri volitve v Kanadi
MONTREAL, 6. — Volilna kampanja za novo kanadsko spodnjo zbornico, ki je trajala pet tednov in potekala v precejšnji napeto-, sti, se je zaključila danes. Volitve bodo v ponedeljek. Po zadnjih predvidevanjih se zdi, da bo liberalca stranka, ki ji predseduje Lester Pearson odnesla zmago proti konservativni stranki Die-fenbakerja, ki Je sedaj na oblasti. Vendar pa je težko, da bi liberalci dobili Zadostno število glasov, da bi lahko imeli prepričljivo večino v parlamentu. Ce bo tako, bosta obe glavni stranki morali iskati podporo stranke ((socialnega kredita«, ki je skrajno desničarska stranka Ta je do sedaj podpirala konservativno vlado. Pomočnik voditelja stranke je kanadski Francoz in ima va-no vlogo v pokrajini fcjuebec
Prav tako je neznanka manjša levičarska stranka »Nova demokratična stranka, ki bi utegnila spodkopati položaje liberalcev v pokrajini Quebec.
Vpisanih volivcev je skoraj deset milijonov. Za 265 poslanskih mest se poteguje nad 1.000 kandidatov. Do sedaj je bilo v zbornici 113 konservativcev, 99 liberalcev, 30 poslancev stranke socialnega kredita, 19 poslancev nove demokratične stranke, štiri mesta pa so bila prazna.
Danes je prišlo v Montrealu do neredov med zborovanjem voditelja stranke socialnega kredita. Večje število Študentov je motilo govornika, študentje so nosili table z napisi »Glasujte za Hitlerja«. Prišlo je do spopadov, med katerimi je bilo dvanajst oseb ranjenih.
Posledice
atomske eksplozije v veliki višini
BEDFORD, 6. — Po podatkih, ki jih je zbral tajni satelit ameriškega letalstva, bo radioaktivni pas, ki je nastal po eksploziji jedrske bombe v veliki višini, ki so jo povzročile ZDA lanskega ju. lija, lahko trajal tudi deset let. To je sporočil danes ameriški znanstvenik Ludwig Katz, ki je dodal, da je te podatke zbral tajni satelit, ki so ga izstrelili en mesec po omenjeni atomski eks-I ploziji.
rodila se jim je zamisel o ustanovitvi dramatičnega odseka. Volje in podjetnosti jim ni manjkalo, saj so že nekaj mesecev kasneje naštudirali «Charleyevo teto*.
To je bil začetek, toda za dokončno napotitev Modesta na igralsko pot, je bil najbrž odločilen poseg pesnika, učitelja in igralca Karla Široka. Ta je mladim škedenjskim jan. tom predlagal, da bi bilo treba začeti z igralsko pripravo in tako so začeli s pravo, resno igralsko šolo. Bilo je to leta 1920. šolo je obiskovalo kakih 15 fantov in deklet in Mo-destu se je kmalu nudila priložnost za uveljavljenje njegovega igralskega talenta. Pri skušnji za «Legionarje* je bil slučajno navzoč njegov prijatelj Dušan Sancin, (sedaj prof. glasbe v Celju), ki je takrat že igral v ljubljanskem opernem orkestru. Modestov talent ga je očitno navdušil. Predlagal mu je, naj gre o Ljubljano h gledališču.
Mlademu, navdušenja polnemu škedenjskemu fantu, ni bilo treba tega ponavljati. Pogumno a tudi naivno obenem, se je lepega dne pojavil v pisarni ljubljanske Drame in se ponudil za igralca. Odgovor tedanjega režiserja in pisatelja Milana Puglja je bil negativen, stalež je izpopolnjen. Toda Modest ni obupal, v začetku leta 1922 je ponovno prišel v Ljubljano in se prijavil v igralsko šolo Avguste Danilove. Bil je sprejet in sredi leta je na-
(Nadaljevanje na 2. strani)
DANES
Za včeraj napovedani razgovor med ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom in sovjetskim poslanikom Dobrininom o Berlinu je bil sporazumno odložen na prihodnji petek, ker Je moral Dean Rusk odpotovati f Pariz, kjer se bo udeležil zasedanja sveta ministrov SEATO. V Parizu pa se bo Rusk sestal tudi z de Gaullom. Govori se, da ima nove Kennedyjeve predloge za ugladitev spora med obema vladama glede NATO in jedrskega oboroževanja. Prav včeraj se je v Parizu zvedelo, da bo Francija prve dni prihodnjega meseca začela graditi oporišče za preizkušanje jedrskega in raketnega orožja v Polineziji. Vsekakor se pričakuje, da bo med ministri, ki se bodo udeležili zasedanja sveta SEATO, prišlo do številnih posvetovanj o odnosih v NATO in o evropski gospodarski skupnosti. V Pariz bo prišel tudi zahodno-nemški zunanji minister Schroe-der.
V	zvezi z jedrskim oboroževanjem so značilne izjave bivšega ameriškega svetovalca v ameriškem svetu za varnost Kisstnger-ja, ki je izjavil, da bi morala dobiti tudi Zahodna Nemčija jedrsko orožje.
Kar se tiče dogodkov v Latinski Ameriki, javljajo iz Buenos Airesa, da je upor dokončno strt in da so se številni častniki predali. Aretirali so veliko število civilistov in častnikov, uporniški admiral Rojas pa je baje napravil samomor. Tudi iz Brazilije javljajo o rovarjenju proti predsedniku Goulartu. Zunanji minister Je obtožil znanega guvernerja Lacerdo, da kuje zaroto proti predsedniku in sedanjemu ustavnemu redu, ter ga je opozoril, da vlada tega ne bo več dopuščala. Lacerda stalno obtožuje Goular-ta, da dopušča »komunistično infiltracijo«. Znano je, da so prav nekaj takega očitali bivšemu panamskemu predsedniku Vdigora-su, čeprav je dosledno preganjal vse napredne elemente. Zato je razumljivo, kakšnemu pritisku je podvršcn šele Goulart, ki si prizadeva, da bi kolikor mogoče u-veljavil neodvisno politiko Brazilije.
V	Kairu sc bodo danes nadaljevali razgovori med delegacijami Z AR, Sirije in Iraka za federacijo med temi tremi deželami, potem ko so v Siriji rešili svoje notranje spore in se sporazumeli o ustanovitvi enotne fronte med vsemi strankami, ki to zvezo podpirajo.
Kar se tiče «Lunika IV», pa je agencija Tass javila, da je včeraj letel 8.500 kilometrov daleč od Lune in da je «izpolnil svojo nalogo«, ter da so znanstveniki dobili veliko količino važnih znanstvenih podatkov. V zahodnih krogih zatrjujejo v zvezi s tem, da verjetno ni šlo vse v redu in da je bila naloga, ki je bila poverjena Luniku, verjetno drugačna in važnejša, ter da je tudi sovjetski tisk pripravljal čitatelje na mnogo bolj senzacionalen uspeh. Na vsak način si bomo o tem na jasnem šele potem, ko bodo prišla poročila o znanstvenih podatkih, ki jih je satelit zbral.
Naš slabo hranjeni svet
S'
|edimega aprila, na dan u-stanovitve svetovne zdrav-stvene organizacije, bodo v vseh včlanjenih deželah .slovesno proslavili svetbvni dan zdravja, petnajsti po vrsti. Cilj te že tradicionalne mednarodne manifestacije je, vzbuditi* zanimanje svetovne javnosti za posamezne najvažnejše in najbolj pereče zdravstvene probleme sveta.
Letos bo svetovna zdravstvena organizacija praznovala ta pomembni dan s temo: boj proti lakoti.
Več ko polovico prebivalstva, ki ga širom po svetu cenijo danes na blizu 3 milijarde, je žrtev lakote ali pa je tako ali drugače nezadostno hranjeno. Ogromne so zemeljske površine, na katerih je vsakdanja prehrana ljudi pomanjkljiva in nezadostna; ko matere odstavijo otroke, ostanejo ti brez mleka in je njih umrljivost v starosti 1 do 5 let često tudi do 15-krat večja kakor v krajih, kjer se ljudje lahko hranijo zadostno.
Vse to ni pravzaprav nič novega. Najbrž svet v celem še nikoli v svoji zgodovini ni hranil svojih prebivalcev dovolj. Razlika med današnjimi in nekdanjimi časi je le v tem, da danes po zaslugi znanstvenih izsledkov, ki so v zadnjih sto letih napravili večji skok kakor prej v dveh tisočletjih, že znamo in tudi lahko pridelamo z vidika zdravstvenih standardov dovolj hrane, ki bi zadostovala tudi za več ko še enkratno število prebivalstva na svetu, če bi vse naše znanje uporabili tam, kjer je najbolj potrebno, bi lahko odpravili ali vsaj preprečili kar večino bolezni, ki izvirajo iz lakote.
To je eden izmed odgovorov na pomisleke pesimistov, ki trdijo, da število prebivalstva na svetu presega naše možnosti za njegovo prehrani-tev. Res so zadnje ugotovitve pokazale, da se bo proizvodnja hrane v letu 1962/63 povečala bolj, kakor pa se bo zvečalo število prebivalstva. Računajo, tudi, da bo ta razlika znašala vsaj 2 odst. na leto.
Zal pa to ne pomeni, da je problem svetovne prehrane rešen, kajti največji porast v proizvodnji hrane je prav v pokraiinah, kjer je hrane že tako dovolj, najmanjši pa tam, ikjer bi bil pravzaprav najbolj potreben.
• Drugo obžalovanja vredno dejstvo pa je, da se ravno v predelih, kjer so potrebe dejansko največje, ne potrudijo zadosti, da bi pridelali tudi dovolj beljakovinske hrane, katere pomanjkanje v prehrani je eden glavnih vzrokov za bolezni zaradi nedohranjenosti.
Kljub stalnemu naraščanju prebivalstva pa je prehrana v naprednih deželah boljša kakor kadar koli poprej. V Severni Ameriki, npr. kjer je samo po II. svetovni vojni prebivalstvo naraslo za okoli 35 odst., se je- proizvodnja hrane povečala za nad 60 odst., proizvodnja na delovno uro pa celo za več ko 100 odst. Posamezni primeri nam še bolj živo prikažejo razlike med raz-v-timi in nerazvitimi deželami. Na Japonskem je npr. pridelek na h.3 orne zemlje 3 do 4-krat večji kakor v Indiji, Evropa proizvede na glavo živine 4-krat več mesa in mleka kakor, recimo, Latinska Amerika ali Bližnji vzhod, 7-krat več kakor Afrika in 10-krat več kakor Azija. Pridelek hrane je v nekaterih deželah' lahko tolikšen, da pride celo do krajevnih presežkov, ki pa ne gredo na svetovni trg iz čisto preprostega razloga: dežele, ki bi to hrano potrebovale, nimajo denarja, da bi jo kupile.
Vsaj za nekakšno odpomoč in delno zdravilo so Združeni narodi in pa Organizacija za prehrano in poljedelstvo sku-pa; izdelali svetovni program za prehrano, ki naj bi omogočil, da se presežki uporabijo na urejen način in se tako pospeši ekonomski in socialni razvoj v teh deželah. Z izvajanjem tega programa so že začeli.
Toda čeprav so ti presežki le majhen del celotne svetovne proizvodnje, Je presežna zaloga žita, ki znaša okrog 130 milijonov ton samo v Severni Ameriki, vendarle tudi precejšnja zaloga. Prebivalstvu vsega sveta bi namreč zadovoljila potrebe po kalorijah za cela 2 meseca
Lahko bi pa s to zalogo prebivalcem Daljnega vzhoda še nekaj dlje kot 3 leta dopolnjevali pomanjkanje kalorij, ki znaša na dan okoli 200 kalorij na osebo.
Pa denimo, da bi te neenakosti v proizvodnji prehrane lahko tako ali drugače že kako izravnali, nam še naprej o-stane nerešeno vprašanje glede kakovosti pridelane hrane. Tudi v tem so namreč po naprednih deželah na boljšem. V zahodni Evropi npr. je največji razvoj opaziti v zadnjih letih v povečani porabi mesa in drugih beljakovinsko visokovred-nlh hraniv. Hkrati pa je v Zahodni Evropi postopoma padala potrošnja žit in krompirja, ker Je pač bilo na razpolago dovolj druge hrane. Sploh velja za ta predel kot celoto,
da je dnevna prehrana, tako vsaj cenijo, količiniko že nad potrebami, ... ..
Skoraj isto lahko rečemo za Severno Ameriko. Poraba žit se je zmanjšala, poraba mesa, mleka ln mlečnih izdelkov pa povečala. Potrošnja mesa je dokaj presegla predvojno povprečje in je danes dnevna količina • beljakovin, kolikor jih porabijo Amerikanci, med največjimi na svetu-
To so relativno srečni predeli sveta. Eden izmed predelov, kjer vladajo resni prehranski problemi, pa je Daljni vzhod. Hrana je tamkaj pretežno nezadostna, posebno kar se tiče mesa, jajc in mleka, ki imajo največ hranilne vrednosti. V tem predelu je poraba teh produktov v celem trikrat manjša kako v ZDA in Oceaniji. Ker te dobrine prav gotovo niso enakomerno porazdeljene med vse prebivalstvo, lahko rečemo, da ogroriv na večina prebivalcev ne doseže niti tega povprečja. Da bi se raven prehrane povzpela vsaj do tiste točke, ko bo vsaj komaj primerna prehrana do-stopna stalno naraščajočemu prebivalstvu Daljnega vzhoda, bomo pač morali rešiti še neizmerno velike naloge.
Le malo točnih podatkov pa je mogoče dobiti o potrošnji hrane po večjem delu Afrike, toda prav lahko si mislimo, da položaj ne bo dosti drugačen kot je na Daljnem vzho. du. Saj vemo med drugim, da je npr. pomanjkanje beljakovinske hrane vsesplošno razširjeno.
Milijoni in milijoni mož, žena ln otrok ne morejo dobiti zadosti dobre hrane, da bi se lahko prehranjevali pravilno in ustrezno. Vse to človeško trpljenje in gospodar ska beda je pač eno najvažnejših dejstev in življenjsko vprašanje današnjega sveta
Ukrepov, ki bi z njimi reši Ii vprašanje prehrane prebivalstva, ne more izvesti ena sama država niti ne skupina več držav. Po svoji naravi namreč je vprašanje prehrane hkrati narodni in mednarodni problem. Zato mora biti tudi akcija za rešitev tega vprašanja hkrati narodna in mednarodna. Lakota in nedohra-njenost se ne ozirata na nobene meje, najdemo ju lahko v katerikoli deželi sveta.
Organizacija za prehrano in poljedelstvo pri Združenih narodih je organizirala svetovno akcijo eDovolj kruha za vse*, ki Jo je julija leta 1960 uradno začel njen generalni ravnatelj dr. B. R. Sen. Akcija, ki bo trajala 5 let, je v glavnem rezultat skupnega prizadevanja vseh vlad, Združenih narodov in njihovih posebnih odborov in komisij, nevladnih organizacij, družbenih in strokovnih združenj, industrijskih ln trgovskih koncernov ter zasebnikov vsega sveta. Glavni predmet akcije je ustvariti med ljudmi primemo atmosfero in z informacijami pripraviti javno mnenje, da bo omogočalo vzdržno, trajno in vsesplošno delo proti pomanjkljivi prehrani in proti nedohranjenosti širom po svetu. Za to seveda ne bo potrebna le večja finančna in tehnična pomoč razvitih držav, temveč tudi ustrezno večje in močnejše prizadevanje prizadetih dežel samih. To je pot, po kateri moramo prav vsi.
«Lunik IV» je včeraj izpolnil svoje znanstveno poslanstvo
;
Letel je 8.500 kilometrov daleč od Lune in zbral veliko količino vaznih podatkov - Postal bo umeten planet Sonca - Lovellove izjave
MOSKVA, 6. — Agencija Tass je javila, da je »Lunik IV» letel davi v oddaljenosti 8500 kilometrov od Lune in da Je znanstveno poslanstvo, ki mu je bilo poverjeno, sedaj zaključeno. Agencija dodaja, da bo Lunik postal umeten satelit Zemlje in bo v letu 1963 krožil okoli nje na podolgovatem tiru. Agencija dodaja, da bo peri-prvotnega tira Lunika zna-90.000 kilometrov od Zemlje, apogej pa 700.000 kilometrov. Vendar pa bo zaradi privlačnosti Sonca in Lune utrpel s časom ta tir znatne motnje.
Tedaj bo Lunik ubežal težnosti Zemlje ter bo postal umetna zvezda sončnega sistema.
Agencija pravi dajje, da so se
poskusi in merjenja, ki jih je izvršil «Lunik», končali, medtem ko se bodo stiki po radiu z «Lu-n'':rm» nadaljevali še več dni.
b.a!i so znatno količino znan-si /enega materiala velike važnosti za rešitev Številnih, tehničnih vprašanj, ki so povezana z osvojitvijo Lune. Zbrane podatke sedaj proučujejo v raznih znanstvenih
središčih Sovjetske ‘ zveze.
Tassovo sporočilo pravi, da je • Lunik IV« letel mimo Lune danes zjutraj ob 4,24 po moskovskem času, in dodaja, da je današnje sporočilo zadnje glede •Lunika IV». Agencija Tass je tudi javila, da je znanstvenikom observatorija na Krimu uspelo fotografirati .Lunik IV» v razdalji 140 tisoč kilometrov.
Ravnatelj velikega angleškega observatorija v Jodrell Banka Bernard Lovell je izjavil, da je prepričan, da nekaj ni delovalo, kakor bi moralo med posku-
................................................nul..■iinniHlnliiHillliHiiiitiiiiiiii.iiiHtiniiniiiiiiiiHHHiiiH.iliiiiiiliiiii
POROČILO A. RANK0VICA NA SEJI SZPIJ
Rotacija bo omogočila širšemu krogu sodelovanje v družbenih organizacijah
Skrbelo se bo, da se omogoči uveljavljenje kadrov med pripadniki vseh narodov Jugoslavije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Danes je bila v Beogradu seja izvršnega odbora zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, na kateri so proučili naloge Socialistične zveze v zvezi s ori-pravo volitev. Referat je podal generalni tajnik Socialistične zveze Aleksander Rankovič. Na seji so prav tako proučili tudi vprašanja v zvezi s proslavo dvajsete obletnice AVNOJ in bodoče proslave prvega maja.
Aleksander Rankovič je v svojem referatu obširno govoril o
aktivnosti organizacije in dal pregled družbeno-gospodarskega razvoja Jugoslavije v zadnjih petih letih. V tej dobi se je industrijska proizvodnja povečala za 67 odstotkov, narodni dohodek za 50 odstotkov, izvoz za 75 odstotkov. Število zaposlenih se je povečalo za okrog 180.000, Jugoslavija ima danes 800.000 dijakov in učencev več kot pred petimi leti. Osebna potrošnja prebivalstva se je povečala za tretjino. V isti dobi "je bilo sezidanih okrog 400.000 stanovanj. Tempo zidanja stanovanj bo v bodoče hitrejši, tako da se bo
•ftMatiMiiitummtfimiiiuiiiiiiiiiiuuiMiiiiiimHiiiiiriiimnmniiimiiiiHimmiHtiimiiiiiiHiiiiiitiiiHtiiMii
Danes so v Kairu začne tretja faza razgovorov za arabsko federacijo
KAIRO, 6. — Danes ae je vrnila v Kairo sirska delegacija osemnajstih članov, da nadaljuje razgovore o federaciji med Sirijo, Irakom in ZAR. Prišla je tudi iraška delegacija. Nocoj so že navezali prve stike, jutri zjutraj p« se bodo začela uradna pogajanja.
V prvi fazi razgovorov od 14. do 16. marca so sporazumno ugotovili, da so v Iraku, ZAR in Siriji dani pogoji za ustanovitev trojne unije. Prav tako so ugotovili, da je treba prej odstraniti ostanke preteklosti, in tako so bi. li od 19. do 21. marca v Kairu drugi razgovori, na katerih so poudarili potrebo, da se »strnejo vse revolucionarne ln unionistične sile, ki naj bi skupaj nosile odgo-vornost za utrditev unionistične revolucije*.
Zdi se, da so v Siriji že ustvarili enotno fronto, ki se zdi ZAR osnovni pogoj za uspeh morebitne združitve. V Iraku pa se je zaostril spopad med stranko Baas na eni in raznimi skupinami nacionalistov na drugi strani. Kazno je torej, da se bodo v Kairu ponovno razgovarjaii predvsem o tem, kako ustvariti trden in močan temelj, na katerem bi slonela federacija.
Predvideno je, naj bi vsaka delegacija predložila svoj konkreten
načrt o federaciji. Sodijo, da ima vsaka izmed treh držav že pripravljen ustrezni predlog. Kairski tisk piše, da sirski predlog določa ustanovitev ene države z enim predsednikom. Predsedniški svet bi imel po tri člane iz vsake države. Razen centralne vlade, bi izvolili dvodomni parlament. V domu narodov bi bile enako zastopane vse tri republike. Vsaka federalna enota bi prav tako imela vlado in parlament.
Sodijo, da je iraški predlog podoben sirskemu.
Kar zadeva nadaljnje nacionalizacije, je pripomnil, da se v Italiji ne more uresničiti »kakršnakoli* nacionalizacija, ampak samo tiste, ki jih določa
.................................................................................urnim..........................................mm....
Številne aretacije v Argentini
BUENOS AIRES, 6. — V skladu s sporazumom o kapitulaciji argentinske mornarice se je davi predalo okoli trideset uporniških častnikov, ki so jih internirali. Do sedaj ni znano, kam sta zbežala voditelja general Menendez in admiral Royas. Govori se, da je napravil Royas samomor. Prav tako ni znano, kje je general Toran-zo Montero. V Buenos Airesu se nadaljuje aretacija številnih civilistov tn vojakov, ki so sodelovali pri uporu. Sodila jih bodo posebna sodišča.
letno sezidalo okrog 100.000 stanovanj.
Ko Je govoril o zunanji politiki, Je Rankovič poudaril, da je »o-snovna nit jugoslovanske politike borba za mir in za miroljubno sodelovanje med narodi Jugos.a-vija uživa danes velik ugled na svetu, predvsem kot borka za mir, za sodelovanje med narodi, za narodno osvoboditev in socializem. Naši odnosi s socialističnimi državami, je poudaril Rankovič, so v skladu s stremljenji naših naro-dov in narodov vseh držav v borbi za mir in socializem*.
Rankovič Je velik del svojega govora posvetil vprašanju novega ustavnega načela o omejitvi ponovne izvolitve in načela rotacije, ki bosta omogočili širšemu krogu ljudi, da sodelujejo v predstavniških in v družbenih organizacijah. Posebna komisija Socialistične zveze in centralnega k v miteja Zveze komunistov je že pripravila načrt o razporeditvi kadrov v vladi in v zveznih organih uprave, ki se bo kmalu začel izvajati. V kratkem bodo imenovani novi tajniki v zveznem izvršnem svetu. Pričakuje se, da bo v kratkem prišlo tudi do izvolitev in sprememb v drugih vo. dilnih organih uprave, v družbenopolitičnih organizacijah, bankah in drugod, pri tem se bodo upoštevali narodnostni momenti, da bi se dala možnost uveljavljanja kadrov pripadnikov vseh narodov Jugoslavije.
B. B.
som z »Lunikom«. Po njegovem mnenju ni bil prvotni namen sovjetskih znanstvenikov, naj bi Lunik letel mimo Lune. Pripomnil pa je, da so sovjetski znanstveniki nedvomno zbrali važne oo-datke s tem poskusom,
Lovell je tudi izjavil, da se zdi, da je bilo »preveč napak« pri direktivah, ki so jih dali avtomav ski postaji, da bi jih bili potem lahko popravili, m da ne izključuje slabega delovanja aparatov v satelitu. Pripomnil je: »Osebno sem mnenja, da je šlo za resen poskus pristanka na Luni in za položitev znanstvenih aparatov na njej. Sedaj bomo priča vrsti sovjetskih poskusov, da dosežejo tj smoter. Ce jim ne bo uspelo izvesti «lahkega» pristanka na Luni v prihodnjih mesecih, bo njihov program o pošiljatvi človeka na Luno hudo kompromitiran«.
Iz Kalifornije javljajo, da je a-meriško letalstvo izstrelilo sinoči raziskovalni satelit. Ker niso javili nobenih podatkov, ni znano, ali je satelit stopil na tir okoli Zemlje.
Ben Bela o odnosih s Francijo
ORAN, 6. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela je govoril danes v Oranu in je med drugim izjavil: «Z zadovoljstvom sem u-gotovil stališče, ki ga je včeraj zavzela francoska vlada. To stališče je pozitivno, predvsem zaradi tega, ker Pariz razume, da Alžirija želi svojo izkušnjo. Želel bi, da ne bi bilo nobene dvoumnosti, nobenega napačnega tolmačenja o naših namenih. Ko napadamo Borgeaude, ni zaradi tega, ker bi hoteli razlastiti vse Evropejce v Alžiriji. Borgeaud ni nič, niti Alžirec niti Evropejec. Pripada, prav tako kot Bengana (bogat alžirski veleposestnik), samo denarju, ne pa Alžiriji aii Franciji«.
Izkušnja, ki smo jo začeli, ne temelji na negativnih čustvih ali pa na želji po maščevanju. Ne bomo nastopali po nagibih tega ali onega čustva, toda prišel je trenutek za nas, da izvedemo v dejanja naše socialistične smotre. Prišel je tudi trenutek za nas, da zaustavimo pot ljudem, kakor so Borgeaud in Bengana. Socialistična Alžirija ne potrebuje več njihovih zločinskih dejanj. Toda vse to bomo storili mirno in preudarno kot narod, ki je vreden tega imena.*
Štirideset let življenja za gledališče
(Nadaljevanje s 1. strani)
stopil na produkciji v drami Se. ma Benellija «Ljubezen treh kraljev*. Uspeh ni izostal. Ta nastop mu je odprl vrata v Dramo, sprva kot plačanemu volonterju, nato pa že od na-slednje sezone 1923—24 kot redno angažiranemu članu.
Pri ljubljanski Drami je Mo-dest Sancin ostal do sezone 1937—38, ko ga je nemiren in izpopolnitve željan duh popeljal na Studijsko potovanje v tujino. Tej odločitvi je botrovalo tudi njegovo skrivno nagnjenje do petja oz. želja, da bi poleg igralca postal tudi pevec. Pot ga je tako zanesla v Avstrijo, Švico in Nemčijo. Mudil se je na Dunaju, v Gradcu, v Curihu, V Muenchenu, Augsburgu, Frankfurtu in Schivei-demuechlu. Po povratku v Ljubljano se je njegova želja vsaj delno uresničila, saj je iz Drame presedlal k Operi in poslej od leta 1940 nastopal z nekaj izjemami skoraj izkijuč-no v operetah.
Kot operetni igralec in pevec je dočakal osvoboditev in z njo se mu je uresničila tudi morda doslej največja želja — vrniti se v rodno mesto in tu, v rodnem Trstu, posta-viti svoje, tedaj že bogato gledališko znanje in izluščen gledališki značaj, v službo tržaškega Slovenskega gledališča, ki je v njegovi mladostni in rodoljubni podzavesti še vedno živelo, bolj kot v bogati tradiciji, v zlohotnih in pošastnih silhuetah uničujočih plamenov gorečega Narodnega doma.
Odtlej, od nepozabne uprizoritve Delakove dramatizacije Cankarjevega «Hlapca Jerneju» z naslovom «Jernejeva pravica* v nabito polnem kinu «Fe-niče*, je Modest neprekinjeno z nami že 18 gledaliških sezon. Brez njega si, ne v začetku in ne danes, Slovenskega gledališča v Trstu niti ne moremo zamisliti. Z gledaliških desk, resničnih, a še večkrat improviziranih, skromnih in naj-skromnejših, je spregovoril s svojo umetniško besedo domala vsakemu našemu primorskemu človeku v mestih in v naj bolj oddaljenih vaseh; a kar je v naših pogojih še važne je, s svojo umetniško besedo iz ust stoterih ustvarjenih likov je razsipal med naše ljudi ljubezen do slovenske govorice, vnemal ljudi v narodnem ponosu, vžigal ogenj vere v njihovih srcih, obenem pa na naši narodni meji krepko prispeval k vrednotenju kulture našega naroda tudi v očeh sosedov.
Vprašati igralca, ki je tako rekoč vse svoje življenje preživel na gledališkem odru in v
iin«niiiifitiiiiiiiiiiiiiiiimftiiiitiiiiiiiiH»iiiiiiMiitiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiiMiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiifiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill,iiiil|
Lombardi o stališču socialistov do perečih vprašanj sedanjosti
Nenni o bistvenem nasprotju med PSI in KPI
RIM, 8. -— V intervjuju za ilustrirani tednik »Settimana IN. COM» «o vprašanjih, ki skrbijo del italijanske buržoazije pred volitvami* (kakor je rečeno v predgovoru), je Lombardi pojasnil stališče PSI do nekaterih glavnih vprašanj sedanjega političnega trenutka.
Teleprinter
Edino vidno pozitivno dejstvo na ženevskem, zasedanju odbora osem-najslnrice je sporočilo sovjetskega delegata, da sovjetska vlada spre jema ameriški predlog, naj bi navezali neposreden, stik po telefonu ali teleprinterju med Moskvo in Washingtonom. Ameriški državni departma je z veseljem sprejel na znanje to sporočilo in je javil, da se b odo verjetno v kratkem za čeli tehnični razgovori med ZDA in SZ, in sicer verjetno v Ženevi.
