Jih*/* vssk
d*n rjLtrn nedelj in pTAMnihoV.

J
PRO
TA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
LETO—YEAR XI.
I matur Jinh? «1, Iti«, kl Um »Mt-ofUM Ckic*Mo. ||Hi4 UMUr th« Aat ot C«|nu ot Marck I, 1ITI.
CHICAGO. 1LL., SOBOTA 6. JUUJA <JULY) 1918	STEV.—NUMBER 157.
Pubiuh«j m4 JU.rib.tW mmtm	01» Mg ..tk~uw tm ik. A.t .f Ckt.b.. e. iti7. .» fli. .■ .h. p«.. Ofiu. o( ckic.o. IU,„„.. b, or.., of .k. P,..,J.„,, a s bu,i..„„, p	c...r.l.
Ogromno delo Združenih držav v petnajstih
' mescih.
ARMADA ŠTEJE NAD DVA MIUONA MOŽ.
♦	Zbornični odsek izrekel zahvalo
vojnemu tajniku.
Washin$ton, D. 0. — Pismo vojnega tajnika Bakerja pokazu-i jc, da danes hite* Američani v vojno za svobodo in demokracijo ravno a tiatim navdušenjem kot pred sto dva in štiridesetimi le-ti. Pismo je bilo poslano zbornič nemu vojaškemu odseku.
Vlada je seveda tudi storila svojo dolžnost, da je oživela med a/neriškim ljudstvom vroča želja, da morata biti poražena avtokra-eija in militarizem centralnih sil. Vlada jc učila in podučevala, da so se dosegli v petnajstih mesecih tako lepi uspehi.
• Vojni tajnik podaja v pismu statistične podatke, ki so najboljši dokaz za dosežene uspehe. Uspehi so v splošnem sledeči:
Armada je narasla od 9,524 o-fieirjev in 202,510 mož na 160,400 in 2,010,000 mož.
Vseh mož v Franciji ali na potu v Francijo je bilo prvega julija okoli 1,000,000.
Umrljivost od bolezaii med četami v Združenih državah je znašala v tednu, ki je končal a 7. junijem, le 3.16 na tisoč mož.
V	sanitetnem zboru je število ofieirjev naraslo do 900 na 24,-000, mož pa od 8,000 na 148,000.
. . Uttjuih letal je bilo* iaročenib do 8. junija 286. V'tednu, ki jc končal z parnim junijem, je bilo dovršenih osemdeset bojnih letal. Ijetal za eletnentarni poduk je bilo do 8. junija izročenih 4,495, z v nadaljevalni poduk pa 820.
Mornarici in armadi je bilo izročenih nad 2,000 motorjev avobode.
Strojnih pušk, ki jih rabijo na letalih, jc bilo jjred osmim junijem izročenih 37,000. Po napovedi vojne do 1. junija 1918 je bilo pehotnih pušk izdelanih nad 1,300,000. Sedaj dobe toliko pušk na dan, da lahko z njimi opremijo eno divizijo.
V	maju je bilo izročenih 900 Hrowningovih težkih strojnih pušk in 1,800 lahkih pušk.
Duh američanov v bojni črti opisuje vojni tajnik, da so spremenili besede služba v ozadju" v besede "služba za potrebščine," ker Američani neradi o-pravljajo služIm, kateri je <pri-djeno ime ozadje. Besede "niči-
•	gav svet" so prekratili v svet Jenkijev. Ta duh ameriške armade je najboljši porok, do zi Nemške in avstrijske avtokrata udari zanesljivo zadnja ura preje, kot nemški in avstrijski mili-Uristi in avtokratje sanjajo •*-njajo o nji. Armada, ki je prepo-jena s tskim duhom, zntsgs zanesljivo, kajti to je srmada svobodnih mož, ki se bojuje zs svitlo bodočnost v šege človeštvs.
(Muck je sprejel pismo vojnega tsjniks In kongresnik Kshn k Kslifomije je predlsgsl, ds predsednik Dest izreče zahvalo voj-nemu tajniku Bakerju.
DEVET DEČKOV ARBTIRA-NIH RADI TATVINI
Now Y<*k, N T. — Dva de
tektiva sta prišla v javno šolo na štev. IN Ht« dva in osemdesete ceste in pred očmi preseneče-ne?a učitelja sretirals devet deč-kov v atamsti od 13 do 14 let.
Dečki so bili vsi čedno oblečeni in prebivajo na gornji Zapsd-ni strani. Obtožnica jim očita, ds «» praznili brez dovoljenje regi ■tre za gotovino. Dečki ao delali fit u«*sti polieijl skozi dva mea**a in detektivi ao se zaman trudi li, da pridejo zlikoveem na sle t. Končno ata detektiva Phelan in lloffman prijela alikovee. kl so obtoženi, da eo pobrali Iz regi etrov za gotovino $13* Dečki so parni ta *aeaai aapravill --
Svoboda za ves svet in trajen mir.
Sovražnik mora biti premagan, pravi predsednik.
Waahington, D. 0. — Predsednik Wilson je govoril pri grobu Cleorge Washingtona v Mount Vernonu na Dan neodvisnosti pred zbranimi diplomati in zastopniki tujesemskih narodov. Proglasil je neodvisnost vseh ha-rodov od svtokratične vlade.
Dejal je:
"Gospodje diplomatičnega zbora in moji tovariši državljani: Srečen sem, da aem odšel z vami na ta miren prostor stsregs po-svetovanja, da govorim malo, kaj pomeni ta dan naše narodne neodvisnosti. Prostor se zdi zelo miren in oddaljen. Veličsatveno miren in nedotaknjen je od posvetnega vrtinca, kot je bil v onih velikih časih, ko je bil tukaj general Washinigton in je obdrŽaval inirne konference z možmi, ki so se imeli združiti z njim pri rojstvu naroda.
"S teh krasnih gričev so gledi-li svet in videli so vsegs, videli so ga v luči bodočnosti, gledsli so ga z novodobnimi očmi, ki so se obrnile proč od preteklosti, katere možje liberalnega duha niao mogli Še nadalje prenašati.
"Radi tega vzroka ne moremo še tukaj, v posrednji bližini tega svetega groba, občutiti, da je to prostor smrti. To je bil prostor velikega dela. Velika obljuba, ki je bila za vae človeštvo, je bili izdana tukaj jasno in resnično.
"Spomini, ki nas obdajajo tukaj, ao oživljajoči opomini plemenite smrti, ki je samo slavna konzumaeija. S te selene fitfeve
JB | . I _____ M^jk - MBS
kmm mOrSTno TnTi *mOxm, ^iZ vidimo z razumljivimi očmi svet o-koli nas in razumeti novi namen, ki mora osvoboditi ljudi.
"Značilno je — značilno radi njih lastnega značaja in namena in učinkujočih vplivov — da so Washington in njegovi tovariši govorili in delali kot baroni v Runnymedu, ne aamo za en razred, ampak za ljudstvo. In prepuščeno je bilo nam, da vidimo in razumemo, ds niao govorili in delali samo za eno ljudatvo, ampak za vse Človeštvo. ■"Mislili niao naae ki materi-jalne intereae malih akupin sem-Ijiščnih posestnikov in trgovecv in obrtnikov (men of affaira), s katerimi ao bili vajeni delati v Virghiiji in kolonijah, od tukaj proti se ver ju in jugu, ampak mi-
RAZSTRELBA V MUNICIJSKI TOVARNI.
Bjrraouse, N. Y. — V tovsrni Sel met-Sol i way kompanije je razstrelba T. N. T. (trinitrotoluo-la), ki ae nahaja v Hplit Rocku, zshtevals pet in šestdeset človeških življenj. V okrajno mrtva-šnieo so pripeljali pet in štirideset trupel. Komaj ao bile žrtve ekaplozije v tovarni, je došlo poročilo, da ao iz podrt in dobili pet-najat nadaljnih trupel.
Pred ekaplozljo je že gorelo pol ure. Takoj po izbruhu ognja so delavci pričeli zapuščati to-varno, toda mnogi ao oetali, da pogane požar. Vprav med temi delavci je eksplozijo zshtevsls največ žrtev.
Po ekaplozljl je nastsls psni-ka ln delavci ao bežali. Razatrel-Im je tako strahovito učinkovala na dušo prebivalstva, da ao pričele bežati tudi družine. Mno-gi so nsložlli svoje mslenčke v samokolnico, drugi ao vsnjo ns-tožili mslo pohištva, in tako ao bežali proč od mest s nesreče
Po izjavi B. L. Plerea, podpredsednika Hemet-flolsrajr kom-panlje, je ogenj nastal v nekem stolpiču za T. N. T., toda vzrok ognja nI znan.
Oblssti uvedejo rfrogo P*"* ksvo, ds doienejo poetsnek og nja
alili ao na ljudstvo, ki je želelo, da se odpravijo razredi in posebni interesi in avtoriteta mož, ki jih niao sami izvolili, da jih vlada'
jo.
"Imeli niso zasebnih namenov in Želeli niao posebnih privilegijev. Zavedno so začrtali, da postanejo možje vseh razredov svobodni in je Amerika pribe2a# lišče za može iz vncIi narodov, ki ao želeli, da vživajo z njimi pravice in privilegije svobodnih mož.
"Ali se mi oddaljujemo od njih ameri — ali delamo tako? »Ml nameravamo, kar so oni namera« vali. Mi, tukaj v Ameriki, smo prepričani, da naše sodelovanje y sedanji vojni je le sad tega, krv so vsadili.
"Naša stvar ae loči od njih atvari le v tem, da je naš nepra* cenljiv privilegij, da soglašamo z možmi vsakega naroda o tem, kar zavaruje ne le svobodščin A-ruerike, ampak ravnotako zasigi -ra tudi avobodščine drugega ljudstva. Mi smo srečni ob misli, du nam je dovoljeno storiti, kar bi oni storili, če bi bili na nuAem mestu.	r'f-
"Zdaj se mora odločiti enkru* za vse, kar je bilo odločeno za Ameriko in v veliki dobi, is katere duha danes črpamo. To je gotovo pravi prostor, s katerega lahko mirno gledamo na naŠoi nalogo, da utrdimo naš duh za njeno izveditev. In to je prime-i ren proator, na katerem prizna mo prijateljem, ki gledajo naj nas, in prijateljem, i' katerimi amo na arečo združeni v akciji, vero in namen, za kater« delu-mo.
"Tak je naš nazor o velikem boju, v katerega amo zapleteni. Načrt je zapisan jasno v vsakem prizoru in v vsakem dejanju največje tragedije. Na eni strani sto je ljudstva vsega aveta — ne sa-mo aktualno prizadeta ljudstva, temveč mnoga druga, kl trpe pod gospodatvom, pa ne morejo stopiti v akcijo; ljudstva mnogih ple men in v vaakem delu sveta -ljudatvo prizadete Uusije je š" vedno med njimi, dasi je v tem trenutku neorganizirano in brer. moči.
Nasproti temu atoji brez prlja teljev osamljena akupiua vlad,
gospodarji mnogih armad, ki ne govore za splošen namen, ampak govore samo za svoje sebične ambicije, od katerih ne more nihče drugi kaj pridobiti kot oni sami, katerih ljudstva ao le kurivo v njih rokah; vlade, ki se boje svojega ljudstva iu so sedaj n jih suvereni lordi, isčrpajo-či jih nu vse načine s tem, da razpolagajo z njih Življenji in premoženji po svoji volji, ravnotako tudi z življenji in premoženji vsakega ljudatva, ki pride pod moč — pobarvano z vlado tujega lepot le ja in primitivne avto« rit« te iz dobe, ki nam je tuja lo sovražna.
" Preteklost iu aedunjost sta v sftirtnem spopadu in ljudstva nt svetu umirajo ined njima.
"Tu je samo an jzhod. Porav navit mora biti končana. Tu ne more biti kompromisa. Napol od-ločbs ne bo priznann. Napol <kI-ločim ui mogoča. To ao eilji, iu katere se združena ljudstva na svetu bojujejo in ki morajo biti
Danea lepo in hladnejše vreme \ srverosapadnl ln arvrro-vzhodni vetrovi.
4, IJO a. m.i
OKNA OTROAKIM VOZIČKOM POJDI KVIAKO.
New York, N. V. — V bližnji bodočnoatl se podrsže otroški vo zlAki, ker primanjkuje materiala, posebno jekla ni dobiti, ker gre za vojne potreb^ V nekaterih tovarnah ao že vstavili Izd« • lova nje otroških vozičkov, ker ni materiala. Za koliko sc podraži vozički, je sedaj š«* nemogoče po vedeti.
