63. številka. Ljubljana, v soboto 17. marca. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOD. (shaja vBrtk dan ave*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejemati za avstr o-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ttesec 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oananila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika sv. Jožefa izide prihodnji list v torek, 20. marca 1894. (r- Razprodavanje vseh knjig in koledarjev iz zaloge ,Narodne Tiskarne", zlasti Jurčičevih spisov, prejšnjih letnikov „Ljubljanskoga Zvona" in drugih knjig, prevzel je gospod Anton Zagorjan, knjigotržec v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 7. Slavno občinstvo izvoli naj torej svoje naročbe pošiljati neposredno g. Zagorjan-u. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Bilanca slovenske koalicije. i. Dognane bo sedaj razprave v proračunskem odseku in napočila je doba, da napravimo bilanco o političnih uspehih naš h državnih poslancev, ki so ostali v H.iheiwartovem klubu. Naravno je, da smo poklicani, spregovoriti to in < no, in da smo zavezan', pretresati vprašanje, ao se ti slovenskim koa-lirancem v resnici Bpolnile vae nade, koje so jih navdajale tedaj, ko so — kakor piščeta pod kreljuti koklje — lezli pod plašč staremu grofu Hobenvvartu. Nasprotniki smo koaliciji, in kakor vse kaže — smo pravo zadeli, ko smo svoj narod svarili pred njo, ki nam za slovenske dijake na Celjski gimnaziji niti slovenskih paralelk dovoliti ne more. Će je tako, potem je — kakor se je izrazil poslanec Eim — koalicija ravno za naB Slovence prava stagnacija, ker, če niti jednega Celjskega dijaka rediti ne moremo, in to brez škode za koalicijo, potem skorej ne poznamo slovenske zahteve, ki bi je brez nevarnosti za koalicijsko zdravje Se staviti smeli! V tem oziru so z nami jednih misli j češki, nekateri nemški in še celo nekateri poljski listi, ki so časih še nepravične]! kot židovske — nemške novine! — Koalicija pomenja za nas Slovence večno molčanje in takrat, ko se je sklepala, ao vladni krogi pač menili, da bodo Slovenci prav radi molčali. In LISTEK. Koncem sezone. Oziramo lahki) se v dni bodoče! Pred nami doba se odklopa nova — Kaj nam prinese, kdo povć nam to? A bodi kakorkoli: tega vselej Zavedajmo, gospoda ae častita, Da delo resno le rodi uspeh! Potom v sijajni novi hiši tej Učakamo resnično zlate čase. Kdor se je udeležil prve predstave v novem gledališču doe 29. septembra 1892 , se izvestno še spominja prelepega Funtkovega prologa, v katerem se je duhovito in poetično izražalo upanje, da se bode v novem hramu slovenska dramatična umetnost bogato razvila in ud tod oživljajoče uplivala ua ves slovenski narod. Pesnik je to pač le pogojno izrekel, kakor je viduo iz granesov, postavljenih na čelo tem vrstam, ali takrat ni bil nihče dostopen takim mislim, tedaj je vsakdo v kipeči svoji navdušenosti sodil, da se mora slovenska dramatika lepo razviti, saj jej je dan prvi temelj — gledališče. Od tistega nepozabnega dne razkadil bo je deloma naš preveliki optimizem. Spoznali smo, „da delo resno le rodi uspeh" in če ob koncu letošnje sezone nismo povsem zadovoljni z našim gledališčem, tega mnenja bili so prej kot ne tudi nekateri slovenski poslanci, ki so se za polno in večno molčanje še prej odločili, nego je to vlada od njih zahtevala. V tem oziru se še živo spominjamo znanega in lahko rečemo slaboglasnega Članka v nemškem glasilu štajerskih Slovencev, ki je ob svojem času razburjal javno mnenje po Slovenskem. Tukaj pa se je nam pred vsem spominjati tiste resolucije, koja se je sprejela v s'ovenskem Hoheov/artovem klubu. Ta resolucija se je tako-le glasila: „Slovenski poBlanci sklenejo izstopiti iz Hohenvrartovega kluba, ako se jim od vladne strani ne da v primernem obroku, to je, vsaj do razprave notranjega, naučnegain pravosodnega ministarstva v budgetnem odseku poroštvo za ugodno rešitev njihovih narodnih teženj, pred vsem onih, katere so bile od državnega zbora že odobrene z ro s o 1 uc i j s k i m i sklepi." Torej na razprave proračunskega odseka so nas potolažili omenjeni slovenski državni poslanci Hohenvrartovega kluba, in imenovala so se tri miniaterstva, od kojih se je zahtevalo poroštvo za ugodno rešitev slovenskih narodnih teženj. Ta resolucija sklenila se je v ta namen, da bi se naši državni poslanci ne ločili od Hohenvrartovega kluba, ter se je stališču teh poslancev kolikor mogoče približala. Ta reso* lucija je bila torej prav za prav sad upora tistih slovenskih poslancev, ki so izstopili iz konservativnega kluba. Da se niso ti poslanci upirali, je gotovo, da bi do te resolucije niti prišlo ne bilo, in slovenski Hohenwartovci bi bili ostali v svojem klubu prej kot ne brez vsake resolucije, ali pa s takim sklepom, kakor ga je razširjala „SUJst. Post" par dnij pozneje. Zoano je, kako odločno se je protivil dotičnim načelom še celo naš klerikalni dnevnik. Ali naj je to že kakor hoče, omenjena resolucija bila je sprejeta, in sedmorica slovenskih državnih poslane-v jo je podpisala in pr javila Tisti, ki so jo podpisali, vezani so s svojimi podpisi in sedaj, ko so dotična miniaterstva v pro- če se nam zdi, da smo od pričakovanih zlatih časov oddaljeni bolj nego kdaj poprej, tako se nam nehote usiljuje misel, da se morda ni dovolj resno delalo. Vsakemu zavednemu Slovencu je gledališče k srcu priraslo in vsi bi se kakor jeden