V Washingtonu so v poučenih krogih sporočili, da dajejo prednost teleprinterju, ker je s tem odstranjena možnost nejasnosti in motenj, ter je odpravljena potreba neposrednega prevajanja telefonskih pogovorov. Center pa ne bo v Beli hiši, temveč verjetno v državnem departmaju ali v Pentagonu. Od tod bo neposredna povezava po teleprinterju z Belo hišo.
Ca temu dodamo, da sta Dean Rusk in Dobrinin obnovila razgovore o Berlinu in so ti razgovori potekali v precej vedrem ozračju, ter da se je ameriška vlada odločila vsaj za sedaj preprečevati napade kubanskih kontrarevolucio• narjev na Kubo z ameriškega ozemlja, je treba to vsaj delno razjasnitev vsekakor pozdraviti v upanju, da se bo stopnjevala.
Uspeh
francoskih
rudarjev
V Franciji se je po 35 dneh stavke končal spor med rudarji in vlado. Sklenjen je bil kompromis, ki je delno ugodil zahtevam rudarjev. Sindikalni voditelji so izrekli zadovoljstvo s sporazumom. Po splošnem mnenju gre za važno gospodarsko in tudi politično zmago francoskega delavstva. De Gaullova taktika to pot ni imela
ttspr*'*-■-	-- J- ------- -
di njegov odlok o mobilizaciji rudarjev, ki si ga ni upal izvajati | spričo velike solidarnosti francoskega prebivalstva s stavkajočimi. S tem se je zrušil tudi mit o de Gaullovi vsemogočnosti.
S to važno zmago se je okrepila tudi avtoriteta sindikatov, ki so pri tej stavki in pri drugih nastopili enotno, kakor že dolgo ne. To akcijsko enotnost sindikatov bo moral de Gaulle vsekakor upoštevati pri svoji nadaljnji gospodarski in socialni politiki.
Nov upor v Argentini
V Argentini je nastal prejšnji teden nov vojaški upor, kakršni so značilni za vso Latinsko Ameriko. Vodila sta ga generala Benjamin Mendenez in Federico To-ranzo Montero. Pridružil se je tudi del mornarice. Glavni cilj upornikov je bil odložiti parlamentarne volitve, ki jih je predsednik Guido napovedal za junij, da bi sedanja enoletna vlada izročila oblast izvoljenim predstavnikom. Guido je med drugim zahteval, naj tudi peronisti etopijo v koalicijo z drugimi strankami in s tem dobijo priložnost, da sodelujejo pri volitvah. Nekateri vojaški voditelji pa se s tem niso strinjali. Protiperonistlčne stle so pozvale svoje pristaše, naj strnejo vrste. V razglasu upornikov je bilo rečeno, da bo »revolucija« prekrižala načrte predsednika Gnida o sodelovanju peronistov na volitvah.
Večina vojske pa je ostala zvesta vladi, zaradi česar so bili u-pornikt prisiljeni na predajo. Po dolgih pogajanjih, ki jih je v Buenos Airesu vodil mornariški poveljnik kontraadmiral Vasguez, so podpisali sporazum o predaji. Več
Laos.
V torek so v glavnem mestu Laosa Vientianu ubili zunanjega ministra Folseno. Atentatorja so prijeli; pripadal je osebni straži ubitega ministra. Folsena je pripadal nevtralistični struji v sedanji koalicijski vladi. Vneto se je zavzemal za mirno ureditev sporov v Laosu in za nevtralnost dežele. Leta 1961 je vodil laoško nev-tralistično delegacijo na ženevski konferenci o Laosu. Junija lani je postal zunanji minister v vladi, ki jo je sestavil Suvana Fuma na podlagi sporazuma med tremi strujami v Laosu. Podpredsednik v tej vladi in voditelj stranke Patet Lao Sufanuvong je obtožil tuje agente, da so zasnovali umor Fol-sene z namenom, da bi sabotirali ženevske sporazume, ker jim je napoti laoška nevtralnost. Pozval je po radiu laoško prebivalstvo, naj se združi »v boju proti imperialistom in njihovim hlapcem» za ohranitev nevtralnosti in enotnosti Laosa. V dolini Jares je prišlo do oboroženega spopada med enotami gibanja Patet L ao in manišimi odredi generala Kong Lija. Suvana Fuma in Sufanuvonq sta sklenila oditi na to področje, da po-zoveta na enotnost proti zunanjim sovražnikom.
Italija
Med najvažnejšimi dogodki v italijanskem življenju je bila prejšnji teden vsedržavna stavka zdravnikov, ki je trajala v četrtek ves dan. Zdravniki zahtevajo zvišanje pristojbin zavarovalnih ustanov. Razen tega protestirajo proti hudemu davčnemu vijaku. V petek pa so zdravniki začeli akcijo nesodelovanja v bolniških blagajnah, kar se tiče upravnih in birokratskih zadev. Tega dne
uporniških častnikov so aretirali so začeli pisati recepte na svoj* •*» z>«, «.».«,	m —-inf	-•»•"line 7so skle-
nili Še bolj vestno pregledovati bolnike. Zavarovalnemu zavodu pa ne sporočajo raznih običajnih podatkov. Zdravniki poudarjajo, da jim je treba omogočiti, da zdravijo bolnike z vsem svojim znanjem in vestno brez slehernih o-mejitev za predpisovanje zdravil, ter da za to dobijo tudi pošteno plačilo.
Tudi drugi teden predvolilne kampanje ni prinesel bistvenih novosti. Politični tajnik KD in predsednik vlade sta se vrgla z vso vnemo v to kampanjo in pridno hodita od mesta do mesta in vsak po svoje prepričujeta poslušalce, naj podprejo stranke levega centra, predvsem pa seveda KD, da bi mogli nadaljevati politiko gospodarskega in socialnega napredka dežele.
Moro skuša prepričati poslušalce, da je le močna KD jamstvo za nadaljnji napredek dežele, kakor da je bila jamstvo za dosedanje uspehe.
Predsednik vlade Fanfani je že obšel južno Itdlijo in dobršen del srednje Italije, v petek pa je odprl v Milanu razstavo «Italija, drugo razdobje — načrtovanje: podatki in perspektive«, kjer je govoril o nujnosti politike gospodarskega načrtovanja, ki da ni posledica političnih formul ali parlamentarni h kombinacij, ampak posledica gospodarskega in socialnega razvoja dežele
Zelo aktivni so liberalci: njihova polemika proti vladi levega centra se stopnjuje iz dneva v dan.
Socialisti poudarjajo potrebo po okrepitvi svoje stranke, da bi se politika levega centra mogla nadaljevati z večjo doslednostjo in z jamstvom, da se bodo prevzete programske obveze dejansko tudi izpolnjevale, ne pa da se bo zgodilo, da se bo KD nenadno premislila, kakor se je to zgodilo januarja letos, ko je KD odrekla svojo privolitev v uveljavljenje deželne ureditve, ki je spadalo v okvir vladnega programa.
Komunisti so tudi zelo aktivni in pozivajo v borbo proti KD za dosego dejanskega preobrata v levo.
ustava; o novih nacionalizacijah se bo moglo govoriti šele tedaj, ko bo njihovo potrebo pokazal razvoj politike gospodarskega načrtovanja, vse pa da bo odvisno od zadržanja za-sebnih proizvajalcev in javnih podjetij; »socialisti niso za nacionalizacije za vsako ceno, ampak gledajo na to vprašanje s stališča koristi skupnosti*.
Glede spolovinarstva je Lombardi dejal, da je tudi vsedržavna konferenca o kmetijstvu ugotovila — in to še pred vlado levega centra — da je ta oblika zastarela in da jo je treba odpraviti; da je to predlagala tudi evropska gospodarska skupnost, vendar pa da je treba pri tem ravnati »z razsodnostjo in postopno«, upoštevajoč upravičene koristi. Upravičeni na obstoj sta le veliko kapitalistično podjetje v kmetijstvu in družinska kmetija, povezana v zadrugi; socialisti so naklonjeni tej zadnji obliki.
Na vprašanje, kaj meni o drobnih varčevalcih, ki nasedajo manevrom desnice, je Lombardi dejal, da bi jih dosedanje izkušnje morale izučiti, da jih ne ogroža politika levega centra, ampak manevri desnice, in jih je pozval, naj bodo le varčevalci, ne pa špekulanti, »ker se je vlada levega centra obvezala braniti prve, namreč varčevalce, nikakor pa se ni obvezala popravljati neumnosti in napak šnekulantov«. Kar zadeva bančno tajnost, je Lombardi dejal. da so to tajnost odpravili v vseh kapitalističnih deželah, razen v Švici iz dobro znan’h razlogov: socialisti niso vztrajali na njeni ukinitvi, ker so se hoteli izogiti nevarnosti »dobro organizirane kampanie, ki bi alarmirala varčevalce, hkrati pa povzročila nerazsodno nezaupanje v bančni aparat: ko se bo javno mnenje prepričalo, da je bančna tajnost le v korist davčne utaje, bo moč ponovno načeti to vprašanje«. »Ker smo še daleč od tega, program PST ne vključuje te zahteve.« Kar zadeva vprašanje novih davkov, je Lombardi dejal, da tu ne gre za nove davke, ampak za to, da se doseže plačevanje že obstoječih: zlasti od strani tistih davkoplačevalcev, ki utajijo višino svojih dohodkov, da bi mogli razbremeniti vse drobne davkoplačevalce. Na tem so zlasti zainteresirani srednji sloji, ki jih »sedanji absurdni davčni sistem najbolj bremeni. Ti sloji bi morali gledati z zaupanjem v politiko levega
centra prav iz tega zelo važnega razlega«.
Na vprašanje o stališču PSI nasproti KPI, je Lombardi dejal, da je PSI povsem avtonomna stranka, hkrati pa da je prav tako jasno, da se ta »avtonomija ne more zamenjati s protikomunizmom. ki ga narekujejo razredni razlogi, in ki odklanja in se bori proti KPI ne morda v imenu koncepcije svobode in odnosov med svobodo in socializmom, ampak v imenu obrambe privilegijev in zaradi nasprotovanja zahtevam delavskih slojev po blaginji in oblasti«. Lombardi je dodal, da je kongres PSI v Milanu rial »skrajno jasno izjavo«, kar zadeva prevzem oblasti v sedanjih pogojih italijanske družbe: »Ne gre za to, da se po stari formuli — razbije buržoazna država in na njenih razvalinah zgradi nov red, ampak da se po demokratični poti, znotraj države, spremene njene strukture in s tem strukture družbe.«
Jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti!« objavlja uvodnik Nennija, v katerem se zadržuje na težkočah, na katere zadevata, vsak v svoji državi, Ken-nedy in Hruščov. Ko zaključuje. Nenni poudarja: »Nasprotje med PSI in komunisti nima svojega izvora v stališču do strank na naši desnici, začenši pri KD (glede tega bi bili komunisti pripravljeni na neomejene koncesije), ampak ima svoj izvor v nasprotju glede perspektive in strategije o razvoju socializma.«
Delegacija obrtnikov pri maršalu Tilu
BEOGRAD, 6. — Danes dopoldne je predsednik republike maršal Tito sprejel delegacijo obrtnikov pod vodstvom predsednika sveta za obrtništvo in komunalno gospodarstvo zvezne jugoslovanske zbornice Tone Fajfar, ki mu je sporočilo pozdrave obrtnikov Zastopniki obrtnikov iz Beograda, Ljubljane, Skopja in Bara so obvestili predsednika Tita o sedanjem stanju v obrtništvu in o njegovih najvažnejših problemih in izrazili prepričanje, da bodo novi zakonski predpisi odprli ve-like možnosti za razvoj obrtniške proizvodnje v Jugoslaviji.
BEOGRAD. 6. — Iz Beograda je danes odpotoval v Italijo Mirko Orlič, član predsedstva centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije ,ki se bo kot zastopnik Zveze študentov Jugoslavije udeležil desetega kongresa Nacionalne unije študentov Italije, ki bo od 8- do 10. aprila v Riminiju.
svoji zvesti hoji za vozom boginje Talije ustvaril okroglo 400 vlog, katera mu je ostala najbolj pri srcu, je nekako tetko, kot vprašati družinskega očeta, kateri otrok mu je najljubši. Vse so mu mile in drage, saj so vse kos njega samega. A če mu je katera vendarle bolj v spominu kot druga, potem je to zaradi takih ali drugačnih okoliščin, v katerih je bila porojena. Ko sva jih takole v nevezanem pogovoru iskala po njegovem spominu j* omenil eno svojih prvih vlog Frieda v Wiedejevi komediji «2x2=5», nastope v angleški komediji »Dež in vihar* tn v Bumburgjevi «Galsworthy», v Pagnolovi igri «Marius*, v kateri je igral glavno vlogo režiser njegove jubilejne predstave Slavko Jan, pa vlogo Lir cheesse v Shaivovi komediji «Kako zabogatiš* in nastop v Rautlingovi življenjski komediji «Rivala* v kateri je igral skupno s pokojnim Levarjem. Iz predvojnih let se s posebno simpatijo spominja tudi vloge Lembacha v Krleževi eAgoniji* in vloge Matička v Linhartovi «Matiček se ženi* s katero j* imel morda takrat največji u-speh.
Iz Sancinovega operetnega repertoarja naj navedem le najpomembnejše stvaritve: vlogo Eisensteina v «Netopirju*, plačilnega natakarja Leopolda v «Pri belem konjičku*, pisarja Rajdla v «Gorenjskem slavčku*,, razne vloge v «Boccaeciu* pa vlogo Bobila v Rimski-Korzako-va operi tSneguročka*.
Galerija njegovih kreacij v povojnem času do danes pri Slovenskem gledališču je tako obsežna, da bi zahtevala razpravo zase. Mnoge so v živem spominu obiskovalcev našega gledališča, čeprav so bile morda podane že pred leti. Kdo se ne spominja njegovega Prohorja
v	Gorkega «Vasji Zeleznovi*, pa starega Cabota v 0’Ncillo-
vi	drami «Strast pod bresti*, mornariškega častnika v Gogoljevi «Zenitvi*, Grozda v Cankarjevi satirični komediji «Za narodov blagor*, pa nesmrtnega Lipeta v Goldoni-Ruplovih «Primorskih zdrahah* in še vseh ostalih?
Pa tudi mlada slovenska kinematografija ni mogla mimo našega današnjega jubilanta. Modest Sancin je nastopil v filmih »Se bo kdaj pomlad*, ePod Kajžarjem* in v zelo znanem mladinskem filmu tKekec*.
Res bogata, silno bogata tn pestra je galerija Sancinovih stv&irltev, ki pričajo tudi o u-metniški -univerzalnosti njegovega gledališkega izražanja in poustvarjanja. Njegove osebe so lahko komične, burleskne, cinične in satirične, karakter-no-komične, resnobne, dramatične ali tragične, pa so vedno drugačne, vedno je v njih drugi Modest Sancin, a tudi vedno enake, vedno na enakt visoki umetniški ravni. Vedno in do najfinejših nians je znal izluščiti iz njih jedro in dosledno se je znal z njimi približati svojemu pojmovanju gledališča: da mora namreč to prvenstveno človeka očiščevati, ga dvigati in plemenititi. Zato tudi ni naključje, da si je za svojo jubilejno predstavo izbral prav dramo «Smrt trgovskega potnika*, saj je njen avtor Arthur Miller ravno z njo o-svetlil pomen letošnjega praznovanja svetovnega gledališkega dne in univerzalnega poslanstva gledališča kot sredstva za zbliževanje in razumevanje med narodi.
Ko gleda danes naš slavljenec z upravičenim ponosom na prehojeno pot gledališkega t-gralca, ki je v zvrhani meri izpolnil svojo dolžnost do poklica in občinstva, ne išče zofo nobenega priznan-a, pač pa goji eno samo veliko srčno željo: da bi naši ljudje v čim večjem številu obiskovali predstave našega tržaškega Slovenskega gledališča, da bi to še dolgo uspevalo v vedno boljših pogojih in člmprej v lastnem Kulturnem domu ter da bi bilo ponos vsakega Slovenca v zamejstvu.
Mi, ljubitelji gledališča, fcl Modest.a cenimo kot igralca, u-metnika in človeka, pa mu obenem z zahvalo iskreno želimo tudi zanj in za nas, da bi nam še dolgo let razdajal svojo umetniško gledališko besedo z desk našega Slovenskega gledališča, ki je in mora ostati živ, delujoči vir naše kulturne rasti in trajna priča naša narodne zavesti .
JOŽE KOREN
Krik iz Korotana
(Nadaljevanje s 1. strani)
dati jasen odgovor na ta vpi Basanja, saj so pristaši SDZ in SKS na Goriškem združeni v snzi
Pa še eno vprašanje! Kdaj bomo zvedeli za navodila vodstva štirih strank v SSL pristašem teh strank, za katere kandidate v senat naj oddajo svoje glasove? (Res je namreč, da s tem, da kandidatnih list za senatne volitve SSL ni vložila, delajo vse štiri stranke SSL — spričo goriškega sklepa SDZ — najboljšo uslugo demokristjanskim kandidatom za senat, zlasti pa bivšemu demokristjanskemu županu Bartoliju!)
S. R.

Kašmirska
MULK RAJ ANAND # *
IDILA
Zgodba, ki jo hočem povedati, se je pripetila pred malo več kot desetimi leti, za časa kratkega o-biska Kašmira. Ampak ne čas ne prostor nista izbrisala tedanjega globokega dojma, dojma, ki me je obsedal dneve in dneve tako, da sem ga za vsako ceno moral zaupati papirju.
Sprva smo bili z menoj vred ' štirje; drugi trije so bili impozantna gospa iz Slikha, lepo oblečena in lepe postave; občutljiv mlad pesnik, neki Kašmirec, čigar rodbina se je bila preselila v ravnice, kjer Je dobro napredovala, kot se to Kašmircem zmeraj dogaja, kadar že zapuste deželo, kjer človek tlači človeka, vkljub ustrežljivi in Velikodušni naravi; četrti je bil deček, hribovec, ki je za nas kuhal.
Natovorili smo svojo prtljago na TONGU (vrsta lahkih vozičkov e dvema kolesoma) ter pešačili tri sto petinsedemdeset milj preko Himalaje, vzdolž struge tihe Ravi in .razburkane Chenah, v počasnih e-tapah. Na vrhu Banibala nas je pozdravil veter, ki je prihajal iz Kašmirske doline, noseč ljubkost in bolečino, zlato radost žafrana in belo vzdihovanje ljudstva, ki težaško dela brez pravega plačila. Stopali smo dol do naravnega izvira Ver Naga, curljajočega v tok, ki bo pri Islambadu postal reka Jhelum in bo, deleč vso dolino v dve polovici, vplovila v jezero Wu-lar, potlej si pa presekala pot skozi dve sto milj dolge planine, vse do nižin.
Gd Ver Naga, vasice temnih in zamotanih ulic, polnih malih, blatnih kolib, ki so jim bile strehe obrasle s pisanim cvetjem, molčečim z brdi pod njimi, smo krenili proti glavni dolini po prašni cesti, obrobljeni s kubističnimi jablanami in cipresami.
Namestili smo se v ploveči hiši v Srinagaru, kjer smo sprejeli nasvet turističnega vodnika, ki ga je Njegovo Visočanstvo kašmirski 'maharadža določil specialno za potrebe angleških obiskovalcev, čeprav se je tu pa tam tudi kak Indijec okoristil z njim, če mu je to dovoljevalo površno znanje tega čarobnega uradnega jezika; odločili smo se, da bomo naredili kratek izlet v oddaljene doline in neomadeževane skrajne obronke Himalaje, ki leže znotraj kašmir-skih meja.
•• Obiskali smo dolino Sonamarg, kjer škrlatne oči jutra slepi blišč Večnega snega, ki pokriva vrhove, koder vodi pot Zoghila proti Cho-.jfš.Jri^itu in kjer nočne sanje ne-hehoma vznemirja mrmranje srdi-ttfh^isidusov, ki se penjajo čez ledenike, visoke skale in stene proti tistemu tiranskemu prelazu v Pundžab.
Vzpenjali smo se po naporni stezi čez drobljive planine do skalne Votline Amarnatha, v kateri je kapljajoča voda iz razmehčanih kristalov upodobila blesteč lik phalusa, ki ga v določeni letni dobi trumoma obiskujejo praznoverni, držeč ga za penis velikega boga Sive.
Odšli smo v Gulmarg, dolino divjih rož, v Lilanmarg, kjer na milje in milje rastejo angelske in melanholične poljske lilije. Povzpeli smo se na Aparwat, najvišji vrh Kašmira, na katerega slemenu je kristalno bistro Jezerce, ki vrača odmev tudi najtišjega šepeta.
Videli smo Gandrhbal in Hari Parbat, Shalimar in Nishat; bili smo povsod, požirali smo lepoto •kašmirske krajine, bredli po prečnih stezah, tavali med njegovimi zvezdami, zapravljali dneve in ted-•ne pri iskanju posebnosti.
In tedaj nam ni preostalo nii več, kot jadrati po vodnih poteh doline, kot iskati novo pristanišče' v Dolskem jezeru in v sencah različnih vrtov, kamor bo pač muhavost naših brezdelnih usod usmerila srčasta vesla našega čolnarja.
Sorodnik pesnika iz naše družbe, .plemič in dvorjan Njegove Visokosti maharadže, ki nas je bil poiskal v temnem zakotju Dolskega jezera in nas obsul s sadjem, mesom in pijačo z velikodušnostjo, ki je označevala njegov visoki položaj in vpliv, nam je ponudil gostoljubnost na svojem bližnjem otoku.
Čeprav smo bili hvaležni za njegovo ljubeznivost, nam je bila njegova gostoljubnost vendarle neprijetna, ker nas je spravljala v prijateljstvo z velikim človekom, v prijateljstvo, ki ga nismo mogli kar tako sprejeti, ker je bil Njegova Milost malce prismuknjen s trapastimi manirami in z visokim krvnim pritiskom v svojem obilnem mesu. In tako se opravičimo z izgovorom, da smo se namenili dokončati svoje potovanje v ku-hiifjškem čolnu na Wullaru. Ampak ni bilo lahko izmuzniti se njegovim tipalkam, ki so se iztezale okrog nas na neki uglajen in siguren način, ki ga je tako očitno tudi pripeljal do visokega položaja na dvoru. Pripomnil je, da bi on rad sprejel naše gostoljubje, če že mi nismo sprejeli njegovega in da bi nas rad spremljal na Wular «v našem čolnu-kuhinjl, za spremembo«, kajti, dodal je, «utru-Jen sem od velikega stila, v katerem moram živeti in rad bi postal eden izmed nas».
Bili smo dolžniki Nawaba Zaf-far Ullaha, kakor je bilo spoštovanemu ime, spričo mnogih uslug, s katerimi nas je obsipal, tako da ga seveda nismo mogli odkloniti, čeprav se je pokazal še bolj prijaznega, ko je dodal, da bi rad, da bi še dva njegova najboljša prijatelja šla z nami in da bi zato rad nabavil zalogo in naročil po-
sebne veslače, ki nam bodo spotoma na voljo.
Kakor da smo to pričakovali, smo sprejeli vse njegove ponudbe, ker bi bilo teže najti izgovor, kakor pa se spremeniti v doceloma nedejavne pione v njegovih vzvišenih rokah. In tako smo, spremljani z njim in z njfegovimi prijatelji (čemernim malim sodnikom Visokega dvora v Kašmira in skrajno površnim mladim trgovcem s krznom in usnjem) nekega večera krenili na pot.
Sence noči so začele padati in zapluli smo med nebom in zemljo v sanje, ki so jih le rahlo motili Nawab in njegovi tovariši.
Plavala je reka, a plaval je tudi naš čoln z njo, ne da bi kaj prida pomagali naš čolnar, njegova žena, sestra ali hčere.
A brž ko smo se poglobili v tišino svojih src, so že naznanili večerjo.
Nawab je bil prinesel razkošen obrok, ki so ga pripravili njegovi služabniki, da si z njim postrežemo; tu je bil riž, pobarvan in odišavljen z žafranom, perutnina v omaki z mošusovim vonjem, a bile so tudi čaše šampanjca, zapečatenega še leta 1899.
Ker smo popustili in sprejeli njegovo sladokusno hrano, je Na-wab seveda mislil, da nas mora počastiti še z umetnostjo svojega govora. Povedal nam je nekaj u-mazanih zgodbic in s tem začel pogovor, ki je bil v svoji nečistosti tako obilno zabeljen s premišljeno prostaščino, da se je meni, ako nikomur drugemu, čeprav nisem bil nikoli kdo ve kaj kreposten, tako zagabilo, da sem se obrnil vstran in razmišljal o ponosu svojih čustev, zbiral besede in se prepustil naročju noči.
Ko smo se ob svitu zbudili, je naš čoln že odprl vodne zapornice in zdrsel v pravcati ocean svetlobe. Na milje in milje, kakor daleč je segalo oko, so se raztezale ažurne vode Wularja, velikansko trepetajoče prostranstvo živega srebra, obkoljeno z ožganim gričevjem.
Nawab nas je hotel zabavati s pesmijo. A njegov glas je bil počen in zgolj njegova prijatelja sta ploskala njegovemu geniju, medtem ko so se drugi razbežali na razne dele čolna, da so pomagali pri kuhanju, se oblačili, ali leno opazovali čarovnijo, po kateri je nastala pesem o razbitem steklu, o žareči zemlji in o modrordečem ognju.
Kajti zares, Wular je bil veličasten prizor pod rdečim jutranjim soncem.
Zagledal sem se v spokojno ravan te vode, omamljen, začaran. Prisluškoval sem šepetu žuborečega vetriča, ki je budil zasanjane lotose; tedaj me je pritegnila nezadržna želja, da bi bil eno z njim, strmoglavo sem se spustil v vse to in se kopal do mile volje. Nato sem sedel in opazoval prikupnost elementa v senci nadstrešnice, pod katero so Nawab in njegovi prijatelji igrali divji bridge.
Okrog desete smo zavili proti Bandipuru, dolgočasni, nepomembni vasici na poti v Gilgit, zadnjemu oporišču britansko-indijske o-blasti, preden se dežela odloči preiti v puščave Centralne Azije, ne-znane vsem, razen pastirjem, vse dokler ji Sovjeti niso prinesli železni plug napredka.
Nawab je zapovedal Tehilsdaru, da za potrebe našega sladoku-stva nabavi deset piščancev, pet ducatov jajc in nekaj sadja. Vodil nas je k ribiškim kočam, da bi se pokazal pred nami, ali točneje, da se pokaže pred prezrtimi prebivalci naselja.
Naš čolnar priteče in reče, da bi se morali podvizati, ker je treba preveslati sredino jezera pred poldnem, ker se opoldne na Wul-varu redno vzdigne močan veter, ki bi utegnil prevrniti naš čoln, če ne preplovemo nevarne cone.
Nawab ga ozmerja kašmirski, v jeziku, v katerem so kletve močnejše od molitev.
Postavili smo se na čolnarjevo stran in ker Njegova Milost ni mogel opsovati rudi nas, je dejal, da bo vzel človeka na BEGAR (prisilno delo) za pomoč čolnarju in njegovi rodbini. Zavlačeval je.
Cez pol ure čolnar spet pride in nas najde, kako nestrpno čakamo, da se Nawab vrne iz toalete: Njegova Milost je na lepem začutil potrebo, da se podstriže in da gre v turško kopel v hamam, ne da bi se brigal, kaj bo z nami. Ko se je po svojem obrednem pranju končno pojavil, ni slišal samo vztrajne prošnje čolnarja, ampak tudi naše resne pritožbe, pa je v znak svoje obzirnosti, ali Kakor že to hočete imenovati, pri priči ustavil mladega kmečkega fanta, ki je prišel mimo po tlakovani glavni ulici in mu ukazal, naj gre v naš čoln in pomore pri veslanju v Sringar.
«Ampak do Sringarja je petdeset milj, gospod,« reče mladenič, «a meni je mati umrla. Pravkar grem na njen pogreb.«
«Kako si drzneš odkloniti, svinja umazana?« zarjuje Nawab. «Ti si lažnivec!«
«Ne, Nawab sahib,« reče človek in sklopi roke. «Ti si kakor bog v dobroti in milosti. Prosim te, oprosti mi. Moje noge so ranjene in utrujen sem po hoji dvajset milj v planine, kamor sem šel, da sem pripeljal mulo svojega strica. Sedaj pa mi je mati umrla in moram iti k Mulahu, da zagotovim mesto, kjer jo bomo pokopali.«
«Teci, teci v čoln,« krikne Na-wab, «ali pa te bom dal po poli-
caju izšibati. Mar ne veš, da sem plemič tega kraljestva? A ti mi BEGAR ne moreš odkloniti.«
«Ampak Sarkar,« je mrmral Kašmirec z ustnicami, drhtečimi spričo upora, ki ga ni smel pokazati pred Nawabom, ki se je bleščal ne samo od pomade in briv-čeve masaže, marveč tudi zaradi kmetovega upiranja.
«Hajdi v čoln, pasji sin,« klikne Nawab in vzdigne roko.