Pametne mstere si bodo pomagale ns ts način, ds ne IkmIo ko-povsle dragih vozičkov, smpe i bodo deteta nosila v naročju. P» pred tridesetimi leti sc jc z«lel o-troški voziček v družini zs veli ko potrato. Zs prevažanje dete. ta okoli hiše, se ps napravi »lomeč voziček, ki Ihi ravnotako od govarjsl vsem potrebam det »»t S kot'najbolj fino izdelan in najdražji otroški voziček.
Pametnih ljudi ne bo prav nb-šenlralo, če se po<lraže Otroški vozički, ampak vrnili se IkhIo ; priprostemu življenju in v njem našli polno veselja in zsbsve.
fce zdsj govore, da sc vozički takoj podraže za 20 do M) ndatol-kov, v nsdsljni bodočnosti pojde eens še bolj kviško, če tovsr-narji n* dobe potrebnega ms»e riala. Veled tegs je veliko l»olj ps metno, ds msii nsložl densr, s kat/rirn misli kupiti otro4ki vo sišek. v vojnovsrčevslnih sna m-kak. Tsko pomaga Združenim d-žsvsm in njenim ssveznlkom rta rmtf um> ps naloži varno de npr, kl je vselej dobro M P* v družini nastsnejo izredne po-
priziiana, preden bo mir.
"i. Uuičpnje vaake pogajal-ne sile kjerkoli, ki lahko separatno, tajno in po svoji volji kali svetovni mir ; ali če se ne more uničiti, te«laj naj se zidža do prave nezmožnosti. ]?!"» « i.
"2. izravnava vaakega vprašanja, teritorija, suvereumiti, go-apinlarskega dogovora ali poti • tičnih zvez na temelju avobodne-gn sprejetja izravnave po Ijut'-at \ n, ki je direktno prizadeto, in lie na temelju materljalnega Ihtc-hh ali pridobitve katerega druge ga naroda ali ljudstva, ki želi drugačno izravnavo v interesu njegovega valiva ali gospoda)va \ inozemstvu.
"3. Priznanje vneli nu rodov, «la se vladajo v «>l»čevanju dru« z drugim po rnvuoistih uučelih sp«»štovanja in časti do postave civilizirano družbe, ki vlada po-1 samezuega državljana v vseh modernih državah v stiku z drugimi; končno, da se vae obljube iu dogovori svet^ano spolnjujejo, d j se ne goje privatne intrige iu za> rotc, ue sebične krivice akoveiH z nekaznivostjo lu da se ustanovi medsebojno zaupanje na pravem temelju medsebojnegs spoštovanja do pravice,
27,000,000 NABOJ1V IZDELA NIH V ENEM DNEVU.
"4. Ustanovitev mirovne organizacije, ki zagotovi, da zdru-žene moč osvobodeuih narodov prepreči vaak vpa«l v pravice, h da služi miru in pravici, da se doaeže defbiitiven tribunal za mnenje, Hstcreniu ne morajo vsi podvreči iu katero sauktdjonira vsako mednarodno vpostsvljenje, na katerega se niso mogli dlrekt-no prizadeti narmli prijateljsko sporazumeti.
"TI veliki preti met i gredo lahko v an stsvek. Kar iščemu, je, ds vlsds postava, vlemeljeiiit ua
dovoljenju vlndanih in vzdriava-na po organiziranem mnenju človeštva.
"Teh velikih eiljev ae ne doseže z razpravljanjem iu iskanjem pobotanju in akuntodiranjem, kar državniki mogoče žele a njihovimi projekti za ravnoveaje ail in narodne oportuuitete. Te la hku realiziramo le pu odločbi, kaj mialeča ljudatva na avetu žele, z njihovimi atremečimi upi po pravici, socialni svobodi iu ugodnosti.
".laz lahko mislim, <la nosi ta zrak glasove teh principov a po-sebno vljudnostjo. Tukaj ao ae razvile moči, kaiere je velik us-rod, prutl kateremu au bile najprvo določene, ngjprvo amatral za revulto proti njegovi opravičeni avtoriteti, ki je pa že davno spoznal, da je bil korak za osvoboditev njeguvega ljudatva kut ljudatva Zdrušeuih držav, ln zdaj atojlni tu, da govorim — govorim ponoano in z zaupano naiio u razširjenju re volte, te osvoboditvi samemu velikemu avetovne-mu odru.
"Hlepi vlsdsrjl Prusije so zbudili moči, ki ao jih malo poznali mnči, če ao enkrat vzbujene, ki ne morejo biti uikdsr več pobits ns tis; kajti v njih sinu je navdušenje ln namen, ki ata neumrjoča ln pravo bistvo trlum fs. ■
SVECANOiTI V MOUNT VIR NONU.
Washlgton, D. 0. — Uloa so se udeležili svečanoatl v Mount Vernonu us Dsn nemi v Isnoat I tudi zastopniki tujezemsklh narodov, Zastopanih je bilo ufbdjeb no trideset narodnoati.
WaShlngton, D. 0. — Ogromno se je razvila uiunleijska Industrija v Združenih drŽavah v zadnjih msseelh iu je dosegla avoj višek <lne 27. junija, ko so v vseh tovarnah za malo muuieijo izde-Iali v enem dnevu 27,<NNI,<NN) nabojev,
Oprcmni department pravi, da ni te množine smatrati za stalno dnevno pnaluMjo, ampak le prcdstsvljs največjo pr«»dukclJo enega dneva.
Dne 29. junija se je doitcgel vi fc-k v produkciji pušk model t 1917 iu 19W Tcg* dne ao dos* gll povprečno dnevno število 10, 142 pušk. V tem tednu ao pro-duclrall 54,794 prenarejenih eu-flcldovk in Nprlngfleldovk. Izde-Itnlli je bilo tudi :i,2N0 ruskih pušk.
Največ pušk v enem dnevu Jr sestavil dela vee tahill v Kddy-stoiiu Njegova dnevno delo jr znašalo 2HI pušk l>elsve| pov-prečno sestavijo po dve sto pušk ns dsn Ko je tovsrns de-
I	h In zs britsko vlada, •« w«tsvi-
II	delsvrl povprečno po 441 imiAk iis dsn.
PRANCOBKEOA PROHTARJA DEPORTIRAJO
Washington, D 0 — DUtrikt-no Midišče j« pridržalo Frank 4. (ioldsols, francoskega drža vi Ja-na, na zahtevo frsnroske vlade, ids gs deportlrs v Francijo fM»-! tožaics uto očlts, ds je pri na-
frsncoako vlsdo profilIral več ml-Ijonov dolsrjev.
(ioldaol je atsr 45 let in ji služil kot prosta k v francoski armadi, Kaaiiejšc je bil dodeljen francoski komisiji, ki jc prišla v Ameriko, da pomaga pri nakupu tovornih avtomobilov. Aretiran je bil dne M, msren ua zapornico, kl Jo Je zapriseglo franco sko poalaulšl vo.
PROTI PROFITAMKIM ftlflM POiEiTNIKOM.
HI
Nsw Tork, N. Y. — OiUk ob člnskega svets J# sprejel rezolu-cijo, ds greilo pol les JI «hI hiše do hiše in doienejo, koliko je prt«-nih atsnovauj.
Ligs stauovanjakih uajeniui kov je ns Je v nem shodu r.sklju čila, da odpošlje deputscijo v Wsshlng1ou, kl nsj priporoči kongresu, da »prejme zakon, kl prUIII vse profitsrske hišne p«» •esttiike, da izroče vladi ves d-aar kl a« ga prejeli nad nor maluo stanarino,
UBIJALEC ŽENE OBBOJE* V J ECO
Terra Kaats, Ind — Porot aa sodišče je apaznala^Jrotfer Aluie Imughs krivim uboja, kl js ubil svojo šsaa dne TI februsrjs lt»17 kratkem prepiru. Češ, ds je v
njegovi odsotnosti prirejale dru	I I^^B ^ ^ __
gin. gostije. Advokst j» tafovgr- e(a bila več-sovražnika. «lkrog
jal avojega klijenta, ds nI prt »I rs vi psrnetl Modlšče Je obsodila Alumbaogha as 2 do 14 let
Nemci izgubili postojanko na zapadni fronti.
NAKLESTIU 80 JIH AMERI-o ANI IN SA VERNIKI.
Ujetih je nad dva tisoč Nemcev
l.ondon, 5. jul. — Ameriške In avstralske čete ao včeraj sjutrsj napadle Štiri milje nemške Črte na sbmškl fronti vahodno od A-mlensa. ("'ete so hotele proslaviti ameriški 4 .julij a sitiagu in ns-«Vt ae jim je korenito posreči1 Nemci ao iagublli puatnjsuko lis mel in dva atrateglčna goada. Poldrugo miljo so Američani in zavezniki prodrli v nemško fronto.
Maršal llalg je sinuči uradno poročal o zmagi ln omenil je tudi da so |H*I tia)Htdu sodelovale n-mrrlške čete, H tem je prišlo pr vič na «lau, «ta se uahajsju Persli lugove čete tudi us fronti oh re-ki Homme vzhodno ml Amlenas. Več kot 1500 Nemcev Je bilo vje-tih v tem boju.
Napad ao pripravili "tenki," katerih je šla cela flota pred ln-fsnterljo. "Tenki" ao pomečkali sovražne sakofis In nsredlll tis sa |>ehotu.	»
latoltano so francoske čsts Izvršile lokalni napad ns levem boku nemške aegoade, kl štrli Iz kuta med reksml Alane ki Msrne. Napad js bU lavršsu na tri milje dolgi črti In Frsneusl so prodrli pol milje ter vjell lotiti Nemcev.
Nemški vojni stsn priznava v and nJem poročilu, ds so Prsnem zi lu Angleži prodrli v nemško Čr-u», toda pravi, ds ata bila nspi.-da odbita,
Na atutriškl fronti ab Ma»aks»» krog ('hatean Thisrrys se vrše topniški boji.
Boji ob nižji Plavi
liiat, 5. jul. — Vojni stsn Je včoraj poročali "V obrežnem pasu fronte ob Plavi ss nadaljuje metodično uuičcvsnjs gnezd sovražnih strojnih pušk, kl so skrite v hišah aa naaipl. Danea ao nsši« čete saaedle aveže pozicije severno od Csvszueherlue, ujele 223 mož in vplenlle več strojnih pušk ter mnogo drugega mstsrijsls. Na fronti ob Hreni i amo dovršili okupacijo doline Han Lorenzo. Ns plsuoti Aalsgo ao anglešks In francoske čete prodrle v avstrijske zakupe v Uauovl in okolišu liertiga. V zadnjih dvsh dneh ao naši avijatiki zmetali 1H.000 kilogramov bomb na razne strste-gične pozicije ln ns križMčs v tirani u Ju sovražne fronte. Ob nižji Pisvi ao nsši letalci atreljall ns sovrslne transporte Iz atrnj* nih pušk."
Italijanska ofenziva ob Plavi m> vrši na črti osetu milj. V sad njih par dneh ao Italijani uničili dvanajst a v atrijski Ii proviZo-rlčnih mostov Čez številne ksusic ns močvirnatem pasu ob morju, Uničili so Jih letalci, kl so vrgli ns mostove sodčke gorečega olje Med svstro ogrskimi četami ar mjkglj 11 <b» vrat no braftljo polki lx Bosne in Hercegovine. Mnogo ps Je vojakov v avstrijski arma di, kl komaj čaksjo priložnosti, ds ao vjeti In potem, ko ao ehkrst us varnem med Italijani, vpijejo na vss grlo: "Ibili z AvstrijoI" Pretresljiv dogodek ae je od igral rad nji te«len, ko so Italijani uspsdll gori Kosso ln Vslbells Pri nspsdu ao smlelovsli tudi če tkoslovsškl polki prostovoljcev Kd« u čeških prostovoljcev ar je rsgnsl z bo mini v roki v svstrij-»k I sskop lu Is m je nslrtrl ns dolgega vojaks v svstrljakl unl farmi, kl je dvignil pušk« z ns-isoaots, ds gs prsliode s bsjo-aatam. V Iisalednjem hipu sts ps .»Im obstala kskor elektrlalrans, orožje je Jlms |»sdlo Iz rok In v drugem trenutku sts blls v tos-nem objemu, Iz njunih prsi Js ps prišel kllei "Moj brat, « ««j brst t"
Nsšts sts ae rodrts lirsta, kl ni
„J„ jr dlvjsl	niti minule
čass ol bilo izgubljali, ^'eh ls Italijanske s! rs« l jr nsglo prijel
(Itali. Ml«,l
....... ' ' ^ -

PROSVETA
plašilo slovenske narodne podporne jednote
Uhaja dnevno raca« Sadalj ta praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cana egtaaev pa domovom
Rokopisi aa aa mlaje.
priporoča, da se pisanja in čitanja nevešči delavci uče pisati in čitati. Za zgled je navedel International Ladies' Garment Workers unijo, ki je s takim podukom dosegla lepe uspehe.