mož dvignili proti tistemu, ki bi hotel odškoditi ta naš velevažni zavod. Prav zato pa moramo Bkrbno paziti, da ohranimo zavodu vse, za normalno napredovanje potrebne pogoje in da odstranimo vse, kar bi moglo to napredovanje ovirati. Z velikim trudom in z velikimi žrtvami ustanovili smo si poleg drame tudi opero. Ta je ne izogibno potrebna, če hočemo občinstvo pridobiti za slovenske predstave tako, da jih ne bode zanemarjalo nemškim na ljubav. Opero zahteva v vseh gledaliških stvareh najvišji faktor, tisti, ki odloča po svoji volji — publika. Io s svojo opero smemo biti zadovoljni. Zbor je tak, da ga v Gradci ali v Trstu ni dobiti, solisti pa bi delali caat vsakemu provincijalnomu gledališču, če pa amo ponosni na svojo opero, tako ne smemo pozabiti, da jo je bilo dosti laglje ustanoviti, nego dramo, kajti zanjo so Be dobile in se dobe potrebne moči s češkega. Zato nam ni treba biti v strahu za bodočnoat opere. Dokler jo bodemo mogli plačevati, imeli jo bodemo vedno, če tudi morda ne vedno tako izvrstno, kakor letos. računskem odseku rešena, je koristno, če se pregleda, so li slovenski koaliraaci spominjali se svojih podpisov, in ali so v proračunskem odseku od notranjega, naučnega in pravosodnega ministra zahtevali, da jim dajo tisto poroštvo, ki se je urbi et orbi oznaujevalo a to, v govoru stoječo resolucijo. Slovenski Hohenvrartovci imeli so v proračunskem odseku poslanca Šukljeja, ki je bil tedaj poklican omenjena poroštva zahtevati. Ta poslanec je gamo jedenkrat mogočno v svoj rog zatrobil, to je pri razpravi o potrebah naučnega mmisterstva. Od tega pa sta bo rešili še dve v resoluciji omenjeni miniaterstvi, in pri razpravah o teh mioisterstvio bil je poslanec Šuklje ponižen in tih, in primerjati bi se smel z neznatno vijolico, ki pozabljena in skrita tiči na bregu In glasovi v njegovem rogu so zamrznili, kakor nekdaj nesrečnemu Kljukcu, in ker je profesor Šuklje opazil, kako je beseda, ki jo je bil spregovoril o Celjskih paralelkah, razburila bila levičarje in vlado, ni si upal svojega roga položiti za peč, da bi se bili otajali glasovi v niem. Zategadelj je alovenska koalicija molčala pri obeh ministerstvih, in osobito glede poroštva, v resoluciji nsglašenega, ni črhmla niti besedice. Kaj je torej facit nastopa naše koalicije? Potegnili ao se za gitnoaz'jo v Kranji in dobili prav povoljen odgovor. Hvala jim! Pri paralelkah v Gelji pa je bil ministrov odgovor dilatoričen, in če se spominjamo na gonio uemštva proti Madevskijevi izjavi, io če se opominjamo, da je ravno isti minister izjavil se proti neki deputaciji, da slovenske g i m -nazijevCelji v bližnjem času ni pričakovati, priznavamo radi, da ministrova dotična izjava ni bila drugega, nego venec vabljivih besed, da Slovenci ostanejo v koaliciji in tako drže Hoben-warta! Sedaj vprašamo, sta le ti dve točki — to je Kranjska gimnazija in Celjske paralelke — vse, kar zgorejšnja resolucija zahteva ? Kje ao druge naše šolske zahteve, kje one glede notranje in justično uprave ? O tem prihodnjič. Drugače pa je z dramo. Zanjo nam je treba domačinov in da teb, nadarjenih seveda, nimamo v izobilji, to vidimo na svoje oči. Prav zato pa nam je s podvojeno skrbnostjo gledati na dramo, da ne zastane, nego da se razvija čim lepše mogoče. V minoli aezdai ni imela drama sreče. Predstave so bile le redkokdaj tako dobro obiskane, kakor prejšnje leto. To je nevarno znamenje in zategadelj je zelo umestno, da bo dobro poučimo o uzrukih te prikazni. Jeden poglavitnih uzrokov, da so bile dramatične predstave navadno »labo obiskane, je naravna konkurenca opere. Opera je nova in ta novost ima kakor vsaka druga veliko privlačno sito. Vrb tega so operne predstave povprek prav dobre, kaj čuda torej, da hiti vse k opernim predstavam in pri tem zasemarja dramo. Dramatične predstave pa v minoli sezoni sploh niso bile take, kakeršne bi mogle in morale biti, in tudi to je zelo veliko pripomoglo k temu, da se je občinstvo odvrnilo od drame in obiskavalo največ le opero. Zakaj niso bile dramatične predstave take, da bi bile zadovoljevale občinstvo, tega ne more kon-statovati, kdor nima prilike, gledati za kulise. Nekateri razlogi, ki so uplivali na kvaliteto predstav in na obisk, so pa tako očitni, da jih ni moči pre- Državni zbor. Na Danaji, 16. marca. Velikonočnih počitnic ae razvesele celo naši državni poslanci, katerim ae pač ne more očitati, da so posebno dovzetni za poetične reči. Počitnic pa se vedno razvesele in zadnjim sejam ae to zelo pozna. V današnji seji je skušal domobranski minister utolažiti veliko razburjenost, katero je prouzročila v vseh Dunajskih krogih afera stotnika Burescha. Ta stotnik je namreč na Dunaji na ulici nekega pekovskega mojstra zabodel z nožem, za kar ga je vojaško sodišče obiodilo na šest mesecev takozvanega „profossenarrest". Mnister je, odgovarjajo na dotično interpelacijo Kronawettrovo, rekel, da je bil stotnik napaden in da Be je le branil, zatorej} da izrečena kazen nikakor ni premajhna. Z ozirom na ta odgovor pravi „Neue Freie Prešao" povsem opravičeno: .Domobranski minister se sklicuje glede resničnosti Bvojega pojasnila na vojnega ministra, ta pa na vojaško sodišče, čegar preiskave ni nihče kontroliral. Prebivalstvo bo še vedno nekoliko dvomilo". — Po precej dolgem govoru ministrovem se je odobril zakon, s katerim se podaljša rok za povrnitev 1. 