Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista ,.Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slovencev Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 4. Svečana 1911. St. 5. Heinove obtožnice. Deželni predsednik Hein se ne zgane. V svojem uradnem glasilu je sicer zatrjeval, da se bo vse pritožbe razpuščenega društva v zadevi ljudskega štetja preiskalo in rešilo. Da, preiskujejo in rešujejo pritožbe razpuščenega političnega društva in pritožbe strank zaradi nepravilnosti in goljufij pri ljudskem štetju tako, kakor je po godu „Volksratu“. Ta preiskovanja deželne vlade koroške so pesek v oči; osrednji vladi je treba navidezno dokazati, da se je deželna vlada na vse pritožbe ozirala, vendar pa so se izkazale za — neopravičene. Kdo ne pozna takih stranskih potov, ki končno vsi vodijo v Volksratovo posvetovalnico. Kaj pomaga, če pošilja Hein v razne kraje nacionalca Wolseggerja, ko pa je ravno ta v celovškem okrajnem glavarstvu vodil ljudsko štetje, ki ne odgovarja dejanskim razmeram! Razume se, da sebe mož ne bo pahnil v mlakužo! Pa tudi če bi imel resno voljo, popraviti krivico, je s takim preiskovanjem, kakor je je sedaj uvedla deželna vlada, ne bi mogel poravnati. Enega ali drugega n a šine a resno in ponovno povpraševati v trdoslovenskih krajih, je li res njegov občevalni jezik slovenski, in to v občinah, kjer se je sistematično štelo po političnem mišljenju, ne pa po občevalnem jeziku, se pravi iz preiskovanj norca briti. Če bi Hein res hotel reševati slovenske pritožbe resno, bi moral začeti preiskovati pri korenini in sicer po nepristranskih organih. Nemški nacionalni komisarji bodo našli seveda vse v redu, zlasti še ker so o vseh preiskavah prej poučeni — nemški voditelji in v industrijskih krajih delodajalci, ki že pravočasno poskrbijo, da si slovensko jagnje ne upa ziniti resnice, ampak je prisiljeno celo pri reviziji — lagati, da ne izgubi kruha. Vse to ve seveda tudi deželna vlada, pa se ne zgane. V občinah, kjer se politično nezavednih Slovencev po občevalnem jeziku sploh ni vpraševalo ali so števni komisarji še-le doma, seveda po svojem političnem mišljenju, izpolnovali rubriko „občevalni jezik“, je na-mestu edino le novo številjenje po čisto nepri-stranskih organih. Seveda je teh na Koroškem zelo težko dobiti, ker stojijo uradniki v službi Volksrata, drugi pa se izpodrinejo, in če so Slovenci, izrinejo iz dežele dii pa med Nemce. Deželna vlada ima v rokah take in enake pritožbe. Našla seveda ne bo ničfesar, ker noče ničesar najti. Deželni predsednik baron Hein uganja sedaj politiko ptiča znoja. Noče ničesar slišati, ničesar videti, kar bi bilo Volksratu neprijetno. Kakšna škandalozna izsiljevanja na pr. se vršijo pri celovškem magistratu! Hein pa je tih in pusti ležati tozadevne pritožbe v svojih predalih tako dolgo, da bo ljudsko štetje vCelovcu dovršeno, seveda čisto potvorjeno, namesto da bi bil, kakor se je v enakih slučajih zgodilo drugod, ustavil ljudsko štetje vCelovcu in je izvedel po nepristranskih vladnih organih. Potem, ko bo vse končano in ne bo nobene pomoči več zoper nasilnosti in krivice, bo Hein — rešil pritožbe in našel vse v redu! Že v zadnji številki smo navedli par drastičnih slučajev in pozvali nasprotnike, naj objavijo materijal, če ga res imajo, ko so hoteli farbati javnost, da so Slovenci — izsiljevali, grozili, pačili in Bog ve kaj še vse storili pri ljudskem štetju. In nasprotniki niso prišli na dan niti z enim — dejstvom. Ven z materijalom, kličemo zopet, če ga imate! Ga bomo osvetlili, da bo svet videl, kake pritožbe da imajo v zadevi ljudskega štetja Nemci proti — Slovencem! Kako pa vplivajo pri celovškem magistratu na Slovence, da bi popravili slovenski občevalni jezik v nemškega in s kakšnimi argumenti (dokazi) delujejo pri tem, evo zopet par slučajev: G. jurist Blaž Lipar, popolnoma neodvisen mož, se je šel 9. prosinca na magistrat prepričat, kako da je vpisan. Ko je videl v poli, da je pravilno, je rekel: „Je pravilno" in hotel oditi. Toda uradnik, ki mu je polo pokazal, mu je rekel: „Wartens ein bissel, ist aber das auch wahr?“ G. Lipar nato: „0 ja, es wird schon wahr sein mussen!“ Uradnik: ,.Wie sprechen Sie sonst im Geschàft, in Wirtshàusern u. s. w.?“ G. Lipar: „Meist sloveniscb." Uradnik: „Sie werden aber mit der slovenischen Sprache in Klagenfurt wahrscheinlich nicht viel ausrichten konnen." (S slovenščino da si ne more pomagati v Celovcu.) G. Lipar: „Aber, aber, gehen Sie, das ist meine Sache!“ (Pojte, pojte, to je moja stvar!) Še potem, ko je Lipar odhajal in še enkrat omenil, da nikakor ne pripusti, da bi se pola premenila ali kaj črtalo, je imel mlajši uradnik toliko predrznosti, da je vprašal starejšega: „Also wird’s bleiben oder nicht.