Konvencija je sprejela še več drugih važnih predlogov za delavstvo in med drugim je osvojila sklep, da "Ameriška delavska federacija" pomaga pri organiziranju ognjegascev, učiteljev in drugih uslužbencev pri javnih napravah.	Z.
iiaatov aa vaa, aaa mm in
-PROSVETA'
ta<7 Sa. LawoSalo Am-, C1
tht enughtenmenFF
DOPISI.
mi tha SlaraaU Naliaaal
kr A-
dallf aaeapt Sunday and Holidaja. i ■ Nitiml SaaaftlH
Advartlatag ratas oa j i UalUd Sta^M^^^SlSiSj8
foroign < ountriaa, $4.10 par joa*.
M
"PROSVETA*
StSf Se. La mešalo Avaaiaa, Caiaago,
T.l.fo. LaaradaU 4«3»
( Juaija SO—IS) imU« vaJaaa bara« le aaalava >a a tmm dmiom potakla aarodalaa. Paaovlto Je p*mwm-
Datum a »hlapaja m
da ae vm mmUvI liat
KONVENCIJA "AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE" IN NJENI VA2NI ZAKUUCKI.
Zadnja konvencija "Ameriške delavske federacije" v St. Paulu, Minn., je bila prav dobro obiskana in lahko rečemo, da še niso bile na nobeni prešnji konvenciji delavske strokovne organizacije tako številno zastopane kot na zadnji.
Zelo važen sklep so izvršili delegatje na konvenciji, ko so soglasno odobrili vojno politiko predsednika Wil-sona ln sprejeli rezolucijo, ki pravi, da se tudi malim narodom prizna pravica do samodoločevanja. Z drugimi besedami bi rekli: Konvencija "Ameriške delavske federacije" se je izrekla, da podpira vojno z vsemi sredstvi, dokler ne bo izvojevana zmaga in bosta poraženi Nemčija in Avstro-Ogrska. Par pacifističnih delegatov je molčalo, ki so š« na predzadnji konvenciji v Huffalu zavzemali stališče, da se lahko doseže zadovoljiv mir s pogajanji. Dogodki, ki so se odigrali v Rusiji, Ukrajini, baltiških deželah in na Finskem, v katerih so vsilili pruske mirovne pogoj*, so najbrž zanje goMorilt tako močan in jasen jezik, da so molčali o pacifizmu in prišli do spoznanja, da morata pruska in avstro-ogrska avtokracija biti uničeni, če hočemo doseči pravičen in trajen mir. Kajti jasno je, če Nemčija in Avstro-Ogrska zmagata v tej vojni, bo ves svet občutil železno pest nemških in avstro-ogrskih militaristov in fevdalcev, tej vojni pa sledi kmalu še večja in krvava vojna, da se ljudje, ki ljubijo svobodo, osvobode avtokracije. Ta logična misel je vodila delegate, da so prišli do pravilnega zaključka: Človeštvo ne more biti svobodno in narodi ne morejo odločati o svoji usodi, dokler niso nemški in avstrijski avtokratje poraženi, črnožolta monarhija pa razbita.
Konvencija je sklenila, da priporoča vsem strokovnim organizacijam, ki so združene z "Ameriško delavsko federacijo", da store vse, kar je v njih močeh, da se pomnoži produkcija streliva, vojnih potrebščin in pospeši gradnja ladij. Strajki naj se omeje, ali popolnoma odpravijo in organizacije se naj poslužijo stavke le v skrajni sili kot
zadnje sredstvo, če so vsi drugi pripomočki izčrpani. Vsi j Bieeeker, Pa. - Tu a« dela delegatje .o prirn.H, (Ih je ustanovitev narodnega vojnega	£
delavskega odbora zelo pametna ustanova, ki služi izrav- ^ Xflo hltro naM,|jujcj„ v ta nanju sporov, ki se od časa do časa pojavijo v industriji, kraj, tako da bo delo s zelo trško
Konvencija je zopet obnovila svojo staro zahtevo, da bo delavstvo zaspano po konianl vojni na mirovni
konferenci. Sklenila je, da eksekutiva naloži poseben Xhx9 2a. junija amo imeli veseli-usesment, če nastane potreba, da imenuje poseben odbor po v prid društvene blagajne. Ro. in komisarje, da študirajo politične, gospodarske, narodne Jakom od tu in i* okolice ae na-In verske probleme, kl se bodo uvaževali na mirovni kon- *
ferenci, in probleme, ki se pojavijo ptf vojni doma in »o 11ju^ i„ Vam obljublja pomoč pri važni za delavce. Važen je tudi zaključek, da se nastanijo prireditvah vaših društev, delavski zastopniki v zavezniških deželah v Evropi in	jAnton Brllej.
sporoče sem, kar je važnega in koristnega za ameriške Nekoliko nuonUijanju
<M«VCe.	San Diago, Oal. - Se vedno ae
Mnogi delegatje so razpravljali, da se ameriško de- dobe med nami ljudje, ki jim jo Isvstvo pripravi zri prehod iz vojne v mirovno dobo naj^
način, da ne bo slabih ponlcdic za delavstvo. Nemogoče Vatvarjajo različne pojme, ki naje bilo pa izdelati kakšen program, ker se razmere v ta- pravijajo med njimi še večjo kon kem času. kot je današnji, spreminjajo skoraj od dne do fusljo, ki jo še povečavajo anani dne. Kar je danes praktično, je drugi dan staro in ne- ^^J^V* praktično. Konec vojne Ae tudi nl tako blizo. In če bi	kl ^ nill0 jMnem,
vojna preje končala, kot pričakujejo, je še vedno čas, da kake namene ima naše delo, bi se skliče konvencija, ki bi ne bavila z rekonštrukcijo po morali najprvo študirati nekoliko vojni. Taki in enaki vzroki sti vplivali, da se konvwicfji|^;^^ej £ J-J $ ni izrekla za določen program.	nMk kro#,HV prtt,|	grilj.
Sprejeta je bila rezolucija, da se poti vzame vztrajna ičakov, poavetne In tudi duhov-
~~ uko goapoake Poklicati bi ai m v rall v opomin politične boje naše-ea naroda ualnjih dvajaet lel. Staviti bi ai morali vprašanje, za
Dunlo, Pa. — Tudi Slovenci v I tukajšnji naselbini ao sledili na-|šiin rojakom po zapadni Penna. v gihanju za SRZ. Dne 16. junija se je vršila seja društva Vrtni Kaj, štev. 174, HNPJ., na kateri smo ustanovili lokalno organiza eijo SRZ. Imamo par članov, ki se sedaj niso na jasnem, ali so „ideje HRZ. dobre sli ne, toda jaz mislim, da pridejo kmalu za nami.
Upam, da se tudi ostala društva pridružijo lokalui organizaciji. Na ustanovni seji se je vpi^ salo.v lokalno organizacijo tudi več članov drugih društev in sedaj moramo delovati na to, da organiziramo v našem krogu vse tU kajšnje Slovence. Vzemimo si zi vzgled zapadno Peunsylvanijo, kjer je gibanje za SRZ. najživulv nejše. Le, če bomo vsi tako delavni, smo si lahko sigurni uspehov. V prvi vrsti moramo seveda delovati za poraz i^ilitarističnc avtokracije sovražnih ail in obenem agitirati*za program Slovenskega rcpubličanskega združenju.
Rojaki, ki ne zanimajo za našo gibanje, so vabljeni ua sejo SRZ. ki sc vrši v nedeljo 7. julija ob 10. dopoLdne y dvorani društva Vihar v Dulu. Opustite izgovore, češ: 44Jaz ne priatopim zato in zato," kajti današnji časi ao pre-važni, da bi jih tratili z izgovori. Kateremu je kaj za napredek, zu svobodo našega naroda in za boj demokracije, se bo nemudoma pridružil našemu delu. Tisti ljudje, ki imajo na koše izgovorov, ne bodo nikdar aktivni v kakem gibanju, pač pa bodo vedno le razdirali, kor zgrade drugi. Nikdar se namreč ne vrši nobena akcija tako, da bi bila človeku vsa po-volji, ln ako bi se za to izgovarjal, je to dokaz duševna revščine, kajti tudi taki ljudje bi morali kljub omejenosti vedeti, da je ni iVči, ki bi jim do črke ugajala.
Opustimo malenkostne preaod-ke in oaobnosti in se pridružimo delu kot delajo v drugih naprednih naselbinah. Finančno ne moremo Žrtvovati toliko, kot kaki bogati trgovci in drugi bogataši za Londonski odbor. Vendar je pa nas toliko, Če vsakdo vrši svojo dolžnost in pomaga po svojih najboljših močeh, da se borno lahko kosali z vsako organizacijo tujih narodnosti, ki vodijo propa gando za oavobojenje naroda, ka terega zastopajo. .
P. Nagllč,
kampanja za organiziranje iiforganizirariih delavcev. V te*j kampanji sodelujejo vzporedno "Ameriška delavska federacija", I>r>.avne delavsko federacije" in lokalne centrale strokovno organiziranega delavstva. I>el kampanje!kaj amo ravno narodi is Avatrlje po posvečen organiziranju delavk, kajti število delavk se	* «•{
. ^^ ...	. . a a ,. T	Ieli. Ali je nam morda manjkali
je pomnožilo, odkar je izbruhnila svetovna vojna.	■ knj|u f ^ t\omovinli An w
Odsek za poduk je podal dalj£s poročilo, v katerem-w
Ijivef Ali smo vživsli vse politične pravice demokratične države f Je še mnogo takih vprašanj, katere bi ai morali ataviti taki ljudje in aami bi lahko našli odgovore na taka vprašanja. Sami se še spominjajo, . da je imelo kmečko prebivalatvo slovenskega naroda skozi desetletja krvave boje proti grajščakom ki so predstavljali vez avstrijske fevdalne monarhije. Sami lahko vedo, da so se vrvili nešteti politični boji, predno so našemu narodu priborili vsaj nekoliko političnih pravic. Menda ni treba nobenemu govori ti o žalostnih gospodarskih razmerah, ki so tirale tisoče Slovencev v tujino. In te gospodar, razmere bi se dale prav lahko izboljšati, če bi bile te pokrajine, po katereh Žive narodi avstro-ograke monarhije, upravljane po ljudskih vla dah, ki bi z lahkoto izboljšale žalostno stanje. Iz tega sledi, da je sedanja Avstro-Ogrska preživela svojo dobo in bo morala svoje mesto zapustiti novim, demokratičnim silam. Te sile so danes na delu za razdejanje stare habs burške monarhije in na njenih razvalinah bodo nastale drŽave demokratičnih narodov. Da so Slovenci v domovini tudi v tem boju, je svetovno znano. Zato ni sedaj na mestu nobeno izgovarjanje med ameriškimi Hloverfci na kako "čakanje", kaj še pride.
Ogromno število Slovencev vseh slojev je bilo pometano v ječe vsled veleizdaje tekom te vojne. Veliko jih je bilo umorjenih od avstrijske militaristične justi-ee. Zato je mera potrpljenja slovenskega naroda v domovini polna in dane« vidimo Slovence v ospredju boja proti avstrijski avtti-k raciji. Če bi bili Slovenci vsaj tolik narod kot hrvatski, bi bilo upiranje Sloven<iev zelo občutno, ako ne naravnost usedopolno za obstoj avtokratlčne Avstrije. Naravnost občutljivo je, da tako majhen narod kot je naš, kaže v sebi toliko življenske moči, da se je postuvil v Ospredje Jugoslovanov v njihovem boju za dose/o jugoslovanske demokratične države. Slovenske stranke v domovini so se v tem vsžnem vprašanju združile, da s skupnimi močmi vodijo boj proti avojemu največjemu sovražniku, ofieijelnl Avstriji.