1892 dovoljenega posojila po preplavah oškodovanim Korošcem, pogodba z Angleško glede varstva avtorskih pravic in pa predloga o prodaji nekega eraričnega posestva. Posl. Oasser je utemeljeval svoj samostalni predlog, naj se premeni neka določba glede oproščenja od davkov delavskih hiš, potem pa se je odobril z ikonski načrt o porabi za-dolžnic dalmatinskega melioracijskega zaklada. S tem je bil dnevni red rešen in podpredsednik dr. Kathrein je zaključil sejo, želeč vsem poslancem vesele praznike. Prihodnja seja bo ie dne 3. aprila. Politični razgled. Notranje (ležele. V Ljubljani, 17. marca. 1» proračunskega odseka. Predvčerajšnjo sejo poslanske zbornice sešel ne je proračunski odsek, da se posvetuje o finančnem zakouu za 1. 1894. Rtzprava je bila jako ztuimiva. Posl. dr. Herold je rekel, da je njegova stranka, varuje celotni program češkega naroda, skušala v proračunskem odseku pokazati pola in sredstva za reš tev tistih preput nih vprašanj, ki se navadno imenujejo „češko vprašanje". Nova vlada ni sodila vprašanja z višjega polit ćoega stališča. Ministerski predsednik je češko vprašanje na kratko negiral, drugi ministri pa to glede političnih in narodnih vprašanj zavzeli stališče, s katerim govornikova stranka ni zadovoljna in na čegar podlagi ni mogoča rešitev češkega vprašanja. Ker ne moremo imeti zaupanja, moramo glasovati zoper finančni zakon. Finaučui miniBter Plener je odklonil očitanje, da se vlada neče baviti z zadevami, s katerimi ae bavi javno mnenje na Češkem, nego misli, da bi bilo kontroverze rešiti s tem, da se porazumeta oba pri zadeta naroda varn.o pri tem državne potrebe. V to pa je treba, da premene voditelji češke stranke svoje principijelno stališče iu da se jivno mnenje na Češkem vodi v drugem tonu, kakor doslej Č>m ae to zgodi, bo vlada rada skušala rešiti posamna vprašanja. Na to je odgovarjal dr. Herold, rekši, da je zadovoljen, da je minister sploh nekaj rekel. Njegova izjava je dokaz, da zahteva vlada od stranke, naj premeni mišljenje narodovo. Teoretično hoče vsaka vlada mir, ali truditi se mora, da ga doseže, in to je odvisno od sredstev, katera rabi. Mi amo ta sredstva imenovali. Vet ne moremo storiti, ča vlada teb sredstev neče uvaževati, tako mi napram njej ne moremo zavzeti drugega stališča kakor to, na katerem stojimo. Če vlada od stranke zahteva, naj premeni narodovo mišljenje, ki je posledica razmer in vladnega postopanja, tako ni to nikaka zadostna izjava. Vlada ima dolžnost, da deluje na to, da se narod umiri, ali je sedanja vlada v to sposobna, to je drugo vprašanje. V istem zmislu govoril je dr. Kaizl. Po kratki kontroverzi mej njim in finančnim ministrom odobril je odsek finančni zakon. Kossuth. Ludovik Kossuth leži v Turinu na smrtni postelji. Vlada se boji, da bi njegova smrt mogla prouzročiti veliko politično debato v drž. zboru in morda celo politično krizo in se j 3 zategadelj že začela pogajati a skrajno levico glede udeležbe parlamenta in vlade pri pogrebu in glede prispevka države za primeren spomenik v Pešti. Splošno se pač pričakuje, da Kossuthova smrt ne prouzroči krize, dasi nikakor ni gotovo, da se bodeta po vladnih željah ravnali frakciji Eot^o* ali Ugroo, ki zahtevata, naj Be v posebnem zakonu inartikulirajo zasluge Kossuthove za domovino. Viiaiije države. It usko-nemška trg pogodba. Ruski listi govore simpatično o vzprejetju trgovinske pogodbe 8 strani nemškega državnega zbora. „Novoe Vremja" sodi, da je to zasluga nemškega cesarja. „Birževvja Vfiiomosti" pravijo, da je to zmaga novega kurza v Berolinu in sodi, da bo trojna zveza izgubila lastni jej bojeviti značaj, če uredi tudi Avstrija trgovinsko razmerje mej njo in Rusijo. „Novosti" priznavajo, d-t ima pogodba tudi političen pomen, ker gospodarsko približanje ne more ostati brez dobrih posledic. Francoski anarhisti. Anarhist, ki je nameraval atentat v cerkvi Sv. Magdalene in katerega je ubila slučajno iz rok padla mu bomba, se je imenoval Pauwels. Policija sodi, da je ta Pauvvels identičen z Rabardvjem, katerega že dolgo išče. Pri njem je našla razne papirje in iz njih izvedela za njegovo stanovauje. Pri hišni preiskavi našla je mnogo velevažnih pisem, iz katerih se je osvedočila, da je bil Pauvrela dober prijatelj Pavla Reclusa. Ta poskušeni atentat in pa okolnost, da je policija v Marzilji prijela na kolodvoru človeka, ki je imel v svojem kovčegu več jako dobro narejenih bomb, je vse javno mnenje na Francoskem silno razburila. Vsi listi so jedini v tem, da je treba iskati novih sredstev in potov, da se uduši anarhistično gibanje. Dopisi Z Belokranjskega, 12. marca. [I«v do j).] (Bodoča naša železnica.) Ako je sploh preziran in zapuščen kate i del slovenskega ozemlja, smemo trditi, da je to Bela Krajina. Ne bomo iskali uzrokov, morda so naše nesreče krivi gotovo organi, morda pa je le posled ca naravne lege ob periferiji. Davki, potrebščine, sploh izdatki rasli so narodu od dne do dne in ker ni bilo od nikoder več jemati, plačevati pa ae je moralo, tedaj 88 je ljudstvo vrglo na kupčijo in hiškovanje preko avstrijskih mej in ko tudi tu ni bilo dovolj pomoči, pričelo se je izseljevanje preko* oceana v Ameriko. Koliko delavnih rok našlo je v tamošnjih krajih rano smrt, koliko rodbinskih vezij je bilo sa vselej pretrgaoih, vsled katerih so nastale skeleče rane aa ta nadarjeni, delavni in čvrsti rod. Sila kola lomi. Sila Žene očeta od doma, skrb in boj za obstanek primora mladeniča, da