Spričo najmanjše Nawabove grožnje, da ga bo udaril, je mladenič začel jokati na način, ki se je odraslemu človeku zdel otročji in smešen, tem bolj, ker v dečkovih velikih, široko odprtih očeh ni bilo solz. Zatarnal je: nOj, mati moja! Oj, mati moja!« naglo, mehanično, z glasom, ki je, kot se je zdelo, bolj izražal plemensko hlapčevsko nrav Kašmircev, prirojeno spričo zatiranja enega brutalnega zavojevalca za drugim, kakor pa njegovo lastno resnično bol.
Ampak. Nawab je bil preveč neobčutljiv, da bi videl bol v dečkovi duši. Pogledal je v velike oči, ki so jokale brez solz, slišal je ostri crescendo njegovega krika in se začel smejati.
V torek 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju
(Nadaljevanje na 5. strani)
Nekaj prizorov iz drame Arthurja Millerja Smrt trgovskega potnika, katere premiera bo v torek. Pri tej priložnosti bo igralec Modest Sancin, ki bo igral glavno vlogo, proslavil štiridesetletnico gledališkega dela
uuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiiiii, hi hii minil in 111111111141 miiiiiiiiiiiii .........................................................................................................................................................................................................
(PO PREDAVANJU V SLOVENSKEM KLUBU)
Novi obrazi v sovjetski poeziji
(Prirejeno po predavanju.)
Leit-motiv sodobne kulture je v razdvojenosti oziroma v raz-četverjenosti glavnega življenjskega vprašanja vsake zgodovinske dobe: odnos med človekom in družbo ali problem družbe same; motiv razdvojenosti izhaja predvsem iz tistih dveh ideoloških (v bistvu ekonomskih) teorijah, po katerih se danes v glavnem na zemljepisni karti zemeljska obla deli v dve barvi: v rdečp in belo. Naslednji motiv pa je v nadaljnji razdvojenosti teh dveh barv, kajti ko govorimo o kulturi o duhovni kategoriji, ni mogoče označevati družbe z barvo; kultura je po našem sinteza vsega zavestnega dejanja in nehanja ljudi v kaki družbi; in tu moramo določeno reči v neki družbi, ker kaže lestvica osnovnih življenjskih pogojev celotnega prebivalstva sveta strahotne razlike. Se pa dogaja, da v imenu kulture žalimo človeka tako, da ga učimo sovražiti prvič, ko družbo birokratiziramo v kaste, in drugič, ko mesianistično silimo družbo v konkurenco za primat, kot da bi življenje bilo vprašanje prima-
Jevtušenko in Voznjesenski, dve najvidnejši in najbolj zanimivi figuri današnje sovjetske poezije
wm^\
; n
rešitev od «temnega carstva« «mrtvih duš« do podobe moder-nega Don Kihota v liku Idiota-Miškina ni našla takozvanega pozitivnega človeka. Toda človeka nam je vendar dala, neskončno dobrega, neskončno resničnega, neskončno užaljenega. Ruska literatura se je torej že od vsega početka razlikovala od drugih po svojem človečanstvu. Ker so milijoni umirali ponižani in' razžaljeni, je protestirala in je to bil protest v imenu vsega človeštva, Je tako jasno, da je tudi vsa literatura pripravljala revolucijo. In kaj se je zgodilo potem? Kdor Se je v Sovjetski' zvezi rodil pesnik, je ostal Rus v. tradiciji, tega člpvečanstva. In to je — kultura.
Kaj pomenijo besede, ki nas preplavljajo tu na Zahodu v tisočih inačicah o zmerom istem motivu, kot da bi na eni strani imeli opravka s sodniki, na drugi pa z obtoženci? Je mogoče go-
V torek je v Slovenskem klubu predaval Filibert Benedetič o novih poteh v ruski književnosti. Na sliki dr. Robert Hla-vaty in predavatelj
ta. Evo torej problem razdvojenosti oziroma razčetverjenosti vprašanja kulture v Evropi.
Tukaj nam boste lahko oporekali, češ da mešamo pojme ideologija, družba, kultura, umetnost oziroma književnost; lahko boste rekli, kaj ima, recimo, o-praviti ideologija s poljubom dveh mladih zaljubljencev pod luno v Moskvi ali v New-Yorku? Kaj ima, recimo, opraviti umetnost z vodikovo bombo ali kultura s plačo predsednika ZDA? Mi bomo odgovorili, da je vse povezano, kajti - osnovne važnosti je družba in iz nje mora izhajati kultura, ne pa obratno. Družbe vsekakor eksistirajo, toda problem je vendar, koliko kulture je v njih, kajti če v tebi zazija praznota, moloh modernega kaosa v skrivenčenem črtovju poblaznelega ritma mest in velemest, te brezizhodna praznota privede v smrt. Je v smrti mogoča kultura?
Kar se tiče umetnika, je ta najbolj izpostavljen razpoloženjskim muham družbe, v kateri živi (in ne samo tisti). In to zaradi tega, ker mora vrtati v globino in v širino, ker s simboli izraža smeh in solze, pravico in krivico, poljub, grozote in sploh to, kar človek tako rad skriva v skrite ((katakombe srca«, kot je to napisai Dostojevski. Zato je problem umetnika problem kulture, ne kolikor je kultura problem ideologije, ki si ustvarja svojo družbo, ampak kolikor je ta družba kulturna. To je bilo treba povedati in velja za Vzhod in za Zahod, kajti končno se nahajamo v isti kaši, če smo prišli tako daleč, da se šalimo z vprašanjem, kdo bo prvi pritisnil na gumb.
Ruska literatura je že v prejšnjem stoletju postavila ogromno vprašanje človeka in družbe, oziroma življenja in v iskanju
voriti o kulturi, če iščeš samo senzacijo, samo polemiko? -Mimo tega želimo objektivno konstati-rati literarno-zgodovinsko stanje sovjetske poezije zadnjih 25 let in bomo potem skušali potegniti zaključek v smislu naših prepričanj.
Sovjetska literatura je doživljala v zadnjih 25 letih svoje zanikanje s tem, da je obtičala v formulah nekakšnega realizma. Ko se je zaključila bogata doba raznih Jeseninov, Majakovskih, Mandeljštajmov, Pasternakov, je velika večina ostalih pesnikov zdrknila za časa Stalina v proizvodnjo drobcenih moralnih naukov, slavospevov, pohvalnih formul. Prve povojne pesniške zbirke so mešale zmagoslavna opevanja s pustimi oleografski-mi sestavki, z verzi, pripravnimi za poštne karte, z sentencami, vrednimi nedeljskih časnikov. Arkadija! To je bila ambiciozna arkadija, skrita za značko realizma, o katerem pravzaprav nihče ni imel jasnih pojmov. In koliko slavčkov!
((Prosim, nehajte, gospod!« je že v dvajsetih letih napisal Ma-jakovski
Gledam vas od zad od spred tul pika ste, ne poet.
Nad oblaki vi leteč ptička ste, človeka kos, vi, kanarček ivrgoleČ čižek ste, musje, in drozd.»
In tako se je zgodilo, da medtem ko koraka sovjetska civilizacija z gotovostjo na področju tehnike in iznajdb, mnogi ruski liriki še opevajo v gornjem smislu gozdičke, travniške idile v obliki zastarelih verzov. Mnogi še obdelujejo puhlo retoriko optimizma, optimizma za vsako ceno, in se silijo odpraviti iz svojih proizvodov vsako sled žalosti, gneva, kesajoče se lirike.
Človek bi rekel, da živijo v najboljšem, najlepšem mogočem sve-, tu: zrcalni svet, popoln, tako zrcalen, da se ti pokaže v vsej svoji narejenosti.
Jasno je, da najvidnejše pomanjkljivosti povojne sovjetske poezije izhajajo razen iz spon Stalinovega despotizma tudi iz pretirane podvrženosti pesnikov kastnemu okusu, oziroma kastni morali. Odpoved umetniški «i-gri«, golo opisovanje brez one tenčice umetnostne enigmatično-sti, teorija spoznavnega na prvi pogled, psihološka revščina: vse to je posledica, tiste preudarnosti ■ in formčfilstva, ki se je toliko in toliko let oklenilo sovjetske književnosti in umetnosti spioh.i Tako se dogaja, da mnogi pesniki opevajo našo nemirno, razr-vane dobo, v kateri se grožnje atomskih spopadov vrstijo z vesoljskimi poleti v zaprtih, mirnih, zastarelih oblikah, ki se modelirajo na metrična pravila prejšnjega stoletja.
V	popolnoma drugo klimo nas privedejo mladi pesniki, ki danes pišejo. Na mah so se sesule že vnaprej pripravljene formule, ideološki utilitarizem, prenatrpano opisovanje. Poezija pronica v živelj svoje dobe, ne da bi se ukvarjala z arkadijskimi nauki, ne da bi se okužila z lažno barvitostjo. Ti mladi pesniki so odraz nemirnejše generacije, ki zoperstavlja fanatičnemu asketizmu in stiski prejšnjih let hrepenenje po boljši eksistenci, potrebo po raziskanosti, po ustrezni obliki. Pesem se tako sprosti in oživi. Je kot da bi zavel veter iracionalnosti na grobo, mrzlo neokretnost, ki je ohromila poezijo prejšnjih desetletij, kot da te mlade nevzdržna sila žene ,da prestrižejo vse čipke, vse baročne okraske vso ne. živo provincialno razbobnanost. In ti mladi pesniki se ponosno povežejo na izrazna sredstva ku-bofuturistov in odkrivajo sugestije drznih metafor, čar fabule, vrednoto eksperimentiranja.
Eksplozija vitalnosti in žeje teh mladih sil po XX. kongresu KP SZ pomeni vendar, da ni bilo zaman teh zadnjih 25 let, da teh zadnjih 25 let ni pomenilo stagnacijo ali solipsistično invo-lucijo. Ce je danes problem družbe nenadoma zaškripal v Sovjetski zvezi in se z vsemi močmi skuša obdržati v ravnotežju med dvema poloma, če torej duh vre v taki razsežnosti, pomeni, da ne bo kultura poznala pasivne involucije.
Nam m mogoče tu govoriti o mladih pesniških talentih, kot so to Svetlana Jevsejeva, David Sa-mojlov, Bjela Ahmadulina in drugi, ker smo vezani na dolžino predavanja; ustavili se bomo pri Jevtušenku in Voznjesen-skem, pri teh dveh najvidnejših in najzanimiveiših figurah današnje poezije.
Jevgenij Aleksandrovi^ Jevtu-šenko je zaslovel po vsem svetu in mislimo, da je znan ne toliko zaradi svojega umetniškega u-stvarjanja kakor zaradi. svoiega pozerstva, ljubezni do senzacionalnosti, škandalonaivnosti »n zaradi hrupa, povzročenega v Sovjetski zvezi zaradi . nekaterih njegovih lzjatr in pesmi. Rodil se je 1933 v mestecu Zimo, v Irkutskem okraju; plesalec, geolog in lovec je že napisal mnoge, premnoge pesniške zbirke.
V	njegovi pesmi najdemo mnogo improviziranega, kot da bi hotel govoriti s kretnjami. Jevtušenko izliva iz sebe rime kakor potoke, ne da bi se ustavil in brusil, ker hoče biti prvi, ker je čas zblaznel, ker se on ne more ustaviti, ker je treba na
mah zajeti 30 let molka v sovjetski poeziji in ker hoče s tem —■ opravičiti samega sebb.' Toda v njegovih verzih in v ve'z:h Voznjesep.skega najdemo tudi r.e-ko življenjsko silo,- ki jo boš zaman iskal pri drugih pesnikih. To življenjsko silb povezujemo s tradicijo ruskega duha.
V Babijelh Jaru Šuštijo divje trave.
Drevesa se ozirajo temna, kakor sodniki. Vse je nemi krik
in jaz, gologlav čutim kako mix lasje pgčasi sivijo
Sam jaz sem nemi krik nad neštetimi tisoči,, tu
pokopanimi. Sem jaz vsak starček, vsak otrok, tu ustreljen.
In ne bo mogoče pozabiti vse to...
Po našem mnenju je Andrej Andrejevič Voznjesenski (tudi tridesetleten) najboljši pesnik mlajše generacije. Arhitekt po poklicu je 1960 izdal dve pesniški zbirki. Kakor Jevtušenko tako tudi Voznjesenski odraža življenje in hrepenenja sedanje ruske mladine. Tudi on je načel1 ostro pplemiko z dogmatisti, s ponarejevalci, s formalisti. Toda on se ne zaganja v nazadnjake, oziroma se ne zaganja proti nazadnjaškemu kastnemu inštitu-cioniranju v ruski družbi kot Jevtušenko v obliki pesnika-tri-buna. Njegove metafore in pla-
A. JEVTUŠENKO
stičnost njegovih stavčnih gradb izražajo same iz sebe resničnost in ni, da on hoče polemiko, ni, da bi se kregal, ne! Taka je realnost, pravi on, tako jo jaz čutim, evo je vam!
V nasprotju z JevtUšenkom je Voznjesenski mojster sloga in v njegovih pesniških stavkih čutiš ((materialni« smisel besede, da že mimo vsebine besedna gradnja zaživi.
Oba sta še mlada in bo čas izrekel končno sodbo, toda danes ta pesem vendar je.
FILIBERT BENEDETIČ
ANDREJ ANDREJEVIČ VOZNJESENSKI
G O Y A
Jaz — Goya!
Očnice bombnih jam mi je izkljuval sovrag,
leteč na nago poljano.
Jaz —• gorjč!
Sem glas
vojne, mest ogoreline
na snegu štiridesetprvega leta.
Sem lakota
sem grlo obešene žene, katere telo, kakor zvon je bilo nad ogoljenim trgom...
Jaz — Goya!
O grozdi dvorezni!
Sem vzbuhnil kot strelo na Zapad —
jaz neznanega gosta pepel.
In v spominsko nebo sem zabil krepke zvezde —
kot žeblji.
Jaz — Qoya!
prev. Filibert Benedetič
\
Pred nedavnim je bila v Firencah posebna zgodovinska razstava ob 90-letnici založbe G. C. Šansoni. V teh 90 letih je prišlo iz te založbe ogromno število knjig, predvsem znanstvenih z raznih področij. (Na sliki je začetnik založbe Giu-lio Cesare Šansoni, zraven pa prva značka založbe.)
Ponatis
romana
Vojna, in mir
L. N. Tolstoja
Ko so v nekem pariškem knjižnem klubu napravili anketo med člani in jih povprašali, katero knjigo bi kot najljubšo vzeli s seboj na samoten otok, se jih je presenetljivo veliko odločito prav za Tolstojevo Vojno in mir. Takega slovesa pa ta veliki ro man gotovo ne uživa po krivem, saj sodi med tista dela svetovnega slovstva, ki jih lahko mirne duše uvrstimo med desetonco največjih literarnih umetnin. Zato lahko zapišemo, da je roman Leva Nikolajeviča Tolstoja Vojna in mir eden tistih romanov, ki so last vseh kulturnih narodov. In spet delo, ki ga mora ali pa bi ga vsaj moral poznati vsakdo, ne samo izobražen in šolan človek, >ie samo tisti, ki rad bere, ampak vsakdo, ki ho če prekoračiti najosnovnejšo stopnjo omike.
Med slovenskimi bralci j« Vojna in mir že dolgo priljubljeno berilo, saj je ta roman v javnih knjižnicah stalno med najbolj iskanimi in branimi deli svetovnega slovstva. Po slovenskih knjigarnah pa bi zaman iskali to knjigo, kar je na eni ?tl-ani spodbudno, na drugi strani pa spet založništvu ni v čast. Res pa je: da ni posebno dolgo, kar je izšla zadnja izdaja tega priljubljenega teksta. Zato pa bo tudi nova, sedanja izdaja tega velikega dela Leva Tolstoja našla plodna tla in naletela na veliko povpraševanje. Nova izdaja romana je bita za-to ne samo koristna, temveč tudi potrebna.
Pisati o tem velikem delu o drugih knjigah sodobnih avtorjev, ki jih javnost sploh še ne pozna, in na kratko prikazati vsebino in značaj dela. bi pomenilo nositi vodo v morje. Saj je bilo o tem Tolstojevem delu napisanih toliko ne samo priložnostih sestavkov, temveč poglobljenih študij, da bi bilo tako poročanje kaj malo primerno. Zato naj zadošča, da samo opozorimo na to edicijo vse tiste, ki morda dela le ne poznajo ali pa še nimajo na svoji knjižni polici, pa bi utegnili prezreti novo izdajo.
Tolstojev roman obravnava dve vojni. Vojno na tujih tleh (1806 — 1807) in vojno v Rusiji, ki ,e prinesla poraz Napoleonu. Tolstoj je bil pri prikazovanju teh dveh vojn pravičen in objektiven pisatelj, ki ni opisoval samo ruskih zmag, temveč tudi
poraze, pri čemer je ugotavljal
tudi njih vzroke V romanu Vojna in mir pa je pisatelj razen bojev in življenja na fronti zajel tudi življenje v ruskem zaledju, zlasti v ruskih mestih. Upodobljeni so torej vojni do
GIANNA GALU ki je dosegla krasen uspeh v Offenbachovi operi «Lepa Helena«, s katero se zaključuje letošnja operna sezona. Danes popoldne je zadnja predstava te opere
godki in družbeno življenje tedanjega časa, pri čemer mu je uspelo podati nenadkriljiv prikaz stvarne podobe ruskega življenja v začetku 19. stoletja. Taka mojstrovina, napisana tako do gnano, tako umetniško zrelo obenem pa tudi za bralca nadvse zanimivo, ne potrebuje nobenega priporočila. Gre za knjigo, ki jo je treba samo brati in zno va ter znova samo občudovati in uživati.
Nova slovenska izdaja je po natis prevoda Vladimira Levstika, ki je kljub precejšnjemu številu let, kar je nastal, ostal prav tako svež in ni prav nič izgubil na plastičnosti in sočno sti. Zunanja oprema knjige, ki je delo Jožeta Brumna, je primerna. Knjigi sta nekako simbolično opremljeni, ena v belem, druga v črnem platnu. Zato je ščitni ovijek skoraj preskromen. Ker je bilo treba obširni tekst v štirih delih spraviti v dve knjigi (ki pa imata skupno 1340 strani!), je tisk droban, papir pa tenak, verjetno pretenak, ker po nekod tisk udarja skozi. To pe je v škodo izdaji in velikemu tekstu.
Novo izdajo romana Vojna in mir je oskrbela Državna založba Slovenije, ki je knjigi izdala v letošnji zbirki Svetovni roman.
Prffi orlici "Jnev ni Ic

- - *
Oljke za cvetno nedeljo

um ! vlak se so s«ex
, DVOM4 USTAVIL ( TODA ICA/EG/J A// TAMLE (?! /
M«<* tem na vlaku
7<=> ja. hil <£J?ait šjacmc/ Spre&Jeo/al /«- namero VoUNA USADA. la mu j<&
H na vlak.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V srčnih zadevah nekoliko napeto ozračje in nesporazumi, ki jih boste morali razčistiti, da bo spet zasijalo sonce. V poklicnem delu boste premagali malo oviro, toda poslušajte prijatelja, kj vam bo dobro svetoval. Srečna dneva torek in sobota. Pismo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neki prijatelj vam bo precej pomagal, da boste lahko utrdili in razvili ljubezenske zveze z osebo, ki ste jo pred kratkim spoznali, toda o tem ne smete govoriti z drugimi o-sebami. V poklicnem delu boste uresničili svoj načrt.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23.10.) Vaša intuicija vam bo pomagala, da boste spoznali, da neka o-seba ni iskrena z
vami, kar vas bo precej presenetilo. Zvedeli boste za važne stvari, ki bodo pripomogle, da boste lahko uredili zasebne zadeve. Poklicno delo brez presenečenj.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21.11.) Vzbudili ste simpatijo v osebi, ki ste jo pred nedavnim spoznali. Nevoščljivi jeziki
naj vas ne motijo. V poklicnem delu boste morali biti potrpežljivi. Uredili boste važno zasebno zadevo. Lepa priložnost za razvedrilo. Srečni dan nedelja.
Veljaven od 7. do
S*—\	OVEN (od 21. 3. do
f ►•v \	®1. 4.) Spremenljive
(	1 razmere v srčnih za-
] devah. Precej upa-J nja, a malo uspehov in nekoliko razočaranja, ker bodo šli po vodi vaši načrti. Ugodne razmere za poklicno delo, ki pa bo terjalo vse vaše sposobnosti. Srečni dan četrtek.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Ce boste bili tako spretni, da si boste pridobili simpatijo osebe, ki vas zanima, se vam bodo odprle lepe perspektive. V poklicnem delu boste uresničili neki svoj načrt, če se boste resno lotili dela. Srečni dan sreda.
DVOJČKA (od 21. 5.
do 20. 6.) Zanimivo srečanje, toda brez trajnih posledic. Nepričakovane vesti, zaradi katerih boste morali spremeniti svoj prvotni načrt. Zadoščenje in uspeh v poklicnem delu, čeprav boste morali premagati ovire, ki vam jih bodo delali nevoščljivi ((prijatelji*.
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) Nekoliko boste ljubosumni, a ne boste tega hoteli pokazati ter priznati. Naleteli boste v družinskem krogu na ovire, ki jih boste premagali, če boste potrpežljivi in vljudni. Lepa priložnost za prijeten izlet. Srečni dan petek.
f
*
13. aprila
STRELEC (od 22. 11. do 21.12.) Prijetna srečanja in razgovori, ki vas bodo zelo razveselili, čeprav bodo precej razgibani. V srečnih zadevah pozor pred tekmeci. Imeli boste polne roke dela. Ob koncu tedna si privoščite malo počitka in razvedrila. Srečni dan sobota.
X\ KOZOROG (od 22. f V \	’?• ‘l0 20-l-> Po dol-
[	\ gem času boste do-
J bili novice od osebe, \» y ki vam je bila ne-koč zelo pri srcu. Draga oseba bo zaradi tega nekoliko ljubosumna. V poklicnem delu morate biti zelo previdni, preden se lotite tveganih podvigov. Srečni dan petek.
VODNAR (od 21. 1. do 19.2.) Z drago o-sebo bodite bolj u-videvni in pazite, da je ne bi z neprimerno besedo užalili. Zadoščenje v poklicnem delu in ponudbe za izboljšanje položaja. Nekoliko boste zaskrbljeni zaradi finančnih zadev. Obisk, ki vas bo razveselil. Srečni dan petek.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Radi bi dokazali svojo simpatijo do neke osebe, ki vam je všeč, pa vam bo zelo nerodno in ne boste znali zbrati primernih besed. V poklicnem delu boste deležni nesebične pomoči prijateljev in boste dosegli lep uspeh. Srečni dan četrtek.
©Is# :
Vstavita sta se nadated od proge f -zdaj sta morata počaka. Ki, gfa pri pa tj e. v La k...
Kise:
ZDAJ se MORA VSAK WP USTAVIT/ / UPAM,
\ Ml TOfdtAT NE BO \fPODLETBLO / PJ2J-\VRAVITI SE 8o TRE
rSZTS f	PP/OE VRSTA,
K ,- J	A NATE /PR/BLIŽAT/ SE )
tfoeHEAD niti slutil ni , cta je v smrf ni nevarnosti. Razbojnik, b.iaa ni bi.
odo,ra/ vr&ta ...
AUA!
vse s
L jeNA PAST / A/O VIDEU KDO BO KOGA/,
vse SKUPAJ LEPO NASTAV-
PRED 195 LETI_ JE PISAL ČASOPISU^
Vse življenje ie ML Ulilberforce nosvetil borbi nroli suženjstvu
Ko je pisal «York Postu», mu je bilo komaj 14 let
«... in zato zahtevam, da se mora to priskutno trgovanje z ljudmi iz mesa tn krvi prenehati! William Wil-berjorce.s
Tako je bilo objavljeno leta 1773. v angleškem dnevniku «York-Post» v rubriki «Pisma u-redništvun. Ker je bilo pismo odlično napisano, se je uredništvo jelo zanimati, kdo neki je tale iVilliam Wilberforce. Zelo so bili presenečeni, ko so dognali, da je to komaj 14-leten deček in da je edini sin precej premožnega trgovca v mestu Bristol. Pri tem so tudi izvedeli, da je deček bolehen in da težho hodi.
Poziv mladega Williama je o-stal osamljen. Kako bi tudi moglo biti drugače, ko pa je bilo še po vsem svetu trgovanje s sužnji v veljavi in se nad tem ni nihče spotikal. Zlasti v kolonialnih deželah. A Anglija je bila ena prvih med njimi. V vseh anglaških večjih pristaniščih so bili redni sejmi za sužnje, kot so pri nas živinski sejmi. Mnogi meščani so v sejemskih dneh šli na trg, kjer so bili razstavljeni sužnji, izvečine iz radovednosti. Tudi malega Williama j« njegova mati pogosto uodila tja. Nikomur se ni zdelo to po-
četje nenavadno ali celo grdo, nečloveško. Saj so o afriških črncih menili, da «so komaj nekaj malega razumnejši od orangutana*. Ne, za vso tisto gospodo črnci pač niso bili ljudje.
Toda mali Wtl!tam je imel ob pogledu na sužnje precej drugačne bbčutke. Zelo močno ga je presunilo jokanje črnskih o-troi:, ki so se nebogljeni stiskali k materam, posebno ko so z njimi surovo ravnali, kadar se je jcak kupec zanje zanimal. Brez usmiljenja so malčka odtrgali od matere in mu ga izročili. Ko pa je od kapitana ladje, ki je prevažala sužnje izvedel, da je lov teh ljudi v njih domačem kraju še veliko bolj krut in brezsrčen, ko lovci vas obkolijo in zatem vse prebivalce zvežejo z eno verigo, ter ženo vso to dolgo kolono nesrečnikov skozi džunglo do pristanišča, kjer jih stlačijo v spodnje prostore na ladji, ga je to še bolj presunilo. Velik del pa jih ne pride nikoli do ladje, ker že med potjo omagajo, od udarcev in pomanjkanja ter od vsega hudega. In koliko jih pomrje tudi med vožnjo!
Svojim čustvom, ki so ga navdajali, ko je nemočen gledal nesrečo afriških črncev, je dal du-ška v tistem pismu uredništvu.
KRIŽANKA
											n	mm—m	mmmm	
													"	
														
			■											
										■				
		1													
		M												
														
														
Vs^ORAVNO: 1. slika z vodnimi barvami — poljski pridelek, 2. mineralna voda — največji japonski otok, 3. žgana glina — pevski zbor, 4. organizacijska oblika v praskupnosti — šumnik in sičnik — Verdijeva opera po Dumasovem romanu, 5. glavno mesto pokrajine Sle-zije v CSSR — ženski pevski gles — gorat otok na jugozahodu Škotske, 6. židovsko žensko ime — turški vojaški poveljnik — vladar, 7. okrajšava za «ka-rat* — ledeni možje •— osebni zaimek, 8. nauk o okrasju — vodna žival z značilnimi kleščami.. 9. pogodbenik, zaveznik — žensko ime.
NAVPIČNO: A. daljnogled, u-rejen za fotografiranje zvezd, B. zadnja egiptovska kraljica, C. osrednja makedonska reka — kratica za «Nrgometni klub*, D. oče — najvišja zmaga pri .taroku, E. poulično prevozno sredstvo na Japonskem — žensko ime, F. turško mesto ob ustju
Marice — 'britansko copprišč« na jugu Arabskega polotoka, G. vrsta razovetja nr., trgovski potnik, H. zemljevidna knjiga, I. različna goltnika — ozek konec polotoka -- ameriško moško ime, J. zgornja okončina — slovenski ha-rodni heroj, K. železna spona — letalec v grški mitologiji, L. otočje v Tihem oceanu (naj-več.ji otok Guam), M. Ludolfovo število — plačilo na račun, predujem — kemični znak za radij, N. kratica ameriške zvezne države Idaho — nizozemski pomorščak po katerem se imenuje velik avstralski otok, O. posebna smer v umetnosti in literaturi.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:	1 Stritar —
kabaret, 2. Trubadur — golota, 3. rima — amaterizem, 4. Oparin — pa — agar, 5. ml, — Laponska, 6. bivol — orkester, 7. okop — krti — Opel, 8. lazaret -r starina, 9. Italija — tir — kis.
Več 14-letni deček ni zmogel. Vendar pa je na to nenehno mislil. In še vsa leta potem, ko je bil na univerzi v Cambridgeu in pozneje, ko je postal poslanec v britanskem parlamentu.
V parlamentu in povsod tam, kjer se mu je nudila priložnost, je nastopil proži trgovini s sužnji, zavzemal se je za odpravo suženjstva, sklicujoč se na človečanska, verska in tudi vobče moralna načela. A dolgo je bilo njegovo prizadevanje brez slehernega uspeha. Naletel je na zagrizen odpor. Po robu so se mu postavili vsi, ki jim je ta njegova »križarska vojna* ogrožala njih ogromne dobičke, ki so jih imeli od sužnjev. A to niso bili samo lovci sužnjev in prekupčevalci, temveč tudi lastniki najrazličnejših industrijskih obratov, kjer so v pretežni večini uporabljali sužnje za delo, kar je bilo skoraj zastonj. ‘Zato ni prav nič čudno, da so veljali takrat sužnji za ((črno zlato*. Celo taki, Ja sa. bili' prej Wi!liamovi; prijatelji, so mu kar' naravnost povedali, da je pjer. govo zavzemanje za odpravo suženjstva, nepatriotsko. Kajti odprava suženjstva bi pomenila konec britanskega blagostanja. 1
Ko pa kljub vsemu ni odnehal, so ga ob vsaki priložnosti napadali. Nazivali so ga »beli črnec*, in. celo po življenju se -mu streglj,’
Toda William Wilberforce ni popustil. "Se z večjo 'vnemo je nastopal, kjer je mogel. Kljub rahlemu zdravju in šibkim telesnim močeni, s6 rii navelibal,'s« ni utrudil. 30 let se je bojeval za svoj ideal. Končno pa je le dosegel, da je britanski parlament sprajel zakon — leta 1807 — in to z ogromno večino, ki je napravil konec sramotnemu trgovanju z ljudmi.