Zahteva zatiranih jugoslovanskih narodov je združenje v demokratično državo. Ta ideja nl nova, kut bi radi prikazali apostoli krfske deklaracije, le Stanko Vraz, Vodnik, Prcšern in drugi člani jugoslovanskih narodov so delovali za združenje Jugoslovanov, četudi ne vsi po enem načrtu. Jugoslovanski soeislisti in drugi napredni elementi so pripravljali med ljudatvom tla za združenje jugoslovenakih narodov v federativno republiko. Zadnja leta pred vojno se je mnogo piaelo o trialismu, kjer naj bi bi-I) nystro-ograki Jugoalovani tretji del te države pod gnilim habsburškim šezloin. Za tak trialisem so se zelo potegovali slovenski klerikalci. Demokrstični elementi niso podpirali tegs gibanja, ker bi poznejšemu razvijanju Ju-goalovanov trialisem več škodil kot pa koriatll. Zato je bilo pametnejše čakati ugodne prilike, pa sehtevati državo, ki ne bo prav nič v sorodu s kakim avstrijskim triallamom. Do tega mnenja so prišli, kot dokazujejo poročila,
v domovini na atrani Avstrije, toliko časa bi ne mogli prttetf uspešnega delovanja za oavoboditev in drugih jugoslovanakih narodov izpod avstrijske reakcija. Kakor hitro ao pa Hlovenci o-nostran Atlantika pričeli oficijel-ni AVatriji kazati roge, ko ao se prenehali z. raznimi političnimi vodji valjati v prahu utlanoati pred dinastijo, je napočila doLa aktivnega delovanja tudi za ameriške Slovence. Ustanovila se je organizacija Slovenakega republi (lanskega /druženja, ki je nastali kot plod razmer. Zato je danes v tej organizaciji ogromna večina ameriških Slovencev, kajti njen program je program naše demokracije, cilji našega ljud atva. Slovenci, združeni v SRZ., so prepričani, da se slovetisko ljudstvo v domovini ne bo ogrevalo za drugo dinastijo, kadar se rešijo sedanje nego si bodo priborili demokratično državo, ki pa ne bo demokratična samo na papirju, kot bi bila država ki jo žele pristaši "kralja po milosti božji."
Med ameriškimi Slovenci imamo precejšnje število "časnikarje v'\ in narodnih "voditeljev", ki so prišli v Ameriko kot falira-ni študentje ali pa kot navadni puatolovci. Tu se jim je posrečilo ustanoviti liste ter ribariti v kalnem in zavajati naše ljudi. Ti "politiki" so menjali avoja politična "prepričanja" kot mavrica barve. To so bili ljudje, ki so mislili, da so poalani od boga za vodstvo ameriškim Slovencem. Nesreča jih je sk-^r vedno ppremljala, kajti vse, kar so pričeli, jim je pogorelo. Tudi s slovensko ligo so imeli to-^srečo" Ampak dopadlo se jim tudi ni, d<i se Slovensko republičansko zdru žen je s tako hitrico razširja. Pa so pričeli po svoji stari navadi za bavljati vsevprek in kričali, da je treba ustanoviti edino pravo organizacijo, ki bo le njihova. V«i ti apostoli so bili in so še pristaši Londonskega odbora in prise gajo na evangelij krfske dekla racije. Kak meglen program tu nič ne pomaga, kajti treba je kouštatiroti, da ni SNZ., ki vse povsod nasprotuje SRZ., še nikdar* zahtevala od Londonskega odbora, naj spremeni krfsko deklaracijo v toliko, da bo v nji absolutna točka, da bo narod iu ne kralj odločal o bodoči državni formi Jugoslavije. Zbobnali ao v Clevelandu prod nedolgim ča*iom kakih trideset ljudi ter imenova 11 teh par župnikov in trgovcev konvencijo ameriških Slovencev, ki govori v imenu vsega slovenskega naroda. Ne smate pozabiti, da strti ljudje precej dobri ošta-rijski deklamatorji in bahačif ki jih ljudje poslušajo bolj za zabavo. potem pa pravijo: "Fajn je lagal in dobro jih je okrcal."
Izdelali so nekak program na tej konvenciji in nekatere točke so porabili iz programa SRZ. Za to jih seveda ne bi smeli obsoditi, ko bi imeli s svojim programom tudi resne namene delovati v smislu programa. Če bi to sploh nameravali, potem'bi jim ne bilo treba. ustanovi jati druge organizacije, nego bi našli svoje mesto aa delovanje v HRZ. Njihov namen pa je bil še v nadalje priznati krfsko deklaracijo za edino zveličaven evangelij, pa so pričeli boj proti HRZ. t vsemi pripomočki, ki so jim na razpolago. Podla dennncijanstva so jiin najljubše orolje poleg surovega zmerjanja in obrekovanja. Človeku ee nehote vriva vprašanje: Kako bi bilo življenje v državi, kjer bi takile ljudje imeli ekae kutivno moč? Vae njihovo delovanje kaže, da so še vedno polni avstrijske in nemške svtokratič-ne vzgoje, kl ne pozna drugega ukaza kot: Ubogaj, ali te pa uničimo.
Ako bi taki duševni reveži, imeli vlado naprimer v Jugoslaviji,
Tu sta ai nasprotni deklaracija Jugoslovanskega kluba meaeca maja in Krfaka deklaracija, kajti ena govori o kraljevini, kjer kralj sankcionirav a druga o neodvisni demokratični Jugoslaviji. Pravijo, da smo en narod, kraljevino bodo pa naslovili b tako nerodnim imenom, da bo treba vedno imenovati vse tri narode, katerih po njihovem zatrdilu uiti ni, ker smo Jugoalovani. Zakuj se potem ni imenovalaAt krfski deklaraciji Kraljevina ^f^aktvijar kar je vsaj krajše iAlepš^
Slovenci v domovini so delali že priprave za boj proti "Av*triji^ predno je bila Izdana krfska deklaracija. Zato jih omegjeua deklaracija nima pravice reševati, nego se jim mora dati prosto pot, da sami odločajo o formi svoje bodoče države. To velja tudi za ostale Jugoslovane. In takrat so bo pokazala prava vrednost Slo-venskega republičanakega združenja za pribOritev svobodo Jugoslovanom.
Nasprotniki naše organizacije delujejo zelo na zvit način za me-Sanje^pojinov kot sem že preje o-menil. Imajo raznovrstne metode za pridobivanje Članstva in po nekem poročilu iz zapada so jih pričeli pridobivati tudi s silo. To je pa že nekoliko preveč, kajti take metode se poslužuje edino še Avstrija in Nemčija. Med Slovenci v Ameriki, ki je danes predstavnica bojne sile demokra-cije, je pa taka taktika nedopustna. Ker vidite11, da ne morete razbiti naše organizacije in odvrniti ljudstva od nje, je boljše, da se spametujete, mesto da nadaljujete z "bruhanjem ognja in žvepla" na naše gibanje. Zanimivo je, kadar sc te ljudi vpraša za kako pojasnilo ali odgovor nu člun-ke ali govore, ne vedo dati drugega odgovora kot nekoliko za-havljfe in pri tem še prav po bara-barsko zavrnejo človeka, češ: "Ti si neumen."
(Nekaj takega se je zgodilo z nekim tukajšnjim rojakom v' 24. številki (Jlasiltt K. S. K. J., kjer veleučni urednik odgovarja v listnici uredništva nu tako smešen način in poleg tega je še tako neznansko bedast, da se naravnost čudim, kako da nima KSK.J, med svojim članstvom vsaj enega kolikor toliko možnega urpdnikn. Ko je dotičnik, kogar se je tikala listnica uredništva, isto prečital, ae je nasmejal prat^ od srca in izjavil, da ni od njega sploh drugega pričakoval.)
Ameriški Slovenci imajo dovolj prilike opazovati politično gibu-nje naših organizacij. Sedaj so že lahko spoznali, katera taktika js prava in katera organizacija je resnična boriteljicu zu demokracijo. Če vse to trezno premislite, boste z lahkoto spoznuli, da jc vaše mesto v organizaciji Slovenskega rcpubličanskega združenju. Treba je resnega dela, zfcto pa potrebujemo velikih skupnih moči našega naroda v ameriški Republiki. Vojni program Združenih držav je na naši sfrnni, kajti principi, ki jih zastopa predsednik Wilson, so naši principi. De-mokrscija mora končno zmagati in do zmage ji bo po svojih močeh pomagalo tudi Slovensko republičansko združenje. Zn varstvo Interesov jugoslovanskega ljudstva je potrebna ljudska organizacija. Taka organizacija jo med ameriškimi Hlovenci SRZ. Ako ste pristaš demokracije, tedaj bokte rtašll vaše mesto v vrstah SRZ. Ne odlašajte s pristopom, kajti čas beži In knr je zamujenega, je zamujeno. ^
John Bornlk.

MutiitM
tudi klerikakd, ki so najmočnejša
al ran k a na Slovenakem Pokazali! bi bili to avtokratje kot so nem-ao hrbet svojemu dosedanjemu Ški, avstrijski in ruski pod biv-voditelju dr. fteštcrtHau, ki je vi šo carjavo vlado. Att bi obešali del utrditev habahnrške monar ljudi! Tretjina članov SRZ bi že hlje v trialismu in ga je zato tu labko prenoševala v ječah. Dobro di propagiral.	> to, da majhni ljudje ostanejo
Tudi med ameriškimi Hloven- majhni in na pridejo nikdar dalj ci ae je pričelo gibanje xa eavebo kot do zabavljanja v njihovih li-dltev slovenskega naroda. Na dan slih. Heveda vsevprek trdijo, da ao prišli nepoivani apoatoli H je to r njihovo delovanje edino g roma 11 v alovenaki ligi. Ker an pravo za oavobodHev Jugoalova-apoatoli takoj od začetka sgre »ov. Kdor jim ne aledi, pomagi šili pravo pot, ao morali sapiaati (Indirek t na Avstriji in Nemčiji na nagrobni kstnen njihove orga lRasume se, ds znajo zelo lepo ni rac i je j "Večni mir naj jo ob povdarjati davek t Jugo«l"van daje." Med tem pa so med sme aks demokratična država. Pozabi, riškinti Hlovenci bile ves čas na jo pa pri tem priatavkj, da je de-dela moči, kl ao opasovale giba mokratična jugoalovaiiNka država nje našega naroda v domovini ena in monarhija aeveda pa dta
Pakt je, da dokler bi bili Hlovenel ge stvar. -
Ludendorff ae jeai nad klepeta-vimi vjetniki.
Pariz. —- Nepiški general Ludendorff je postal nervozen v sle! dejstva, da mnogi nemški vjetniki radi pripovedujejo Francozom, Angležem in Američan<yn o načr tih in gibanju nemške armade, kolikor pač vedo. Pri nekrm vjet niku bo zdaj našli dokument s podpisom Lndendorffa, kateri o-Btro zabičuje nemškim vojakom, da morajo "dršati gobec zaprt'*, Če pridejo v roke sovražnikn. Ludendorff ae pritožuje, ds sts dvi vojaka, ki ata bila vjeta 25. maju v hribih Chemin dea Dame«, razkrila Franeosotn vse, kar ata videla In slišala v njuni okolici. Na ta način so imeli Pranenzl dobe/ kos tajnosti o nemški ofenzivi v svoji pnoeati. Lmlendorff pran. da vjetniki s tem lshko spravijo vse nemlko srnudo v nesrečo.
VESTI Z BOJIŠČA.
, <Na4aU*v»nJ« « pr?« atrani)
a v oje ga mlajšega brata ea roko
iu zdrsnila ata po rebri navzdol med Italijane. Ko ae je "avatrij-ski" Čeh malo opomogel iz razburjenosti, ae je pridružil brato vemu polku prostovoljcev in še tisti dan je pomagal vpleuiti dva avstrijska topova.
Severnovzhodno od gore Grap-pa, med rekfima Breuto in Piavo, so Ittflijani okupirali pozicije, ki so jih držali Avstrije i od zadnjega decembra.
Amerika ima 250 bojnih ladij s
43,000 možmi v vojnem pasu
London, 5. jul. — Ameriški podudmiral Sims je izjavil včeraj v svojem govoru pred Američani in Angleži, ki so bili tukaj zbrani pri proslavi 4. julija, da ameriška bojna mornarica štejo 250 ladij v evropskih vodah s 4.1,000 pomorščaki. Ameriške bojne ladje operirajo v vseh pasovih od ttelega do Jadranskega morja.	/ "
Sims je rekel med dragim: "V prihodnjem letu se bo borilo trikrat toliko naših razruševalee«1' kolikor jih je danes v družibi zaveznikov. Več kakor 150 ladjic za gonjo submarink bo v vojnem pasu. Zavezniki potope danes več nemških potapljač, kot jih pa morejo Nemci zgraditi. Po mojem mnenju bodo aavražne potapljače strašile na morju do konca vojne, ampak vojne ne bodo iz-vojevale."