zapusti najdražje mu na sveti, dom in sta-riše. In ni je rešilne roke in ni ga spasitelja, ki bi hotel in mogel pomagati ljudem. Šo več, vinogradi belokranjski, od nekdaj vitalnega pomena za naše kraje, uuičila je trtna uš, in s tem šel nam je zadnji up po vodi, ne preostaja nam druzega nego klicati: Gospod, usliši nasl Obudil pa se je v nas žar nade, da bode morda vender zvezala nas železnica a svetom, železnica, po kateri bi nastal živah-neji promet, ki bi otel Belo Krajino gmoto »ga propada. Ali tužno nam je pri srcu, ko pišemo te vrstice. Govori ae le o ozkotirni železu ci, katera ne more s tistim učinkom pož viti propalosti, kakor normalnotirna. Pa naj bi bila vsaj ta. Da še več, inženerji bo prišli, da si ogledajo teren. Sedaj delajo predpriprave. Kak nalog imajo, tega puč ne vemo. Slavni konsorcij — ne daj Bog, da bi mu česa očitali — se menda ne briga veliko za krajevne razmere, iz katerih bi izkoristil v prospeh liudstva na* ineravano železnco, kajti Čuje se, da imajo inženerji trasirati najkrajšo progo iz Gabra mimo Črnomlja, Krupe, Dobravice do Metlike. Po našem mnenji moralo bi se povprašati interesirane faktorje o lokalnih razmerah, kar so pa seveda nI zgodilo. Ni nam jednako, bode li železniška postaja pol ure daleč od Črnomlja, ali v njfga bližini, ni nam jednako, pojde li železnica mimo bogatih premogokopov, katerih vrednost hočejo neki gospodje utajiti in kateri sami bo v stani biti propadajoči Blokrajini največja pripomoč, kjer bi dobil po zaslužku hrepeneč človek dela. Namera ozkotirnih železnic je, kolikor mogoče zvezati večje kraje. Ako je sploh odločilnim faktorjem resna volja z železnico, četudi le ozkotirno, koristiti, potem bi morala proga iti iz Gabra preko Tulčivrha mimo Doblič, Dragovanje vasi, Krasice mimo premogokopov proti Črnomlju in Metliki. Ta proga bi vezala najbolj obljudene kraje, privabila bi celo Poljansko dolino, vzprejela bi celo Dragatuško faro in pritegnila k sebi veliki obSini Vinico in Vrb, ker le tako bi se jih odvrnilo od Karlovca, ako bi bla postaja bližje. S tem bi bil, recimo naravnost, belokranjski svet zvezan s svetom in morda rešen. Obračamo se toraj do vseh dobro mislečih in narodu naklonjenih faktorjev, da še pravočasno potrebno ukrenejo, da bi se nam krivica ne zgodila, kajti skušoje uče, da ravno pri železnicah je ljudstvo največkrat goljufano, ako zamudi ugodni trenutek. S tem se obračamo do visoke c. kr. deželne vlade, do visokega deželnega odbora kranjskega, s'avne kupčijBke zbornice, da blagovoljno v poštev jemljejo naše skromne žblje, ■JsV Dalje v prilogi. ^ zreti. Naj i h zabeležim v uvaževanje v prvi vrsti poklicanim krogom, katerim je narod izroč'1 velevažen mandat — upravo slovenskega gledališča. Repertoir v tekoči se?6ai nikakor ni bil srečno izbran. Čisto jasno se je videlo, da je bilo pri vsaki igri odločilno to, eta-li v njej dve dobri ulogi. Vrh tega se je populnoma zanemaril ljudski igrokaz in igre a petjem, in vender je le to prava brana za širše občinstvo. Fine francoske igre bo samo za elito slovenske publike, ta pa je jako maloštevilna. Wer vieles bringt, wird manchem etwas bringenl Tega načela bi se bilo moralo dramatično društvo držati pri izbiri iger, pri presojanju pa bi bilo moralo gledati na celotno delo, na tendenco, ne pa samo na dobre ali slabe uloge. S cer pa bo je pri mnogih igrah poznalo, da jih ni uredil spreten dramaturg. Najbolj se je to videlo pri „Keanuu. Tam bo bile vse uloge tako skrajšane, da ni nobena druga oseba prišla do veljave nego samo — „Kean". Iz vseh drugih ulog su postale borne epizode in to je dosti pripomoglo, da že itak antikviraua igra ni imela uspeha. Glede repertoirja bode torej prihodnje leto na VBak način skrbeti, da bode bolj mnogovrsten in boljši. Zato, ker prvi igralec in prva igralka ne znata peti, zato pač Še ni treba zanemarjati iger h petjem. Drugi uzrok, da ni pravega napredovanja, je ta, da domiuirata ua našem odru dve osebi, ki igrata sami vse dobre in hvaležne uloge, ki se pogostima kar same igrajo, kdo drug pa dobi le redkokdaj količkaj dobro ulogo. To je zelo obžalovati in nikakor ni koristno napredku drame. Saj pa tudi ne more narediti dobrega utiša, če igra heroina ulogo naivne ljubimke, ta pa njeno mater. Ugovarjalo bo bode morda, da mlajšim močem ne kaže zaupati najvažnejših ulog. Ta ugovor ne velja, saj je javna tajnost, da režisćr pri studiranju iger nekako čudno postopa, da namreč osobja ne poučuje kakor treba. Jedna zadnjih predstav, namreč „Iz dobe kotiljouov", je bila eklatantna potrditev tega domnevanja; poznalo se je, da je režiećr hotel prirediti slabo predstavo. Dve oBobi, pa če sta Še tako izvrstni, ne moreta sami vzdržati gledališča. Res pa je: kolikor večja je tema, toliko bolj blišče zvezde — pri nas zvezdi. Mi pa hočemo za svoj denar svitlobo in ne samo dve bliščeči zvezdi. Zategadelj bode Dramatičnemu društvu za prihodnje leto tudi v tem oziru skrbeti, da nastanejo bolje razmere: uloge je po sposobnostih razdeliti, režija pa mora biti res režija. To ni režija, če se reče igralcu: tu imate nastopiti, tu pa odstopiti. Velik nedostatek je to, da nekateri igralci naloge slubo ali prav nič ne študirajo. Govori se, da se nekateri gospodje kar bahajo, da bodo dramatično društvo izkoriščali dokler bode občinstvo potrpelo. V tem obziru tirjamo z vso odločnostjo, da so po- stopa kar najstrožje. Da bi društvo z denarjem