S tem pa, seveda, suženjstvo še ni bilo odpravljeno. Se dalje so trgovali z njimi, jih lovili in prevažali. Samo, da ne tako očitno. In šele potem, ko je po Wilberforceovi zaslugi, parlament izglasoval zakon o nedotakljivosti osebe, o enakosti rn bratstvu, je bilo njegovo življenjsko delo kronano z uspehom. Polnih 60 let svojega življenja je posvetil delu za osvoboditev sužnjev. Umrl pa je še preden je začel zakon veljati, v Stgrosti 74 let.
Polagoma so tudi druge evropske kolonialne države posnemale Anglijo in prepovedale trgovino s sužnji. Med zadnjimi je bila Amerika. Sele leta 1861., z znano proklamacijo predsednika Abrahama Lincolna, so bili sužnji tudi v Združenih državah Amerike osvobojeni. Odpor proti temu je bil tako močan, da je bila v nevarnosti enotnost države. Prišlo je do oboroženega upora južnih držav, toda nazadnje je zmagala pravica. Toda, čeprav je od takrat minilo že dobrih sto let, ni črnsko vprašanje do današnjega dne docela urejeno.
Črnci so sicer takrat sicer res dobili svobodo, ne pa enakopravnosti. Se vedno so črnci v Ameriki vzrok nenehnih sporov, sleherni dan slišimo o napadih, pretepih in demonstracijah. Kako dolgo bo še človek zatiral človeka, samo zaradi tega, ker je njegova koža drugačne barve?
Bolivijski kipar vzljubil Istro
Med lanskoletnimi udeleženci simpozija »Forma Viva* je sodeloval tudi bolivijski kipar Ted Carasco. Mladi Bolivijec je bil navdušen nad gostoljubnostjo istrskih ljudi. Med bivanjem v tej deželi je našel veliko prijateljev. Ko je bil lanskega avgusta simpozij končan in so ostali udeleženci odšli v svoje domovine, je Carasco ostal v Istri. V Portorožu je po naključju spo-:znal rudarja Marka Petroviča, ki dela v kamnolomu Marušiči pri Bujah. Marko ga je povabil na svoj dom v vasi 'Triban. Carasco ni ostal križem rok. Lepega dne je odšel v kamnolom, kjer je delal Marko. Med izklesanimi bloki istrskega marmora je opazil kupe zavrženega kamenja. Hotel ga je odkupiti, toda dali so mu ga zastonj. Drugega dne je bil ob sedmih že v kamnolomu, in medtem ko so delavci rezali nove bloke, je Carasco kiparil- Cez nekaj mesečev je spremenil kipar klet Marka Petroviča v majhno umetniško galerijo. Vsak dan so mimo Izklesanih figur «defilira-li» vaščani iz Tribana in okoliških vasi. Nekaj skulptur je o4nesel v Zagreb, z ostalimi pa namerava kmalu prirediti razstave na Dunaju in v Amsterdamu. Ko Je Carasco odhajal iz Jugoslavije, so ga pospremili vsi vaščani Tribana in želeli »Amerikancu-Istra-nu», kakor so ga imenovali, srečno potovanje. Obljubil jim je, da jih ne bo nikdar pozabil In da bo letos spet prišel na obisk. «Med vami sem preživel naj lepše dni svojega življenja,* je dejal Ted Carasco pred slovesom.
M. J.
A VT0M0BILIZEM
Pomladanska toaleta vozil
Bliža se pomlad in kakor vsako leto nudi avtomobilizem spet vse polno novega zadoščenja in prinaša nove privlačnosti. Zopet bo vsakdo lahko brez strahu pred poledenelimi cestami vozil k morju ali v hribe. Nedeljski izleti postanejo bolj pogosti i.n z lažjim srcem gremo na potovanja ali pa na avtomobilske ture. Nekateri še pripravljajo programe za počitnice, drugi pa so že pripravljeni na odhod.
Avtomobil je brez dvoma najboljši sredstvo za uresničitev teh zamisli; le po nekaj urah vožnje bomo že privozili v tak miren kotiček, kjer se bomo lahko spočili po tednu dela. Da pa se izognemo nepričakova-nim in neljubim razočaranjem, ki bi nas spravila ob veselje in nam pokvarila izlet ali potovanje, moramo poskrbeti, da bo naše vozilo v najboljšem redu.
Skrbno moramo zato pregledati sleherni del avtomobila; pogledati, da ni v dolgi zimi kaj odpovedalo kajt- brez tega je zaman misliti in zahtevati, da se nam bo posrečilo vse, kar bomo začeli.
Mnogo' stvari, ki jih moramo opraviti, zahteva prav malo truda in le nekaj dobre volje. Da bo ta posel še lažji, navedemo najvažnejše dele vozila, pri katerih sč moramo ustaviti.
Ali ste; kdaj pregledali jermen ventilatorja? Mnogi se za to sploh ne zmenijo. Zdi se jim, da je pas večen in sploh ne
pogledajo, ali je dovolj nategnjen. Spomnimo se, da preveč nategnjen jermen kaj kmalu odpove, če pa ni napet, drsi in hlajenje je nezadostno.
Radiator. Ce njsmo še tega .storili je zdaj že čas, da odstranimo iz hladilnika protizmrzo-valno tekočino in pri tem dobro izperemo radiator. V ta namen rabimo 4-odst. raztopijo sode bikarbone. To opravimo takole; ko smo izpraznili hladilnik, ga nppolnimo s čisto vodo, kateri dodamo 40 g sode bikarbone na Vsak liter. S to raztopino vozimo nekaj ur, naicar še enkrat izpraznimo. Potem pustimo, da teče nekaj minut čista voda v hladilnik in ko bo pritekla iz njega spet čista, bo delo opravljeno.
Zelo važno Vlogo ima razdelilna in vžigalna naprava in moramo tudi temu posvetiti nekaj našega prostega časa.
Ako (občutite, da motor ne daje prave moči ali pa da tolče ob naglem dodajanju plina, preglejte. kako deluje razdelilec. Izmerite ,in če je potrebno u-ravnajte razdalje med kontaktoma. Da bo delo popolno, preglejte dobro sveče, ki so marsikdaj krive prevelike potrošnje goriva. Spomnimo se pri tem, da znaša pravilna razdalja med elektrodama le 0,5 ali 0,6 mm. Elektrode očistimo s kartačko, namočeno v bencinu. Ce pa smo s svečkami prevozili več kot
15.00G km, je najbolje, da jih zamenjamo.
Adiktivna olja se vedno bolj uporabljajo, vendar mnogi avtomobilisti rabijo še danes običajna olja. Zdaj je čas zamenjave zimskega olja z drugim, gostejšim, ker drugače, pri višji temperaturi, nč bi zimsko olje bilo več kos 'Svoji nalogi in bi še motor naglo kvaril.
Preden pa olje zamenjamo, je priporočljivo motor oprati z nafto ali z zatp , dejo pripravnim oljfem. V karier bomo vlili olje gostote SAE 3(1 ali če ima motor za seboj že dblgo vrsto kilometrov in ni več tako tesen, SAE 40. Primerna je tudi zamenjava filtra «cartuccie».
Zimo je najbolj občutil akumulator. Dajmo mu zato danes majhno zadoščenje. Lepo ga očistimo, dodajmo, fcč je potrebno, destilirane vode in kisline: če se lahko za en dan odrečemo vozilu, ponesemo akumulator k e-lektričarju, da ga počasi napolni. To se nam bo obrestovalo pozneje ker bo podaljšalo življenjsko dobo akumulatorja.
Naše pnevmatike bodo mnogo dlje služile svojemu namenu in vožnja bo varnejša ako po vsakih 5000 kilometrih zamenjamo mesta koles. Ako razpolagamo s petimi kolesi, jih zamenjamo po naslednjem redu; peto, rezervno kolo, damo na mesto zadnjega desnega, to pa spredaj na levo. Levo prednje kolo damo na
(Nadaljevanje na 8. strani)
Mrve in drobiž
a RHIV Interpola je v Parizu. V tem arhivu imajo kar->4 jt\ toteko 400.000 kršilcev zakonov, katerih dejavnost je prešla meje ene same države. V letu 1961 se je Interpol ukvarjal z 996 primeri ponarejevanja denarja, 750 zadevami z mamili in 650 mednarodnimi goljufijami.
n RAVLJICE je prijetno čitati, še bolj prijetno pa po-yt Jr slušati. Po azijskih deželah so 'še vedno pripovedovalci pravljic. V New Yorku pa že nad trideset let pošilja velika ljudska knjižnica svoje uslužbence na otroška igrišča, da tam berejo otrokom najlepše pravljice.
T NDUANSKI filmi so pri mladini še vedno zelo v ■jSf J. čislih in priljubljeni. V Hollywoodu jih zato kar naprej ustvarjajo. Vsa filmska podjetja v Hollywoodu imajo pa kljub temu v službi za vse indijanske filme samo osem pravih Indijancev. Vsi ostali filmski Indijanci so samo začasno Indijanci, še največ se s tem indijanskim poslom ukvarjajo mladi priseljenci iz Italije.
r^APORE, kjer se nepridipravom za nekaj časa pristri-★ M svoboda, pozna ves svet. Tudi na Islandiji jih imajo. Zaporniki, kaznjenci, ki se lepo obnašajo,
gredo na Islandiji zvečer lahko ven. V prestolnici Reykjaviku so imeli nedavno kar dva kaznjenca. Neki novinar iz Amerike ,si je ogledoval kaznilnico. — zapor. Zapornika sta bila po svojih poteh v mestu. Plesat sta šla. časnikar ju je šel iskat , na ples, kamor ga je napotil kaznilniški paznik. Tako mu je naročil: »Povejte jima, da morata biti do polnoči doma, če ne bosta točna,' zaprem zapor in ju ne pustim več noter!»
T JUDSKA modrost so pregovori. Imajo večno veljavo.
Jj »Kdor ne napreduje — nazaduje, kdor nazaduje propade.* Te modrosti se zavedajo tudi vlomilci. Če nočejo propasti, morajo napredovati, korakati z duhom časa. V New Yorku skrivajo velika podjetja v razna skrivališča denar pred vlomilci. Vlomilci zamenjajo podnevi v velikem podjetju paT bolj debelih bankovcev. Ti bankovci narede radioaktivne, da sevajo iz njih radioaktivni žarki. Ko vlomilci vlomijo v podjetje, pokaže Geigerjev števec, ki je občutljiv za tako sevanje, kje je skrit denar, če imajo podjetja slučajno še te radioaktivne bankovce.
OLA dela človeka pametnega in učenega, šol je več r O vrst> 50 splošne in strokovne. V New Yorku je policija prišla na sled strokovni šoli za vlomilce. Ta šola je posvečala posebno pozornost, da je uposobila svoje gojence za vlome v trgovine in blagajne. Ravnatelj šole je bil tehnik televizijske postaje. Bil je življenjsko zrel in izkušen, saj ima 49 let.
t~v OLAR je denar, ki si ga vsakdo želi. So ljudje, ki Ut U žellj° Pritl do dolarjev po poti, ki ni poštena. Ponarejajo, sami tiskajo dolarje. Generalni tajnik Interpola trdi, da je od vseh bankovcev na svetu še najlaže pona-rediti ameriški dolar in da so mednarodni mojstri za ponarejanje naložili velike vsote denarja v stroje in v opremo za ponarejanje dolarjev na veliko.
■wr ARAMBOL pomeni avtomobilsko nesrečo. Letos je bila ★ IV huda zima in ker je pozimi težko voziti avtomobil, je bilo letošnjo zimo izredno dosti karambolov. Strokovnjaki za karambole so dognali, da niso bili glavni vzrok led, poledica, sneg, megla, marveč obleka vozačev. Vozači so bili v večini avtomobilskih karambolov tako nabasani z obleko, da so bili zaradi tega kaj malo okretni za volanom.
Tj IVO je bolj nedolžna pijača. Pivo tudi redi. V Kanadi tT Je ponekod navada, da dajo starši lačnim otrokom
steklenico piva, da si za prvo silo potolažijo lakoto. Poslanec Knute Lang je v skupščini predlagal, da je treba izdati zakon, ki bi branil staršem, da bi dajali otrokom pivo namesto jedi.
ONA LIZA* Je bila na obisku v Ameriki. Vrnila se je

| v Evropo in zopet se tajinstveno smehlja v Louvru
v Parizu.	“ ■"’> [ •	: --	,	,
^ • ■*"'	.«$}/&.*, -f. ■	;.«»• j,	»v,fp 'i* r*'••vti
tj! RANCOZOM so bolj všeč umetniki in znanstveniki it JT k0,; vojskovodje in politiki Na novem bankovcu je zamenjal Comeille — Napoleona, na drugi Racine — Henrika Navarskega in na tretji Voltaire politika kardinala Richelieuja.
V
rm ENSKE dobivajo v svoje roke oblast in moč tudi v yt JLi Franciji. Uradna francoska statistika kaže, da je 48,5% vodij podjetij v Franciji ženskega spola. Trde, da so se v Franciji tiho in nesporno še bolj polastile oblasti kot v ZDA, kjer govore, da vladajo ženske.
Ti AKA imajo tudi živali, često mačke in psi. Kot trdi it H ameriška veličina, lahko dobi človek raka od živali, torej tudi od mačke ali psa. Po njegovem mnenju je rak nalezljiva bolezen. Neki virus naj bi bil vzrok raku.
VS7HISKY -*e močna opojna pijača. V državi Iowa v ZDA ★ \\ so izdali zakon, da mora na vsaki steklenici whisky-ja biti poleg napisa še velika mrtvaška glava. Ta mrtvaška glava naj bi predvsem mladino odvračala od te pogubne pijače.
rr IGER je nevarna žival. Na otoku Sumatra, ki ni več it L divjina, je en sam tiger tako za zabavo raztrgal 18 ljudi. Od tam je mnogo ljudi, ki so delali na plantažah kavčukovih dreves ali pa so obdelovali riževa polja, zbežalo in si poiskalo kruha in bolj varnega življenja drugod.
L
TEDEN
v/*V:' •	'***"'*'	'*•
m* :ž&*	„ ,
' * .S" #
>rS


1	• ■■šŠUfr
m
š®
Predvolilna aktivnost političnih strank je bila v minulem tednu že znatno bolj živahna kot prej, vendar pa so zborovanja na splošno slabo obiskana. V glavnem so še vedno nastopali krajevni voditelji z redkimi izjemami, kot sta bila Terracini (KPI) in minister Medici (KD). Glavna tema vseh govorov Je »levi center* bodisi za, bodisi proti.
Medtem pa so seveda tudi pristojni organi nadaljevali s tehničnimi pripravami za izvedbo volitev. Tako je prvi predsednik prizivnega sodišča ze imenoval predsednike 357 volišč na Tržaškem; posebna komisija je izvedla zadnjo revizijo volilnih seznamov in ih gotovila, da je na našem področju 234.262 volilnih upravičencev za volitve v poslansko zbornico in 216.323 za volitve v senat; občinski uslužbenci so zaključili z razdeljevanjem volilnih potrdil itd.
Ce vlada kar precejšnja živahnost na volilni fronti, pa Je bila zelo živahna tudi na ostalih področjih, predvsem ua sindikalnem. Tako so v četrten stavkali vsi zdravniki v okviru vsedržavne stavke, ki Protestirajo proti hudemu davčnemu vijaku in proti nizkim honorarjem za preglede v ambulantah in na domu, v Petek pa se je začela tako imenovana «bela stavka* zdravnikov bolniških blagajn, s katerimi je izrekla solidarnost tudi CGIL, Bistvo te «bele stavke*, je v tem, da zdravniki Upravno bojkotirajo zavarovalne ustanove oz. bolniške blagajne, da sicer še naprej pregledujejo in zdravijo bolnike ‘n izdajajo recepte, vendar ne na listke ENAM in drugih blagajn, temveč kar na svoje privatne liste.
Protestno zborovanje so ime-u v petek tudi tržaški delavni, ki so jih premestili na delo v ladjedelnico Sv. Marka.
Na gospodarskem področju bila vsekakor v ospredju PQ Bajanja med predstavniki ncskoslovaškega izvoznega podrtja Cehofrach in predstavni-.tržaških Javnih skladišč na S?.1 ter predstavniki železniških uprav Italije, Avstrije in UugosJavije na drugi strani.
Gre namreč za vprašanja češkoslovaškega tranzita skozi Trst. Uradnega poročila o izidu pogajanj, ki se dejansko niti se nišo popolnoma zaključila, še ni bilo, vendar pa se zdi, da je bil dosežen zadovoljiv sporazum. V ostalem pa nam je ta teden prinesel nekaj običajnih gospodarskih statistik za marec. Tako so Javna skladišča v marcu imela 184.000 ton blagovnega prometa, življenjski stroški so se v Prvih mesecih letošnjega leta povečali za 11. odst., obmejni Promet pa je zabeležil zelo velik porast števila osebnih prehodov tako s propustnicami	________________________________
......................................mi...............................................
~— zmoreta in dosežeta smisel in razumevanje za določen smoter. Prostorna dvorana odgovarja vsestranskim potrebam.
Takšni prostori so za vsako vas veliko vredni in rešujejo znaten del prosvetnega udejstvovanja. Ce je že tako, da dotična vas ne zmore tega delovanja, ji morejo pomagati, oziroma samostojno nastopati tudi igralske, pevske in druge skupine. V nekaj tednih smo imeli dve gostovanji: gojence Dijaškega doma z dramo "Jezusovi apostoli* in zadnjo nedeljo Slovensko gledališče iz Trsta s pravljično igro »Krog s kredo*. Upamo, da -se bo tudi v naši mladini kaj premaknilo in nas bo prijetno presenetila s svojim nastopom. Tako bi nadaljevali s kriško tradicijo, bogato na tem delovanju že dolgo pred prvo svetovno vojno.
kot s potnimi listi, saj je v marcu prešlo italijanako-jugo-slovansko mejo samo na tržaškem področju skoraj 600.000 oseb.
Goriški občinski svet se Je v tem tednu trikrat sestal. Na dveh sejah je razpravljal o moralnem poročilu odbornika za finance dr. Gallarottija, na tretji pa o posameznih proračunskih postavkah. Nar vadni proračun za leto 1963 je uravnovešen, izredni pa predvideva najem večjih državnih posojil, ki jih bodo investirali predvsem za Javna dela. Za proračun so glasovali svetovalci Krščanske demokracije in Slovenske demokratske zveze, proti pa svetovalci vseh ostalih skupin. Iz govora dr. Gallarottija smo izvedeli, da občinska uprava še ni dokončno izbrala zemljišča za gradnjo poslopja, v katerem bodo vse vrste slovenskih šol v Gorici.
Opozicijski svetovalci so vsak s svojega zornega kota kritizirali program, ki je izražen v proračunu. Socialisti Zuliani je očital občinskemu odboru, da ne teži za novimi zavezništvi, ki naj omogočijo razvoj po poti napredka, kot so se ta zavezništva ustvarila v drugih krajih, predvsem pa v državnem merilu. Dr. Battello (KPI) pa je občinski upravi očital pomanjkanje demokratičnosti. Zelo važno izjavo je podal socialdemokrat Fantini, ki je predlagal zgraditev skupne grobnice, v katero naj se položijo posmrtni ostanki partizanov, pokopanih na glavnem pokopališču v Gorici.
Dasiravno nas od državnozborskih volitev ločijo samo še trije tedni, se politična propaganda še ni razživela. Omejuje se na lepljenje lepakov po propagandnih deskah ter razobešanje transparentov po glavnih ulicah. Zborovanj skorajda ni bilo. Nekaj Jih je imela komunistična partija, o-stale pa jih bodo začele prirejati šele po velikonočnih praznikih. Po podatkih, ki so nam doslej pri roki, ni pričakovati v Gorici govornikov večjega formata. Dejansko se tudi na Goriškem opaža vedno manjše zanimanje volivcev za zbctto-vanja. Veliko večje pa kažejo za televizijske nastope strankinih prvakov.
V zvezi z volitvami naj omenimo stališče goriške SDZ, »Preje* *0 na sestanku prejšnjo nedeljo in objavljeno v Katoliškem glasu. Kakor ored štirimi leti bodo tudi 28 Mri-la goriški pripadniki SDZ gla* sovali za krščansko demokracijo odnosno za njene italijanske kandidate. Vse kaže, da nameravajo osredotočiti preference na poslanca Martino, o katerem pravijo da je »omogočil uzakonitev slovenskih šol.»
Po sklepu občinskega sveta za razlastitev zemljišč na Kolonkovcu
Podpreti je treba prizadete vrtnarje
Tajnik KZ in pokrajinski svetovalec inž. Pečenko je že posredoval pri pokrajinski upravi - Rok za ugovore zapade 14. aprila
Seznam lastnikov zemljišč
m .. _r ■
m ' !
-m«***”
-• ifcr*--srr ’•
1
--j ,-ifP
4
.	} «fc;v " .'?•>: .•
- ' TSSSSt *

**** ■■
-c 48* •.
* < A
j .	*.£ * 1
I ■ • >

, r mm< ’ -
* ! I
m t % m
. m&š irnmrn
a r s..v...
11
I ■
M., I

*si
Pogled na lepe «mandrije» pri Sp. Magdaleni (Kobci, Kvarta, Stara triperija, Marčeš in Buben)
Sklep tržaškega občinskega sveta o razlastitvi 810.000 kv. m zemljišč v Rocolu-Melari, pri Spodnji Magdaleni in pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami (Kobci, Kvarta, Stara triperija, Marčeš in Buben), na podlagi zakona št, 167 od 18.4.1962, da bi zagotovili gradbena področja za ekonomska in ljudska stanovanja, povzroča veliko skrbi prizadetim vrtnarjem. Kakor smo že poudarili v članku, ki je bil objavljen na tem mestu preteklo nedeljo, bi bilo v nekaj letih uničeno tržaško vrtnar-
V ponedeljek ob 19. pri Sordi NA KOLONKOVCU
važen sestanek
Jutri, v ponedeljek ob la. uri bo v gostilni pri Sordi na Kolonkovcu skupni sestanek vrtnarjev in lastnikov zemlji**, ki ga organizirata Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov.
Vsem priporočamo, da se sestanka udeležijo in da o tem obvestijo svoje sosede in znance.
NABREŽINA
Kmečka in obrtniška posojilni-1 lovanja, kot je bilo nekoč pri za-ca v Nabrežini je imela v ne- družnih ustanovah. Cas se danes <**lJo, 31 marca, svoj redni obč-1 drugače vrednoti.
Občni zbor je sklenil, da se zvi*
ni zbor in na njem položila ob-''“čun za leto 1962 Jer rešila osta-Je točke dnevnega reda. Iz poročila g. Terčona kot predsedni-upravnega odbora smo povzeli Naslednja poglavja:
Upravni odbor je imel v letu
•62 enajst sej in na njih obrav-naval; upravna, gospodarska in finančna vprašanja, predvsem pa reševal prošnje za posojila. Od Prošenj je bilo 79 ugodno re. s*nih.' Razveseljivo je, da so hra-n>lne vloge v lanskem letu na-rastle za 14 milijonov in dosegle vsoto 62.701.708 lir. A nedvom-je pri nas še precej denarja odtegnjenega prometu, in to v škodo dotičnikom in skupnosti. nočim je bilo v začetku leta 1962 •kupno 164 posojil (meničnih, dol-goročnih, hipotečnih in dvomljl-v>h) v skupnem znesku 25 milijonov 766.427 lir, je bilo koncem leta 190 posojil v skupnem znesku “6-167.017, torej nad 10 milijonov lir več.
Razen te aktivne postavke (pobila) ima posojilnica še gotovine in naloženega denarja, skupno 25.986.009 lir, vrednostnih papirjev za 6.816.460 lir ter efekte 10,000 lir. Skupno znaša aktiva 68.979.486 lir.
Njena pasiva (hranilne vloge,
*adružni deleži, redni in izredni f°nd itd.) znaša 68.752.204 lir, torej 227.282 lir manjša kot aktiva, ^a dobiček se po sklepu občnega rbora pripiše obema fondoma, vsakemu polovico.
Med paslvo je tudi državno pobilo, ki ga je v znesku 10 milijonov posojilnica pred leti na-J®la, da je mogla vršiti svoje po-*•*. Redno ga je odplačevala po amortizacijskem planu in ga rmanjšala na 2.844.097 lir.
Iz računa zgube in dobička je razvidno, da upravni stroški posojilnico močno obremenjujejo. Navčni vijak zahteva tudi od te socialne ustanove svoj delež, ki J® lani dosegel okrog 500.000 lir. Ufugo obremenilno postavko sestavljajo stroški za tajniške po-s-e, ki so nekam slični onim davkom. Ni več brezplačnega sode-
ša znesek posojila na 800.000 lir. Po poročilu predsednika nadzornega odbora dr. Verze, je občni zbor o-dobril obračun in nato izvolil nov upravni in nadzorni* odbor, ki pa sta skoro ista Kot sta bila prejšnja. Obema odboroma bosta še dalje predsedovala dosedanja predsednika.
Predsednik posojilnice je povedal, da se bo posojilnica v doglednem času preselila v občinsko hišo na trgu, kjer je občinska knjižnica. Prostor bo primerno urejen, da bo čimbolj odgovarjal poslovanju zavoda. To je potrebno in važno, a še važnejše je vprašanje zanimanja naših delovnih ljudi za ta ljudski denarni zavod. Zrastel je že pred desetletji iz težkih gospodarskih prilik naših ljudi in njim služil. To. kot tudi dejstvo, da je posojilnica zadruga z neomejenim jamstvom in zato na trdnih nogah, naj bi jih spodbudila, da bi se zanimali zanjo kqt vlagatelji in posojilojemalci ter tako zvišali število članov, ki je sicer že lepo (točno 300), a glede na naše pogoje še vedno premajhno.
SESLJAN
KRIZ
setletja nazaj služil kulturno-pro-svetni dejavnosti, ki so jo Križani močno gojili in cenili. Ko, so prostore pred leti preuredili,’ stičnemu je dom dobil naziv po domačinu, pokojnem akademskem slikarju,-
A Cl.l,,. T 4..._________
Koliko preglavic povzroča našemu kulturno - prosvetnemu delovanju vprašanje primernih prostorov, mi pa imamo kar dva doma, oba prostorna in tudi drugače primerna za razne prireditve. Prvi — Dom Albina Sirka — je, če- mu mora Povečati čim večjo po-
Sesljan ima tudi v mrtvi sezoni svoje turistične skrbi: računa in ka'kulir», ruši in zida, dozidava in preureja, prodaja se in kupuje, tekmuje v slogih in olep-šanju novih in starih stavb. V vsem se odraža neka nestrpnost. Tako na privatnem sektorju. Druga zadeva pa so naloge, ki spadajo v pristojnost občine. Občanom je že znano, da bi mogla našo občino temeljito podpreti naša industrija, predvsem kamnoseška. A ta <e, kot znano, s starimi najemniškimi pogodbami stisnila občino k zidu in si ustvarila nekakšno predpravico na izkoriščanja kamnolomov, ki so že nekaj let za podjetnike prava zlata jama.
Občina mora zato računati !e še z eno postavko občinskih dohodkov; s tujskim prometorn. Te-
prav v skromni meri — že de- zornost :n v to vlagati precejš-
nja sredstva. Tujski promet le kot vsaka gospodarska panoga nekakšen daj-dam. in našemu turi-področju manjka \koi takšnemu še marsikaj in vedno več, ker so turisti vedno bolj
profesorju A. Sirku. Ljudski dom zahtevni. Sredstev pa ni, oziro-je novejša stavba in plod požr- na so glede na potrebe zelo tvovalnih vaščanov, ki so prostovoljno vložili vanj veliko delovnih dni, truda in sredstev. Na to so lahko upravičeno ponosni, saj je v njem vklesan zgled, kaj
so glede na skromne; urediti je treba poti. zlasti v sesljanskem pristanišču, steze, nasade gredice in Se msr-sikaj kar smo že nekajkrat omenili.
stvo, če bi se sklep občinskega sveta uresničil in bi na tem področju nastala tri nova naselja. Tu se je še ohranilo vrtnarstvo, tu so skoraj edini vrtovi, ki zalagajo Trst s svežo zelenjavo in povrtnl-nami.