Anglija je včeraj prv\č v svoji zgodovini proslavila ameriški praznik neodvisnosti — in proslavila ga je sijajno. Po vseh mestih iu vaseh Anglije so peli zvonovi in vihrale so ameriške zastave. Na vladnih in drugih javnih poslopjih v Londonu jc bila razvita zvezdnuta zaatava in drugič v zgodovini jo vihrala poleg angleške tudi na zbornični palači.
Vest iz Washlngtona, da je že Več kakor miljon ameriških vojakov v Franciji, je zelo nuvdu-šifn vso Anglijo.
-rh
Sest submarink potopljenih.
Atlantika luka, 5. jul. — Pot t niki iz Anglije, ki ao se izkrcali tukaj, pripovedujejo, da so zavezniki uničili prod kratkim sest, nemških submarink nedaleč od irskega obrežja.
Kili ata dve bitki. Prva je bila zgodaj v juniju, ko je angleški transportni parnik, ki je vozil 7400 ameriških vojakov, zuvozil v gnezdo sovražnih potapljač. Parnik je razbil eno submarinko s sunkom, potopil drugo s topniškim ognjem in tretjo je uničil razruševalee, ki je spremljul transport. Druga bitka h potap-Ijačami je bila, ko so zadnje napadle skupino osmih ameriških parnikov in ravno toliko križaHc ter razruševalee v dne 25. junija, parniki so se vračali v Ameriko. V tem boju so Američani potopili tri submarinke z bombami. ^ ————
Američani in Avstralci vplenili sto strojnih pušk.
London, 5. jul. Vojni start poroča danes, da »o Nemci izvrši-li protinapade na izgubljene jiozi-eijc v okolišu Ilamela prejšnjo noč, toda bili so vrženi nazaj na vsi črti.
Ameriške in avstralske frte vj pri včerajšnjem napadu vplenile eto strojnih pušk.
krajev jugoslovanskih dežel, da- g« obelodani Amerika s ozlrom na lje Poljaki, Kuutuuci iu Italijani. | razmerje z rusko republiko. Povabljeni ao bili tudi Huai, to- Liberalno» čaaopiaje prerokuje, da avstrijska vlada jim je zabra-' d« 4 padcem drja. Kuehlmaniu »tla prihod. (	s	i inora pasti nemška vlada. Drugi
Meti Jugoslovani je bilo sto Usti ao pričeli svetovati vladi, da slovenskih delegatov, med kate-jnaj poskuša doaeči sporazum > rimi ao bili tudi poslanci Pogač-1 Francijo, katera je "vedno bolj
Dnevni feanam iagub.
NVaahington, 5. jul. — Današ nji seznam vaebuje 23 imen. Izgube: Pet mož ubitih v boju, sedem jih je umrlo za ranami ln dva vsled bolezni, eden je smrtno ponesrečil, trije ao težko ranjeni in pet mol pogrešajo.
Včerajšnji seznam vsebuje 52 imen.
Razno iz inozenstva.
OEfiKE DEMONSTRACIJE V PP.AOI
nik, Ravnihar in Ryl>ar in dr. Tavčar, ljubljanski župan. Ostale Jugoslovane so zastopali delegatje hrvatske starčevičevičan-ske strank«, arhaki delegatje dr. Busisavljevič, Val. Pribičevič, dr. Sunarič, dr. Sobfajc in Sola iz Bosne ter zastopniki iz Zagreba pod vodstvom župana drja. Sr-pulju.
Italijanskih delegatov je bilo sedemnajst in vodil jih je poslanec Conci. Prišli ao tudi Runiun-ei iz Ogrske in llukpvine. SJpva-ke, katerim so priredili (Vhi vv lik sprejem, je vodil pesnik Hvi-ezdoslav. Poljskih delegatov jc bilo 60 in prišli so večinoma iz (»alieije, trije iz Šlczke iu eden iz Poznanja; med njimi so bili zastopniki poljske demokratične stranke, zaatopniki mest Lvova iu Krakova ter muogih občin, dalje posamezni žiimalist}, pisatelji in umetniki.
Čehi ho počastili slovanske goste s posebnim ahodoin, na katerem je dejal dr. Kramarz: "Češki narod je danes močnejši kot kdaj prej. Naše želje so želje vsega sveta."
Radič se je v imenu Jugoslovanov zahvalil Čehom za solidarnost v boju proti Avstriji, medtem ko je dejal Poljak Morac-, zewski v avoji zahvali za sprejem, da geslo Poljakov je: "Za našo in vašo svobodo!"
V Narodnem gledališču so govorili v imenu <*Vhov dr. Kramarz in Jiraack, v imenu Slova-<ov pesnik Hviezdoslav, v imehu Italijanov poslanec Conci, ki je rekel med drugim, da (*viie in av-trijske Italijane veže ena usoda; boj za neodvisnost. V imenu Slovencev je govoril dr. Tavčar, dr. Srpulje in Sola pa v imenu Hrvatov* in Srbov.
Po končanih manifestacijah v gledališču so |>ile velike demonstracij* na Venceslavskem trgu. Okrog 15,000 oseb ae je zbralo pred muzejem in veliki množici ko govorili češki socialistični poslanci lluhermnu, Soukup in Klo-fač. Množico jc navdušeno pozdravljala govornike in grmeli so živijoklici ententi, predsedniku VVilsonu in Masarykti.
Na ahodu je bila sprejeta sledeča rezolucija:
"Zastopniki slovanskih in romanskih narodov, ki žc stoletja trpe pod peto tujih zatiralcev, zbagni v Pragi 17. maja 1918. .so se združili v skupni želji pomagati po vseh svojih močeh drug drugemu za pridobitev svobode in neodvisnosti zastopanim narodom po tej strašni vojni. Zastopniki se Htrinjajo, da pride njihovim narodom bolja bodočnost z dosego
navezana na Anglijo in A meri-ko " Francija pripada Evropi, ne pu Ameriki I
Tekom debate v nemškem državnem zboru o runtunski mirovni pogodbi j« dejal Filip Sehei-demanu, vodja kompromisnih socialistov, da so V pogodbi točke, ki jih socialisti ne morejo odobriti in zato se hoče njegova stranka vzdržati glasovanja o stvari. Scheidemapn je tudj izjavil, da večinski socialisti ne morejo več glasovati za vojni kredit, ker sedanja vlada " ne v,\ kako je treba ugnati sovražni-ka.V
Oeorg Ledehour, voditelj neodvisnih socialistov, je pa rekel v debati :
"Zdaj kakor še nikdar poprej je dolžnost nemškega proletari-jata, da ae pripravi na revolucijo."
Predsednik zbornice je dal Le dehourju ukor za te besede.
ŽIVILAKIM PROFITARJEM
STOPIJO NA PRSTE
. Denver, Oolo. — V državi (V lorado bodo odaelj določali cene odbori, ki bodo pod nadsorstvom državne živilske uprave. Vsak o-kraj v državi bo iuiel svoj odbor, ki se »uide enkrat v tednu, da zasliši in reši pritožbe proti pro-fitftratvu. Odbor bo vzel vsakemu trgovcu dovoljenje za dobo vojne, če ae mu dokaže, da je zahteval višjo ceno, kot jo jc določil
odbor.
T. ti. Wiiliams, hivŠi ravnatelj pri Lindipiist Oracker kompaniji, bo šef divizije v državni živiUki upravi za določanjo cen.
Uradniki živilske uprave so žt< siti živilskega profitarstvu v tej državi, in koiuumentjc seveda tudi. Uravnavne odredbe niso dosegle namena. Profitarstvo je oveteln, dasiravno so se uradniki pošteno trudili, da gn odpravijo, Zdaj je živilska uprava as grabila "bika za roge" in sklenila, da določi cene in pazi na to, da se trgovci ravnajo po njih.
POSOJILO FRANCIJI,
Neprijetne govorioe o avstrijski cesarici.
Amsterdam, 5. jul. — Nekateri poslanci avstrijskega državnega zbora so v torek obiskali ministrskega predsednika Seydlerja in gu opozorili na razširjajočo se govorico na Dunaju, ki ae tiče cesarja, posebno pa cesrii-iee. (lovo-riea je po mnenju poslancev "zelo žaljiva in globoko ponižuje cesarski par v očeh patri jot ičnega prebivalstva." Seydler je obljubil, da bo vsakdo ostro kaznovan, kogar zalotijo pri razširjanju "škandalozne" govorice. 1
200.000 ukrajinskih kmetov v boju a buržoaznimi četami.
Moskva, 30. juni (Zakasnelo^. — Tukaj poročajo o krvavi bitki, ki se nadaljuje v okolišu Ekate-rinoslava med četam! nemško-ukrnjinske bele garde in revolucionarnimi ukrajinskimi kmeti, Zadnjih je 200.000 po številu in oprsjiiljeni g0 z artilerijo in strojnimi puškami. Tovarne v dotič-nem okolišu so prazne, kajli delavci so vsi do zadnjegn stopili v Tevolucionarno armado, V pro-vineiji Černigov, Mala Rusijo, jc živežnl položoj zelo sloh.
Iz Kavkazije poročajo, do so turški vojaški oblastniki ukazali ustreliti več ormenskih politič-nih voditeljev v okrožju Alek-sandropola.
Protinemško gibanje nn Poljskem.
Amsterdam, 5, jul. — Dunaj-sku "Zelt" poroča, do ao nemške vojaške oblasti odkrile v Varšavi veliko znroto proti sedanje-
Waahington, D. C. — A meri Ska vlada je posodila Franciji $100,000,000. Francija je dn se-daj prejela $1,765,000,000» vsi zavezniki skupaj po $6,081,590,000.
ZADNJE VESTI.
NEPOKOJ V JUŽNI AFRIKI.
Slovenska Narodna
Uataaovljoaa V. aprila 1904.
Aukorp. IT. Jealja 1(107 v drl. llllauia.
Pretoria, Južna Afrika, 6. julija. — Botha ministrski predsed nik Južnoafriške unije, je podal isjavo, v kateri pravi, da ekaiati-ra resen nepokoj.
OLIVNI BTANi I0S?—68 MO, l.AWNDAI.l AV«., CHltUUO, IUJNOIH.
uvnkvm odbobi
Predsodalk: John Vogrl8, bo* 290, U Hali«, Ul. ^ i. Podprsdardslk; j. Bratkovl«, h f. ix 4, bos m, Olrsrd, k asa. D. Podproda«daiki Jolaf K uhelj, »4«» Kwlsg A v«., 80. dklssg«, III. Tajalkt Joka Vsrdorbar, »708 Ho. l*wad«l« Ava., Cklsagu, UL lUsgajalk: Aston j. Ttrbovse, P. o. Bos 1, Otesro, i1l Zapisnikar: Joka Molok, 400« w. Sls t Ht.. Ckleago, UL
NADIOANI OIHUE.	*	/
Jo»o Ambruftit, kot »St, Osaoasbarg, Pa,	0
Pael Borgor, T41—lat Hty U Ballo, UL F. B. Taaakar, <74 Aksaj Ave., Aockaprtags, Wju.
POHOTNI ODMIK1 Astoa Hrast, Ho« 140, Oasosabarg, Pa. Jote Ksriilvk, t»u« 4SI, Haltktoa, Pa.	*
Rudolf Plotsri«k, bi* 43«, Brldgsvilla, Pa. Jakob lliklsvčifl, I* Ho« S, Wlllo«k, Pa. M. Pstrovlek, 14813 Usls Ava., Colliawood, O.
DKKDN1K PBOBVrnBl
Jols Ssvsrtalk.
—--------VRHOVNI SDBAVNIKl _____ . . __
P. J. Ksrs, U D„ 020J Bi. Glalr Ava., CUvolaai, Okla.
VHK DRNABNR ZADKVB IN MTVARI, kl ss tlteje gl. aprsvse«« odbor« In B. N. P. J. nsj ss pultljsjo as asslosi
JOHN VKBDKBHAft, 8KS7-M Mu. UwadaU Ava., Okissgo, Ul. PBTTOŽBK OI.KDI! OPINKKAI.NF.OA POBLOVANJA as palltjsjo sa ssslov JOŽ M AMRBOtld, Us asi, Caassabnrg, Pa.