občinstva drago plačevalo ljudi, ki se ujiajo nastopati, ne da bi znali kako besedo svoje ulogo, tega kratko malo ne trpimo več. To je rak rana, katero je na vsak način odpraviti. Kdor nima volje svojo plačo zaslužiti, naj se vrne k svojim opravilom. Precej zlega je prouzročila tudi kritika. Obsipala je posamne igralce z najbolj laskavimi izrazi priznanja, tudi če tega niso zaslužili, ter veledušno prezirala vso nedostatke. Vsled tega bo posamičoiki, katerim se je kdaj kaka kopija posrečila, postali tako preširni, da ž nj mi sploh ni stvaruo govoriti. Občinstvo zahteva od kritike, da je pravična in neodvisna. Gostobesednih razprav, podobnih šolskim nalogam, nikakor ne mara, niti lakouičnih poročil, iz katerih se vidi, da ima pisatelj določno instrukcijo, kako mu jo pisati in soditi, in da ga zategadelj kritiko vanjo sploh ue viseli. To so poglavitne hibe, katere je ua vauk način in za vsako ceno odpraviti. Navesti bi se dalo še marsikaj, tako glede dramatične šole, o kateri se drugega ne čuje, kakor da se plačuje učitelj, ali to so malenkosti v primeri s tem, kar smo navedli, če hočemo, da se razvije drama, so mora marsikaj predrugačiti in za to treba eneržije. Ako se zagotovi skibua in vestna režija, uspevala bode drama zopet iu ne bo slabša, kakor je bila od novega leta, če tudi morda izgubi kako boljšo moč. K. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 63, dnć 17. marca 1894. katere ko bicpt za nas največjega pomena. Govorili smo, ker nas nihče ne vpraša, govorili smo, ker nam je na srcu blaginja narod«. Izpod Krima, 15. marca. [Izv. dopis.] (Naša požarna bramba.) Gospod urednik! Odkar so pokopali v. č. g. župnik zadnjega „anarhista" ižanske tare, ni bilo menda v Vašem listu dopisa iz naših blatnih krajev. Ižanec je postal mirnejše, hladnejše krvi; nepravilnosti upravljanja v župnijskem dvorci ali pa v županovi bajti se sicer tam „na gorenjem koncu" ob pivu ali pa še rajše pri „grenkem" radikalno prerešetavajo in z marsikaterimi „primojduši" zabelijo, — nu, na zunaj smo vedno solidarni, da bi človek menil: Ižanska fara je pravcata deveta dežela 1 Pa stoj 1 O duhoviti politiki naših „likofarjev" in ganljivi vdanosti naših „domoljubov" napram vsegamogočnemu Jaki naj poroča kdo drugi, — mene je zadela le nehvaležna naloga, da javno protestujem v imenu somiš-Ijehikov proti nečuveni samooblasti in brezprimernim nepravilnostim, s katerimi se je vršila 11. t. m. volitev novega načelnika in odbora požarne brambe. Volitev bi morala biti oklicana, kar se ni zgodilo, niti ni bilo kako »naznanilo" nabito na občinskej deski. VeČina članov za volitev niti vedela ni, ker gospoda aranžerja nista izvolila priti osebno povedat k vsem. Onadva že vesta, zakaj ne. — Častniška uniforma, zlati gumbi, pred vsem pa britka sabljica ob boku in rep na čeladi jima je bil že davno — idejal! Poznali smo ju in veseli nas le, da se v svoji sodbi i to pot nismo zmotili. — Dosegla sta „čast" osebno, — a kaj bode s koristijo društveno? Tretjina rednih članov in podporniki hočejo odstopiti, ako se ne razpišejo vnovič volitve pravilno. Sploh se pa čudimo g. T., da se toli poganja za prvenstvo; bi li ne bilo koristnejše, da bi posvetil vse svoje moči svojemu zavodu. Zakaj ni ostal načelnik naš starosta in ustanovnik društveni, čemu pa je podnačelnik! Žalostno, da se tako malo cenijo zasluge ter tako od-stranjajo člani, ki imajo nesebično navdušenje za stvar! Nadejamo se, da bode g. T. ustregel čim preje nujni zahtevi ter sklical nov občni zbor, na ■ katerem ne bo volila peščica kimovcev, nego večina članovi Ižanec. Pisma iz Hrvatske. V Zagrebu, 15. marca. Včeraj naB je uradni list iznenadil i vestjo, di je vseučilišču! profesor dr. Bresztyenszky umi-rovljeu. Kdor pozna dra. Bresztvenszkega, kako je mlad in krepak, ee mora čuditi, da se je tak človek penzijoniral. Se bolj pa se čudi, čim izve, da je dr. Bresztyenszky petindvajset let (on je bil že profesor na pravni akademiji) v i ž I svoje dolžnosti tako, da mu ni bilo ničesar očitati, in sicer pametno, učeno, marljivo in z navdušenjem. Zato ni uradna vest občinstva samo iznenadila, i.ego je ogorčila, ker uživa umirovljeni profesor kot fin mož in čist značaj in rodoljub obilno simpatij, posebno pa mu je z ljubeznijo udana vse-učiliščna mladina. Dasi pa uradni list ni povedal u/roku, iz katerega je bil dr. Bresztyenszky umirovljen, tako je vender pravi razlog javna tajnost. Umirovljen je zaradi stališča, katero zavzema v opoziciji. Opozicijonalec je in sicer jako zmeren, tistih jeden, ki se drže nagodbe in hočejo, da se pošteno izvršuje; zagovarjal pa je vedno zjedinjenje opozicijonaluih elementov in k temu veliko pomagal. Ker ue pripada ni jedni ni drugi opoziciji, in ker je pri obeh ugleden, izvoljen je bil predsednikom eksekutivnega odbora zjediujene opozicije. On je tudi predsednik opozicijskega kluba v občinskem Bvetu. Spominjali se boste njegovega predloga v občinskem svetu o priliki jubileja kronanja, da naj mesto ne pošlje deputacije v Pešto drugače, kakor b pogojem, da jo vodi ban — a ue miniaterski predsednik ogerski. Pri tisti priliki je bil občinski svet razpuščen, predlog Bresztvenszkega z obrazložbo vred pa izročen državnemu pravdništvu, ki pa ni našlo, da bi bilo proti predlagatelju postopati. Že takrat se je govorilo, da bode dr. BresztyenBzky umirovljen. Mej tem je ta govorica zopet utihnila, dokler ni njegov govor