Zlasti del med Ul. Scarlic-chio, Ul. Flavia in krožno avtomobilsko cesto, ki je zajet v načrt za razlastitev, je ves skrbno obdelan. Na tem področju (406.887 kv. m) so zares najlepši vrtovi, vsak kv. m je intenzivno obdelan, tu so sončne in pokrite grede, kjer raste zelenjava tudi v zimskih mesecih. Vrtnarji so seveda vložili ves svoj trud in denarna sredstva v to zemljo, ki jo skrbno obdelujejo. V sedanjih časih m razmerah, ko kmečki živilj iz raz-mh razlogov zapušča zemljo, na drugi strani pa je vedno večje povpraševanje po zelenjavi, morajo oblasti podpirati proizvajalce vrtnarje. V našem primeru ni nobene višje sile, ki bi narekovala razlastitev teh zemljišč. Mestno prebivalstvo namreč ne narašča v taki meri, imamo pa še druga področja, ki bi lahko prišla v poštev za gradnjo stanovanjskih hiš. Dejstvo je tudi, da nimamo na našem področju drugih primernih krajev za vrtnarstvo, ne v bližnji ne v daljni okolici, da ne govorimo o času in denarnih sredstvih ter delu, ki bi Jih porabili, preden bi uredili take vrtove.
Zakon določa take ukrepe, da bi se preprečile morebitne špekulacije z zemljišči in zagotovila stavbišča za ljudska stanovanja, občina pa mora najti primerna področja. Zdi se nam tudi, da prej omenjena področja niso niti najbolj primerna za nova naselja, na drugi strani pa ne vidimo nevarnosti špekulacije z zemljišči zlasti na področju, kjer so intenzivno obdelani vrtovi. Vrtove bi treba zaščititi, nova naselja, če bi bila potrebna, pa bi lahko zgradili drugje.
Kakor smo že pisali, je sklep občinskega sveta od 18. marca že veljaven in ni potrebna potrditev višjih oblasti, vendar zakon od 18.4.1962 vsebuje nekatere predpise, ki Jih je treba upoštevati pred začetkom izvajanja tega sklepa. Sklep občinskega sveta Je bil objavljen v »Listu sodnih obvestil pokrajine* (Foglio an-nunci legali della provincia) 25. marca. Do 14. aprila imajo po zakonu prizadeti lastniki čas, da predložijo županstvu svoje ugovore, in sicer na kolkovanem papirju za 200 lir. O ugovorih bo še razpravljal občinski svet, nato bodo načrte, ugovore in pripombe občinskega sveta poslali Deželnemu skrbništvu za javna dela. Samo če bi nastale spremembe v splošnem regulacijskem načrtu, ali bi prišli ugovori ’od osrednjih državrjih organov, ki omenjeno skrbništvo ne moglo odobriti načrta za nova naselja in bi vso dokumentacijo izročilo ministrstvu za javna dela, ki bi po posvetovanju z višjim svetom za javna dela odločalo o ugovorih in izvajanju načrta.
Ker je zadeva zelo važna in nujna svetujemo vsem prizadetim lastnikom zemljišč, da se za nasvete in pomoč obrnejo na tajništvu Kmečke zveze in Zveze malih posest-
nikov. Zdaj je namreč še zadnja možnost, da branijo svoje interese in da preprečijo izvajanje sklepa občinskega sveta.
Kakor smo včeraj poročali, je te dni tajnik Kmečke zveze in pokrajinski svetovalec inž. Pečenko poslal pokrajinski upravi pismo s prošnjo, naj se zavzame pa zaščito interesov prizadetih vrtnarjev in kmetijskega gospodarstva.
Prav bi bilo, da bi se za to zavzele tudi druge ustanove in organizacije.
Stranke, katerih predstavniki v občinskem svetu (liberalci, demokristjani, socialdemokrati in republikanci), so odobrili ta sklep, snubijo zdaj volivce, radovedni pa smo, kako utemeljujejo pred volilci na Kolonkovcu sklep o razlastitvi vrtov.
A. B.
PROSEK
V nedeljo je bil na Proseku redni letni občni zbor članov društvene gostilne, na katerem so pregledali delovanje v preteklem letu in izvolili novi odbor. Tz poročila odbora je bilo razvidno, da je društvo gospodarsko aktivno. Izplačali so ves dolg za popravilo in ureditev gostilne, razen tega pa jim je ostala tudi zaloga vina. Sklenili so, da bodo napravili izlet članov, niso pa še določili kam. Nato so izvolili novi odbor, o-ziroma potrdili dosedanjega, kooptirali pa so tri nove člane, ker je med letom en član umrl,
dva pa sta podala ostavko. Po občnem zboru so se člani ob kozarcu pristne domače kapljice pogovorili še o raznih zadevah.
2e zdaj so poskrtieli, da bodo za velikonočne praznike domačine in izletniki dobili v društveni gostilni na Proseku izredno domačo kapljico, saj so kupili večjo količino vina od znanega proseškega vinogradnika Lojzeta Banovga, gostilničar pa ima že zalogo kraških pršutov in bo tudi letos, kot običajno pripravil dobro žolco.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiititiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiintMimiMi
Rojstva, smrti in poroke v podeželskih občinah
Objavljamo podatke občinskih anagrafskih uradov iz Doline, Repentabra, Zgonika in Nabrežine.
DOLINA
V	marcu sta se rodila dva otroka. Umrli so: 74-letni Anton Petaros iz Boršta štev. 14, 75-letni Anton Maver iz Bo-ljunca štev. 131, 87-letni Anton Petaros iz Boršta štev. 36, 81-letni Josip Bandi iz Prebenega štev. 1, 43-letni Salvatore Tarda od Domja, 67-letni Josip Jerjan iz Doline 69, 60-letni Avguštin štrajn iz Doline 75, 50-letni Zdravko Žerjal iz Doline 249 in 78-letna Marija Zafred iz Boljunca štev. 5.
REPENTABOR
V	januarji, februarju in marcu sta se rodilp dva otroka. Umrla je 68-letna Marija Purič vd. Purič iz Vel. Repna štev. 69.
ZGONIK
V	januarju, februarju in marcu so umrli: 76-letna Frančiška
Obad iz Saleža štev. 30: 81-letni Ivan Colja iz Samatorce štev. 20 in 74-letni Elegio Nidari iz Gabrovca štev. 57.
NABREŽINA
V marcu se je rodilo 5 otrok. Umrli so: 72-letna Lucija Legi-ša vd. Pahor iz Devina štev. 5,
80-	letna Emilija Pertot vd. Ca-harija iz Nabrežine-Kamnolomi 11, 89-letna Antonija Caharija vd. Pertot iz Nabrežine štev. 10, 87-letna Giacomina Steffe’ vd. Pesaro iz Sesljana 91, 84-letna Marija Trobec vd. Rojc iz Mav-hinj 32, 81-letni Giuseppe Sun-seri iz Nabrežine-Kolodvor 64,
81-	letni Marij Pertot iz Nabrežine 148, 63-letni Giovanni Ga> rin iz štivana-Ribiško naselje, 78-letna Apolonija Potočnik vd. Jerič iz Praprota 2, 12 dni stara Gracija Škrk iz Praprota 6. in 60-l^tha Giuseppina Felluga por. Fragiacomo iz Sesljana 37.
Poročili so se: Franc Zidarič iz šempolaja št. 4 in Marija Bressani iz Trnovce štev. 2 ter Lucijan Legiša iz Mavhinj 38 in Lucija Legiša iz Vižovelj štev. 7.
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST, UL Milano 18
TE LE F. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših Inozemskih krajev in semena lastnega rridelka ter razne sadike žveplo, modro galico nacionalno in angleško umetna m organska gnoiila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti
Ekskluzivni zastopnik za Tržaško, Uorlšk>- in Beneiko Slovenijo: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice «AGR1A»
Objavljamo seznam lastnikov semljtič, ki so vključena v načrt za razlastitev po sklepu občinskega sveta od IS. marca. V nekaterih primerih se imena ponavljajo, ker gre pat za razne parcele. Prav gotovo pa so ymes tudi imena umrlih in ne dedičev, ker niso bila nekatera zemljiiča Se prepisana na ime dedičev. Lastniki zemljišč in dediči naj se torej poeanimajo, da bodo lahko vložili svoje ugovore v določenem roku. (V oklepajih je navedena površina zemljišča v kv. m).
SPODNJA MAGDALENA POD ROVTAMI
(Kobci, Kvarta, Stara triperija, Marčeš in Buben)
Fridrih Poljšak (6.600), Emilija Cač por. Vecchiet (500), Marija Debeliš por. Kariž (4.060), Marija Debeliš por. Kariž in Ivana Debeliš vd. Kariž (2.920 in stavba), Anton Bernetič (1.320), Josip Bradač in Marija Švab por. Bradač (BOO), Frgnc Bradač in Josip Brad-af (2 016) Alojiija Simoni (4.030), Antonija Ostrovška roj. Vecchiet (3.458), Albina Ka-riž por. Ličen, Marcela Kari* por. Rakai in Josip Carini (Kariž) (1.050), Emilija Mazzgrols vd. Ciacchi (378), Alojz Debeliš, Štefanija Debeliš, Frida Debeliš Marija Kristina Debeliš por. Fabris (7.560), Ana Filipčič ,Marija Filipčič, Franc Filipčič, Marija Filip-čič roj Simčič, Anton Filipčič, Ana Kocjančič roj. Filipčič, Marija Nabergoj roj. Filipčič (1.080), Giovanni Stefani, Carlo Stefani, Giacomo. Pietro Stefani. Melita Maria Stefani por. Kozina, Josip Slavec, Peter Lukač in Celestina Lukač (21). Andrej Filippi (4.695), Frančiška Kuret por. Barut, Marija Kuret por Kocjančič in Jo-sipina Kuret (3.570), Josip Kuret, Ivana Kuret in Marija Kuret (2.066), Marija Strajn roj. Švab, Josip Kuret, Ivana Kuret, Marija Kuret, Ferdinand Savi in Ana Savi por. Zajc (82 in stavba), Elizabeta Cok roj. Visintin (31793), Valentin Švab (1.907), Ivan Primožič (3.420), Alfonz Ciacchi (1.540), Ivan Primožič (867 In stavba), Viktor Kerševan (9.942), Danijel Bislacchi (4.302 in stavba), Tomaso Cbiaz Ivana Chiaz,- Marija vd. Petaros, Peter Petaros, Marija Petaros por, Vec-chiet, Santina Petaros, Alojz Petaros .Guerrino Petaros (633), Severina Cač pbr; Sosič in Bruno Sosič (1.620 in stavba), Karlo Kariž (75S), Ivan Kariž (921), Ivan Kleva in Domenico Radin (38 in stavba), Emilija Mošenj por. Mo-šeni in Desiderio Giacomini (143), Karlo Babi£ (362), Guerrino Petaros (656), Paolo Simoni (3.780), Tereza Stefani poročena Stefani (8.110), Marija Volpi in Amelia Volpi por. Godina (1.520), Andrej nija Volpi por. Michelazzi, Daniela Volpi por. Toffoli in Malvina Volpi por. Godina (1.30), Andrej Švab (1.819), Alojz Vouk (2.280), Ivan Stefani, Jakob Stefani in Me. lita Marija Stefani Kosina (67), Ivan Stefani, Jakob Stefani, An-ton Stefani, Josip Slavec, Peter Kukanc, Celestina Kukanc (244), Melita Marija Stefani por. Kosina (3.524), Ivan Stefani (3,812), Jakob Stepančič (52 in stavba), Ivan Stefani (52 in stavba), Ivan Stefančič, Karel Stefančič, Jakob Stefančič, Melita Stefani vd. Kosina (12 in dvorišče), Josip Slavec (8877 ip stavba), Mi-hael Kobec (2.509 in stavba), A-melia Stefani por. Bucco (4.831), Josip Fabris -(1.320), Ana Kobec por. Koren (941 in stavba), Valentin Švab (661), Eleonora Kariž por. Černigoj (322), Paolo Loren, zi (126), Marija Velišček por. Kobec (48 in stavba), Ivana Miklavec (2.270 in stavba), Rodolfo Kretschmar (5.100), Alojz Debeliš, Štefanija Debeliš, Frida Debeliš, Marija Kristina Debeliš por. Fabris (5.190 in stavba), Ivana Miklavec (2.600 in stavba), Oscarre Kretschmar (4.850), Giustina Marconi por. Pečar, Romilda Pečar, Dario Pečar (3.096,, Franc Filipčič, Marija Filipčič roj. Cimporic (9.720 in stavba), Josip Filipčič (64 in stavba), Lucija in Marija Lucija Kravos (200), Karlo; Bos-si, Rozalija Bossi, Dario in Gu-glielmina Bossi (5.763), Angela Mahnič por. Comar, Marija Mahnič por. Rozzi, Natalija l^ahnič por. Tulliano, Olga Mahnič, Josip Mahnič (11.800 in stavba), Antoni, ja Vecchiet por. Ostrouška (800), Anton Bembič (180 in stavba), A-lojz Vouk, Marija Volpi, Aurelia Volpi por.1 Perdon, Virginija Vol-pl por. MichelUzzi, Danila Volpi por. Toffoli, Malvina Volpi por. Godina (265), Edilizia Itnmobiliare Trst (9.900), Josipina Lukane roj. Stefančič. Peter Lukane, Celestina Lukane (9.158 in stavba), Ro-salia Bossi por. Kobec, Dario Bossi, Guglielmina Bossi, Carlo Bossi (3670), Peter Lukane in Celestina Lukane (6.738 s stavbo), An. tonija Cerkvenič (974), Ivana Cač por. Zocchi (1.300), Danilo Tončič (231), Karlo Petrič (4.800), Franc Bieker Giorgio Kobec, Anton Kobec, Gdorgio Bieker, Marija Škabar roj. Bieker, Anton Kobee, Josip Kobec, Ivan Kobec, Stefan Kobec (lis —pot), Josip Kuret, Ivana Kuret .Marita Kuret (46), Ivan Švab, Ferdinande Savi, Ana Savi por Zajc (123 s stavbo), Iva-na Kuret in Marija Kuret (46-stavbe), Anton Pečar (6.690), Ana Stefani por. Pečar (6.190 in stavba), Ivana Stepančič, Rozalija Ste. pančič por, Prodan in Anton Pečar (286 — pot), Francesco Bie-
kar (1.659), Marija Fonda por. Canciani (612), Carlo Polsi in Maria Polsi por. Savi (3.860 in stavba), Guglielmina Giarizzo (1.764), Vlktof Miklavec in Justina Mi-klavec por. Kukac (1.180), Virginia Volpi por. Michelazzi Danila Volpi por, Toffoli in Malvina Volpi por. Godina (2.930), Ja-kop Babič (1.660), Roman Kocjančič in Josipina Kocjančič (1.638), Oscarre kretschmar in Rudolf Kretschmar (570 — pot) Marcello Kozina (2.980), Karlo Glavina (1.252 in stavba), Albina Coscia-ni. Ivana Bazec vd. Cosciani (4š>3 in stavba), Giovanni Roici (5.680) in stavba), Ivan Škabar (1.292), Rozalija Stepančič por. Prodan (5.395 in stavba), Mario Kobec (1.019), Roman Kobec, Lidija Ko. bec, Marija Kobec por. Geržina (4518 in stavba) Karl Kobec (3.955 in stavba), Mihael Kobec in Marija Kobec por. Velišček (162), Ivan Stefani (2.440), Karel Kobec, Roman Kobec, Lidija Kobec in Marija Kobec por Geržina (29 in stavba), Karel Kobec Magdale-na vd. Kobec, Marija Velišček, Antonijo Stepančič, Ana Kobec, Mihael Kobec, Antonija Granduc, Ana Lukač, Ivan Stefani, Danilo Kobec, Roman Kobec, Lidija Ko-bec in Marija Kobec por. Gher-zina, Ivan Kobec, Anton Kobec, Karel Kobec, Magdalena Kobec, Marija Velišček, Antonija Stepančič, Ana Kobec, Mihael Kobec (323),
(Nadaljevanje v torek)
MURK RAJ ANALD
KAŠMIRSKA
IDILA
(Nadaljevanje s 3. strani)
«Pustimo ga, Nawab sahib,» smo rekli. »Sami bomo pomagali čolnarju in če pohitimo, bomo priveslali na varno.«
«Cakaj, čakaj,« reče Nawab, pograbi fanta za levo uho in smejoč se ga vleče proti čolnu.
BEGARI, ki je bil začel jokati že pri najmanjši grožnji, je sedaj, pri stvarnem dotiku Nawabove roke, tako zavijal, da bi se še nebo zrušilo, medtem ko se je Na-wab sprva le prežimo smejal, potem se je pa dušil v tako surovem krohotu, da Je bil ves zaripel v obraz.
Ko smo bili kakšnih pet Jardov od čolna, je fant iztrgal svoje uho iz prijema Nawabove roke in, ker je nemara .mislil, da je s tako očitno neubogljivostjo razjezil Njegovo Milost, pokleknil s sklenjenimi rokami, še zmeraj ihteč in tarnajoč in začel z nosom vleči črte po zemlji kakor neke vrste pokore za svoj greh.
Nato je Nawab prasnil še v večji krohot, da je bil njegov obraz in obličje videti, ko da se napihuje do gigantskih razmer.
«Glejte!» je rekel in izumetničeno mahal z rokami, ne da bi se nehal smejati.
Ampak situacija, ki je že doslej bila dovolj napeta, je sedaj postala skrajno neprijetna, ker se je človek začel plaziti po prahu, is valjati, jokati, zavijati, vzdihovati in jadikovati, histerično ihteti z najbolj hlapčevsko ponižnostjo.
«Ne jokaj, ne jadikuj, tepec,« reče Nawab in si tare oči, vse solzne od smeha in se obrne k veslaču rekoč: «Vzdigni tega klovna s tal in ga postavi v čoln.«
Čolnar uboga in Njegova Milost stopi na palubo za BEGARIJEM, mi pa svečano za njim.
BEGARI se je sedaj verjetno na pol odločil, da se bo lotil dela, ker je, Jokajoč svoj prazni Jok in jadikujoč svojo starinsko jadi-kovanko, pljunil v dlani in prijel za veslo.
Nawab, čigar preteča navzočnost je dečka zasenčila, se je zabaval bolj kakor kdajkoli, histerično se je smejal, se zvijal in kotalil tako, da sta ga njegova prijatelja zgrabila in odnesla izpod nadstreš-Ja, kjer sta ga položila, da bi se odpočil. Poskušal se ju je otresti s težo lastnega trebuha in z divjim kriljenjem, pri čemer se Je razlegalo vzdihovanje, pridušeno z neprestanim smehom, ki je pršel iz njegovih okroglih rdečih lic.
Čoln se je premakni) in ko je njegovo veslo zaparalo obrobno vodo, Je BEGARI prenehal Jokati in se žalostiti prav tako na lepem, kakor je bil začel.
»Glejte!« zatuli Nawab, a njegov histerični napad se konča v krčevitem kašlju, ki ga je pretresel, kakor žarek bliska z gromom pretrese oblak. «Glejte,» reče in pokaže proti BEGARIJU.
Toda oči se mu zavrte: obraz mu oblije pošastna rdečica, nato pa postane svinčen; vrat se mu zvije kakor konopna vrv, a roka mu brez moči pade na stran.
Vsi stečemo k njemu.
Eden njegovih prijateljev mu položi roko na srce, medtem ko ga drugi taplja po hrbtu.
Iz Nawabovih ust odjekne tiho grgranje kakor poslednja nota grmenja. Sledil je odmev vzdihovanja in nato je padel mrtev Zadušil ga je lastni smeh.
Čoln se je vijugal po mirnih ro dah Wularja po poti, po kateri Je bii prišel, mi pa smo sedeli v grozotni temi duše, čisto tihi to nemi, dokler ni BEGARI spet sa-čel jokati in tarnati:
«Oj, mati moja! Oj, mati moja!«
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18, najnižja 8.1. ob 19. uri 13.2; zračni tlak 1009.3 pada. veter jugov zhodrtiik 2 ton, vlage 55 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 7. aprila Radi voj
Sonce vzide ob 5.37 im zatone ob 18.39 Dolžina dneva 13.02. Luna vzide ob 17,06 jri zatone ob 5.22
Jutri, PONEDELJEK, 8. april, Albert
V ZNAMENJU VEDNO VEČJE ŽIVAHNOSTI IN POLEMIKE
Tudi včeraj v mestu in v okolici številna predvolilna zborovanja
Zborovanje PSI v Dolini ■ Mladinsko zborovanje KPI pri Sv. Jakobu Minister Medici na sedežu KD * Danes konferenca slovenskih članov PSI
Tudi včeraj je bilo v mestu in v okolici večje število predvolilnih zborovanj, omenili pa bomo le ne katera najvažnejša.
V	Dolini je bilo zborovanje socialistične stranke, na katerem sta govorila Dušan Hreščak in tajnik tržaške federacije PSI Arnaldo Pit-toni. Dušan Hreščak je najprej u-gotovil, da gre pri sedanjih volitvah za politične volitve in da je zato učinkovit glas samo glas za tiste stranke, ki nastopajo v vsedržavnem merilu, za Slovence pa je učinkovit glas samo za tiste stranke, ki se hkrati bore tudi za uveljavljenje zahtev in pravic slovenske narodne manjšine. Glas za krajevne kandidatne liste, kot so indi pendentisti in SSL, je zato izgubljen, ker ne prispeva k temu, da bi bila država boljša, demokratičnejša in naprednejša, ker samo taka država bo poznala tudi nas Slovence.
Govornik je nato govoril o vlogi PSI pri soodločanju o nadaljnjem gospodarskem in socialnem razvoju dežele ter polemiziral s KP zaradi njene kritike politike levega centra.
Tudi Pittoni je obširno govoril o vlogi socialistov v sedanjem gospo darskem in socialnem razvoju dežele; o tem, kako lahko povečana moč -ocialistične stranke zajamči nadaljnji pozitivni razvoj politike levega centra proti vsem poskusom konservativnih in reakcionarnih sil, tudi znotraj KD, hkrati pa je poudaril, da se socialistična stranka bori tudi za priznanje pravic slovenske manjšine. Tudi on je zavrnil kritike in napake KPI na politiko levega centra in pripomnil, da je tudi KPI v začetku podpirala to politiko in jo ocenila pozitivno, sedaj pa je prešla na frontalen napad na to politiko in predvsem na PSI.
Danes ob 9.30 bo na sedežu PSI v Ul. Mazzini notranja konferenca slovenskih članov tržaške federacije PSI. Govoril bo kandidat za po slansko zbornico na listi PSI inž Pečenko, prisoten pa bo tudi tajnik federacije Pittoni.
KPI je včeraj priredila zborovanje posvečeno mladim volivcem, saj se dobro zaveda, da bodo letos številni mladinci in mladinke prvikrat volili. Na Trgu sv. Jakoba je govoril tajnik vsedržavne mladinske organizacije Achille Oc-chetto, ki je večino svojega govora posvetil polemiki s Krščansko demokracijo. Podčrtal je, da je treba doseči dejanski preokret na levo, in torej programacijo gospodarstva na osnovi resnične širše demokracije. Govornik je mestoma tudi dokaj ostro polemiziral s PSI, češ da preveč popušča KD. Pred njim je v slovenščini govoril Jurij Uršič, ki je orisal nekatere boje slovenske in italijanske mladine za za čito nacionalnih pravic slovenskega prebivalstva.
Prihodnji teden je za sedaj KPI predvidela dve važnejši zborovanji na Trg sv. Jakoba. V torek bo govorila Marija Bemetič o ženskih vprašanjih, o čemer so razpravljali v sredo na sestanku med volivkami in kandidatinjami KPI. V četrtek pa bo ob 18. uri govoril poslanec Franco, ki je član komisije za delo poslanske zbornice in ki bo rezoravljal predvsem o problemih socialnega skrbstva.
V	prostorih Krščanske demokracije je minister za reformo državne uprave Medici govoril pretežno 0 gospodarskih in zunanjepolitičnih vprašanjih ter poudaril, da je nadaljnji gospodarski razvoj odvisen predvsem od miru na svetu, še prav posebno pa je od tega odvisna zunanja trgovina, saj se je izvoz blaga in uslug dvignil nad 4.000 milijard lir.
Ko je govoril o novi zakonodajni dobi parlamenta, je dejal, da ga čakajo tri važne naloge, to je; demokratično načrtovanje v funkciji gospodarskega razvoja, ki pa bo spoštovalo zasebno pobudo in branilo stabilnost valute; reforma državnega ustroja s tem, da Se oživi delovanje krajevnih ustanov, ter razvoj šolstva.
V	novi zakonodajni dobi se bo moralo tudi nadaljevati približevanje države ljudskim množicam, pri čemer je minister dejal, da veruje v ((demokratično usmerjenost socialistov, katerih sodelovanje je neogibno potrebno« za uresničenje omenjenega programa. Minister se je dotaknil tudi ustanovitve avtonomne dežele ter vprašanja državnih uslužbencev in upokojencev.
Volilna zborovanja:
KPI — 11 Trg Garibaldi — Bur-lo, Cuffaro; 11 Sv. Ana — Vidali; 11 Oreh — Šema; 11 Ul. Baiardl — Gombač, J. Burlo; 11 Ul. Perarolo — J. Gerbec; 10 Ul. Campanelle — Pogassi; 12 Furlanska cesta — J. Gerbec; 12 Piščanci — Valderstain; 15.30 Sesljan — D’Agosto; 16.30 Šale > — Furlan; 17.30 Medja vas — Marija Berrietič; 17 Gropada — Si-SkQvič
PSI — 11 Ribiško naselje v Devinu — Martone; 12 Naselje San Ser-gio — Martone; II Milje — Pittoni.
Razprava na trgovinski zbornici
0 delovni sili na našem področju
Na -sinočnji seji izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice je govoril predsednik dr. Caidas-si o stanju delovne sile na našem področju. Ugotovil je, da primanjkuje sedaj okoli 5.000 kvalificiranih delavcev in da bi bilo treba ustvariti pogoje za imigracijo delovne sile. V ta namen naj bi v bližini žaveljskega industrijskega pristanišča zgradili novo naselje, odnosno vsaj zasilna bivališča.
Gre za vprašanje, o katerem se že dalj časa prikrito govori in ki zahteva resno razpravo. Vendar pa je že na prvi pogled stališče zbornice dokaj čudno, saj ne gre za organ, ki naj ščiti koristi delodajalcev, temveč celotno gospodarstvo nekega področja in torej tudi koristi delovnih
ljudi (prav zato je v predsedstvu tudi predstavnik delavcev). Na to vprašanje se bomo še povrnili.
Uspešna intervencija sindikata upokojencev
Sindikat upokojencev CGIL sporoča, da sta se po posreddVanju poslancev Vldalija in Franca v zvezi z uveljavljenjem zakona o doplačilu pokojninskih zavarovalnih prispevkov za leta 1920-26 tajnika sindikatov upokojencev iz Trsta in Tridenta razgovarjala v Rimu z glavnim ravnateljem INPS in z načelnikom kabineta ministrstva za
aniiiifmiimmuiiiiiunuiiiHiiMiiiiimiHiiifHMiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiii
VPRAŠANJE SISTEMA ZA PLAČILA ZDRAVNIŠKIH PREGLEDOV
delo. Po razgovoru sc Je pokazala možnost, da se bo rešil spor glede veljavnosti notoričnih aktov, na podlagi posebnih potrdil o stalnem bivanju, ki jih izdajo občine. V tem smislu bo baje ministrstvo za delo dalo navodila ustanovi INPS.
G"avni ravnatelj INPS je poleg tega odredil, da pride na sedeže INPS v Trst, Gorico, Trident in Bočen inšpektor, da se pospeši reševanje prošenj, ki se doslej ni premaknilo z mrtve točke ter da se likvidirajo poviški pokojnin. Nadalje Je bila sprejeta zahteva predstavnikov upokojencev, da se povrnejo doplačilni prispevki upokojencem, ki dobivajo minimalne pokojnine in ki ne morejo uživati nobenega poviška kljub doplačilu teh prispevkov.
Enotni odbor na Opčinah, ANPI, ANPPIA, Zveza partizanov in bivših političnih antifašističnih preganjancev Tržaškega ozemlja ter FIAP
priredijo
DANES 7. aprila ob 15.30
spominsko svečanost na Opčinah
pri spomeniku 71 žrtev, ki so jih ustrelili nacifašisti
Govorili bodo Arturo Calabria, Nadia Pahor in dr. Bruno Pin-cherle
Uspeh FIOM pri Schromcku
Pri volitvah notranje komisije v podjetju Schromek je dobila FIOM 37 glasov od 46, to Je 80 odstotkov, in oba predstavnika delavcev. Sindikat kovinarjev Delavske zbornice pa je dobil zastopnika uradnikov.
ZASEDANJE NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Dežela Furlanija - J. krajina v okviru evropske združitve
Zasedanje v imenu vlade npzd^vil minister Medici - Zasedanje se je sprevrglo v demokristjansko volilno propagando
Na pobudo Italijanskega združenja evropskih občin in krajevnih uprav se je včeraj dopoldne začelo na, tržaški univerzi zasedanje o terrii: »Dežela Furldnija-Jd-lijska krajina v okviru evropske združitve*.
Slovesnega dela zasedanja so se udeležili predstavniki oblasti, kakor tudi člani nekaterih konzularnih predstavništev v Trstu. Poleg tega so bili prisotni tudi vodilni člani združenja, generalni tajnik Sveta evropskih občin Jean Bareth, predstavniki koroške deželne vlade in celovški župan.