“ Starejši uradnik je vendarle odgovoril: „Ja, wird’s schon bleiben miissen," na kar je g. Lipar pripomnil: ,,Ich glaube auch!" Če se tako dogaja pri zavednem, izobraženem Slovencu, ki je šel vendar s tem namenom na magistrat, da se prepriča, ako se ga ni kakor na tisoče drugih napačno vpisalo za Nemca, kaj se mora goditi še-le z onimi, ki so od nasprotnikov odvisni, kakor delavci itd.! Neki uslužbenec pri železnici je bil poklican na celovški magistrat, ker se je vpisal za Slovenca. Uradnik ga je vprašal, če govori on zmirom slovenski; na kar mu je dotični odgovoril, da doma vedno, ua železnici pa tudi večinoma. Uradnik nato: „Govorite tudi nemško?" Uslužbenec: „Da!“ Nato so mu proti vsem navodilom ministerstva rekli: „So konnen wir deutsche Sprache auch dazu schreiben." V resnici je nato uradnik zapisal tudi nemški jezik kot občevalni jezik. Ker pa po postavi sme biti vpisan samo eden občevalni jezik, katerega se bo potem samovoljno črtalo? Ni težko uganiti! Nekega slovenskega obrtnika se je po vsej sili hotelo pregovoriti, da govori več nemški nego slovenski, dokler dotični po dolgem mešetarjenju ni izpregovoril: „Tega jaz ne morem pretehtati, z Bogom!" Nekemu dijaku, ki so ga poklicali na magistrat, je rekel uradnik: „Sie haben hier slove-nisch als Umgangssprache angefuhrt. Das ist ja gar nicht wahr! (Neverjetno!) Es ist gar nicht moglich hier in Klagenfurt. Sie besuchen eine deutsche Anstalt, Wie verkehren Sie mit den Kollegen und wie sprechen Sie mit den Professoren?" Dijak je vprašal uradnika, če je on komisar, na kar mu je odgovoril, da ne, ter je poklical drugega moža z brado, ki ga je pa Podlistek. Kaj pa kaj Kitajci? (O. Veselko Kovač.) Denarni polom so imeli, kakor vi na Koroškem. (Prosim, da se osebni zaimek prav razume!) Središče tega žalostnega poloma je bil Šanghai. Povzročila ga je drzna — ali bolje rečeno — brezumna špekulacija z delnicami na kavčuk. Vrednost teh akcij je rastla s strašansko naglico in dosegla višino 400 odstotkov. Vse se je trgalo za nje. Celo navadni delavec se ni čutil srečnega, dokler si ni kupil vsaj enega komada. Če ni šlo drugače, se je pa več oseb spravilo skupaj ter zložilo za nakup ene delnice potrebno vsoto. Da mora tej nečuveni maniji slediti grozen polom, prepričan je bil vsak neudeleženec. In sledil le prej nego se je pričakovalo. Povzročil ga je poposredno mestni načelnik Šanghaija. Tudi on Je bil namreč z znatno vsoto udeležen pri tej nevarni denarni igri. Vlada je to zvedela in ga na mah odstavila. Ker pa mora po kitajskih običajih vsak uradnik, predno odstopi, blagajne svojega področja spraviti v red, je tudi on to storil. Imel je pri glavnih kitajskih bankah vloženih par milijonov, in te je potegnil. Ta nenadni vzdig denarja je dotične zavode- občutno zadel. Ko je javnost začela slutiti nevarnost, naskočila je imenovane denarne zavode; vsak si je mislil: reši, rešiti da. To obupno reklo pa je ob takih prilikah za marsikatero banko smrtni udarec. To pot so ga občutile vse kitajske banke v Šanghaju. Kdor je rešil trideset odstotkov vloženega denarja, se je štel med srečne. Manjši denarni zavodi so bili v par urah uničeni. Da se je pa največja banka „Juen-fangjun“, ki med privatnimi kitajskimi bankami sebi nima para, izjavila nezmožno za nadaljna izplačila, je vzbudilo po vsem Kitajskem veliko pozornost, Ker ima ta banka po vsem Kitajskem svoje podružnice, občutil je več več ali manj ves kitajski denarni trg polom v Šanghaju. Odpovedale so mnoge banke v ,Han-kavu, v tem za Šanghajem največjem tržišču. Celo v Pekingu je začelo nevarno pokati. V tem kritičnem položaju pa so se izkazali tukajšnji inozemski denarni krogi. Vzdignili so svoj resni glas ter diplomatičnim potom in v raznih glasilih opozorili vlado v Pekingu na silno nevarnost, ki preti celi državi, ako se ona takoj ne zgane. Polom je pravzaprav ona povzročila s svojo neprevidnostjo. Napačno je bilo, da je takoj odstavila uradnika; kaznovati bi ga morala na drug način . . . To je pomagalo. Vlada je poskrbela, da je dobila banka „Juen-fangjun“ od državne banke „Ta-tsing“ in nekaj drugih tujih denarnih zavodov okrog pet milijonov taèlov posojila (en ta el velja približno štiri krone). Ta samaobsebi velika vsota je banki „Juen-fangjun“ zopet po-mogla na noge. Vse težave pa s tem posojilom nikakor niso odstranjene, kajti prizadeti kapital je znašal nad petdeset milijonov kron. • Vendar je to sedaj gotovo, da je splošna denarna katastrofa preprečena. Priznati se mora, da se je tukajšnje časopisje — domače in tuje — v teh kritičnih dneh vzorno držalo. Vse je resno delalo na to, da se sanacija vsaj važnejših bank čim prej posreči. V javnosti ni bilo opaziti, da bi bil kdo poizkusil izrabiti žalostni položaj v svoje strankarske