na grobu Raćkega dal povod za njegovo umirovljenje. Opozicija potrebuje nujno moža ki nima drugih opravkov in ki bi, preskrbljen R VBemi pogoji neodvisnosti, jej mogel posvetiti vse svoje sile. Da dobi naposled takega moža, za to gre hvala gospodu grofu Khuenu Hederva-»yju. Na mesto Bresztvenszkega je imenovan dosedanji privatni docent in vladni tajuik dr. Šiluvić. Njegovo imenovanje je nezakonito, ker ni osposobljen za stroko, katero mu bode predavati, in ker je bil imenovan, ne da bi ga bil predlagal profesorski abor. Vrata naše saborske dvorane so sedaj zaprta. Jedna zadnjih razprav je bila „srbska". Na predlog barona Živkoviča je srbski kongres prosil, naj se Šolski zakon na ta način revidira, da bi dovoljeval ustanavljanje srbskih ali pravoslavnih konfesionalnih šol. Bilo je troje predlogov: prvi je predlagal, da se predstavka odstopi vladi na „even-tuvalno" uvaževanje; drugi — St. PopovTĆa — da se vladi predstavka priporoči; tretji — Pavla Jo-vanovlča, radikalca — da se pozove vlada, naj v prihodnjem zasedanju predloži saboru revizijo Šolskega zakona v zmislu te predstavke. Ker je ban priporočal drugi predlog, je bil tudi vzprejet. Scer pa je tretji predlog, oni Pavla Jovanoviča, bil najbolj po željah hrvatskih Srbov — a tudi to pot se je pokazalo, da „srbaki" poslanci v saboru ne zastopajo čustev svojih volilcev, nego da so jedino in vedno za vlado. Vrh tega popolnila so se raeBta nekaterih odposlancev za Peštanski sabor, kjer, kakor znano, igrajo hrvatski odposlanci ulogo gluhonemih ter samo kasirajo svoje dnevnice, ki so nagrada za njihovo politično mišljenje. Jutri bode v našem gledališči zabava, katero priredi banova soproga, grofica Khuen-Heder\aiy, da se s čistim dohodkom osnujeta dve mesti za hčere hrvatskih častnikov v zavodih v Hernalsu in v Šopronu, kjer se Hrvatice ponemčujejo. Jutri pa je tudi zabava s koncertom na strelišči, a priredi jo vseučiliščna mladina za društvo sv. Cirila in Metoda. Obe zabavi bodeta dobro obiskani; prva od uradniŠtva, druga od svobodnega meščanstva. „Obzor" je priobčil v slovenskem jeziku politični del proračunskega govora posl. Hribarja. Domače stvari. — (Nemški Karnijolci v Ljubljani.) Piše se nam: Kakor vsako pomlad lastavice, prikazujejo se proti vsaki Veliki uoči člani naše nemške „Karniolije" na Ljubljauskem tlaku. S tistimi smešnimi ploščki na mladih glavah lazijo ti nezreli Germančki po naših slovenskih uiicah, oBtentativno obviti s pruskimi trakovi, ter spuščajo srpe poglede po znanih narodnjakih, da se človek prav nerad sreča ž njimi. Prava nadloga pa so ti mladiči za Glavni trg, kjer hodijo v vrstah po trotoarju ter se ne ognejo nikomur in tudi narodnim damam ne. V ti družbi opazimo tudi sina nekega vladnega svetnika in sina nekega računskega svetnika. Mi vzkliknemo: Bog razsvetli te očete, da bi kot c. kr. uradniki vsaj toliko takta imeli, da bi nedoraslim svojim otročajem ne dopuščali, da bi h pruskimi trakovi žalili Ljubljansko slovensko prebivalstvo! — (Osobne vesti.) Notarski kandidat gosp. J. Bež a o v Novem Mestu je imenovan notarjem v Sežani. — (Tamburaški zbor „Sokola" Ljubljanskega) se je v poslednjem času pomnožil z nekaterimi dobrimi mladimi silami in bode bodoči mesec nastopil z raznimi prav etektnimi novimi točkami. Vaje so odslej redno vsak torek in četrtek zvečer, eventuvelno tudi ob sobotah v društveni sobi. — (Pevsko društvo „Ljubljana") razširilo je svoje delovanje tudi na mešani zbor, kateremu je pristopilo nekaj vrlih Ženskih sil, ki ae ho čejo posvetiti milemu slovenskemu petju, in je obljubilo "voj pristop še več drugih čestitih prijateljic pesmi sluveuske. „Ljubljana" ima odslej svoje pevske vaje in skušnje vsak ponedeljek, vsako Bredo in vsak petek. — (Pri zabavnem večeru pevskega društva „Ljubljana",) ki bode jutri nedeljo zvečer v vrtnem salonu Hafnerjeve pivarne, sodeluje iz prijaznosti tudi tamburaški zbor „Sokola". Program bode torej prav raznovrsten in se je nadejati prav veselega večera in ubile udeležbe. — (Slovenski umetniki v tujini.) Be-ligrajske „Večerne novosti" prinesle so nedavno na prvi strani lepo izvedeno sliko naše rojakinje gdčne AvguBte (Jele) N igri nove ter jej posvečujejo pesem naslovljeno: „Dičnoj srbskoj umetnici Veli Nigrinovoj u spomenicu". Gdčna Nigrinova je obiskovalcem slovenskega gledališča gotovo še v dobrem spominu. — Naš rojak, operni pevec g. Josip Te rt ni k, ki je v tej gledališki sezoni v LUbeku nastopil v različnih operah z jako lepim uspehom, je te dni nastopil v Kielu, kjer gostuje operna družba iz Liibeka in uspel v „Faustu" sijajno. „Kieler Zei-tung" pravi: „G. Tertnik si je v „Faustu" pridobil srca vseh. Glas ima aijajeo, celo mogočen in ga razume tudi uporabiti. Kot prvemu junaškemu tenorju ae mu je prav za prav najbolj posrečilo prvo dejanje. Pel je z čutom, prihajajočim iz globine in se pasel v polnem sijaju izdatnega organa. A tudi v tretjem dejanju je dobro izražal lirična mesta svoje uloge, se posluževal prav uspešno fslseta in pel z ukusom. Kar bo tiče igre, je njegov Faust tak, da bi obstal tudi na prvih gledališčih". — (Električna razsvetljava v Ljubljani.) V kratkem pride v Ljubljano zastopnik firme Ganz in drugovi in bode javno predaval o projektirani električni napravi za razsvetljavo in za prenos električne gouilne moči. — (Vesela vest za rezerviste) Vojno ministerstvo je glede na vojaške vaje dovolilo nekatere