, Prltolbo prepirljiv« vaoblss, kl ata jik m4U1 prva U drugs ialtsssa, is poilljajo ss asslovi
AN'1DN HBAHT, boa 140, Oaaoaabarg, Pa.
VBI DOP1BI, rasprava, Uaaki, aaaaaaUa Itd. aa "Prostat«" so polilJsJt na naslovi
UBKDNlATVO 11PBOHVKTE", 1017—M Bo. Lawašal« Ava., Oklss|o, UL VHE T7PHAVNlftKK BTVABI, Barolslaa, oglasi, so poilljajo aa aaaluvi UPBAVNl^TVO "PBOBVKTB", 8087 - 87 Bo, U»ndsU A»s„ Okissgo III. V korsapondonoi s tsjailtvon A N. P.' J., arodalltvoas ta aprsvslltvoai "Proavets" ns rablto laian aradaikov, aisrvsl aaplllt« aaslov, kl Jo ta asvodsa, ako |«llto, ds bo vaaka stvar kltro rslsna.
'S
AMERIŠKI LETALCI ZBILI ■
DVA SOVRAŽNA LETALCA NA TLA.
Z ameriško armado ob Marni, b. julija. Poročajo, da ao ameriški letalci abili dve aovražnl letali, ki sta padli v ognju na tla.
FINSKA MOGOOE NAPOVE VOJNO ENTENTI.
Stockholm, 5. julija. —V uredništvih izjavljajo, da pričakujejo napoved vojne ententnim narodom.
SPL06NA VOJAŠKA V RUSIJI.
SLUŽBA
mu poljskemu regcntneinu svetu suverene ljudske vlade in splošne I V zaroto je zapletenih več vodi-lige narodov, katero zagotovi sve- teljev narodne poljske stranke.
lovna demokracija.
Zastopniki odločno odklanjajo vae korake vlade, ki so storjeni bres odobrenja ljudstva. Prepričani ao, da mir, za katerega delujejo vse demokratične stranke iu drŽave, more biti trajen i.i pravičen le tedaj,
Zarota je bila naperjena Nemčiji in Avstriji.
proti
V Vladivostoku je mir.
Washiiigton, 5, jul. — Diplo-matičue dejieše iz Vladivostoka sc glase, da je tam mir odkar so ako osvobodi I ^koslovaške čete dobile meato avet od nadvlade enega nartKla M »vojo kontrolo In razoroži-nad drugim iti omogoči vs4m na bolševike. rodom, da ae lahko branijo proti j
ti agresivnemu imperializmu SjKerenikiJ se je ves čas akrival v
sredstvi narodne svobode in ena-	Kuaiji.
kosti. Vsi narodi, ki so tukaj za- Pariz, 5. jul. — Aleksander stopani, so se odlomili pomagati Kerenjaki je včeraj povedal ča*-drug drugemu, kajtf zmaga ene- nikarskUu poročevaleam Aaaoeia-ga je tudi zmaga drugega; naša ted Preasa, <la«je bil vea čas v Itu | zmaga i>a ni samo v interesu r.a-1 ,djl, odkar so bolševiki strm ogla-j stopauih narodov, temveč tudi t ! vili njegovo vlado. Nekaj časa sc interesu civilizacije, bratstva ii je skrival v IVtrogradu in pozne | enakosti vseh narodov in vsi ga j J,. v Moskvi, toda vea čim je Inlij človečanatva."	v neprestani zve/.i s |Hilitb'uiin <
---voditelji strank, kl so nasprotna ji
V Berlinu vidijo novo ruako ne | sovjetski vladi.
varnost	.	■
Amsterdam, 5. jul. - Cilj ml- Prva aocialistka i*vol£na v niao i nivnega pogojanja v Hreat IA-	»aam« parmajm.
tov sku je bil končati vojno na vz j »	W Tl huiJv h.
i hodni fronti, toda nemško ^ poalancev v «*do je bila Uvolje-|pUje posve- ujc danes ravno lo-|na prva lenaka v holandakl par
like iHizornosti Rnsiji kakor pred I ni bilo "mi
Moakva 15, julija. — Po mnenju Leon Trooldja je položaj v Rudiji tak, da jo lahko varuje le močna armada, rekrutirana na podlagi splošne vojaške alužbe. Vojni komiaar TrocklJ je predložil poročilo, v katerem priporoča splošno vojaško dolžnoat aa bur-žoaaijo, delavoe in kmete, in upa da peti kongres aovjetov sprejme tako resolucijo. Premier Lenin Je J«Jo.
potrdil poročilo in detajle iidelu-Medtera je Trockij že odredil registracijo vaeh moških oaeb v starosti od 10. do 40. leta. Vojaki ia burtaurije bodo tvorili nebo-Jevne enote.
NAZAJ NA KMETIJO!
■
go se dobijo I ■
VLADNA in DRŽAV- S NA ZEMLJIŠČA > v Minneaoti Z
m Za informacijo pičite na
■ "......S.AW.............
:	Ivooni 1112	:
; 112 W. Adame St. S S	Chieago, III.	^
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■!
NAPREDEK
"Prosveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako s« strinjaš r njenimi Idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Proaveti, — V zalogi imam vse za vsakdanje potrelišči-ne po zmerni ceni.
ANTON ZORNIK, Hermlnle, Pa. '
MALI OOLASI. . Pittaburgh, Pa.
Potrebujemo dekle za splošna hišna dela. Oglasite sc nai 207 S. Pacific Ave., K. K. Telcf. ftiiJO lllghland. (flX)
*
Dr. Koler
SLOVENSKI, ZDRAVNIK 638 Peas 4ve.. NHubiirab, Pa.
Pr. R*In 1«
vmickl »ilm»-atki tafljatlpi
kl l»a HI Is«-Hf iirskiM v
mMMI ' tainlk wu4klk MMSI.
hjriatfJrt
I a u M s I dr. b r • f, BaNsk.
r § aama Ba* Mil« sir ■»•-
kurili« ps ja
etsr.:fe & tMKv. ifai vFd
1n»I»ms as solsss,
V* kslaosl, kl sdb&lsi« M rMlSMI Hm«	v im m •irajlssl SMpsn.
kakur hllr« uv«»Ua, 4s vam (••••>«|itil» motka amoiSMt, h« AnkalU, iamval |>rl <la» la Jsa «•« Sms a«t**t imvroll.
Zulanja M V t, kl «s4l la Oiakurjs »adr« vlm ¥ kraUiaia laau. Br4r«M>ala ali «>»<l«« kil« sadrsvlas v •• srsk w alas? kras asaasslis.
Mulaasl a*»hurl«, kl iMvaMll)« Malina »kr|l« In krkl« to «l*alk »...ll pri ap«MsnJu *sds, Mkdraviai s *«to»satR
H.vm*(li.M. Uaania, kttlaltoa, ulakllna, ■ rlutlrn, III mrla ln Srua« bul na SuUcnl, kl asatosal« vatod sallaU krvi, <.»draviM» * krslkam toas Is sl iMlraSn« Mali,
umiM msi VM^kkjam k
ura a|s>
trs) te a sra avalar. Ok sa<t«U«k ps d« 4vak pspslSsa
Ma puaaSlla laitaa to ItorSbal Zdrsvtoi as«
Kadar vam poiače naročnina na "Proaveto", jo obnovite pravoča-tno, da m vam ne uatavi llat.
15 ČUDOVITIH ZDRAVILNIH ZELISC JE PRIMESANIH V TEM SKRIVNOSTNEM SESTAVU CAJA.
Presenetl|lvc uspehe 00 dosegli uživalci »Inv-noitnego xelli6ne(|n 6a|a o^etn Molllnf|cr|«i
vse to, ker ta vsebu|e Čudovito koristne snovi«
— ------
Tisoče zahvalnih pisem, v katerih se Izraža
zadovollstvo onih, kl so uživali la ča|.
London. — tfeškl listi, ki eo|šestimi meaeei, ko še prišli v London, dajejo več po- ru". Nemrl mi pričeli spoznsvs-drobnosti o čeških manifestacijah ti ne samo to, da iz Rusije ne »m. in dem« mat racijah, ki so ae vršilr | velikih hlebcev krubs t#mveč ds v Pragi 1«. maja t. i. o priliki prt-|eo skoraj potrebne-
nove zmi.
I^netktiiii"jihileja <'*eAkega na- i ge" na ruski fronti, ako rodnega gledališča, lz čeških li- Nemčija doaeči zmago na rapadu slav je poenotit	Iterlinska "Vo-ai^be Zeltmig
Slabosti ao imele velik H«' za^teva, da se mora hreetlMOv«a tični značaj zlasti valed dejstva, pogodim revidirali ln JunkerJ. ker so se jih v«Mei*vall mame- gledajo r. velikim elrshom nara niti aosvie drugih narodnosti, ščajoče zanimanje aavornikov aa
Navzoči ao bili delegat* ^ R^i0 ^ pri^J0*1	11
■^M-.mrtM ... J, .^jS-rsT:-'.; ,A.,*,..'. rje»al aiibitoJM«.^. iiiSLkJaiiia
lament v eeahf gd#. OraVeneireg," ki Je hlla kandidat in ja smialla. tične stranke. PadraftHMMtl o osta- |J leni volilnem rezultatu še tib»o znane, t<Mla vse jmam^nja kaže jo, da ao sorialUti dourgli naj hoče 1	uspehe Hidatniako ministr-
stvo namerava odatapHA 1 Volitve so ae prvič vršile |»o novem temeljnem zakonu apbišii« volilne praviee za oba spola.
Hlsvs «/«-la Mnlllsgrrja k«t ts-vfafN<-|fS rdrsvnlks s* J« rorAlrHs I« •Irtav* Msisr trn d« ralirMraljf. <»o j. Ml firn |»rvll» wlaiwwsrjev v Pllls baratiM, in k« V" liadatvo irv<wt«, 4m > »a Aludlrsl «odl adrsvlla f «t«rl d«mwr|«l, )» ss llsu/*- s>ao»tk farsanv lak«In ininmm I i»n «• »•■•mn Is vaokl aH «<*'•■ hs4 «e IH 4ar
hnlšs et.latl, peevns««nat, k8Mr% v le | 1-lr.i, «fdlo|islJa, flslsls, Hd, Vsi ti brrdolai s# n«v«<U<. Im da<"-« V|m« >std|sjM |«rl vsrli |<<ks>««rjlli Is 1« to 4«fcar, .la j« Mla dols	M<d
linaftpt v r««siri kv«l>- vr»da«.
<X> M..l|idp. r vsdao Is |«#varni |iH|#«»«/sl avoj t* hl/al, rdrsv|lal | *ok Os Je vffh v r»s»a ih t»rla|sv1li ■ m Imlrllar ss alilUlli, (toss,
«*• «|MrfMipto aji-a«« lk »M^^lsik rdrs (___
vllnik d»l. /saniki *• |»rl|»»-all fw ] asr«s|*srili, aassafrss is dni|fi
Obnovite naročaiao na Prosveta, to vam je potekla.
rnmrntsmim^šm^mim^
rr-to «i<i|tM> arsdlva * •|rt#a o aka*' vwn sdravlj»a)N is frrissloll su Iom ss is aaslnv« rsrsi IJndi. bl a« ordra vali a fMNSs*>s nt*eo%ik sdrsvll V Mso acifvaas l«|M»ik«»vsaia (•> obtofcai« <tkr«a SOO^Mai l«,lnfk«* Os Msffissl Si»,<ss» r/lrav iImUi fr*r|art, wr.| I MS i Salta* se sli tri takosvs Nik aaiiawsHM-J*)k |»frdptosv M ras tU »a bntoral kot trpanjr, otrvti«a,
mUo«M >riH*r> M. »m,. imAm ldo>S.
m/Mi kri, kslar v glavi is irUra,
krt, io ras«" 4rs««osn akutni, l»al|», rvetls, k<»r«.«lnlr^, ft lll^S ta Jag«»d«<, Vaak 'M l*l«*a jr olsiiss a la>«s
I Mrsviirim, k»r I« «r»d»lv« la/toli vss J |i|lnr Aa *Mr« raa Jik ii»l«» t*l««o ia j»i
map« vrnili sarpvpii rdrpvj*- nf|l s raa Aks Mil* vrnili m k ssrpvsl 1P MravJp, loilsj % lUtmtOln ilt-a< 11 »»an I k rokvat '»I i.aolt, kl iilivsja t<* r^ravMo. Vsi oo-vaitaa Nil«s)<« I« adra»il«' )«* dvs
■mfes
I r«l
1,4 N.I
11 al«, «f*k liji»n
In sl etkokol|#ae« tVNlle /sjnn
ill>ir« Js v #k<*d«H#<i vr««** »<4r la |NM)iJlr, kn gr«-««! a|«sl,	MlS'
njr Imi vrllks Ulji« 11« k •• j drugo Mr«. Vsi« kMr* sil In s i iS ktrli VSS« ti« lirvi. rnaitM i. M . 'In Iskkn rNKIMlt*- V »Iritll« Vrl« M«iiMlg#(
ja, s«-r a| iMilJlfgs sa avHu ttaiist rt i«ao 'sjs nsj i«i as *s|»ili otolo«,
I« /'tfSvil« Js«N/l A»igi> A.ivtJrNj^. ir
kcilain« vsria oilsdiat ia slariia, !r«aksi« la IMiiaia, * %
Ili MiUirm« »apa« vdrsvll« o^ots M'4tisarrjia y»	i'<4IJtls saai
♦ I lo v p«i«v.m 4"fisrjs, ra»aikali ali M«N«y Ordrs In sl lak« |.»« »k'
I »H« drollaaki ravsi eps InJs, «vr| ia #i«l 1» «st#pa lsl»nr«|«rijs. Vssk M|vnJ J«m< > n, Na»l«v j«;
MOI I.IN"' II MKnifNN (tk, 84 Mullmpar Itoildis«, • " f« 14 K. I's »k Wa», M, H.| l nl«lrMfgk, l'e.