namene. Korošci bi lahko Kitajce v tem oziru zavidali. Komaj se je nemir vsled denarnega poloma v Šangkaju nekoliko polegel, pa se je že oglasila druga nezgoda. Izbruhnila je namreč istotam zadnje dni prava pravcata revolucija vsled — podgan. Pred tedni se je pojavilo nekaj slučajev kuge. Dognali so, da so kugo povzročile podgane. Začeli so torej preganjati to nadležno žival z vsemi sredstvi. Trgali so po sobah pode in tlake in zadeli ponekod na obširna gnezda. A Kitajci so se temu načinu preganjanja kratko-malo uprli z orožjem. Med njimi je namreč razširjena vest, da delajo to Evropejci le vsled tega, ker bi radi pograbili po kitajskih hišah najlepša dekleta. Prigodilo se je namreč že parkrat, da je prišel ta ali oni Kitajec v tujo hišo s pretvezo, da ga je poslala evropska policija preiskat hišo. (Oddelek Šanghaja, kjer stanujejo diplomatična zastopstva, ima namreč samoupravo, kateri stoje Evropejci oziroma Amerikanci na čelu.) Ob tej priliki je dotični neznanec konštatiral na dekletu, ki mu je ravno ugajalo, nalezljivo bolezen in jo v imenu evropskega magistrata odpeljal v bolnišnico". Vsled propalic torej, ki barantajo s človeškim mesom, je sedaj Evropcem preiskava hiš onemogočena. Revolucija je tako resna, da so bojne ladje izkrcale del svojega moštva in nastavile žrela svojih topov proti upornemu mestu. Upati je, da bodo vojaki kos svoji težavni nalogi. ravno tako izpraševal in še pristavil : „Wie machen Sie dami, wenn Sie etwas einkaufen gelien?“ Dijak: „Fur meine Bediirfnisse reichen — slovenische Firmen hin.-1 Uradnik nato: „Wir werden sehen!“ Ne povprašujejo seveda, če kdo govori slovensko, ampak če govori le malo nemško. Ko bi komisarji, -ki revidirajo po slovenskih krajih kakor na pr. Žihpolje, vpraševali ljudi po tem receptu, ne dobijo niti deset Nemcev v celi občini! Nekega nižjega uradnika c. kr. državne železnice so poklicali na magistrat, ker je bil vpisan za Slovenca. Mož govori doma slovenski, pa tudi v uradu mora govoriti mnogo slovenski, ker je nastavljen pri prometu za ljudstvo. Uradnik je nakratko opravil ž njim na ta-le način: „Sie reden doch deutsch, es ist also nicht richtig, \vas Sie geschrieben haben. Wir werden slovenisch ausstreichen, deutsch geniigt.11 Stranki se je dalo nato polo podpisati, in ker ni bil na to pripravljen, jo je podpisal. Neko številno slovensko trgovsko družino, ki govori doma in v prijateljskem krogu izključno slovenski in ki je vpisala slovenski občevalni jezik, je sukal magistrat tako-le: Neki večer se priplazi magistratovec v — trgovino, kjer je bila sama žena. Uradnik jo je začel mrcvariti sem-intja, jo izpraševal, kako govori doma in kako zunaj, in ko je dobil same nepovoljne odgovore, je vprašal: „Wie sprechen Sie hier im Geschaft?“ Ona mu je odgovorila, da večinoma nemško. Uradnik ji je dal nato podpisati — novo polo ter ji raztolmačil, da je njen občevalni jezik — nemški. Mož je bil par dni pozneje poklican na magistrat, in tam so mu povedali, da je že vse v redu. Na ta način bi za tri četrtine vseh trgovin z mešanim in manufakturnim blagom v Celovcu smatrali za — slovenske(!),^ker se v njih govori povprečno s strankami več slovenskega nego nemškega! Tri gospodične so bile vpisane, odgovarjajoč resnici, kot Slovenke. Njihova gospodinja je pa bila poklicana na magistrat. Tam so jo nahrulili, kako je mogoče vpisati dekleta kot Slovenke. Gospodinja je odgovorila: „Če so pa v resnici Slovenke, ne morem kaj drugega napisati." Nato jo je uradnik vprašal: „Wie «prechen denn Sie mit Ihnen?" Gospodinja, Nemka, odgovori, da nemško. Uradnik : „Dann ist ihre Umgangssprache deutsch, na kar prečrta „slovensko“, in pri vseh treh zapiše zraven „deutsch“. Gospodinja se je temu protivila, zlasti glede one gospodične, ki je pri g. dr. Brejcu — slovenska stenografinja in tudi doma s Slovenkami govori slovensko. Uradnik pa je kratkomalo dal gospodinji novo polo z zahtevo, da naj to polo popiše v tem zmislu, kakor je bil on prejšnjo polo popravil. In gospodinja, ki si, kakor večina ljudi, ni vedela pomagati, je to storila, To se dogaja pri narodno zavednih Slovencih. Po narodnih zaspancih in mlačnežih, ki sicer govorijo ponavadi slovensko, pa jim je vse eno, kako da se jih upiše, ali pa, ki se, bodisi iz strahu, bodisi iz sramu ne upajo napovedati slovenskega občevalnega jezika, ker so na kakršenkoli način od nacionalcev odvisni, še vprašujemo V politiki Kitajci zadnji čas napredujejo. V začetku vinotoka se je v Pekingu prvi pot sestavil državni odbor, kojega člani so izbrani iz princev vladajoče dinastije, večji del pa so to odposlanci deželnih zborov posameznih pokrajin. Postavodajalne oblasti ta nova skupšina sicer nima, a je s svojim dosedanjim odločnim nastopom pokazala, da