olajšave. Za častnike in kadete bodo trajale 28 dnij, za reserviste in reBervne namestnike pa samo 13 dnij. — (Podpore za napravo vodovodov.) Poljedelsko ministerstvo dovolilo je nastopne podpore za vodovode, ki naj se napravijo po načrtih dež. stavbinskega urada: Za Št. Mihel v Hrenovški občini 2000 g Id , za Kuežak 1850 gld., za Razdrto 800 gld., za Strmcu 830 gld. in za Neverke v Št. Mihelski občini 120 gld. Za vodnjake, katere namerava dati napraviti deželni odbor, pa so se dovolile nastopne državne podpore za Hruševje v Hrenovški občini 400 gld., Zagon 450 gld., Landol in Brinje 300 gld. dalje za poskusne vodnjake v Za-gorji, Orehku in v Trnovem po 500 gld. za vsak kraj. — (Znižane tovorne tarife) za prevažanje le .a od postaj Dolenjske železnice do Trsta je uvedlo ravnateljstvo državnih železnic. Jednako znižanje se namerava uvesti tudi za prevažanje Žganega oglja v vagonih. Tudi za rudarsko lesovje, ki se prevaža v Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, veljajo znižane tarife. Glede znižauih iarifov za prevažanje lesa do Kormina se še vrše dogovori z južno železnico. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 4. do 10. marca. Novorojencev je bilo 14 (=22 88°/00), mrtvorojenca 2, umrlih 32 (=52 52°/00), mej njimi so umrli za škrlatico 2, za vratico (davico) 2, za jetiko 11, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 5, za različnimi boleznimi 9. Mej umrlimi bilo je tujcev 9 (=281«/»), »z zavodov 15 (=46 8»/o). Za infek-cijozuimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 7, za vratico 3. — (Gledališko predstavo v Novem Mestu) priredi jutri tamošnja čitalnica. Igrala se bode „Marijana", slika iz ljudskega življenja v 5 dejanjih. — (Razširjenje strokovne šole za lesno obrt v Kočevji ) Naučno ministerstvo je potrdilo organizacijski statut in učui red strokovne šole za lesno obrt v Kočevji, glasom katerega se bode odprl poseben oddelek za mizarstvo. — (Slovenec, vzdrami se!) Pod tem naslovom prinaša Oljska „Domovina" prav dobro pisan članek, v katerem vzpodbuja Slovence na spodnjem Štajerskem, da se poprimejo z vso odločnostjo gesla „Svoji k svojim". Navaja izgled moravskoga mesta Prosnice, ki ima 25.000 prebivalcev in je bilo pred tremi leti še popolnoma v rokah Nemcev in Židov. A z jekleno in odločno vztrajnostjo so Čehi iz mesta in iz okolice se poprijeli gornjega gesla in danes so Čehi gospodarji mesta Prosnice. Zmagali so pri občinskih volitvah v vseh treh razredih. Tako delajo tudi drugod in pridobivajo si trg za trgom, mesto za mestom. Tako naj ravnajo tuDi štajerski Slovenci in marsikaj se bode spremenilo tudi tam. V izgled naj bode Šoštanj, kjer so rodoljubi praktično izvedli z najlepšim uspehom to geslo. Padla bode še marsikatera nemčurska trdnjava, ako so Slovenci složni, navdušeui in delavni ter se povsodi resnično drže zlatih beBed: „Svoji k svojim!" — (Ljudska deška šola Celjske okolice) ima samo tri razrede, kar je, kakor opravičeno pravi „Domovina" v nebo vpijoče, ako se pomiBli, da Celjski Slovenci v mestu nimajo nobene ljudske šole za svoje otroke. Na vsak način bi Be torej morala razširiti za zdaj vsaj okoliška šola na štiri ali pet razredov. Na vsak razied pride nad 80 otrok. Tudi ni slovenskim otrokom prijetno, ako morajo po dokončanih treh razredih okoliške ■lovfnske dole prestopiti v Četrti razred nemške fiole. Naj bi ae okrajni Šolski svet krepko poprijel te važoe stvari. — (S slovenskega Sta jerja.) Slatiačani so posebno zato tako tiščali za ustanovitev svoje občine, da bi na ta način laglje prišli do svoje čvetero-razredoice, za katero jim je »scbulverein" že pred leti sezidati dal poslopje. Toda spodletelo jim bode menda, ker imajo le kakih 35 otrok, zavedni Slo-venci pa svojih otrok ne bodo pošiljali v to nemška šolo. — V Brežicah se je ustanovil tamburaški zbor, ki se pridno vadi in priredi v kratkem svoj prvi koncert v čitalnici, ki je še vedno v hotelu KlembftB. — Dravo so pričeli uravnavati pod Ormožem na hrvatski strani. — Pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah se souje nova kmetijska podružnica. — V Ptuji se bode priredila okrajna razstava po predlogu kmetijske družbe. — Ob obeh bregovih Save so vinogradniki letos prekopali veliko goric in nasadili novih trt, katere so morali drago plačevati na Bizelj-skem. — Cesto izLuČ do Solčave so pričeli delati te dni pod vodstvom inženerja V. Utrla, rodom Slovenca a Primorskega. — Drava je letos iz redno nizka, kakor že 25 let ni bila. Pri Mariboru bi se jo lahko tu in tam prebredlo. — Železnica iz Poličan v Konjice, ki je Že zdaj malo nesla, bode imela letos mnogo škode, ker je firma Al. in Alb. VVrtlaud v konkurzu in so opustili OplotniSko steklHMio Škodo bodejo trpeli prebivalci Konjiškega okraja, ki je garantiral obresti. — (Slovensko delavsko društvo v Mariboru) je imelo te dni svoje oanovalno zborovanje. Volil se je začasni odbor in so se vzprejela vabila, ki. se odpošljejo v potrjenje. Društvu, ki bode mnogo koristilo, ako se osnuje na pravi pod lagi, želimo najbolji uipeh. — (Livadićev spomenik.) Dne 30. maja 1898 bode 100 let, kar se je v Cel ji porodil hrvatski glasbenik in skladatelj Ferdo pl. Vfiesner-Livadč kije mej drugim tudi uglaibil glasovito hrvatsko poputnico in prvo ilirsko davorijo: aJoš Hrvatska nij propala" (besede dr. Ljud. Gaja) Hrvatsko pevsko društvo „Jeka" v Samoboru je skle n In, poBtaviti temu