iiLUTERANCI.
I Historičen roman. Spisal Anion Koder.
ID*0«) v
Kakor <la bi bil kovač razumel to skrivno znamenje, vstsl je tskoj, pogladil si lase s svojo žu -Ijavo roko in potem govoril s krepkim glaaom:
"Jaz imsm dobro spsnje in ssnjslo se mi ni ie nikdsr v življenju. A bil sem nekdsj v resnici z glsvo in nogsmi v Kamniku ns Autni. Stobejka, veš, kje je fcutna? Videl sem ondi na svoje lest ne oči, kako je postopsls leps, mlsds vdovs zs mlajšim gospodom, kskor je aama. Kskor podlssics za piščanci dirjala je od stopinje do stopinje zs njim. In ko se ji inlsdi mož ni mogel več ubrsniti, je dejala: "Pustiva vero očetov, in imejvs se ra-dsl Pomislila pa ni, aH bo srečen njen ljubimce t njeno ponudbo; kajti ženska lepote je, prsvijo kskor črešnjevo cvet je, kstero že prvi dsn odnese mali veter, ona moškega ps je podobne hrsstove-mu, ki ne diši in ne vsbi, s bsš zsrsdi tegs hrsni Ae v pozni dobi krepke korenine in mlsdo življenje. Jn ker je v resnici mlsdi mož ljubil pozneje Isilj svoje nove verske ideje kot ostsrelo ljubico, prisegla mu je poslednja maščevanje in prodala bi ga bila, ko bi se bilo dslo, za trideset iškarijo-tovih srebrnjakov."
Tiho js bila družba med (Jogalovim govorom. Na čelu društvene predsednice ps se je vrotila rdeča ln bels bsrvs, in potne kepi je so lezle iz njega. In v resnici, med družim se je pripravljalo ne-iisdoms nekaj takega kakor huda ura; kajti goreči pogledi posameznih so se že kresali in užigali kakor bliski, in skrivno mrmranje čulo se je kakor oddaljeni grom semtertjo od raznih strani.
Ptjstrefnl in izgovorili Bobek je Imje čutil v svojih dolgih, suhih nogah bližnji vihar. Zaradi tega je skušal s sladkimi in pomirljivimi besedami pregnati temne oblake. Delal je poklone na vse strani In je napeljal govorico o vremenu."Hvalil je Stobejkino vinsko kapljico ter izvrstne žeblje i r. (Joga love kovačnlee. A ko je na svojo žalost opazil, da je nocoj vss njegove govorniška umetnost brez posebnega vpliva in veljave pri razgre-tih glavah, Jel je pripovedovati tudi sledeče sanje:
"Poslušajte me," rekel je Bobek. "Če sem tudi kmet in ne kdo zna kako učen, vendar se mi m v sanjah pritaknilo tudi nekaj posebnegs. Veste, v nebesih sem bil, se mi Je sanjalo, in tsmksj sem obisksl nsšega svetega Martina Lutra. Vesel je bil starček, ko me je zagledal, da je ^akoj raz svojega zlatega sedeža meni nssproti pritekel, saj je vedel, da sem Iz Podgorja* cerkovnik njegovi skrivni cerkvi.
"Lepo je, da si prišel," je dejal. "Prav je," je dejal. "Pa slabo se obnašate gorenjski lutersn-el," je dejal, "tako da bi vaa a palico potip.,1," je dejal.
"Prepirate se zaradi mesne ljubezni rsjši kot z a verske," je dejal. "Zaradi tega ste prl-jatelja Gorička ubili in Avniča pustili obesiti na kol. Knafelj in ltokavec pa ata Jo kakor tihotapca pobrisala v noči na Nemlko, kakor da bi jima bili podplatje goreli pod nogami," je dejal Luter, ko avs se po nebesih sprehajala.
"Dobrega in zanealjivega namestnika potrebujem zdaj, kakor se kaže med Slovenci. A jaz te ljudi premalo poznam," je dejal. "Svetuj mi ti!" prav! "Ti al iz Podgorja," pravi, "in ondi mrliče pokopavaš in Imeniten si ondi kskor denar," pravi.
"Mojster moj in moj gospodi" dejsi sem jaz potem. "Kako bi služil tebi, ker sem kmet in ne-učenf A kor mi zapoveš, storil bom, če je v tnojl
poči"
"Tri vprašanja ti bodem dal, Bobek,pravi zopet I/uter nato. "Razglasi jih v javni družbi 1 lit kdor jih ugane, isti naj bo vaš gospod in moj namestnik ondi," povzame zopet Luter besedo.
"Kdo je zakrivil prvi prepir na svetu?" vpra-sa zdaj llobek zbrane tovariše.
Dolgo uglbljejo okoli sedeči in se prepirajo o tem, a pridigariea Stobe naznani slovesno potem, da Kajn, kl je zaradi dima, ki nima nobene veljave, svojega brata Abela ubil.
Vsi prikimujejo tej raaaoShl, le sajasti (logala mlkimiije in pravi smeje se:
"To je laž Kva je bila. naša prva mati. Zakaj zaradi nje je moral eelo stvarnik spečemu A-damu rebro vzeti, da je iz njega ženo ustvsrll, ki se je potem z možem zsrsdi enega samega jabolka lasala in prepirala, da Jc bil jok ln etok."
"Tako je," oglasi se zopet Bobek in ploaka umnemu kovaču, rekoč; "Ti ni pravo pogodil."
"Kdo je bil pa prvi kovač na svetu?" vpraša zopet Bobek vesel, ds se mu je tako poarečlla prva uganka.
Zopet so se trudili in ugibali poslušalci na vse mogoče načine; kajti v**k lil bil rad Lutrov namestnik med Slovenci. Bobek ps ni bil t nobenim odgovorom zsdovoljen.
Pridigariea Stobejka Je menila, da Noe, ki je prvo ladjo latesal tn gotovo tudi žeblje in leiea-nlno zanjo potreboval.
Gogala pa se je odrezal, <ta prvi kovač ni bil moški, temveč ženska. Zakaj povsod! se bere, da je ona dobila moža v avoje kleiče ter ga al Iskala in Ačlpala tako dolgo, da ga je zakovals naposled v svoje grešne tanke, ki so morale bili nsjmanj la železa sli jekla, aleer bi jih bil mol gotovo rsatr-iral In jI utekel "
Smejali s« se pri tem odgovoru pivci, da ao se držali ra trebuhe, in Itoliek je slovesno pritnsl, • Is je bil v reaniei Ženska pni kovač.
eno vprsšanje mi Je naročil Luter," na-tisi ju je Bobek, "iu to je najimenitnejše
"Zakaj ai je Kva po grehu haž I* figovega listjs naredila obleko?"
I rno vzklikne potem zopet MtobeJka ln t njo ie več tova»itev . "Zsrsdi tega, ker so figo*s dre-%e%s oUlarjens » največjimi listi."
"Tu ui iik," ugovarja resni Gogala. "Jaa
pravim iz sladkoanedatva in nevoščljivosti, ker ni oris hotels, is rsjs izpodena, pustiti ondi najboljšega drevesa v njegovi lepoti. In Uko je še danda-nea. Vse sladkosti na eveto mora imeti ženska iu zmožna je, da bi zaradi enega samegs figovega poreaa izdala — avojega prijatelja I"
Smejali so se pivci tem besedsm. Stobe ps je zapazila stoprav zdaj, kam merijo uganke in šale tovarišev. Zbledela je v obraz in nekako divje so odsevale njene črne, lepe oči izpod visokega čela. S pridigarico vred je bilo razžaljenih tudi precejšnje Število kamniških mestjanov in kmetov iz okolice, ki bi bili šli, če bi bilo trebs, v ogenj iu vodo zs Stobejko. Tudi Bobek se je potuhnil kskor jež, ksdsr gs pes oblsjs, ko je čutil, ds je s svojimi šaljivimi sanjami povzročil srd in nevoljo med nasprotnimi si tovariši, ne pa da bi Ril vzbudil veselje in dobro voljo med njimi.
"Prijatelji," povzdignil je potem avoj glas. "Ne kavsajmo ae kakor piščeta za proseno zrno. Vsi srno dobri Lutrovi prijatelji in vsi bi bili radi njegovi namestniki na zemlji, a to ne gre. Prvič bi že vsakemu posebej takt IcpeKstrice manjkalo, kakor je bila Lutrova, ko bi tudi naš vodja poet al ali veliki pastor, drugič smo pa mi Kamničanje posebno trmaste in trde glave. Ko bi na primer Stvarnik kranjsko Kokro v vino izpremenil, trdili bi mi, da je naša Bistrica nebeška pijača v primeri z njo, in zakleli bi se, da je Bergaritova gora tri krat višja od svetegs Jošts."
Poslednje besede so bile povod, da se je v resnici jelo rszgovarjati potem o razdeljen ju novo-verstva na Gorenjskem v dva tabora; kajti en del je zahteval, naj se izvoli Gogala za namestnika Knaflovega, drugi pa je hotel Stobejko za svojega voditelja. Nekateri so imeli eelo v mislih, združiti poslednja dva v zakonski par, a prepričali so sc po današnjih dovtipih, da je to nemogoče, ftele proti jut ni razšel se je luteranski zbor v Podgorju,% dualizem pa, ki je bil ustvarjen, imel je imenitne nasledke v razvitku krivoverstva na Gorenjskem.
DEVETNAJSTO POOLAVJE.
Čudno je, da medtem, ko ni bilo na Sloven • skem skoro niti večje vasi ne gradu, kamor bi ss ne bilo skrivaj ali javno vselilo luteranstvo, so ostsli vendar moški in ženski samostani popolnoma versko neokuženi. To je morda manj pripiso • vati ns račun tedanji pobožnosti menihov in nun, kakor pravilu, da edina lutrova vera ne pozna samostanov ln se odločno protlvi vsakemu oklepu ""osebne svobode v korist verske ideje. Klavzula in glavna načela samostanskega življenja: pokorščina, devifttvo in vedna revščina, protivijo se že po principu vsaki itsmostalnosti ln misli na preku-eijo. Na podlagi teh dob?o premišljenih in važnih pogojev st varili so razni možje samostane, in katoliška cerkev je imela v njih vedno in povsod neomahljlve zaščitnike, j>b katerih so se odbijali krlvoverski navali.
Naravno je tedaj, da so zasloveli baš ob verskih prekueijah samostani, kajti v njih ao iskale mnoge najbolj imenitne družine svojim nedoraslim otrokom zavetja in v samostanskih učUnicah bila j« mladina varna avobodomiselnega duha tn novoverskega strupa. Povrh je poveličevala line samostanov tudi občna navada, da ae je posveča-volo v tedanjih vekih mnogo Imenitnih plemenita-šev redovnemu življenju, ne morda samo iz pobožnosti, temveč tudi ker so navadno v kratkem času dospeli po tem potu do najvišjih duhovskih časti, katere so jim pripomogle tndi do velikanskega vpHva v svetnem življenju in v državni politiki.