hoče svoj svet pri vladi resno uveljaviti. Z uspehi, ki jih je to neustrašeno ljudsko zastopstvo do sedaj doseglo, je javnost popolnoma zadovoljna. Med temi uspehi je največji ta, da je vlada v začetku listopada izdala dekret, v katerem obljubuje sklicati državni zbor že črez tri leta. Prej je bilo leto 1917 določeno za sklicanje državnega zbora. Tudi Kitajci vedno bolj uvidevajo, da se le z resnim nastopom kaj doseže. Lansko leto se je konstituiral v Pekingu odbor 48 članov, ki si je stavil težavno nalogo, z vsemi sredstvi delati na to, da se državni zbor skliče kar najprej. Spal ta odbor res ni. Izdajal je lastno glasilo, prirejal zborovanja, opetovano osebno nadlegoval vladarja z znano svojo zadevo, a dosegel ni prav nič. V začetku meseca oktobra pa se je naravnost osmešil. Štiriindvajset mož tega odbora se je namreč podalo v praznični obleki pred cesarsko palačo, tam pokleknili pred vrati na kameniti tlak —- z resno izjavo, da ne vstanejo dokler vladar ne usliši njih prošnje. Vspeh njih smešnega nastopa je bila grozna blamaža. Nihče se ni zmenil za nje — pač poulična svojat jih je obkrožala ves dan, in brila norce iz njih. Solnce je prehodilo komaj dve tretjini svojega pota, ko je večina prosilcev izginila iz po- ne! Imena vseh navedenih so na razpolago! Take nasilnosti se dogajajo pri celovškem magistratu dan na dan! Cele zavoje vabil za Slovence nosijo dan za? dnevom magistralni izna-šalci po mestu. In tako izginja na tisoče celov^ ških Slovencev. Izprašujejo jih pač, kakor jim kaže. Če govori Slovenec v trgovini več slovenskega nego nemškega, je merodajen za magistra-tovce kot občevalen jezik le ta, ki ga govorijo doma in seveda tudi — obratno, če jim tako bolj kaže ter na ta način lažje dosežejo svoj nameravani smoter. Ako jim pa vse to ne pomaga, pa kličejo na pomoč izredne priložnosti, kakor pogovor v gostilni itd. Vemlo, zakaj. Iz prav verodostojnih ust smo izvedeli, da je v Celovcu vpisalo slovenski občevalni jezik silno veliko število Slovencev. In to peče Volksratove magistratovce, in to boli seveda tudi barona Heina, ki ne zgane s prstom, da bi naredil konec škandalom na magistratu. Avstrijski škandal je to, da trpi osrednja Triada takega deželnega predsednika le še en dan kot zastopnika presvetlega cesarja! Zato kličemo ponovno: Proč s Heittom! Dejanja kričijo-kot glasne obtožnice njegovega volksratovskega pa-še vanj a v avstrijski Turčiji. Dnevne novice in dopisi. Narodna veselica V Celovcu, v veliki dvorani hotela Tra besi nger v soboto, 28. m. m. je' bila povoljno obiskana!; Če bi. bilo prišlo več ljudi, bi bilo za plesalce manjkalo prostorov. Zabava je bila nad vse živahna. Z dežele ni prišlo mnogo ljudi, ker>je bila sobota. Tem več slovenske inteligence pa se je zbralo iz celovškega mesta. Nekaj Ziljanov in Ziljank je prišlo v narodni noši. Burka „Bratranec" je vzbujala mnogo smeha. Igralo se je precizno. Sigurno je nastopal kot ‘..bratranec"1 g. dr. Rajh. Vloga sluge Ivana (g. Terček) je bila tudi v rokah priznanega^ komika. Hišiho je igrala gdč. Gorjančeva. Čeravno je nastopila prvič, izvršila je to vlogo v popolno zadovoljnost. Tipično mestno izobraženko, navdušeno za umetnost, je pogodila gdč. N. Nad vse dobra je bila služkinja, ki jo je igrala občinstvu že znana in priznana igralka gdč. Ida Šteharnik. Narodna godba iz Celja, 16 mož, je igrala neumorno in vse hvale vredno. Občinstvo ji je opetovano ploskalo. Bodi ji na tem mestu izrečena zahvala, da je pomagala veseličnemu odboru- iz zadrege, v katero ga je spravila godba c. in kr. 17. pešpolka v Celovču, ki je obljubila, zadnji čas pa odpovedala sodelovanje, češ da se je obrnila na magistrat in tam izvedela, da je zaradi slovenske veselice v Celovcu veliko razburjenje in demonstracije niso izključene. Razburjeni pa so bili v resnici edinole magistratovci. O kaki demonstraciji tudi ni bilo ne duha ne sluha. V pivno sobo hotela Trabesinger je prišlo zvečer samo kakih 20 smrkovcev, ki se pa niso. upali niti glasno govoriti, ko so videli, da jih spremljajo pazne oči. Izpili so vsak po en vrček piva in so tiho, kakor so prišli, odšli. Na novem trgu so peli neko pesem z refrenom „proč od Rima" in jo zorišča in se vrnila razočarana na svoj dom. Le petorica je vztrajala do pozne noči. A drugo jutro tudi njih ni bilo več pred cesarsko rezidenco. Vzela jih je temna noč. Kam so izginili, se še do sedaj ne ve. To je bil zadnji javni nastop tega odbora. Kajti ko je vlada ugodila zahtevam državnega odbora in določila sklicanje državnega zbora na 1. 