Po pozdravih tržaškega župana, predsednika tržaške pokrajinske uprave, rektorja prof. Origoneja in nekaterih gostov, je imel uvodno politično poročilo član izvršnega^ sveta Corrado Belci o temi • Značilnosti in problemi nove deželne ustanove v okviru evropske združitve* in odbornik za šolstvo
..*.... V OKVIRU PRIHODNJEGA GOSPODARSKEGA NAČRTA
Danes odlo£itey o sporu med INANI in zdravniki
To vprašanje je ločeno od c bele stavke > zdravnikov
vseh bolniških blagajn
Ze več dni trajajo pogajanja med ravnateljstvom INAM v Trstu in sindikatom zdravnikov Delavske zbornice za rešitev spora, ki se tiče nadaljevanja sedanjega sistema plačila posameznih zdravniških pregledov («a notula«) v našem mestu. Danes zjutraj bo tukajšnje ravnateljstvo INAM seznanilo sindikat s stališčem o-srednjega ravnateljstva do tega vprašanja. Do sedaj še ni prejel sindikat točnih vesti, toda vse kaže ,da se bo spor mirno rešil, V primeru negativnega odgovora pa bo sindikat prisiljen proglasiti protestno stavko, ki se začne jutri zjutraj. O načinu stavkanja, s katerim so zdravniki že seznanjeni, bo sindikat v primeru potrebe takoj obvestil javnost v ponedeljek zjutraj po tisku in radiu, in to tudi v interesu zavarovancev.
meščeni brodar, poveljnik ladje in ravnatelj stroja. V vseh lokalih bo naprava za umetno klimo. Na ladji bo vkrcanih 42 mož posadka.
Zahvala Slovenskega dijaškega doma
• Podpisana uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu izreka najtoplejšo zahvalo vsem o-nim rojakom s Padrič, ki so nam z darom dveh kamionov gnoja pomagali v naših prizadevanjih, da si z lastnimi pridelki olajšamo biemena za prehrano gojencev.
Razumevanje, ki so ga predlanskim pokazali Bazovci, lani Do-linčani, letos pa Padričarji, priča, da je našemu podeželskemu ljudstvu pri srcu študirajoča mladina in naš dom, ki za to mladino skrbi*.
, Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu
V torek v ladjedelnici Sv. Marka
Polaganje gredlja za 24.000-tonsko motorno ladjo
V torek, 9. aprila bodo ob 10.30 pričeli graditi na drugem splavišču ladjedelnice Sv. Marka 24.000-ton-sko motorno ladjo. Gre za splavi-šče, na katerem so gradili potniško ladjo «Raffaello». Nova ladja ima konstrukcijsko št. 1883 in Jo je naročila družba SIOSA iz Palerma, za katero dokončujejo v isti ladjedelnici tudi 49-000-tonsko petrolejsko ladjo «Auriga Primo«.
Nova ladja ima naslednje značilnosti: največja dolžina 193,63 m, največja širina 23,10 m, višina 13,90 ,m, grez 9,73. Ladja bo opremljena z motorjem CRDA Fiat B759 S, ki bo razvijal 10.800 konjskih sil in omogočil brzino 17 milj na uro. Motor bodo napravili v Tovarni strojev Sv. Andreja.
Na ladji bo v skladiščih 30.400 kubičnih metrov prostora za tovor in bo zgrajena zanajvišji razred ladij, ki prevažajo tovor v razstrese-nemu stanju.
Posebno skrb bodo posvetili! prostorom za posadko in za vodilno osebje V ir?h apartmajih bodo na-
Važno obvestilo upokojenim obrtnikom
23. marca je Uradni list objavil zakon št, 260, ki ga je odobril parlament 27. marca 1963. S tem je stopil ta zakon v veljavo. S socialnega stališča je zelo važen, saj razteguje zdravstveno oskrbo tudi na upokojene obrtnike, ki je doslej niso uživali. S tem se spo-polni sistem socialnega zavarovanja te stroke.
Zdravniško, bolnišniško, specialistično in porodniško oskrbo bo nudila pokrajinska bolniška blagajna obrtnikov iz Ul. Udine 19 po predpisih, 'ni veljajo za obrtnike, ki še opravljajo svoj poklic. V ta namen ne bodo morali upo-kojenci plačevati nobenega prispevka.
Raztegnitev zdravstvene oskrbe velja izključno za tiste obrtnike, ki so starostno ali invalidsko upokojeni, pa naj so bili lastniki delavnic .sodelavci ali svojci v nji. hovo breme. Od te pomoči so zato izključeni upokojeni obrtniki, ki nadaljujejo svojo obrtno dejav. nost, obrtniki, ki po upokojitvi opravljajo kakšno drugo dejavnost, zaradi katere so podvrženi obveznemu bolniškemu zavarovanju (kmetje, trgovci, delavci in uslužbenci v odvisnem delovnem razmerju) ter upokojenci, ki so prenehali vsako dejavnost, ki pa so zavarovani proti boleznim kot svojci v breme kakega drugega družinskega člana.
Za vpis v seznam koristnikov tega zavarovanja naj se prizadeti osebno oglasijo v prostorih blagajne v Ul. Udine 19. S seboj naj prinesejo družinski list, ki ga izda županstvo. Na sedežu bodo sestavili prošnjo na obrazcu, ki ga je blagajna že pripravila.
Ugotovljeni mladi nadlegovalci dijakinj
Policijski agenti so prijavili sodišču pet mladeničev, ki so nadlegovali dijakinje neke mestne srednje šole. Bilo je 20. marca, ko je ravnatelj šole obvestil agente policijskega komisariata na Trgu Dal-mazia, da skupina mladeničev stalno nadleguje dijakinje, ko gredo domov. Agentom se je posrečilo, da so pred šolo zalotili mladeniča, 16-letnega Eugenia Z., ki je zvezal vhodna vrata v šolo z žico in vrvico. Policisti so ga ustavili. Mladenič jim je pokazal svojo osebno izkaznico, toda izkušenemu očesu stražnikov ni ušlo, da je bil dokument deloma ponarejen. Mladenič je namreč zvišal svojo starost. A-genti so ga seveda odpeljali na svojo postajo. Ista usoda je zadela tudi štiri njegove mlade prijatelje. Vse so prijavili sodišču zaradi nadlegovanja drugih oseb, a Eugenia Z. tudi zaradi ponareditve osebne izkaznice.
Predlogi za javna dela
v občinah Zgonik in Repentabor
Vm predlagana dela bi v zgoniški občini stala 26 milijonov, v repentaborski pa 16 milijonov lir
Tudi repentaborska in zgoniška občinska uprava sta pred dnevi sporočila vladnemu generalnemu komisariatu predloge za javna dela v okviru prihodnjega gospodarskega načrta.
Repentaborska občinska uprava je predlagala, naj bi vladni generalni komisariat odobril naslednja dela in dal na razpolago potrebna sredstva; popravila in a-sfaltiranje občinskih cest (5 milijonov lir), nova centralna kurjava na županstvu (3 mil. lir), nova centralna kurjava v osnovni šoli na Colu (3 mil. lir), razširitev vodovodnega omrežja (1,5 milijona lir), vzdrževanje in oo-pravila občinskih poslopij in cerkva (3,5 mil. lir). Skupna vsota za predlagana dela znaša 16 milijonov lir.
Zgoniška občinska uprava pa je predlagala naslednja dela; popravila in asfaltiranje občinskih cest (3 mil. lir), gradnja nove osnovne šole z 2 učilnicama v Briščikih (20 mil. lir), popravila občinskih
stavb (2 mil. lir), razširitev vodovodnega omrežja (1 mil. lir). Skupna vsota za ta dela znaša 26 milijonov lir.
Vse občinske uprave so predložile svoje predloge in zdaj čakajo na odobritev.
Nevaren padec
Včeraj ob 19,15 so prepeljali na 2. kirurški oddelek 33-letno Liliano Tomasin vd. Siyieri iz Skednja — Ul. Soncini 40. Ob prihodu v bolnišnico je bila ženska skoraj v nezavesti. Spremljevalci so pojasnili, da se je pobila v avtobusu, ki vozi na progi št. 29. Zdi se, da je ženski postalo nenadoma slabo, ko je avtobus peljal po Ul. Baiamonti. Padla je na tla ter se pobila po zatllnlku.
S ZARADI VELIKONOČNIH PRAZNIKOV se bo izplačevanje pokojnin INPS začelo namesto 14. aprila, že v sredo 10. aprila po običajnem načinu pri poštnih uradih.
videmske občine prof. Attllio Bo-
r.etto o temi: »Kulturne pobude krajevnih ustanov za pripravo evropske miselnosti s posebnim poudarkom na možnosti in tradicije dežele*.
Popoldanskega zasedanja se je za kratek čas udeležil tudi minister za birokratsko reformo Medici, ki je prišel v Trst na volilni shod Krščanske demokracije. Minister Medici je pozdravil prisotne v imenu vlade in poudaril važnost, ki jo imajo občinske, pokrajinske in deželne uprave pri ustanavljanju združene Evrope.
Prva poročila, kakor tudi razprava o njih, so vsebovala nekaj precej zanimivih točk, o katerih bomo pisali po današnjem zaključku zasedanja. Pri tem pa Ugotavljamo, da je imelo zasedanje, ki ga je priredilo združenje, v katerem sodelujejo razne stranke od liberalcev do socialistov, skoraj izključni demokristjanski volilni propagandni značaj, razen poročila, ki ga bo imel danes prof. Volli, kar je bilo razvidno tudi iz pičle udeležbe upraviteljev deželnih krajevnih ustanov. Demokristjanski pečat je dalo zasedanju zlasti poročilo časnikarja Belcija, ki ga tržaško demrt-kristjansko vodstvo kandidira za poslanca namesto dosedanjega poslanca Bologne.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU 40',etni" ume‘™kega
delovanja
MODESTA SANCINA
V TOREK, 9. APRILA OB 21. URI premiera
V	SREDO, 10. APRILA OB 20.30 URI
repriza t	% A '
V	AVDITORIJU V TRSTU
ARTHUR MILLER
SMRT
TRGOVSKEGA POTNIKA
W!lly Loman, trgovski potnik — MODEST SANCIN; Linda, njegova žena — Leli Nakrstova; Biff, njegov sin — Stane Starešinič; Happy, njegov sin — Silvij Kobal, Charley — Jožko Lukeš; Bernard, njegov sin — Adrijan Rustja; Stric Ben, Willyjev brat
—	Stane Raztresen; ženska — Zlata Rodoškova; Howard Wagner
—	Rado Nakrst; Stanley — Edvard Martlnuzzi; Dekle — Forsy-thova — Mira Sardočeva; Letta — Miranda Caharija.
Scena: ing: ERNEST FRANZ Kostumi: ALENKA BARTL Glasba: BbjAN ADAMIČ Režija: SLAVKO JAN
Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Avditorija.	v
V NEDELJO, 7. t. m. ob 18. uri na OPČINAH
Klabund
«KROG S KREDO>
<fMladini prepovedano» ali ne prepovedano?
Se včeraj je bilo pri oglasu za dramo «Smrt trgovskega potnika» ki jo bo Slovensko gledališče igralo v torek, pripisano, da je pred stava za mladino pod 18. letom prepovedana, danes pa tega dostavka ni več. Kako to?
Predolgo bi bilo razlagati ves birokratski postopek okrog cenzure. Na kratko lahko povemo tako: cenzura jy sicer odpravljena in gledališča lahko igrajo vsako de lo, vendar pa le za starejše od 18 let. Da pa lahko predstavam prisostvujejo tudi mlajši, je treba vložiti prošnjo na ministrstvo (celo za otroška dela). Odgovor z ministrstva Se pa dostikrat zelo zavleče, tako da ga še ni, ko gre delo že na oder. V primeru *Smrti trgovskega potnika» pa je gledališče prav včeraj prejelo obvestilo, da je delo dovoljeno tudi mlajšim in zato je odpadel v začetku omenjeni dostavek. Tako torej za dijake in druge mladince ni ovire, da ne bi prišli na predstavo.1
■■iiiiiiiiiminiiiiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMlti1iii1,iiitiiiiiii,liii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
slačilnicah na gradbiščih kradel oblačila delavcem
y
jej __
Zaradi neke formalne pomanjkljivosti so proces odložili za nedoločen čas
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Ligabue, tožilec De Franco, zagovornik Bologna) se je začela v teh dneh razprava proti 31-let-nemu Sergiu Vescovu iz begunskega taborišča na Opčinah, Dq-berdobska ul. 8, ter proti 5I-let-nemu Odoricu Ruzzieru iz Ul. del Prato 5.
V tem primeru gre pravzaprav za dva ločena procesa, toda sodniki so na zadnji razpravi sklenili, da ju združijo v en sam kazenski postopek. To je zahteval Vescovov branilec in ker se javni tožilec ni upiral, so sodniki sprejeli njegovo zahtevo.
Tudi v tem primeru gre za vsakodnevno tatinsko dejavnost priložnostnih tatičev, ki z mirno vestjo okradejo svoje delovne tovariše. V večini primerov gre za malenkostne vsote ali vrednosti.
Vescovo, ki je begunec iz Istre, je bil obtožen, da je 17. februarja lani ukradel volnen plašč, ki je bil vreden 6.000 lir, 53-letnemu Mariu Tomizzi z Opčin, Villa Car-sia 3. Nadalje so ga obtožili, da je ukradel plašč, suknjič, srajco, par škornjev ter listnico z abonmajem za vožnje na openskem tramvaju, 57-letnemu Lazzaru Ju-rincichu z Opčin, Poggioreale 'del Carso 1057.
Vse te tatvine je Vescovo zagrešil, vsaj kot trdi obtožnica, v
slačilnici gradbenega podjetja v Ul. Miramare 83. Vse prizadete osebe so tedaj delale pri omenjenem podjetju. Ob 22. uri zvečer je Vescovo prišel na delovno mesto, toda nekoliko pozneje je izginil brez sledu. Naslednjega dne sta Tomizza in Jurincieh opazila} da sta bila okradena. Prijavila stfl tatvino policijskim oblastem, ki jo uvedle preiskavo. Sum je padel takoj na Vescova, katerega so agenti poiskali ter ga zaslišali. O-sumljenec je najprej priznal, da je ukradel samo plašč, medtem ko je vztrajno zanikal vsakršno drugo krivdo. Pozneje je priznal tudi druge tatvine. Izgovarjal pa se je, da je vzel oblačila, ker je tedaj prenočeval na ladji «Aristi-de», ki je bila zasidrana ob pomolu »Venezia*. Omenjene predmete je baje vzel, ker se je hotel pokriti, ko je šel spat na ladjo. Pripomnil je še, da je nameraval vrniti odvzete predmete zakonitim lastnikom še naslednjega dne.
Vsa ta zadeva pa je postala še bolj zapletena, ko se je zvedelo, da je Vescovo prodal lastniku ladje »Aristide* škornje za 2.000 lir. Slo je za omenjenega Ruzzie-ra, katerega so potem preiskovalne oblasti obtožile namernega odkupa ukradenega blaga. Ruzzier pa Se je zagovarjal rekoč, da bla-
ga sploh ni odkupil. Vescovo mu
..................................mi.........................mi.........................................iiiiiiiiiuiiiihiihiii.mu.........................................
ROJSTVA. JilVlKTI IN POROKE
Dne 6. aprila 1963 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 13 oseb,
UMRLI SO: 38-letm Felice Colaut-
tt, 63-letna Marija Sanji Ig por. Rigut-ti, 51-letna Gluseppitna Slataper por. Dovier, 67-letni Vititorlo Viginl, 63-letna Antonija Sigmund por. Pobega, 61-letna Giovanna Cavalieri por. Rlm-mandl, 55-letni Attilio Busetti, 79-let-na Maria Mohorclch por Butazzoni, 40-letni Cario Lisjak. 79-fetna Teresa Vodnik vd. Volpi, 59-lebni lsldoro Kodermac, 79-1 etn a Eugenia Iordan vd. Orzan, 63-letini Zvonimir Pangerc.
OKLICI: Ječar Agostino Luzzi in gospodinja Emma Russo, mesar Gabriele Bordl in gospodinja Anna Bur-slch, mizar Gianfranco Scaramuzza ln barisitika Silvana Cogol, tekstilni delavec A Ido Steffe in Šivilja Maria Lulsa Molani, študent Sebastiano Clc-co In gospodinjo Maria Gellini-Ar-mandi, pomorščak Sergio Vlscovich in gospodinja Maria Giaoomi, uradnik Giuseppe Balza rini in uradnica A-driana Serramt, upokojenec Giovan-nt Gerl tu gospodinja Maria Mihele, trg. pomočnik Marino Sivi ln gospo-
Včeraj-danes
Felltuga 46 (Sv. Alojz); Al Due Mori, Trg Unlti; dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Slgnori, Trg Ospedale 9; Tamaro e Ne ni, Ul. Dante 7.
NOVO UREJENI ATELJE...
<F0T0GRAF1A> EE0N
...ZA VAŠO POROKO dokumente itd.
TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295
dinja Aurora Lupi, elektr. Izvedenec Claudlo Russo in gospodinja Giovanna Maria Sfiligol, zastopnik Franco Brezzi m uradnica Donatella Tudor, uradnik Giovanni De Feo in uradnica Gabrielij, Bogataj, karabinjer Giuseppe Ferrl ln trg. pomočnica Nadia Crosara, komisionar Mario Bulich in tekst, delavka Olaudia Budin, pismonoša Luciano Merlaoh in krznarka Giovanna Palombieri, brusač Sergio Cerqueni in frizerka Alma Visintin, testeninar Olivo Segulin ln gospodinja Clementina Bibalo, mehanik Giorgio Circoli In trg. pomočnica Maria Oergol, natakar Giovanni Cat-taneo ln gospodinja Guerrina Priba«, eleiktr. izvedenec Mariane Mer-tatitt in gospodinja Lea Candriella, zdravnik Luigl Satvatore ln
no Rustia in šivilja Graziella Zam-pino, uradnik Severin*) Banco ln delavka Natalia Turel, inženir Giorgio Cosulich iti učiteljica Annamaria Antonio!, Železničar Giuseppe Sciegbl ln šivilja Giselda Tomat, uradnik Giorgid Margon in gospodinja Lina Rici, pomorščak Angelo Lubiana ln gospodinja Vanda Zanirti, zdravnik Ciaudio Pareotln in računovodja Val-nea Ghizzoni, brivec Giuseppe Sot-tlle in gospodinja Giovanna La Porta. pomorščak Graziano Poretti m gospodinja Neila Stulle, Šofer Alba-no Brusatin ln uradnica Gianfranca
uradni- ________________ ___________________
oa Bruna Del Nero, mehanik Bru- Salvatore C »Vidin 4n gospodinja Lu-
Benvenuti, kolar Giampiero chiode-ga ln gospodinja Nives Sartori, u-radnik Pasouale Massariello in tolmačka Liliana Iasbez, prevoznik Fa-squale Brattoli in gospodinja Annamaria Dauriitz, pek Aldo Giribaldi ln učiteljica Dolores Bulc, barlst Stelio lavernig In pletilj* Bruna Atttni, kemik Marino Petronio in bolničarka A ve Silvesti, težak Paolo Gregor! in gospodinja Elena Mauro, uradnik Aurelio Trevi in učiteljica Lic la Feliuga, tapet n ik Giacomo Smolcic ln gospodinja Viola Vldjak, šofer Mario Safferi lin tng. pomočnica Lillaria Masuttl, železničar Lucio Donda in uradnica Oiimpia Vidam, motorist Claudlo Stilio in pletilja Nerina Fa-vretto, uradnik Pietrp Attt in gospodinja Luciana Rebula, električar
elan* Gregorini, delavec Lucto ia-cumin ln delavka Alberta Pagotto.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Ver-de, Ul. Settefontane 39; dr. Gmel-ner. Ul. GluUa 14; Al Lloyd, Ul. dell’Orologio 6; dr. Slgnori, Trg del-1’Ospedale 8.
LEKARNE ODPRTE DANES
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero; Godina, Trg sv. Jakoba; Ati a Minerva, Trg sv. Frančiška; G. Papa, Ul.
LOTERIJA
BARI	50	53	6«	12	5
CAGLIARI	34	85	30	66	82
FLORENCA	67	49	51	12	27
GENOVA	33	35	72	4	18
MILAN	26	20	46	42	74
NEAPELJ	30	42	50	4	18
PALERMO	63	48	19	52	71
RUM	44	43	26	29	35
TURIN	73	32	67	21	22
BENETKE	83	53	56	42	61
ENALOTTO
XX2 XII 2X2 2 X X
KVOTO: dvanajstlce 7.639.000 lir; enajsttee 238.700 Ur; desetice 20.000 lir.
je bil baje dolžan določene vsote denarja ter so mu škornji služili samo kot jamstvo, da bo dolžnik poravnal svoj dolg. Vescovo pa je trdil, da je prejel od Ruzziera samo 500 lir kot predujem.
Vescova so nadalje še obtožili, da je istega dne Ukradel žensko kolo, ki ga je lastnik Dante Cla-piz parkiral pred gostilno Mario v Ul. Rittmeyer.
Na drugi kazenski razpravi pa, ki zadeva izključno Vescova, bodo obravnavali nekatere druge tatvine, ki jih je obtoženec zagrešil 1. in 3. februarja lani. Vescovo je tedaj ukradel par gojzeric, par volnenih nogavic in par podvez za nogavice (v skupni vrednosti 5.000 lir) nekemu Augustu Bisia-niju. Obtoženec je zagrešil tatvino v slačilnici gradbenega podjetja v Ul. Bonaparte na vogalu z Ul. Duca d’Aosta. Nadalje so ga še obtožili, da je ukradel 24. marca ponoči moško kolo nekemu Ar-mandu Felettiju, ki ‘je parkiral vozilo pred barom Picnic v Ul. Cavana.
Kot smo že dejali so sodniki sprejeli branilčevo zahtevo, da se oba procesa združita v enega samega. Vendar pa so priznali, da ni bil Vescovo pozvan pred sodišče v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Zato so odložili razpravo za nedoločen čas.
PROSVETNO DRUŠTVO •PROSEK■KONTOVEL«
priredi danes ob 18. uri v dvorani na Kontovelu ponovitev igre
«PRISEGA 0P0LN0ČI»
Vstop dovoljen tudi mladini
Gledališča
GLEDALIŠČE VEKU1
Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Of-fenbaethove komične opere »Lepa Helena«, Dirigent Mario Bugamelli.
Nadaljnje se prodaja vstopnic.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel redni sestanek danes 7, aprila od 10. do 12. ure v prostorih kluba v Ul. Montecchi 6. Na sestanku bo član kluba razstavljal komaj začeto tematiko Nobelovih nagrajencev. Vabljeni tudi nečlani.
W-
5 Ministrstvo za prevoze pojasnjuje, da bodo volivcem, ki prihajajo iz inozemstva, na italijanskih obmejnih postajah izdajali vozovnice z ugodnostmi, ki so predvidene za volivce, tudi proti predložitvi volilnega potrdila namesto pozivnice ali izjave konzularnih oblasti. Za potujoče v II. razredu bodo izdajali brezplačne vozovnice, za potujoče v I. razredu pa vozovnice s 70-odst. popustom.
Ljudska prosveta
P.d. Barkovlje vabi svoje člane na predavanje o nedavno umrlem istrskem hrvaškem pesniku ln afcademi-Jcu prof. Miji Mirkoviču - Matu Baleti, ki bo v četrtek 11. t.m. ob 20.30.
ZA POMLAD	v \ r g o v i n i s čevlji
Hi Dober oicue	
■j- Eleganca Hi Zmerne cene	ALTA MODA
	TRST, UL. G. GALLINA 3
Še ena smrtna žrtev nesreče v Ul. Flavia
Za posledicami poškodb, ki Jih je dobil pri strašni prometni nesreči, do katere je prišlo 30. marca na cesti v Milje, je umrl tudi, Karel Lisjak;, star 40 let iz Ul. Cesare Rossi pri Spodnji Magdaleni. Kot se naši čitatelji prav gotovo spominjajo, je v trenutku nesreče upravljal avto 26-letnt Marino Senica iz Ulice Ginnastica. Iz neznanih razlogov je vozač izgubil oblast nad vozilom, ki se Je zaletelo v drog električne napeljave. Z avtom so se peljale štiri osebe. Poleg omenjenih dveh, sta bila v vozilu tudi 61-letni Ivan Škerl iz Ul. Carbonara 8 ter Lisjakov brat Anton. Škerl je nekaj ur po nesreči umrl v bolnišnici.
TRGOVINA S ČEVLJI
.moški in ženski čevlji po realni cenil
±i
(NOVI LASTNIK)
Trst, Ponte della Fabra 2 — Tel. 37892
(PORT1CI — PIAZZA GOLDONI)
«M A R V 1	N»
lastnik A. TREVISAN	
v UL. CARDUCCI štev.	27
VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine	
vse primerno za darila	ZMERNE 1
OBRTNIŠKA DELAVNICA	CENE )
izvršuje vsa precizna dela in jamči za	vsa popravila
Dr. Sonja Mašera
bo odsotna od 13. do 29. aprila
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Stanka Čoka daruje Josipina Kjuder iz Lo-njerja 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. moža in sina Edvarda daruje Angela Košuta iz Križa 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina sina Stanka Čoka daruje mama 5000 lir za Dijaško Matico.
V	spomin pok. Franca Kravosa darujejo: družina Fornasaro 5000, družini Vitez In Gerdiuta 5000 in Kravos Licia 2000 lir za Športno združenje Bor.
ZAHVALA
Po toliko izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob smrti našega dragega
STANKA ČOKA
se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku Miklavcu, domači mladini, pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Žalujoči: mama, brata in ostalo sorodstvo
Lonjer, 7. aprila 1963.
Nazionale 14.30 (fL’Iit»lla č dl moda« 15 let italijanske ztgodovine.
Arcobaleno 14.30 «9herloc<(co investl-gatore sciocco« Jerry Levvls.
Fenice 14.30 «11 granduca e mister Pimm» Technicolor.
Excelsior 14.30 «La pellle che Scotta« Olift Robertson, Michael Callan. — Prepovedano mladini.
Grattacielo 14.30 «Una sposa per due« Technicolor. Sandra ' Dee, Michelt-ne Presley.
Supercinema 14.30 «La donna nel mondo« Technicolor. Prepovedano mladini. Zadnji dan.
Alabarda 13.45 «La donna degli altri č sempre piu bella« Tognazzi, Via-nello, VValter Ghlarl, Sandra Mon-daini. Prepovedano mladini.
Fiiodrammatico 14.30 «Notti calde d'G-rtente« Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00 «11 processo dl Verona«
Cristallo 14.00 «Agente 007 licenza dl uccidere« Technicolor.
Capitol 14.30 «La guerra del bottoni«.
Garibaldi 15.00 21.30 ((Vlncitorl e vin-ti« Spencer Tracy, Burt Lancaster. Zadnji dan.
Massimo 14.30 ((Atlas 11 conquistato-re dl Atene« Technicolor. Mark Fo. rest, Barbara Moris.
Impero 14.00 «La grande ruota«. [
Moderno 14.00 «11 falso traditoren 4-Tečhnlcolor .VVllllam Holden,. Lllll Palmer. Zadnji dan.
Astoria 14.00 21.00 Dva Izredna filma: v teohnicolorju: «Maciste nella tetra dei ciolopi«, «Vacanze d’inver-rvo».
Cene 200 ln 150 lir.
Astra 14.30 «Ponite di comando«.
Vlttorlo Veneto 14.30 «La strada a spirale« Technicolor. Rock Hudson.
Abbazia 14.30 «3 contro tutti« Teoh-nicolor. Frank Sinatra, Dean Martin, Peter Landford.
Marconi 14.30 «Le prigionlere dell’!-sola del diavolo« Scopecolor. Guy Madison. Prepovedano mladini.
Ideale 14.00 ((Pešci d’oro e bikini d'argento» Technicolor.
Skedenj 14.00 «Angeli con la pištola« Technicolor. Glenn Ford.
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili spomin naše dobre in nepozabne
Jožice Senčar
s tako številno udeležbo na njeni' zadnji poti, ji poklonili toliko cvetja, se je spomnili z vojili ali na kakršen koli drug način, iskrena hvala. Posebej še prisrčna hvala darovalcem vencev.
Maša zadušnica za blagopokojno bo dne 9. t. m. ob 6.30 uri v farni cerkvi na Opčinah.
Žalujoči mož BOGO z otroki in sorodniki
7. aprila 1963.
DANES V ARCOBALENO
3ew Lewis
■o.. , ,£
SherlJcKo. irMgafore sciocco
(SHERLOCKO, NEUMNI RAZISKOVALEC)
KINO «BELVEDERE» NA OPČINAH
predvaja danes 7. t. m. ob 15. url (zadnja ob 21.30) sloviti film v technicolorju:
IL CONIE Dl MOtffECRISIO
(Grof Montecristo)
Cene 200, znižane 150
KINO «1R1S» PROSEK
predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 16. uri Warner Bros film v technicolorju:
i n

(Vojščaki otočja)
Igrajo: GEORGE MONTGOMERY in CHARITA LUNA
Mi e/ m vneli
Wk~
.....
predvaja danes 7. t. m. ob 14. url, druga predstava približno ob 17.30 in tretja približno ob .21. uri — film:	i


DIR6TTO OA
WILUA M Wi\55S.