Iamed najimenitnejših samostsnskih redov v tedsnjem veku je bil psč oni Dominlksncev. Zaradi tega se je razširil tudi z nepopisljlvo hitrostjo skoro po vsej Kvropi. Ustanovljen je bil od Dominiks de Guzman (1316) in njegov glavni nalog je bil boj krlvoverstvu. Pspež Gregor mu Je izročil let s 1232 celo nsjlmenitnejšl posel verske inkvizicije.
Tudi na Slovenskem je našlo krivoverstvo v tem samoatanskem redu veliko oviro, kajti kranjska deštrts je imela tedaj razen v Ljubljani še dva dmga moška in dva ženska samoatana. Med poslednjima pa je znamenit v naši poveeti osobito oni "Klarlsinsrie" v Mekinjah pri Kamniku.
Najbolj uspešen je bil boj teh ssmostsnov proti luteranatvu v tem, da ao aaleeovall po avojih skrivnih poslancih bolj Imenitne krlvoverce ter jih nasnanjaii višji duhovaki in dešelni oblasti, in pa da so ustanavljali učilnice, v katere ao vabili posebno mladino is višjih atanov, in po nji so vplivali potem nepoaredno tudi na roditelje.
Aele aedaj razumemo torej, da je kočija, ki ao je pripeljala usodepolno jutro is strmolskegs dvorišča, drdrala naravnoat po ceati proti Kamniku ln po mestnem tlaku naravnoat proti Mekinjam. Tam se je ustavila pred aamoatanakimi vratmi, ln la nje je atopila rumenolaaa mlada deklica ter is-glnlla v mračnem aldovjn.
H tem dnevom se je zasukalo tudi življenje Slrmolake l*vre v čisto novo emer, kajti ona je bila ta rumenolaaa tujka na aamoalanskl porti, in za njo ae je aaprla poalednja.
Zadnje dogodbe ao sploh pričale, da ao sa-tonill dnevi krlvoveratvu na Slovenakem in da bo iatrehljeno In zatrto v kratkem po nasprotni moči. Tudi okoliščina, da je umrl ravno v tistem čaau ljubljanaki škof Urban Tekator, ki je bil aleer ia-vraten pridigar, a v dejanju premalo energičen proti luteranatvu. nl bila na korist krivovereem.
, Novoiavoljeni škof je bil namreč dotedanji želeanl tajnik in kanonik Hren, kl je še doalej v mnogih priložnostih pokaaal, da če kdo, je le on zmožen stopiti na glavo kači krivoverstva in lam-vati Ijullko vse Jano med pšenico naukov "svete" cerkve.
Zgodovina 1 nli, <U je bil v resnici žkof Hren nsjholj amošen in vpliven aovrašnlk in preganjalec luteraneev, ln osobito tsrsdi tega korlatil avo-jI cerkvi, ker je sačel majati v boke in najvišje nasprotne glave, dobro vedoč, da če ao podjarmlje-ne one. odš se priproato ljudstvo samoot*»hi.
(Daljo aloSIL '
Kakor aotemni jutranje solnee s svojimi alatimi žarki zveadice na nebu in prežene mrak in tenioto, tako je pregnalo Vogrinovo solnee kreposti v nežni deklici vso ns -gnjenost do Roberts, in za temnih v njeni duši vse mbli o navidez nolepih Robertovih lastnostih. Vo-grin je Ml Olgi solnee, po ksterem ae je, kakor solnčtiiea v naravi, nadepolno ozirala in ai ga Šelela
nase potegniti terae vekomaj'greti ob njegovih blaženih žarkih.
Tako je premišljevala Olga v svoji žalosti. Misli na Roberta so bile polne srda in jeze, na Vo-grma polne ljubezni in pomilovanja. Neizkušena deklica si je zidala zlate gradove v oblake, kovala si zvezde svoje prihodnosti na nebo. Kaj bi vse storila za Milka, kako bi mu mogla pomagati, da bi postal samostojen, da bi dobil plačilo za svoj trud, za svoje študije, za blage nazore! Dala bi mu najboljšo službo, postavila bi ga za profesorja v največjem mestu, seveda najrajše na Dunaju ; Želela bi, da bi učil takoj kot učena glava na vseučiližčni stolici ter po -stal imovit, poznan, zaslužen mož! In kaj bi bilo potem z njo T Ali bi je ne mogel osrečiti Milko namesto osorhega Roberta, ki jo je nocoj lako žalil?---'
Ta večer ji je Robert že nazna nil, kako se čuti srečnega poleg nje. Omenjal, da bo prevzel posestvo in da se hoče v kratkem poročiti, želi si pa le tako blage ženice, kakor je Olga. Le take last nostl iti take razmere, kakoršne ao njene, seveda ne glede na doto zamorejo ga osrečiti I Ima ji neko skrivnost razodeti, ki odloČi obema prihodnost, a zdaj še ni vse urejeno, da bi se že mogel jasno in odkritosrčno z njo pogovarjuti o tem.
Iz vsega tega je sklepalu Olga. kaj jo pričakuje, da jo misli Ro bert snubiti, da bi naj postala gra ščakinja tam na Ogrskem, tam na Blatnem jezeru. Ona bi naj bila žena moža, ki vse sovraži, kar ni višjega aH vsaj baronskega plemstva. Ali tak mož, pride ji nehotč na misel, bi lahko enkrat tudi njo pre ziral in ji očital, da nima plemenitih pradedov, da jc oče le vitez po cesarski milosti, sicer pa priprost obrtnik. Tega ne, tega nikdar! "On ne ljubi mene, ampak moj denar, mojo doto," vzdihne, "mene bi radi prodali, in oni me kupili, da jim rešim posestvo in obstanek, jih rešim gospodarskeag propa da!"
llboga deklica je dolgo tako slonela in premišljevala. Trudnost in zaspanec jo končno posiji, in ona lahno v naslonjaču zaspi. Sanjala pa je čudne sanje:
"Stala je na robu velikega jezera. Gledala je v temno, zeleno votlo. Dna ni bilo videti. Valovje je silno udarjalo ob skalnati breg. Naenkrat pa zagleda neko stvar med valovi.Bilo je truplo. Valovje ga je gnalo proti akaii, kjer je stu la ona. Vae krvavo in pobito vržejo ga valovi na obrežje. A ono ni bilo mrtvo; gibalo je roke in noge Slednjič se vzdigne. Prikazen se ji zdi znana. To je — to je — on, to jc — Milko . . . Vogrin."
Samega atrahu se je Olga vzdra-niilo ter vsa omamljena klicala: "To je — on, to je — Milko Vogrin."
Pri teh besedah vstane, širi roke, hoče nekaj objeti, a zdaj po gleda — ln pred seboj vidi stoječo — avojo mater.
Mrkla luč jeiohsevala bledo, prestrašeno Olgino lice. Modi jo prime za roko in jo pritiska k sebi ter vpraša: "Kaj ti je, moje drago, ljubo detet Vzdrami se Olga, jaz sem 1 AH še ne spiš? Zakaj nis v postelji, in še zdaj oblečena?"
Tako je stavila prestrašena mati še mnogo vprašanj svoji ljubljeni hčerki ln jo tolažila.
"Dobro sem storila," mislila si je potem aama pri sebi, "da sem &la pogledat, če dekle že spi." Ko sta na in reč goapod in gosps utihnila, in je bW soprog zaspal, ona ps ni mogla apati, premišljala je dolgo o usodi svojegs otroka, kon Ano pa vatala in Šla pogledat v Olgino apalnico. Začudi ae, ko vidi goreti še luč, Olgo pa še oblečeno v naslonjsču Nekaj časa Jo ogleduje, ali glej, naenkrat se vzdigne in biti njej v naročje, klieajoča: "Milko . . . Vogrin!"
1 V naslednjem trenotku se je Olge zopet zavedla, mati jo je spravila v posteljo, jo bkreno poljubile, ugasnil« luč in se podsla v avojo aobo, zadovoljna, da je spravila otroka k sladkemu počitku!
Nedavno je bilo, ko naa je nje-gova ekaceleuca, gospod minister za uk in bogočastje, obiskal. Med drugimi pogovori došli smo tudi na vaše razmera in Študije. Grof, moj soprog, vas je selo hvalil in povdarjal, kako pride, da je tako dobra moč brea državne službe. Gospod minister se je umiksl od
govoru, — hočem vam odkrito govoriti," opomni pri tem beaedsli grofica, — "a naposled je rekel ono pomenljivo beaedo: "Dobra moč ni veelej dobra, le dobra in zanealjiva moč nam je najboljfia. in za te moramo skrbeti v prvi vr-•ti."	Ij*
"Meni so bile, kakor lahko u-mevno, te besede gospoda ministrs nerazumljive, ali grof, moj soprog, raztolmačil mi jih je pozneje rekoč, da vam je službovanje za sup-lenta ^Celovcu moftio škodovalo. Zatorej je pa tudi pdfeujanje gro-fovo zs vas ostalo brez koristi in vpliva, ali upanje še vedno imam, da se vam letos vendar nsliši prošnja. To upanje naj vas tolaži, in to vzamete tudi lahko s sebuj na Koroško, v svojo toliko ljubljeno domovino, kamor se mislimo letos za nekaj časa podati, kakor smo že zadnjič pri Skenovskih govorili. Izbijte si torej tugovanje in vso nevoljo o zmagovitem viharju tn burji iz glave, saj pe pomaga človeku nič, ali v svoji Onemoglonti toži ali se pa veseli. Jaz gojim z vami veselo upanje, da vas v prijetni družbi — in pri teh besedah sumljivo pogleda Vogrina —izne-nadi /drago vam pdročilo, (lu jc prijadral vaš čoln v varno zavet-
js- ^ vtnwi
"Zahvaljujem se vam, milost I ji-va grofica, za te tolažil ne besede. Človeku dobro dč pri srcu, ako vidi, kakor jaz zduj, da se tudi kdo drugi na svetu zanima zanj in čuti ž njim. Dan^t so mi bile vaše besede potrebne. One so me povzdignile in mi povrnile prejšnje lahko duševno stanje. Jaz upam tedaj z vami, milostljiva grofica, da dosežem v kratkem svoj erlj. In to lepo nado neseni tudi seboj v svoj domaČi kraj, kjer se hočem ob njej greti in z njo tolažiti."
"Veseli rne, gospod doktor, da vas vidim bolj srčnega. Tako je prav. Pogum in srčnost pomaga več nego tožba in obup. Zdaj pa opravite svoje zadeve, kur še imate s svojimi prošnjami dela, da bode do 1. junija vse v redu. Takoj prve dni prihodnjega meseca odrinemo v kopel na Koroško."
"Ali se je napouled vendarle gospod zdravnik odločil za Koroško Belo pri Železni Kaplji," vpraša Vogrin grofico, kajti prej so dolgo ugibali med več kopel mi. kam naj bi se šel zdraviti gospod Konordki. - , .......................
"Ravno pred nekimi dnevi se je koneČno Bela na Koroškem odločila. Nasvetovala nam je to kopelj najbolj njegova ekseeelenca, vo -jaiki minister, pri katerem je tudi danes grof v gostih. Njemu je ta kopelj najbolj pomagala, in upam, da bode tudi mojemu soprogu. A tudi jaz bi si rada ogledala krasno koroško deželo, o kateri veste vi toliko lepega povedati, in ki že sluje dandanes h Tirolsko vred kot avstrijska Švica."	__
"Zares, naša dežola je krasna, ozaljšana z lepimi jezeri, visokimi gorami, z mnogimi majhnimi, cvetočimi dolinicami. Čudili se bo-dete njeni naravni lepoti." -
< Nftdtl J« vanj«)
Prof, Dr. Mullin
ZDRAVNIK — SPECIALIST EA SLOVENCE
|411—4th Avenue
(VA SPROTI POftTE)
I Pittsburgh, Pa.~j
■liriiOia
s z Iakd,
•Uri Is taksleai sdraraik, s m praksa. Sdrart aapaAao ta kitro vas b-baal, plada, iolodaa, oblati, trgaaja, aorrosaoot, krrae boljši, kakor tadl drage bobsal »oiklk. Osdrsvt rssko bolessa katero pravassas v svoja oskrba. Uporablja aajboljs otropska, asssrf •ka ta eotalik dalra ntte adrarUa. Hiško ara a. Nasvet brospladas. ToAoa pro-4 nnlstas jaaadaa. Prt m—l m odra vi voli ko Itorib Sereaoo*. Oradaa ara od i. ajotraj ia • orator, ob IJafc osms od Ml dag