1913, je ob enem tudi strogo ukazala, da se mora imenovani zasebni odbor takoj raziti. Z lavorikami se možje torej ne bodo vrnili na dom . . . Sedaj pa še o tukajšnjih Nemcih par besed. Pred par meseci mi je potožil pošten Nemec: „Prehodil sem zadnji čas večji del severnega dela Kitajske in se prepričal, da Kitajci, kakor tudi druge narodnosti najbolj sovražijo Nemce". Vzrokov dovolj za to, sem mislil sam pri sebi. Da je mož govoril golo resnico, to se vidi vsaj pri Kitajcih v zadnjem času prav jasno. Nemci so vrivali svojo blaženo nemščino — zlasti v Šantungu vsepovsod, kjer so le mogli. V vseh večjih šolah je poučeval kak Nemec nemški jezik. Zadnji čas pa doživljajo Nemci huda razočaranja. Kitajci namreč odslavljajo nemške učitelje kar zaporedoma. Uvidevajo namreč, da znanje tega jezika njim ne prinese nobenega haska; nasprotno — le nemškemu vplivu gladi pot v njih deželi. Mesto nemščine pa odpirajo sedaj angleščini vrata kar na stežaj. Tudi francoščine se ne branijo. Ruščina med njimi ravno tako nima nasprotnikov. Nemci sicer žalostno opazujejo to izpremembo sebi v kvar, a pomagati si ne znajo. Pač. Pred par meseci je začel v Šanghaju izhajati list s podobami, pisan v kitajskem jeziku. Njegova na- mahnili v gostilno „zum Kleeblattl". Bili so baje učenci strokovne šole in realci. Celovško prebivalstvo je mirno in se bore malo zmeni za to, če se Slovenci, od katerih se v prvi vrsti živi, na svojih tleh po svoje razveseljujejo. Če bi pa že kak frkovec postal razposajen, bi ga krepka slovenska roka takoj postavila na zrak, če bi mogoče policija ne marala storiti svoje dolžnosti. Nad postopanjem godbe c. in kr. 17. slovenskega pešpolka je bilo slovensko prebivalstvo ogorčeno in razburjeno. Veselica bi bila še mnogo bolje obiskana, ko bi se bila vršila na nedeljo, kakor se je nameravalo, toda vojaška godba, ki nas je pustila potem na cedilu, je pristala na soboto, češ da je samo tedaj prosta. To je storila ista godba, ki igra pri vseh veselicah nemških bojnih društev „Sudmarke“ in nemškegAjjSch ul vereina". Proti takemu pristranskemu postopanju godbe slovenskega polka protestiramo najodločneje! Naj vojaška oblast ne meni, da se sme iz Slovencev norce briti! Sicer bo postopanje vojaške godbe jasno za -všakega, kdor ve, da je godbeni stotnik pri slovenskem polku v Celovcu brat zagrizenega nasprotnika Slovencev, celovškega župana dr. Metnitza. Slovenske poslance prosimo, da se zavzamejo za stvar in poznajo — vojaške potrebščine v državnem zboru samo tedaj, če bodo tudi vojaške oblasti hotele poznati nas! Baron Hein je še vedno cesarski namestnik na Koroškem, četudi mu je „Mir“ dokazal, da se je v zadevi razpustitve političnega društva javno zlagal, če ima baron Hein osebno tako trdo kožo. da se ga lažnik ne prime, se nam zdi vendar nemogoče, da bi se smel lažnik držati fraka deželnega predsednika. Baron Hein molči. Toda če meni, da se bo s preziranjem izmotal iz te kočljive afere, se zelo moti. To pot mu ostanemo brezobzirno za petami! Pri c. kr. okrajnem glavarstvu celovškem ne sprejemajo nobene reklamacije v zadevi ljudskega štetja, ako ne pride stranka Sama ali kdo z legaliziranim pooblastilom za njo. Torej slovenski kmetje naj na ure daleč vsak zase hodijo k okrajnemu glavarstvu pritoževat se ali pa naj pustijo na svoje stroške notarja na svoj dom priti, da jim pooblastilo legalizira. Tako razume celovško okrajno glavarstvo svojo nalogo pri ljudskem štetju, kjer se gre za — Slovence. Kljubtemu pa se zgodi, da se pride semtertja vendar kdo pritožit. Tako je te dni prišla neka ženska iz celovške okolice na okrajno glavarstvo, da «e njo in njeno družino vpiše za Slovence. Pa menite, da se ji je kratkomalo ugodilo? Kaj še! Prestati je morala najprej pravo velikonočno izpraševanje; kljubtemu da je zatrjevala, da niti — nemški ne zna in se je zato sklicevala na pričo, ki jo je pripeljala s seboj, in je priča to potrdila, je okrajni glavar izjavil, da bo dal še le poizvedovati in jo še le potem za Slovenko vpisati, če se njene trditve dokažejo. Tako drži nemški hudič slovensko dušo, če jo je enkrat ugrabil! Zakaj vlada ne razpusti nemških društev ? Na Koroškem je vodil ljudsko štetje „Volksrat“. In kako so se vmešavala v ljudsko štetje druga nemška bojna društva! Ali niste brali „G. Tages- loga je gojiti prijateljske odnošaje med nemškim in kitajskim narodom, ter seznanjati Kitajce z nemško kulturo. A kdo bi si upal prerokovati temu listu dolgo življenje ... Nemci so se tudi potegovali za to, da bi najela Kitajska pri njih posojilo. A pobožne žeije se jim niso izpolnile. Kitajci so se zatekli k Amerikancem, in ti so jim seveda radi ustregli. To je gotovo, da bi imeli Nemci pri Kitajcih več simpatij, ako bi jim ne bili ugrabili pred 12. leti Tsingtava. Kdo pa naj na vsem božjem svetu ljubi nasilnika?! Kdor ni pravičen, ne bo pač nikdar in nikjer priljubljen ! Dvojna vrata. Bolgarski napisal Ivan V asov. Prevol Rat iški. Pri sodnijskem