CHARLTON HESTON JACK HAWK1NS
HAYA HARAREET STEPHEN B0YD
CATHY ODONNELL- SAM JAFFF • HUCH GRIFFITH • MARTHA SCOTT
SCCNCGOIATURA 01	PRODOTTO O««
tKHNICOLOR
KARLTUNBERG * SAM ZIMBAIIST s
iiRATO IN AMCRAOB
1	VINCITORE DllJijPREMI OSCAR
----- INCLUSO QUEIL0 PERIL^ MIGLIOR FILM DELlANNO —J
V ponedeljek, 8. t. m. ob 17. uri in druga predstava ob 20.45
Um:	BEN HUR
Prosvetno drultvo v Skednju organi- I zlra 25. aprila 1963 enodnevni izlet v Velenje ln Šoštanj. Vpisovanje na društvenem sedežu, vla dt Servola 124. I., vsak dan od 20.30 do 21.30, razen sobote In nedelje. Vpisovanje se zaključi v sredo 10. t.m.
• • •
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 15 aprila izlet skozi Ljubljano in Kranj na. Krvavec. Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa 9-II. v u-radmiti uraih.
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgo. vino eMAGLIABELLAa na Korzn Garibaldi, ti (Barrlera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, no. gavlc in perila za ženske, moške h, otroke po najntžjlh cenah v Trstu. Po. strežen! boste v vašem )eziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
PRI MAGAZZINU FELICE — Trst Ulica Carduccl «1 DOBITE: ženske moške ln otroške dežne olašte, bun. de, blače, Jopiče In srajce najboljših vrst In znamk po oajntžjih cenah.
PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV
višina 2 metra do 500 lir kv meter; termoplastičnl podi. ploščice »Sllion# plastične preproge, zagotovljena na. mestltev. brezplačni predračuni Zanl. majte se pri sITALPLASTa Trst. Trg Ospedale (, tel. P5-S1Š.
FANTA za trgovino Jestvin Išče Tavčar, Plazza Vlco št. 3.
ODDAM v najem gostilno v Dolini št. 71.
IŠČEMO delaivko za žensko šiviljo. Pirinl, Ulica Rossetti 7-1.
Goriško-beneški dnevnik
OBČNI ZBOR S0V0DENJSKE POSOJILNICE
Velik pomen posojilnice za razvoj domačega gospodarstva
Hranilne vloge se dosegle 91 mili/onev\ posojila pa 52 milijonov ■ Poleti bo dograjen hranilni dom sredi vasi
KINO PROSEK-KONTOVEL
Predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 16. uri Universal barvni
DIMMI LA VERITA
(Povej ml resnico)
Igrajo: SANDRA DEE in JOHN GAVIN
KINO R0SANDRA B0LJUNEC
Predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 17. uri Technicolor film:
SANS0NE E DALILA
Igrajo: VICTOR MATURE in HEDY LAMAR
a.i„ki in d«n salon DEVETAK
NABREŽINA — center
LEPE IN MODERNE PRIČESKE ZA VELIKO NOC
KINO SKEDENJ
predvaja danes 7. t. m. ob 14. uri in zadnja predstava ob 22. uri Cinemascope barvni film:
ANGELI
CON IA PISMA
(Angeli s pištolo)
čudovit in sentimentalen film FRANKA CAPRE
TRST-UL GARDUCCI. 15
Tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, topiome. rov in fotografskega materiala.
G0MMA PLASTICA
Ulica deiristrla 8. tel 58-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA
A. BIRSA
Vam nudi vse hišne potrebščine. torbe, igrače, lutke, plastiko i-a pode . imitacija parketov Vse po konkurenčnih cenah i
Ob precejšnji udeležbi članov, je bil preteklo nedeljo dopoldne v sejni dvorani v občinskem domu Sovodnjah redni letni občni zbor »Kmečko-delavske posojilnice v Sovodnjah«.
Zbrane člane je v imenu upravnega odbora pozdravil predsednik Andrej Pipan, ki je nato podal tudi poročilo o delu in uspehih te ustanove v preteklem letu-. Iz tega poročila je razvidno, da se je delovanje posojilnice lani še bolj okrepilo in razširilo, kar je razvidno tudi iz bilančnega obračuna, ki je bil predložen občnemu zboru v odobritev.
Steber dejavnosti posojilnice so bile hranilne vloge, ki so ob koncu leta dosegle skoro 91 milijonov lir ter so se v enem letu povečale za 37 odst. Sorazmerno so se povečala tudi posojila in sicer na 52 milijonov, kar je za okrog 30 odstotkov več kot prejšnje leto, Temu primerno se je povečal tudi čisti dobiček poslovnega leta na 455.000, rezervni sklad pa presega 2 milijona lir. Denarni promet je dosegel okrog 300 milijonov, število članov pa je naraslo na 124.
Sovodenjska posojilnica je še vedno na prvem mestu med vsemi tovrstnimi zavodi na Goriškem kar se tiče vlog in posojil. Njeno delovanje dokazuje, da se je izboljšalo gospodarsko stanje občanov in da je med njimi več denarja v obtoku. Nedvomno bo to delovanje posojilnice doživelo nov razmah, ko se bo preselila v lastni dom sredi Sovodenj, ki je v gradnji. Kar se tega doma tiče se je njegova dograditev zaradi skraj. nef neugodnega vremena v zimskih mesecih nekoliko zakasnila. Z nastopom lepega vremena so prekinjeno gradnjo znova nadaljevali in če ne bo kakšnih nepredvidenih ovir, bo zgradba dograjena v prihodnjem juniju, torej čez dobra dva meseca.
Naj navedemo še, da so se tako vloge kot posojila od leta 1948, ko je posojilnica po vojni obnovila svoje delovanje, stalno in naglo višale. Leta 1948 je bilo 1.7' milijona lir vlog in 1.2 milijona posojil; leta 1953 je bilo 9 milijonov lir vlog in 4.9 milijona po-sojol; leta 1958 so narasle vloge na Ž8 milijonov in posojila na 17.5 milijona; leta 1961 pa je bilo 66 milijonov lir vlog in 40.4 milijona posojil.
Posojilnica ima tudi 29.4 milijona lir v vrednostnih papirjili kar tudi dokazuje njeno solidnost.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPAEVOZIB PODJETJE
v ,

m
m
r"
LA GORIZ1ANA
GORICA - Ul. Duca d’Aostg 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Prisotni člani so vzeli z zadovoljstvom na znanje poročili u-pravnega in nadzornega odbora ter se pomenili o raznih tekočih zadevah in o ukrepih v zvezi z nadaljnjim razvojem delovanja posojilnice, ki se bo letos preselila v lastne prostore ter tako tudi na zunaj in na najbolj konkreten način pokazala svojo solidnost. Občani, pa tudi ljudje izven sovodenjske občine se vedno v večjem številu obračajo na ta domači zavod, ki je vedno večjega pomena za gospodarski razvoj našega človeka in mu v tem smislu vedno bolj učinkovito pomaga, saj nudi posojilnica najboljše pogoje pri dajanju posojil in so tudi njeni pogoji za hranilne vloge najbolj ugodni.
Volilna zborovanja j PSI in.KPl na Goriškem
Italijanska socialistična stranka bo imete v bližnjih dneh naslednja volilna zborovanja na Goriškem:
V	ponedeljek 8. aprila ob 12.20 v Gorici pred tovarno Solvay v Tržiču, kjer bosta govorila V. Semola in Elio Zuliani — Ob 20. uri v Za-graju, kjer bosta govorila odv. Laris Fortuna in Elio Zuliani.
V	torek 9. aprila ob 12.20 pred tovarno Safog v Gorici, govorita odv. L. Fortuna in Elia Zuliani. — Ob 20. uri v Starancanu na trgu govorita odv. L. Fortuna in Vitto-rio Semola.
V	sredo 10. aprila ob 12.20 pred tovarno Krenter v Tržiču govorita odv. L. Fortuna in E. Zuliani. — Ob 18. uri v Gorici -na Trgu Battisti govorita odv. L. Fortuna in E. Zuliani. — Ob 20.30 v Doberdobu na trgu govorita odv. Loris Fortuna in novinar Ivan Marinčič.
V	četrtek H. aprila ob 20. uri v Škocjanu ob Soči na trgu govorita V. Semola in E. Zuliani.
Danes ob 16. uri pa bo v gostilni na Dvoru v števerjanu shod slovenskih partizanov, ki ga organizira KPI.
V	ponedeljek 8. t. m. ob 20. uri bo v Sovodnjah pred cerkvijo zborovanje KPI, kjer bosta govorila akademik Jožef Jarc in poslanec R. Franco.
naj ga ne rabijo že pet minut pred napovedano prekinitvijo.
Podpis sporazuma za frizerje goriške pokrajine
Na pokrajinskem uradu za delo so zastopniki sindikalnih organizacij in delodajalci podpisali dopolnilni delovni sporazum za nameščence v frizerskih salonih. Sindikalne organizacije so zastopali Ma-rinello in Padovan (CISL), Tusulin (CGIL) in Antonio Zei (UIL).
Najnižja tedenska mezda v brivnicah prve kategorije bo znašala za delavca prve stopnje 7.000, za delavca druge stopnje pa 6.000 lir. V frizerskih salonih prve kategorije bodo prejemali delavci prve, druge ir. tretje stopnje po 8.000, 7.000 in 6.000 lir. V brivnicah druge kategorije bo mezda za 5 odstotkov nižja.
Odpravnina se bo izplačevala na podlagi službene dobe. Do petih let dela bo prajel odpuščenec 4 plačane dni, od 6 do 10 let 6 plačanih dni, nad 11 let pa 8 plačanih dni. Božična nagrada oo znašala 4 odstotke, ki jo je delavec prejel skozi vse leto. Počitnice bodo trajale 8 plus 4 dneve.
VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE
Goriškim akademikom razdelili 45 podpor za 1795.000 lit
Pri novih gradnjah do sedaj slovenske srednje šole niso bile deležne ničesar
Včeraj popoldne ob 16. uri so v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici podelili prispevek pokrajinske uprave gonškim akademikom v okviru pomoči študirajoči mladini, ki jo je izglasoval pokrajinski svet na eni svojih sej lani.
Predsednik dr. Chientaroli je pozdravil prisotne pokrajinske odbornike, svetovalce ter druge povabljence, med katerimi je bil tudi šolski skrbnik prof. De Vetta in pa seveda številne akademike, ki so se za to priliko zbrali v dvorani. Poudaril je skrb, ki jo pokrajinska uprava posveča špl-stvi ter povedal, da trenutno skrbi za pet šolskih poslopij na Goriškem, v kratkem pa bodo odprli še eno trgovsko šolo v Tržiču. Omenil je gradnjo industrijske srednje šole v Gorici, za katero bodo predvidoma potrošili 500 milijonov lir. Poudaril je tudi važnost univerzitetnega študija, kjer se izoblikujejo nove mlade in intelektualne moči za vključitev^ v javdo življenje. , •
Predsednik ie še poyedal, da je bilo za pokrajinsko podporo 59 prosilcev; od teh jih bo prejelo podporo 43 in sicer po 65.000 lir ali skupno 2.795.000 lir. Ostali ni-sh izpolnili vseh pogojev, ki so bili potrebni za ugodno rešitev prošnje.
Za njim je govoril še prof. De Vetta, ki je pohvalil, skrb pokra-
iiiiiitiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiimitiiMiiiiiMttiiiiiiiitiiii
PRI ISKANJU ŽELEZA OB SABEUSKEM JEZERU
Mina povzro£ila smrt brezposelnega delavca
Umrl je v triiški bolnišnici
jinske uprave za šolstvo na Goriškem ter s konkretnimi primeri navedel napredek od 1947 pa do danes, zlasti v Gorici, Tržiču in GrSdežu.
Sledila je razdelitev podpor akademikom in mala zakuska, na kateri so se lahko dijaki pobliže spoznali z nekaterimi pokrajinskimi upravitelji in svetovalci.
Ob zaključku tega poročila naj izrazimo tudi mi željo, da bi go-riška občina kaj kmalu poskrbela tudi za primerno rešitev vprašanja šolskih poslopij za slovenske šole, saj je tudi ta problem postal aktualen z uvedbo enotne obvezne srednje šole, ki bo začela delovati s prihodnjim šolskim letom.
Sovodenjsko županstvo sporoča, da bodo v sredo 10. t.m. pobirali v prostorih županstva aprilski obrok davkov in sicer od 8. do 12, ure. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico lahko plača ob tej priliki svoje zapadle davke.
Jutri prekinitev električnega toka
Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bodo jutri, v ponedeljek 8. t.m. začasno prekinili dobavo električnega toka zaradi del pri okrepitvi transformatorskih postaj v nekaterih goriških ulicah in sicer:
1.	Od 13.30 do 14. ure v ulicah: Manzoni, Pitteri, Locchi, Korzo Italija (od kavarne Garibaldi do Ul. Pitteri);
2.	od 13.30 do okrog 15. ure v ulicah: Duca d’Aosta (od Ul. Fil-zi do Ul. Randaccio), Randaccio, Tominz, Codelli in Trg Julia.
Koristnikom toka se priporoča

NEDEUA, 7. APRILA 1963
»Cento ann.l», zaključna oddaja; 21.00: Radijska križanka; 22.00: Luči In sence; 22.15:	Mendelssohn:
II. program
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali bo- _. ...	»umuemsu
ste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30:	Koncert	za	violino	In	orkester.
Slovenske pesmi; 10.00: Maša; nato Orkester Jack Shaindlin; 12.00:
Slovenska nabožna pesem; 12.30:
Glasba po željah; 13.00: Kdo. kdaj, zakaj; 13.30:	Glasba po željah;
14.45:	Ciganske melodije; 15.10:
Portret v miniaturi; 15.30:	Po-
poldanski koncert; 17.00: »Spokornik#. Starokrščanska legenda; 17,50:
Plesna čajanka; 18.30: Poklici ln razvedrila; 18.45:	Slovenski na-
rodni motivi; 19.00: Pojeta Jenny
8.00: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za ženske; 10.00: Glasbeni leteči krožnik; 10.35: Pomlad Je tu;
11.35: Pevci; 12.10: Plošče tedna;	eviiicujsku ouuaja, ».j«.
13.30: Glasbena revija; 14.30: Te- Nabožna oddaja; 15.25: Športna den aktualnosti v svetu;	15.45: oddaja; 17.45: Program za naj-
Glasbena prizma; 16.15: Oddaja za mlajše; 18.30: TV Igra »I genito-
na; 16.20: Ogrlica s popevkami; 17.05: Šport In glasba; 18.00-19.30: Prenos z zasedanja Zvezne ljudske skupščine; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Ruska opera; 22.15: Skupni program JRT;	23.05:	Plesna
glasba.
Ital. televizija
10.15: Kmetijska oddaja; 11.30:
ri dl Buckley»; 19.00: Dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek;
avtomobiliste; 17.00:	Glasba in
šport; 18.35: Vaši izbranci; 19.50:
afjss?■srsisa
glasba; 20.00: Šport; 20.30: Solisti 21.35: Evropa poje. z orkestri; 21.00: Iz slovenske fol-	...
klore; 21.30:	Sodobna slmfonlč-	III. ptVgrOm
oi.VV. wvuwim
na glasba; 22,00: Nedelja v športu; 22.10: Plesna glasba; 23,00: Pontonska vokalna glasba.
Trst
9.30:	Kmetijska oddaja; 12.00:
Plošče; 12.15: Danes na športnih igriščih; 14.00: «E1 campanon#.
17.05: Stradellove skladbe; 18 20: Enodejanka J. Klnošite: »Una gru
ero!»; 22.35: Televizijski tednik; 23.35: Športna nedelja In dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00:	Caterlna Valente; 19.00:
Raimondo - Franohetti- esploratore della Dancalia; 19,55:	Rotocalchi,
al tramonto#;	19,00:	Fortnerjeve	r' „	uancaua	^	T?1
skladbe; 19.15:	Likovna umetnost;	piim^nr m	Šomata	Vi*!-
19.30: Vsakovečemi koncert; 20 30:	*La prlma notte In tre#,
Revija revij; 20.40: Boceherinljev 2235: Sport-
Kvintet, opus 13;	21,20: Nikolaj
Nabokov: «Rasputinova smrt», o-pera:
Koper
6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja 6 00; Dobro jutro; 63(); N#potk|
a turiste; 8.00: Mladinska radijska Igra; 8.35: Skladatelji pišejo za otroke; 8.50: Prenos z zasedanja Zvezne	—
Slovenija
glasba; 8.00: Prenos. RL; 8.40: Do- za^Turi^^g	*>“: 21.55:
mače viže; 9.00: Reportaža; 9.15:	,ka	»:00a„ii£!! ?,sk*	kov,; 23.35
Zbor s Peči; 9.30: Zabavni zvoki; 10.00: Prenos RL; 10,30: Operne arije; 1100: Občinski statuti; 11.15: Poje Marisa Colomber; 11,30: Parada orkestrov; 12.10 in 12.45: Lahka glasba; 12.37: Zunanje političnih pregled; 13.30: Sosedni kraji In ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Domače pesmi In melodije; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.10: Glasbena medigra; 19.30:	Prenos RL; 22,15:	Plesna
glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30' Vreme na ital. morjih; 8.20: Ital. pesmi in plesi; 8.30: Kmetijska oddajat 11.00: Ethel Smith i-gra na Hammond orgle; 11.30: Judovski praznik Pesach; 11.25: Roditeljski krožek; 13.25: Pesmi za Evropo; 14.00: Instrumentalna glasba; 14,30: V nedeljo skupaj; 16.15: Nogomet od minute do minute t 16.45: Simfonični koncert; 19,15. Športna nedelja; 20.25: G. Rovani:
ljudske skupščine; 12 05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14 00-Koncert; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Orkester Parcy Faith; 15.32:	David OJstrah igra Men-
delssohna; 16.00: Humoreska ted-
Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih strojev elektrogospodinjskih predmetov
%adu> TRE VIS AN
Trst, Via S. Nicolč 21, tel. 24-018 ■ Popravila: Via Delle Milizie 3, .
telefon štev. 76-276 I
Ponedeljek, g. aprila 1963.
8.30, 12.15 In 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 19.00: Dnevnik; 19.15: Glasbeni carnet; 20.00: Šport; 20.30:	Dnevnik; 21.05:	Anketa o
Film »Tolpa poštenja-23.35: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.0: Dnevnik; 21.15: Th. Eliot: »Koktajl party»; 22.50: Spori.
Jug. televizija
9.30: Prenos iz Zvezne skupščine FLRJ; 10.30: Jan Malik: »Čarobna vrečka# — lutkovna igra; 11.30: Prenos iz Zvezne skupščine FLRJ; 18.30: Prenos iz Zvezne skupščine FLRJ; 20.00: TV dnevnik — nedeljska izdaja; 20.45: Muzej voščenih lutk — zabavna oddaja; 21.45. Glasba 20. stoletja.
Poaedel)ek, I. aprila 1963.
. 18,30:	Poročita; 18.35:	»Visoka
napetost# — zgodba za otroke; 19.00: »Zemlja In ogenj# — francoski dokumentarni film; 19,15: Mata TV univerza; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Tedenski športni pregled; 20.35: Maksim Gorki: »Arina* — TV priredba; 21.45: Lepa beseda — »Od nekdaj zarje so enake barve*; 22.15 Poročila m šahovski komentar.
Ostanki iz prve svetovne vojne na Krasu so spet zahtevali smrtno žrtev. V petek popoldne je v
civilni bolnišnici v Tržiču umrl Claudio Doz iz Ul. Mocenigo 30 v Tržiču.
V dopoldanskih urah se je Doz odpravil k Sabeljškemu jezeru pri Jamljah. S seboj je vzel visoke gumijaste škornje, kakršne rabijo ribiči za lov v vodah, ter grablje. Ker je bil brezposeln, je skle. nji zaslužiti nekaj denarja s pobiranjem starega železa, ki ga je še vedno veliko na Krasu iz prv.e svetovne vojne. Z grabljami je kopal po jarku, da bi odkril kakšen koristen predmet. Pri tem je povzročil hudo eksplozijo, ki so jo slišali stanovalci pri Sabličih. Otroci so nekaj trenutkov zatem jasno čuli klice na pomoč. Vendar se niso upali približati kraju nesreče, ker so se bali, kaj bodo videli. Zato je šel k ponesrečencu neki fant, katerega so obvestili o dogodku. Ponesrečencu je prinesel nekaj žganja, da bi si vsaj ža silo opomogel.
Nekaj časa zatem so prišli k jezeru karabinjerji iz Jamelj, ki so uvedli preiskavo. Doza so odpeljali v tržiško civilno bolnišnico, kjer so mu odrezali nogo, ki jo je eksplozija popolnoma razmrcvarila. Izvršili so tudi tri transfuzije krvi, vendar vse skupaj ni pomagalo preprečiti najhujšega. Doz je izdihnil v popoldanskih urah; ves čas je bil pri polni zavesti.
Smrt zavedne žene v Sovodnjah
Včeraj zjutraj je po daljši in mučni bolezni umrla v goriški bolnišnici 73-letna Ana (Nutka) Ma-saten rojena Vižintin iz Sovodenj. Pogreb bo danes popoldne ob 16. url iz hiše žalosti na domače pokopališče v Sovodnjah.
Pokojnica, ki je bila zavedna slovenska žena in vneta čitateljica našega lista, je zapustila moža Ludvika in tri otroke katerim izrekajo prijatelji in znanci iskreno sožalje. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo.
Saje so se vnele
Včeraj okrog 10.25 so poklicali goriške gasilce na Tržaško cesto št. 103, kjer so se v stanovanju 1 Bruna Lovisija vnele saje v dim ,niku. V dobri pol ure dela so gasilci ogenj pogasili in odstranili I vsako nevarnost požara:	i j
' Popoldne ob 17. uri pa so poklicali gasilce v Ul. Morelli 16, kjer iso se v stanovanju Norme Dona-| delil prav tako vnele saje v dim-l niku. Tudi tu so v pol ure dela
ogenj pogasili. V obeh krajih je škoda bila neznatna.
Nesrečen padec otroka
Včeraj ob 9.30 so pripeljali v go-riško civilno bolnišnico 2 leti starega Maasima Blasca iz Standreža, Ul. Pasubio 14. Deček se je namreč pri padcu na domu ranil na spodnji čeljusti. V bolnišnici so mu niidili prvo pdfrioifi ln so ga poslali domov s prognozo okrevanja v osmih dneh.	'	t—*
Starček je padel doma
Včeraj od 18 uri so pripeljali v bolnišnico 71-letnega Angela Magia iz Gorice, Ul. Montecucco 5. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je starček zvil desno nogo in ver jetno tudi zlomil medenico. Zato so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju. Magi je dobil navedene poškodbe pri padcu v svojem stanovanju.
Ob Soči sadijo topole
Ze nekaj dni je več občinskih delavcev v Sovodnjah zaposlenih s saditvijo mladih topolov. V celoti so ali bodo posadili kakiii 400 drevesc v občinskem gozdiču med Sočo in Vipavo, kjer so zemljišče očistili raznega dračja in posekali dorasla topolova drevesa. Zemljišče je za topole najbolj primerno zaradi peščenih tal in obilne vlage. Za druge kulture bi ta predel ne bil primeren, ker mu tudi škodi voda, zlasti ob poplavah. S topoli pa le pride nekaj dohodkov v občinsko blagajno.
Izlet SPD na velikonočni ponedeljek
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira na velikonočni ponedeljek dne 15. aprila tradicionalni popoldanski družinski izlet z avtobusom na Kras. Peljali Se bodo skozi prehod Rdeča hiša, Renče, Temnico in. Komen v Dutovlje.
Odhod iz Podgore ob 13. uri, izpred kavarne Bratuš pa ob 13.15. Voznina za člane 500, za nečlane 600 lir.
Poskrbljeno bo za bogat srečolov in prosto zabavo.
Vpisovanje se zaključi 10. aprila. Prijave sprejema kavarna Bratuš
Pobirani? davkov v Sovodnjah
Delovanje
Podpornega društva
Pretekli petek zvečer je imel odbor Podpornega društva za Goriško sejo, na kateri so odborniki obravnavali tekoče upravne zadeve. Med drugim so proučili več prešenj revnih ljudi za podporo in jih vse ugodno rešili ter prosilcem določili skromno podporo. Društveni tajnik je poročal tudi delovanju v lanskem letu in navedel nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, da je društvo iz svojih skromnih sredstev pomagalo tudi naši šolski mladini.
Globe mestnih stražnikov v marcu
Z goriške občine poročajo, da so mestni stražniki naložili v preteklem mesecu marcu 361 glob. Od tega jih je bilo 328 za prestopke proti cestnemu pravilniku, 30 za prestopke proti mestnemu pravilniku, 1 za poljske prestopke in 2 za prestopke proti predpisom gleda psov. V istem mesecu Je mestni konjederec polovil 16 psov, ki so se klatili brez gospodarja.
IMIIIHIIIIIIIIIIlIllIlllllIlllilllitilltlltMMIMMMaMIHflU
v Gorici
VERDI. 15.00: «11 granduca e Mi-ster Pimm#, Glenn Ford in H. Lange, Cinemascope v barvah. A-meriški film.
CORSO. 15.00:	»Una ragazaa chta-
mata Tamiko#, L. Harvey in M. Hyer. Ameriški barvni film v d-nemascopu. Zadnja predstava ob 22. uri
VITTORIA. 15.00: «La steppa#, Daniele Spallone in Marina Vlady. Italijansko - jugoslovanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 15.00:	«Quel nostro
impossibile amore#, Sara Mon-tiel in Antonio Cifariello. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
t’ Tržiču
NAZIONALE. 14.00: «11 trionfo dl Robin Hood», Viniclo Sofla in Gianni Solaro.
EXCELSIOR. 14.00: »Uno dei tre», Antony Perkins, Renato S&lvato-ri ln Jean Claude Brlaly.
AZZURRO. 14.00: «Agente 007 ha 11-cenza dl uccidere#, Uršula An-dres.
PRINCIPE. 14.00: »Signora di lus-
so», Rosalind Russel, Maximilian Sshell ln Jack Hawhins.
r Ronkah
RIO. «Marcia o crepa#, Stewart Granger.
EXCELSIOR. «Ritorno a Peyton», E. Parker.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 16,2 stopinje ob 13. uri, najnižjo 3,4 stopinje ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage Je bilo 72 odstotkov.
...............................................................mu....mirnim..............................
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 31. marca do 5. aprila se je v goriski občini rodilo 19 otrok, umrlo je 19 oseb, porok Je bilo 4 in oklicev 22.
ROJSTVA:	Norma Laurencich,
Antonella Feresin, Barbara Manu-16, Giorgio Giacomelli, Maria Diez, Fides Brumat, Lucia Likar, Giovan-ni Vicchi, Massimo Bartoccioni, Claudio Biasiol, Alessandro Arna-dei, Rosalba Maluta, Roberto Venturini, Manuela Sbogar, Gabriele Polez, Maria Montanari, Rita Dolla-ni, Bonaldo Muratti.
SMRTI: upokojenka 43-letna Io-landa Steni, upokojenka 81-letna Ortensia Calllgaris, vd. Berini, kmetovalec 40-letni Luigi Blažič, gospodinja 69-letna Annunziata Di Luca, por. Scuotto, 80-letnl Eugenlo Sfili-goi, 91-letna Caterlna Martincich, vd. Vivoda, gospodinja 65-letna Ca-rolina Davide, por. Marani, kmetovalec 70-letni Giuseppe Marega, u-pokojenec 77-letnl Giuseppe Negri, kmetovalec 81-letni Gabriele Orto-lan, 85-letni Antonio Massera, gO'
Včeraj-danes
vd. Sapla, upokojenka 78-letna Elvira Sestan, vd. Bertoll, gospodinja 81-letna Antonia Mian, vd. Blason, gospodinja 66-letna Marin Plesničar, gospodinja 91-letna Giuseppina Brusadini, vd Rovere, upokojenec 70-letnl Giuseppe Grachi, 4 in pol ure stara Maria MOntanarl.
POROKE: trgovski pomočnik Fio-renzo Graziani in gospodinja Mar-gherita Magnarin, karabinjer Emanuele Mirante in gospodinja Maria Berzacola, trgovec Romano Donda in visokošolka Claudia Carrara, mizar Giorgio Furlan in bolničarka Nella Brainl
OKLICI: električar Teodoro Veli-scech in natakarica Hildegard. Crat-zer, karabinjer Enzo Poli in delavka Graziella Bonassi, Sergio Pave-sl in gospodinja Bruna Pantarotto, zidar Sergio Pavesi in gospodinja Mafalda Maoricg, uradnik Nevio Rossi in uradnica Elena Argenti, u-radnik Bruno Zuliani in telefonist-
spodinja 73-letna Giuseppina Skočir, 1 ka Lucia Lomonaco, delavec Vitto-
rio Lo Grasse in gospodinja Anna-maria Cestaro, finančni stražnik Iglice Vinotti in gospodinja Olga Brajnik .uradnik Luigino Salto in uradnica Maria Marini, učitelj Ne-reo Mestroni in učiteljica Cristina Galbiati, uradnik Narciso Cocian-cig in uradnica Silvana Trobita, karabinjer Giuseppe Servillo in go-spodinja Olga Ferligoi, oficir Gianni Orzan in gospodinja Rosa Križnic, oficir ital. vojske Mario Pisco-po in gospodinja Nadia Kudllzka. finančni stražnik Franco Manno in gospodinja Maria Caneva, finančni stražnik Giuseppe Cotič in tefcrtll-na delavka Anna Mauri, šofer Gio-vanni Temon in tekstilna delavka Maria Colja, tesktrski delavec Giorgio Spazzapan in gospodinja Gio-vanna Laurenti, karabinjer Antonio Melis ln tekstilna delavka Desia Persoglia, uradnik Giovanni Martinom in visokošolka Annamaria Cal-la, strugar Pietro Codermaz in tekstilna delavkk Luciana Miatello tr-goski pomočnik Umberto Smania in gospodinjska pomočnica Anto-nietta Vezil.