zasedanju prizivnega sodišča so razpravljali nekega dne zelo dolgotrajno, suhoparno pravdo Lika Jordanova proti Nikoli Jar-govu. Bila je meščanska pravda, ki je že tekla tri leta in pol, šla je skozi vsa sodišča, dokler ni dospela do prizivnega sodišča. Da je tako dolgo trajala, za to sta skrbela oba odvetnika strank s svojo vestnostjo in z raznimi manevri. Mesto da bi pravda, ki je tako dolgo trajala, pomirila stranke, postate so stranke še bolj razdražene in nestrpno sta čakali konca, nista se pa hoteli pomiriti. Odvetnika sta z veliko marljivostjo netila vsak svojo stranko; v prepiru nista drug drugemu prizanašala prav ničesar, ne v napadih ne 'Post“, ki leži po vseh gostilnah koroških? Tam so bili avizi rani „alle nationalen 'Schutzvereine", da je njih sveta „volkische“ dolžnost, da napnejo vse svoje moči in naj preparirajo širše ljudstvo za vpisavo nemškega občevalnega jezika. Zraven pa še namigne, da hi bilo nevarno, če se število Slovencev poviekša, ker bi ti potem stavili „še večje zahteve na državno upravo". Dalje ali ne veste, da je „V1 2 20 2 40 _ „ surova. 1 n 1 90 2 10 Svinjska mast- . 1 n 2 20 2 30 Jajca, 1 par . . — 20 — 24 Piščeta, 1 „ . . 2 40 2 60 Race — — — — Kopuni, 1 „ . . 8 — 10 — 30 cm drva, trda. 1 m‘ . 3 20 3 60 30 .. „ mehka, 1 . 2 90 3 10 Počiez 100 kilr gramov Živina žive vage zaklana S -3 : . od do v od k r do o n od a h do £ I Konji ...... Biki . | Voli, pitani . . — i „ za vožnjo Junci Krave .... — — — — — — — — Telice Svinje, pitane . . — — — - — 140 146 79 .79 Praseta, plemena Ovce Sadni šoki (®€KS in jedilna masi so najslastnejša pijača in žiuila. Popolnoma narauna. Brusdj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade. n 1 P Magdeburg-Buckaii, ■ HBV M— B Podružnica Dllliaj, III., Heumarht 21. Patentni uročeparnf lokomobili Z brezventilnim preciznim upravljanjem. _ yg|g!!I izvirna sestava .........10 800 HP IKajbolj dovršeni in gospodarski stroji — za industrijo in poljedelstuo. Vseh izdelkov nad 720.000 HP. lA i Poživljenje krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehlajenju se doseže, če rabimo Za umivanje glave, ust, oziroma zobov in za olepšanje polti je neobhodno potrebno Diana-francosko žganic. 0OŠ zdravnik Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. .— Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. Donrač prijatelj v pravem pomenu. besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabIjivosti. Cena male steklenice K —'50, srednje steklenice K V20, velike steklenice K 2‘40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, I., Hohenstaufengasse 3r. V. emisija delnic JHDRHHSKE BRHKE v Trstu. ------- ■ ■ ...... ....--....... V preteklem letu je izvršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s tem, da je izdal 2500 delnic à K 400-~-, to je K 1,000.000’— nom. in povišal na ta način delniško glavniccr našega zavoda na K 4,000.000'—. Tozadevna subskripcija je imela tak uspeh, da ni bilo niti mogoče zadovoljiti vseh subskribentov. Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je oklenil v seji dne 28. decembra 1910, povišati v smislu pooblaščenja navedenega občnega zbora delniško glavnico za nadaljna dva milijona kron in izdati v to svrho SODO delnic à H 400'-, t. j. H Z.OOO.OOO - nem. r po nižje navedenih pogojih. Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 6,000.000\—, tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski jugoslovanski bančni zavod. Bilančni uspeh preteklega leta odgovarja percentualno uspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija 1910 zavodu na razpolago^ Zato namerava upravni svet predlagati občnemu izboru izplačanje zopet iste, t. j. t)°/0-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, upoštevaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000'— in spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke. Za V. emisijo delnic Jadranske banke v Trstu veljajo sledeči pogoji : a) imejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 425'— za delnico; b) delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445'— za delnico. Prijave za nove delnice se sprejemajo do 15. februarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200' — kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa — upoštevaje svoječasno položeno kavcijo — po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentnnaznani najpozneje do 15. marca 1911. Nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1911 in zato morajo se vplačati 50/?-ne obresti od nom. zneska od 1. januarja t. 1. do dneva izplačila. Od vplačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 5°/0-ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji celi znesek podpisanih delnic. Kurzni dobiček (ažijo) pripade kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnemu zakladu banke. Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katerih prijave se s. č. ni mogel ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Prijave na nove delnice se sprejemajo: V TRSTU : pri blagajni banke. V OPATIJI: pri blagajni banke. V DUBROVNIKU : pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru in Spljetu, in pri Dubrovački trgovački banki. NA DUNAJU : pri Zivnostenski banki prò óechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in češki industrijalni banki V LJUBLJANI : pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, Spljetu, Sarajevu in Gorici, in pri Trgovsko-obrtni banki. V PRAGI: pri Zivnostenski banki prò Oechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki.. V SPLJETU : pri Prvi pučki dalmatinski banki. V SUŠAKU : pri Banki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakru. V ZAGREBU : pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Gorici, Sisku, Virovitici, Cerkvenici, Reki, Zemunu, Belo-Varu, Delnicah in Kraljeviči. Pri navedenih subskribčnih mestih morajo se tudi deponirati stare|delnice v svrho izvršitve opcijske pravice. Za slučaj, da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Uprauni snet Jadranske banke u Trstu. Opomba: Jadranska banka pošlje vsakemu interesentu na zahtevo položnice avstrijske ali ogrske poštne hranilnice, tako, da more slediti pošiljatev denarja brez vseh stroškov za subskribenta. V svrho izvršitve opcijske pravice zadostuje predložiti samo plašče delnic (delnice brez kuponskih pol.) Štrajk visokošolcev t Krakovu. Svobodomiselni krakovski visokošolci so začeli štrajkati iitedavanja, ker predava na vseučilišča katoliški !j?.611 jak p. Zimmermann. Ker se katoliškomisleči vljaki; kakih 200 po številu, niso marali udeležiti f^jka, so liberalni dijaki naskočili univerzo, s ° vlomili vrata in pridrli v vse sobe, kjer so Plavali profesorji. Razbili so klopi in se začeli katoliškimi dijaki pretepati. Profesorji so bili eveda prisiljeni, prekiniti predavanja. Ker je Uo štrajkovcev kakih 600, so izrinili iz vseuči-sca katoliške dijake in zastražili vse vhode. Pri Popadih je bilo ranjenih nad 30 dijakov. Prišla [Pobija in poklicali so tudi vojaštvo, ki je ob-bo d vYs?u^ilisce. Liberalni študentje, povečini tak • se ne upajo ven, ker vejo, da se jih °J aretira, ko zapustijo univerzo. Strašen zločin. V Bohumu na Nemškem je neki ljubosumen mož napadel svojo ženo s kladivom in jo bil po glavi, da je padla v omotico; nato jo je pehal z nožem in ji zadel več hudih ran. Nato je začel obdelovati s kladivom spečo enajstletno hčerko v postelji in jo končno zaklal. Drugi trije malčki so se vzbudili, jokali in z povzdignjenimi rokami prosili očeta, naj jim prizanese. Oče je pa vse tri zaklal, obesil dva mrtva trupla na postelj, dva na vrata in* se tam tudi sam obesil. Ženo, ki je morala vse to mirno zraven gledati, ne da bi mogla pomagati, so prepeljali v bolnišnico. Čehov je na Dunaju okoli 400.000, tako da je Dunaj največje češko mesto. Čehi imajo tam 4 banke, 13 posojilnic, 14 podružnic društva „Komensky“, 4 ljudske šole (zasebne seveda), 6 zasebnih jezikovnih šol, 8 pevskih društev, 26 čitalnic, 28 dijaških društev, 21 sokolskih društev, 15 športnih društev, 23 političnih društev, 6 stavbenih društev, 10 cerkvenih društev za slovansko božjo službo, 27 strokovnih društev, 16 delavskih društev, 8 dobrodelnih društev, tri češke dnevnike, 9 tednikov, 14 polmesečnikov, 18 mesečnikov in 5 časniških korespondenc. Vajeniški naraščaj je v večini češki ter doseza v nekaterih okrajih 70—75 odstotkov. Tako naši severni bratje. In kako mi? Slov. ljudski učitelj. (Listnica uredništva. VII. izkaz darov za „S. D. D.“ Č. g. Št. Bayer 20 K. 0. g. Jan. Šnedic, Vetrinj, 20 K. „Gos“ X K- F. P. v K.: Te vrste pritožbe je bolje poslati z vež podpisi naravnost na poštno ravnateljstvo v Gradcu. Zdravi ! V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je na novo izšla knjiga: Razlaganje cerkvenega leta (slovenski Soffine). Priredil msgr. Valentin Podgorc. Mehko vez. K 4’—, za dražnike K 3’—, po pošti 40 vin. več. — Trdo vez. K 5'40, za družnike K 4' -, po pošti 40 vin. več. Vabilo na = občni zbor = Posojilnice Marija na Žili, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo y nedeljo, dne 12. svečana 1911, ob 3. uri popoldne, v župnišču na Žili. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskih pregledovalcev in odobritev letnega računa. 4. Sklep glede čistega dobička. 5. Izvolitev načelstva in računskih pregledovalcev. 6. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse zadružnike načelstvo. Loushe puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom. priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Ffernlg, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Kmetija v bližini Vrbskega jezera, v Škofičah ob jezeru se proda po ceni, obsega 17 do 18 oralov njiv in travnikov, blizu ležeč gozd, arondirano, poslopja novo in priročno zidana, posebna hišica itd. Dopise in ponudbe na upravništvo „Mira“ št. 2. OVES k*0111111")- Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne uleže. Ker se ta oves na. redko seje, zadostuje 60 kg za eno oralo. — Podpisani pošilja 25 kg za 9 kron, 50 kg za 17 kron, 100 kg za 32 kron z vrečo vred. Vzorce po 5 kg s pošto franko proti 3 krone 20 vin. predplačila. Benedikt Hertl, grajšcak, grad Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. Loterijske številke 21. januarja 1911 : Gradec 78 49 64 25 20 Dunaj 34 37 16 51 56 Loterijske številke 28. januarja 1911 : Line 87 39 6 5 57 Trst 46 64 22 32 90 Brady-jeve želodčne hopljice, prej arijinoceilske kapljice imenovane, z arijinoceijskn Materjo božjo kot varstveno znamko so najboljše, več nego trideset let pre-skušeno sredstvo zoper vsakovrstne težave prebavljanja, gorečico, zaprtje, bolečine v želodca, narejanje kisline itd. Varovati se je treba pred enako glasečimi se posnemanji in ponaredbami in paziti na obstransko varstveno znamko s podpisom CiUtcuOj’ Dobiva se v lekarnah. — V pokrajine se pošilja po lekarnarju C. Brady, Dunaj, L, Fleischmarkt 2/385. 6 steklenic za K 5‘—, 3 podvojne steklenice za K 4‘50 franko. Pozor! Slavnemu občinstvu priporočam ravnokar na novo izšle slovenske gramofonske plošče 25 cm premer, na obe strani svirajoče, komad od K 3.— do K 3.50. Obenem tudi priporočam najboljše in najtrpežnejše He grešite zoper Vaš žolodec, ampak podpirajte njegovo službo kot prebavljajoči in očiščujoči n d. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje^ nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. O VARILO I Vsi deli embalaže X ■ imajo postavno de; ponevano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNE/R-ja, c. in kr. dvornega ______ _ __ _ _ ^ dobavitelja, „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1'50 se pošlje mala steklenica, za K 2'80 velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8 štiri velike steklenike, za K 22'—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. automatične gramofone, posebno za gostilničarje koristne. Se priporočam za cenjena naročila Ivan Bajželj, Ljubljana, Kolizej. I Berite! Berite! Berite! § I Lepo Pusnihouo posestvo v | 1 Rlopičaii pri Velikovcu I Yl\ (kateremu je težko najti para) se da ùn i na velo let « najem. | Vjn Posestvo ima za blizu 100 birnov naj lepših njiv, Uk ». veliko lepih travnikov, za 24 govedi lepe in rfi dobre paše. Ima lepe hiše, hleve itd , obilno r2j vsakovrstnega sadja (za 7 do 17 polovnjakov Dn mošta). Mleko se proda drago v Veli- Uk !»>, kovec. Tudi vsi drugi pridelki se prodajo drago rfl v Velikovcu ali Celovcu. Dobro urejeni gospo-rZI darski stroji so zraven. Najemnik mora imeti inventar ali pa 6000 do 8000 kron. Uk K[. Nadaljna pojasnila pod: •]«: ^ J. J. P., pošta Galicija, Koroško, gj ». Pismu se mora pridejati za 1 krono poštnih .gj r^j znamk, drugače se ne odgovori. ^ ® Prua tovarna za beljenje, barvarstvo in kolonov tisk prodaja, dokler je kaj v zalogi ostanke Šiionove in tkalne ostanke meter po 40 vinarjev, najmanjša oddaja 40 metrov, dolgost 3—12 metrov. Satiuove, keperjeve in delainove ostanke meter po 40 vin., najmanjša oddaja 40 metrov, dolgost 2—10 metrov. Klotove ostanke, črne in barvane, meter po K 115, najmanjša oddaja 20 metrov, dolgost 1—6 metrov. Pošiljatve po povzetju na trgovce in zasebnike od Leo Strass v Naciiodu 7. Jožef Božič o Cefoocu Beljašha cesta šteu. 14 priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagrom ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo. li cevi ulici št. 7. : Hotel Trafaesinger o Celovcu : VeiikoDška cesta št. 5 se priporoča potnikom, hi prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Miho dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi kegljišče, zlmi !al""'itni1-------: po h somi ni senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. Velike duorane za shode in ueselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan Millonig. ♦ Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 450.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Kofoduarska cesta šteu. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje [Srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. • ■ — Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila. - Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. - Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. - Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.