DANES NA OBČINSKEM STADIONU
Bari proti Triestini z oslabljeno postavo?
Vit vodja tržaškega napada
V devetem kolu prvega dela nogometnega prvenstva B lige je Triestina med gostovanjem v Bariju prisilila gostitelje, da so ji prepustili točko. Bo znala danes, ko bo nastopila na domačih tleh, prisiliti Bari, tokrat kot gost, na predajo? Za Triestino se april začenja kolikor toliko pod srečno zvezdo. Ne samo, da je zmaga nad Barijem, popolnoma mogoča, bo imela Triestina v nasprotju z
marcem tri tekme na domačih--------------
tleh in samo eno na tujih. Ce se
je položaj v marcu za Triestino poslabšal smemo pričakovati, da *e bo ta v tem mesecu izboljšal. Poslabšanje položaja, je treba pripisati slabi postavi in še slabši taktiki za tekmi v Vidmu in Veroni. In to iz enostavnega razloga, ker je trener hotel doseči na gostovanju v Parmi pozitiven rezultat. Da je šlo vse narobe je že znano, zaradi česar bo morala Triestina v prihodnjih tekmah popraviti kar si je zapravila v preteklih.
Bari predstavlja tudi na tujih tleh trd oreh, pa čeprav do danes ni zabeležil na gostovanjih nobene zmage. Ker je priložnost izredna, bodo skušali priti do nje v Trstu. Sicer bo to precej težko, ker so baje kar trije igralci nerazpoloženi. Zato se bo moral njihov trener poslužiti rezerv, če bo hotel spraviti na igrišče kolikor toliko vredno moštvo.
bo trener za ostale odločil šele v zadnjem trenutku. V napadu pa bi morali igrati Cicogna in Vi-sentin na krilih, Calatano, Posti-glione in Giammarinaro pa na sredi napadalne vrste.
Po petkovem treningu je trener Triestine Colaussi najavil, da bodo domače barve branili Toros, Frigerl, Vitali, Dalio, Merkuza, Sa, dar, Mantovani, Porro, Vit, Secchi in Santelli.
V ORGANIZACIJI PROSVETNEGA
DRUŠTVA V SOVODNJAII
V ponedeljek 15. aprila namiznoteniški turnir
Tekmovalo se bo za prehodni pokal, ki ga je pred leti osvojila ekipa iz Skednja
Sovodenjsko prosvetno društvo prireja na velikončni ponedeljek 15. aprila meddruštveni turnih v namiznem tenisu za prehodni pokal, ki ga je dal na razpolago pred tremi leti in ga ima sedaj v začasni lasti prosvetno društvo Skedenj.
Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri v sovodenjski prosvetni dvorani. Na tem turnirju imajo pravico nastopati ekipe z največ štirimi tekmovalci. Tekmovalo se bo po sistemu izločevanja. Izločena bo ekipa, ki bo izgubila dve igri. Takšen sistem tekmovanja so organizatorji sklenili izvesti zato, da se tekmovanje ne bi zavleklo pozno v noč, ker bi samo škodovalo organizacijskemu uspehu in tudi sposobnosti posameznih ekip.
Vpisnina znaša 250 lir na osebo, odnosno 1.000 lir na ekipo. Zmagovita ekipa bo dobila prehodni pokal, druga, tretja in četrta pa spominske značke.
Vpisovanje je v prosvetni dvorani v Sovodnjah vsak dan od 20. do 22. ure, ali na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici.
Postaya današnjih gostov Trie-ettne j* seveda odvisna
od stanja igralcev, ki so že v petek pripotovali v Trst. Ker Bari še ni izgubil upe, da bi se uvrstil v elitno kategorijo, bo skušal prav v Trstu zaigrati za zmago in če do te ne bi mogel priti, se bi gostje zadovolili tudi z neodločenim rezultatom. To je mnenje trenerja Barija, ki ima za sestavo postave na razpolago štirinajst igralcev, V vratih bo zelo verjetno Ferrari, medtem ko bo Qua-drello rezerva. Ce bo Panari poškodovano koleno dovoljevalo, bo ta skupno z Baccaro v bekovski vrsti. V krilski vrsti je gotova samo prisotnost Mazzonija, ker se
Za prvenstvo Britanije
Škotska 2
Anglija
LONDON, 8. — Škotska reprezentanca je danes premagala na wemblejskem stadionu ob prisotnosti 100.000 gledalcev nogometno rtloštvo Anglije 2:1 (2:0).
S tem uspehom je Škotska osvojita prvo mesto v lestvici britanskega nogometnega prvenstva.
SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
la Swaythling pokal Jugoslavija■ Sl 5:0
Po izločilni fazi dokončno sestavljene skupine
PRAGA, 6. — Po zaključku izločilne faze 27. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu so moške reprezentance, ki nastopajo za Swaythling pokal razdelili v štiri, skupine, ki so;
A SKUPINA — Kitajska, Sovjetska zveza, Izrael, Iran, Grčija,
Jugoslavija, Danka.
B SKUPINA — Madžarska, Francija, Romunija, Koreja, Indonezija, Brazilija, Avstralija, Zahodna Nemčija.
C SKUPINA^ — Češkoslovaška, Švica ,ZAR, Vzhodna Nemčija, Portugalska, Avstrija, Švedska, Wales.
D SKUPINA — Indija, Vietnam, Japonska, Poljska, ZDA, Holandska, Anglija.
Izidi današnjih tekem za ekipno prvenstvo moških reprezentanc so naslednji:
SKUPINA A
Kitajska-Danska 5:0; Jugoslavija-SZ 5:0; Iran-Izrael 5:0.
SKUPINA B
Madžarska-Avstralija 5:0; Zahod. Nemčija-Francija 5:0; S. Koreja-Indonezija 5:0; Romunija-Brazili-ja 5:0.
SKUPINA C
CSSR-Wales 5:0; Svedska-Svica 5:0; V. Nemčija-Portugalska 5:0; Avstrija-ZAR 5:2.
NOGOMET DANES
ALIČA BLIGa
BOLOGN A-SAMPDORIA Alessandro D’Agostini GENOA-ATALANTA Giuseppe Adami IN TER-FIOREN TINA Carlo Gambarotta JU VENTUS-C ATANIA Bruno De Marchi L. R. VICENZA-NAPOLI Alfredo Grignani MANTOVA-MILAN Antonio Sbardella MODEN A-SP AL Cesare Jonni PALERMO-VENEZIA Gastone Roversi ROMA-TORINO Gino Rigato
ALESSANDRIA-FRO PATRIA Aurelio Angonese BRESCIA-LAZIO Francesco Francescon COSEN Z A-C AT ANZ ARO Concetto Lo Bello FOGGIA-VERON A Francesco De Robbi o LECCO-CAGLIARI Fabio Monti MESSINA-LUCCHESE Pier Luigi Cadel PARMA-COMO Gennaro Marchese SAMBENEDETTESE-PADOVA Antonio Di Tonno TRIESTINA-BARI Carlo Babini S. MONZA-UDINESE Giuseppe Cirone
ATLETIKA
HELSINKI, 6. — Evropski prvak v skoku s palico in svetovni rekorder »indoor* Finec Pentti Niku-la se bo udeležil v prihodnjih mesecih številnih mednarodnih mitingov. Finec bo nastopili tudi 26. maja v Tridentu.
Razpored tekem v odbojki
ZENSKA DRUGA LIGA (III. kolo)
V TRSTU ob 11
(na stadionu «Prvl maj»)
Bor—Primavera
MOŠKA C LIGA (8. kolo)
V	TRSTU ob 10
(na stadionu »Prvi maja) Bor—Gasilci (Ts)
V	GORICI ob 10 Gasilci (Go)—AGI
V	GORICI ob 10.30 Olimpija—Pol. Friuli
V	GRADIŠKI ob 10 Torriana—PAV
JDTUINTAM
BOKS
CHICAGO, 6. — Zdravniki so dokončno sklenili, da bodo svetovnemu prvaku težke kategorije Sonnyju Listonu operirali koleno. Predstavnik Listona je izjavil, da bo do operacije prišlo v filadelfijski bolnišnici. Datuma še niso določili. Zaradi te poškodbe so morali odložiti povratni dvoboj za svetovni naslov med Listonom in Floydom Patterso-nom, ki bi moral biti 10. t. m v Miamiju.
PHOEN-IX, 8. — Ameriški boksar lahke kategorije L. C. Morgan, katerega je sinoči med mitingom v Rimu njegov rojak Ted Wright premagal s k. o. v četrti rundi, je v nevarnosti, da mu prepovejo nadaljne nastope. Boksarska komisija Arizone je predlagala vodstvu «World Boxing Association«, da bi disciplinsko kaznovalo Morgana, ker je z netočnim razlogom odpovedal dvoboj, na katerem bi moral nastopiti v Ameriki. Morgan je namreč izjavil, da se bo zaradi smrti prijatelja Daveja Mooreja odpovedal boksu, a je kljub temu sinoči nastopil v Rimu.
TENIS
FUKUOKA, 6. — Japonska se je že po dveh dneh dvoboja s Južno Korejo uvrstila v polfinale teniškega turnirja azijske cone za Davisov pokal. Japonci bodo v prihodnjem kolu nastopili proti Filipinom,
NOGOMET
BEOGRAD, 6.	— Prva tekma
drugega kola za evropski pokal narodov med Jugoslavijo in Švedsko bo 19. junija v Beogradu, povratno srečanje pa bo 18. septembra na Švedskem.
* • •
BARCELONA, 6. — Trener In-terja Helenio Herrera bo v ponedeljek ali torek odpotoval v Barcelono.' To njegovo potovanje, ki je gotovo v zvezi s prihodom v Milan predsednika barcelonskega nogometnega kluba, potrjuje, da so vesti o njegovem povratku v Španijo točne. V nogometnih krogih Barcelone se namreč že dalj časa govori, da bo Herrera ponovno prevzel trenersko mesto, katerega je pustil pred dvema letoma, ko je prestopil k Interju.
SAN SALVADOR, 6. — V tekmi nogometnega prvenstva Srednje Amerike in Karibskih otokov je Kostarika premagala Holandske Antile 1:0.
SMUČANJE
MUENCHEN, 6. — Smučarski zvezi Zahodne in Vzodne Nemčije sta se sporazumeli, da bčsta sestavili za zimske olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Iiins-brucku, enotno nemško reprezentanco.
AVTOMOBILIZEM
Pomladanska toaleta vozil
(Nadaljevanje s 4. strani)
mesto zadnjčga na isti . strani, slednje P? zamenja prednje desno kolo, ki gre «v pokoj«, in postane :ezervno kolo. Se vam zdi preveč zamotano? Pa ni 1
Pomlad z lepim vremenom in suhimi cestami nas vabi na večje hitrosti. Hitrejšu vožnja pa zahteva mnogo več previdnosti in naše življenje je navezano na mnogo činiteljev izmed katerih zavzemajo vidno, vlogo pnevmatike. Pnevmatika, katere žlebiči so še le spomin prvotnih, katerih zračnice so bile že večkrat preluknjane so stalna nevarnost, ki streže po našem življenju.
Karburator marsikdaj ne deluje pravilno zaradi umazanije, ki se v njem nabere. Ce nam je znano, kako je sestavljen, ga lahko razstavimo in izpihamo vse cevke ter ga montiramo in reguliramo. Ce tega nismo vešči, je bolje, da prepustimo delo meKaniku.
Zavore. Od pravilnega delovanja zavor ni odvisna le naša varnost, ampak tudi življenje ostalih peščev in avtomobilistov, ki ;ih srečamo na naši poti. Ako
ne delujejo pravilno in vozilo ob močnem zaviranju ne obdrži svoj.? smeri, moramo prekontro-liraii bobne in ferode ter registrirati vsako zavoro posebej. Tudi za to delo je bolje, da ga poverimo veščemu mehaniku, ki bo v nekaj minutah uravnovesil zavore vozila. Ker smo že pri zavorah poglejmo v rezervoar tekočine za zavore. Ne sme zdrkniti pod dovoljeno raven, ali bolje, raven mora biti vedno enaka tudi po dolgih razdobjih. Ako onazimo, da primanjkuje tekočine, moramo pregledati vse cevi, dokler ne ugotovimo, kod uhaja in okvaro moramo takoj popraviti.
Tvrdka Ing. E. RIGHI
TRST - TRG GOLDONI 9
TEL. 94-022
s preko 40-letnim delovanjem na kmetom
kmetijskem področju nudi in vrtnarjem najnižje cene, prvovrstna semena; vsakovrstno kmetijsko orodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo.
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
motornih kosilnic in motornih
lopat <R0NDINE>, motokulti-vatorjev «SIMAR» ter »COFU-NA«, naravnega in osušenega gnoja / prahu.
Prepričani smo, da tega kar bomo zdaj navedli, ni še nikoli storil več kot l odstotek naših avtomobiliziranih čitateljev. Kdaj ste zadnjič očistili zračni filter? Filter očistimo z zrakom
ali pa z od tega, rezultat njenega začetnem ju in se motorja goriva.
bencinom. Odvisno je iz česa je narejen. Kot bo zmes zraka in vpli-goriva spet ustrezala prostominskem razmer-bo povečala storilnost in zmanjšala potrošnja
/vttMM JOŽEF SILA
uvoz
IZVOZ
vsakovrstnega lesa za predelavo m kurjavo ter jamskega lesa
TRST - Ul. Milano št. 4 - Telefon 28-944
HOTEL „SLON"
LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki Jllh nu. --------- dlmo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom tn večerjo lz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače im tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 20-641-44.
VOZNI RED VLAKOV
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
Re Ee De A.T. A. Trst, Ul. f. Severo št. 5 b — Tel. 3X893 nudi priznane akumulatorje (baterije) SeAeFeAe
in vse elektroavtp predmete in nadomestna dele
Novi lastnik LISJAK (L1SIANI) se vljudno priporoča
SPL0SNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno progo Jadran-Južna Amerika — vla Zahodna Afrika (Rljeka Split, Napoll, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Hio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (lz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke)	%
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od tuot do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja eSplošna plovbaa Piran, Zupančičeva ulica 24, ln na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran	Telexl: 03S—22, 013—23
Telefoni: 72-170 do 72-177
-BENETKE-MILAN PARIZ—RIM-BARI
ODHODI
5.38 A
6.10 K 6.35 D
8.46
9.52
R
UD
10.15
12.50 13.34
14.50 16.10
16.50
17.50 18.48 19.25 22.05
A
R
A
D
D
A
D
A
A
DD
Cervignano . Porto-gruaro
Benetke • Milan (*) Benetke Milan . Turin • Rim Benetke . Rim Benetke • Milan • Genova (II) . Pariz Portogruaro Cervignano . Benetke Portogruaro Benetke - Milan Benetke • Milan i. Pariz Tržič • Portogruaro Benetke . Ban Tržič • Portogruaro Tržič ■ Cervignano Benetke ■ Milan . Turin • Genova ■ Ventiml-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst - Genova) • Me-stre - Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim)
6.22 A 7.28 A 7.55 DD
9.25 D
10.34
11.41
13.30
18.58
15.33
17.20 D
18.06 A 18.52 R 19.18 A 20.00 DD
21.25 R
PRIHODI Cervignano • Tržič Portogruaro • Tržič Turin - Milan • Benetke . Rim (spalni vagon> ln ležalni prostori Rim • Trst)
Marseille - Genova Milan - Benetke Benetke
Pariz Milan - Benetke Bari
Cervignano -Tržič Pariz • Milan . Benetke
Benetke • Portogruaro - Cervignano Tržič (#*)
Bologna - Benetke (*) Portogruaro . Tržič Pariz - Milan • Benetke
Rim • Milan • Mestre (*)
MOUNT ALYESKA, 6. — Švicar Jos Hinsch je včeraj zmagal v veleslalomu ameriškega smučarskega prvenstva. Na drugo mesto se je s precejšnjim zaostankom Uvrstil Američan Bud Werner.
Obiščite kmetijsko trgovino
AGRARIA
na OPČINAH, Narodna ulica št. 53 - Tel. 221-321 in v TRSTU, v Ulici Udine št. 23 - Tei. 36-258
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojila
22.32 A Benetke . Tržič 23.55 DD Turin • Milan - Genova (II) - Rim - Bologna
Benetke
VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MUENCHEN
ODHODI
3.43 A 5 20 A 6.16 D 6.21 A 7.12 D
9.40
12.20
12.28
14.35 16.24
17.35 19.10 19.55
Videm . Trbiž Videm
Videm • Trbiž Videm
Videm • Trbiž . - Munchen Videm - Trbiž
Dunaj
Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm .
Trbiž
20.30 A 21.32 A
Benetke • Mtln-chen (ležalni prostori do Miinchena)
Videm
Videm
PRIHODI
1.08
7.05
8.05 8.22 9.17 9.53
11.58 15.07 16.55 19.00 19.50 21.03
22.58 23.12
A
A
A
DD
A
A
A
D
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Dunaj . Munchen . Ti*
biž - Videm
Trbiž • Videm
Videm
Videm
Dunaj - Trbiž ■ Videm Videm Videm Videm
Mtinchen . Dunaj biž . Videm
iMm| (F'
OPČINE-LJUBLJANA —BEOGRAD
ODHODI
0.19 D
Zagrel
7 06 R
7.22 A 8.28 D
Opčine - Reka - Beograd
Opčine . Gradec • Du nai
Opčine
Opčine • Reka . Ljub ljana
12.03 DD Reka - Zagreb Opčine Opčine Opčine Opčine Beograd grad
13.41 A
18.00	A
20.01	A
20.20 D
Ljubljana Atene - Car
PRIHODI
5.30 D
7.12 A 9.10 D
11.22 A 17.05 A 19.38 D
21.46 A 22.48 R
Beograd • Zagreb . Opčine Opčine
Carigrad - Atene . Beo-grau . Zagreb • Opčine
Opčine
Opčine
Ljubljana - Reka . Opčine Opčine
Dunaj • Gradec . Opčl-
R — rapldo; DD — brzec! D — brzec; A — potniški
(*) samo L razred (**> ne vozi ob n«
ARNOŠT LUSTIG:
GRIZLJAJ
Tedaj je nekdo zunaj uda-il po roleti.
»Si ti?» je zakričal Ervin.
«Ne,» se je oglasilo od zu-laj, «to je čudodelni rabin z rčem za mleko.*
»Grem ven,» je Ervin rekel nateri.
»Ampak kmalu se vmi,» je dgovorila.
«Kaj pa naj delam tam?» e zagordnjal in lezel skozi raz-oko v zidu, ker mu ni bilo ežko, saj je bil suh kakor ost, z ozko podolgovato glst-o in izublj enimi zelenimi črni.
Na dvorišču se je zravnal, a mu je zaškripalo v kosteh. :iki ni bil tu, ostal je na hod-liku. Takoj je vstopil, kajti lo zadnjega hipa je čutil, ka-;o mati žalostno gleda za ijim.
«Kaj oglariš tu?» je nahruli Cikija. «Kaj si mi prinesel?*
»Nekaj,* je odgovoril Ciki.
»Kaj?*
«Dal mi je kos kruha,* je liki previdno začel. «Zavo-|o madežev na zadnjici, razu-neš. Pol sem si vzel, kot sva e dogovorila, pol sem ti pa irinesel.* Izvlekel je iz žepa
krajec kruha, skrbno zavitega v umazan robec, in ga ponudil Ervinu.
»Samo ta krajček?* Je grozeče vprašal Ervin.
«Imele so madeže na zadnji plati,* je ponovil Ciki. «Saj sem ti že rekel.*
»No da,» je pripomnil Ervin. »Pa samo tale košček?*
»Mar misliš, da sem dobil več?* se je razhudil Ciki. «Saj ti pravim, da so bili madeži na zadnjici in da je tisti starec največji lopov v Lodžu.»
»Daj sem!* Je zahrkal Ervin. Potem pa ni niti besede več rekel, čeprav je sprva mislil, da je Ciki, ker je čakal na hodniku, nemara vendarle dobil košček limone, pa se hoče sedaj postaviti in pobahati, da bi vzbudil koprne-nje, zakaj to bi bilo Cikiju podobno.
Obračal se je počasi in razočaran kriknil nazaj: »Tu me počakaj.*
Zlezel Je nazaj skozi razpo-klino.
»Ujemi,* je rekel materi in ji vrgel kruh.
Malo je zastokala, ker jo je ovirala bolna noga in pobran
la kruh s tal. Nato ga Je prelomila na tri koščke.
»Jaz nočem,* je rekel Ervin. Spet je poslušal, kako škrobo tajo miši.
Mati je začudeno pogledala za njim.
»Sem že vzel,* je pripomnil.
»Si vzel samo svoj del?* ga Je preplašeno vprašala.
»Ne boj se,» je odgovoril. Nekaj ga je v grlu stisnilo, da ni mogel govoriti, čeprav bi bil morda prav krepko vsekal.
Potlej je spet zlezel ven. In vedel je, da mati misli, kdo ve koliko je na ulici snedel.
Nekaj časa sta šla molče.
«Glej, Ervin,* je na lepem dejal Ciki. «Starec mi je rekel, če tvoj oče morda ni imel kaj takega...*
«Kaj?» je vprašal utrujeno.
»Nekaj...*
»A kaj naj bi imel?* je rekel Ervin. »Bila je lakota.*
»Ne mislim tako,* je odgovoril Ciki. »Morda kakšen prstan.*
»Tega ni imel,* je rekel Ervin mimodušno. »Mati pa tudi nima.*
«Omenil mi je nekaj limone,* je spet začel Ciki. »Ko sem mu že povedal, razumeš...*
»Kaj ti je omenil?* je vprašal Ervin.
»Da bi za zlato...*
«Oče ga ni imel...*
X
»Morda tole,* je rekel Ciki, «skratka to mi je omenil.*
»Izmečkaj vendar, za kaj gre!* je dejal Ervin. A se je že bal, da je pravzaprav, takoj spoznal, za kaj gre.
»V ustih,* je dopolnil Ciki, »razumi...*
»A kaj?* Je skoro kriknil Ervin.
»Recimo zlati zobje...*
«Kaj?»
«Kakšen kaj? Preprosto v ustih, to morda razumeš, ne?»
Ervin se je ustavil, strahotno pogledal prijatelja in izbuljil vanj svoje zelene oči.
«Ne zijaj, človek,* je rekel Ciki. «Za to bi limono gotovo dobil.*
Ervin mu je na lepem pri-mazal zaušnico. Ciki je imel nekaj čisto majhen obraz, malce trikoten, navzgor stožčast, kar se je lepo videlo, ker je bil ostrižen na balin. In še eno. Potem ga je začel biti v obraz in v prsi, kamor je zadel. Zato, ker mu je sedaj bilo, ko da vidi očeta na hodniku v raztrgani odeji in ko da mu ravno slači hlače in spet si je predstavljal, da je to oče in da ga je malo prej še okradel, čeprav mrtvega, in da bi tistega kruha tako ne mogel pogoltniti, četudi bi si bil svoj del od matere vzel. In rekel ši Je sedaj, ko je Cikija te-
pel, da je oče mrtev, ampak da je predtem to še nekaj pomenilo in da kaj takega ne sme dopustiti in mislil je tudi na mater, kako mu malo prej ni verjela, in imel je‘občutek, da tudi njo tepe. Potem je ponehaval, ker so ga na lepem zapustile moči. A komaj je čutil, da se je Ciki začel braniti, še preden so ju ljudje začeli razganjati in ko je dobil dve v brado in eno v želodec. Naposled pa je odhajal samo Ciki, ker se je on moral pobirati s pločnika, na katerega se je bil prevalil.
Potem je vstal in šel domov.
»Imaš še kaj?* je vprašala mati.
Ni odgovoril. Sedel je na svoje mesto k zidu in si pogreznil obraz v dlani. In spet je čakal, da se bo mati oglasila, pa se ni. Zakaj ne govori, si je mislil. Spet se je spomnil, da tista odeja tam zraven najbrž še leži. Kadar kdo umre, si je mislil, je to docela kot nič. Niti ne vzdihuje, nič ne reče. nikogar ne prosi in ne gleda koprneče za tramvajem, kako drvi od nekod nekam, ne ozira se zmeraj po nečem in nič ne vidi in ne sliši in ničesar se ne boji. Tako bo kmalu tudi z Mirko, se je spomnil. In skoro ji je zavidal. Tako je oce od jutra
v raztrgani odeji, mu Je šlo po glavi, pravzaprav je mrtev že dlje, zakaj jutro je bilo šele pred hipom, ko je se živel. Sedaj bo to kmalu cel dan. A ostale so miši. Prej, se je spomnil, na to ni tako mislil. Ozrl se je. Miriam je kašljala; ampak tako polagoma. Manj kot dopoldne, je pomislil. Ker najbrž že nima več toliko moči. Na lepem se mu je zahotelo, da bi tulil in kričal, ker je oče mrtev in hotenje po nečem ga ne trapi več. Toda če pridejo po očeta, si je dejal, bodo najbrž storili prav tako, kakor je rekel Ciki. Spet se je pred Ervinom pojavil Ciki-jev trioglati obrazek. Potlej bodo to storili sami, čeprav bi imela prvotno pravico do tega mati in onadva. Zdaj se je spomnil, da je oče imel zlat kočnik, ker se je včasih zasmejal in tedaj ga je bilo videti. Nenadoma se ga je lotil grozen strah, da če tega ne napravi, bodo prišli po očeta in z Miriam bo tako, kot je mislil. In nemara Ciki že zunaj opreza, da bodo prišli možje z nosili in to storili namesto njega. Pogledal je mater. Držala se je za otekli gleženj. Sedela je na svoji odeji čisto sključena. Oči so Ji bile brezizrazne.
Ervin je naglo vstal.
»Grem, če bom še kaj dobil,* je zamomljal.
Mati je molčala.
«2e grem,* je dejal.
Stekel je na hodnik, ki se ga je bil prej izogibal, zato je lazil skozi razpoko v zidu. Zdaj pa je šel naravnost sem; ker se Je bal, da bi utegnili priti prav sedaj. Spet mu je začelo trzati v čeljusti. Močno je smrdelo. A morda si je to le domišljal.
Ko je nekaj časa omahoval, se je sklonil. To vendar ni več tvoj oče, je rekel sam pri sebi, to je bil samo do včeraj. Sedaj ni to več nihče, zgolj truplo, od katerega ni ostalo drugo kakor teža in delo z odnašanjem. Mislil boš naj, si je govoril, samo dobro, kakor da se vse to ni zgodilo.
Sunkovito Je odgrnil odejo. Tedaj je zaprl oči. Ampak tega ni bilo treba storiti, si je v duhu priznal, ker ni imelo smisla. A moral jih je tako spet odpreti, da je pogledal, kateri je zlat. Tale. Trenutek je še omahoval. Spet ne bo mogel jesti, si je dejal. Takoj pa si je pripomnil, da ne sne na nič misliti. Toda vs-.;pno. Sedaj si je že zapomnil, kateri je, da bi vedel, tudi če bi ne gledal. Potlej je poskušal, a preganjala ga je misel, da
pravkar gredo in ga boefo za lotili pri delu. Nekje na kor cu je bila limona. Samo nanji je mislil, v temi pa je zagle dal kamen. Opazil ga je šeli sedaj, ker drugače ni šlo. 1 zmeraj je imel občutek, ka kor da bi kradel ali nekaj po dobnega. Naposled je popusti lo. Bridko je vzdihnil. Kamei je vrgel proč. Tako.
Vzravnal se je in si obrisal roke ob hlače. To mu sedaj ne sme pasti iz rok. Na drugi strani hodnika je skozi kanal zlezel na cesto.
Brž ko je bil na ulici, je ze gledal Cikija. Glej no, si j dejal, je le prežal. Ampak r se jezil nanj. Naposled, si j dopovedoval, je on tako m boljšem, ker je storil. Ciki j bil otekel od udarcev.
»Pozdravljen, pacek!* je rekel.
«Mrcina,» je odgovoril Ciki. «Gotovo si me prišel prosit odpuščanja, kaj ne?»
Ervin je stikal v roki tisto reč.
«Ampak tisti dve.* se je zarežal Ciki, sem ti primazal ko Smeling. Pa sem te pobil na tla.*
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 -II TELEFON 93-90* letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 94-039 - PoStni predal 559 - PODRUŽNICA GORKA: Ulica S PelUCO Ml, Tel »3-92 - UTRAVA:	TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel St 37-33*	- NAROČNINA:
20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 4H0 din - Porini tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11 6374 -Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglas 36 lli beseda - Vsi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
mesečna 650 iti — Vnaprej: četrt' Za FLRJ: aDIT, DZS, Ljubljana, oglasi re naročajo pri upravi. *'