skladatelju v Samoboru, kjer je preživel večji del svojega življenja in tudi umrl, spomenik in se je obrnilo na vse prijatelje hrvatskega petja s prošnjo, da bi v ta namen kaj prispe vali in na bratska pevska društva, da v isti namen prirede o priliki kako veselico. — (Drzen roparsk napad vZagrebu.) V noči od srede na četrtek napadla sta dva neznana lopova vodjo glavne zaloge soli v Zagrebu, gosp. S <• h \\ ur z a, ko se je okolu polunoči vračal domu. Počakala sta ga v veži, ker so hišna vrata bila odprta, mu zamašila usta, da ni mogel klicati na po moč iu zahtevala ključe od blagajnice. Napadeni se je sicer obotavljal, ko sta ga pa lopova vlekla v komptoir in ga začela biti s palico po glavi, dal jima je v smrtnem strahu ključe. Lopova sta zvezala potem Schvvirza, da se ni mogel ganiti in odnesla 20000 gld. Pozneje je pač Schw*rz, ki je bil ves omamljen od udarcev in od strahu, klical na pomoč, toda nihče ga ni čul, Šele zjutraj so ga našli v komptoiru. Po popisu Schvvarza sta bila lopova dobro oblečena mestna človeka, o katerih pa dozdaj še ni sledu — (Hrvatski service.) Naš rojak in vrli hrvatski rodoljub gosp. Anton Guezda, ki ima v Zagrebu veliko trgovino steklenega in porcelanastega blaga, dal je po načrtih g. Avgusta Posi-1 o v i č a izdelati raznovrstno posodje iz stekla in porcelana, tako, da imajo Hrvati zdaj svoj „hrvatski service". To posodje je jako lepo in solidno izdelano in bodo gotovo tudi Slovenci radi sezali po njem. 1 r —--+ Slovenci in Slovenke 1 ne z&blte družbe sv. Cirila in Metoda! ^ -A- Kazno vesti. * (V obravnavi proti morilcema Mrve v Pragi) se je predvčerajšnjim zvečer zaključilo za lišavanje prič. Včeraj zjutrai so se čitali razni akti, pnpoludne pa je državni pravdoik imel beaedo. Sodba se utegne izreči danes. * (Slovanske no vos t i.) Carsko rusko vseučilišče v Petrogradu je poslalo jugoslovanski akademiji znanosti v Zagrebu 30 rubljev kot prinesek za spomenik dru. Fr. Račke mu. — Gledališko društvo v Pragi ju tkleuilo, da se zgradi v Pragi še jedno češko narodno gledališče, ki bode gojilo izključno dramo. Stalo bode okolu 400.000 gld. in j«, kakor znano, v to svrho te daroval češki pisatelj Rut h lepo vsoto. Stvar se bode obravnavala tudi v češkem deielnem odboru. — Vojna uprava ruska namerava napraviti Ae 20O novih baterij, število topov se bode torej izdatno pomnožilo. — Slavni afriški potovaleč dr. £. Holnb poklonil js češkemu muzeju v Pragi mnogo redkih živalij iz bogatih svojih sbirk in je obljubil, da posije tekom leta še druge. — Slavnost v spomin Koaciuazka bode se vršila dne 4. maja v Lvovu, to je na dan obletnice bitke pri Raclavricah. Izdala se bode tudi popularna knjižica o Kosciuszkem in razdelila mej narod. * (Jeruzalemski meridijan ) Na Ruskem biva zdaj odposlanec akademije znanosti v Bologni g. Tondini de Kvarenpi, da priporoča v merodajnih krog h predlog omenjene akademije, naj ae kot| prvi ali početni meridijan vzprejme Jeruzalemski. Rusko časopisje ae toplo zavzema za ta predlog. Jeruzalemski meridijan gre skoro skozi aredino evropske Rusije in deli na jugu Črno morja, na severu pa jezero pri Ooegi v dva jednaka dela. Moskva bi imela 2Vi° izhodne, Peterburg pa 5° zahodne dolžine. Razlika časa mej Jeruzalemom in Peterburgom bi znašala samo 20 minut. Ta meridijan bi bil tudi mornarjem jako ugoden, ker leži na drugi polovici zemeljske oble skoro izključno v tihem oceanu in pomorščaki kontinentalnih meridijanov ne ljubijo posebno. Oe Rusija vzprejme Jeruzalemski meridijan, bi to gotovo storila tuli Francija, ki je bila nekako žaljena na geografiškem kongresu v Wasbingtonu, kjer se je odklonil Pariški meridijan. Jeruzalemski meridijan bi potem polagoma izpodrinil vse druge. * (Posledice alkohola.) V nižje-avstrijski blaznici je naraslo število blaznih tako, da primanjkuje prostora. Tudi drugod silno narašča število umobolnih. Mnogi je krivo tej prikazni pijančevanje, posebno pa žganje, ki je pravi peklenski strup in uničuje človeški rod telesno in duševno. * (Dekorirana operetna družba.) V Cirigradu daje predstave operetna družba Stravolo. Ko je sultanu in damam v Haremu priredila poaebno predstavo, osrečil je sultan vae prve člane z redovi. Oba direktor/s, režisšr in solisti dobili so red med-židije, solistinje pa zaslužno svetinjo. * (Preprečen atentat.) Malo predno je imel dospeti vlak, v katerem ae je vozil general Hensch, vojni poveljnik v Carrari v Italiji s mnogimi častniki in višjimi policijskimi uradniki, zapazil je v tunelu Rtvaccivel železniški čuvaj na progi dve vreči, v katerih je bilo 40 kil smodnika. Dal je znamenje, da je vlak obstal in se ni pripetila neareča. Pregledal je tunel, ker je videl dva moža priti iz njega, ki sta potem urno izginila v goadu. * (Stekel volk) ogrizel je v guberniji Ka-luški na Ruskem nad 60 oseb, izmej katerih so nekatere že umrle, 30 teh nesrečnikov pa so odvedli v Moskvo v tamošnji Pasteurjev zavod v Aleksandro vski bolnici. Knjl±01TD08t. — P o s t o j i n s k i okraj, risal Fettich-Frankheim (učitelj), založil R šeber, cena 90 kr. Ta atenska karta, ki je namenjena ljudskim šolam, risana je po specijalni vojaški karti v merilu 1.75,000. V prvi vrsti je ona topografična karta, ker je gorovje na njei le v naglici anamignjeno". Glede risarske tehnike je omeniti, da so železniške postaje na nepravi strani zabeleže in meje le približno potegnjene zlasti občinske (o. pr. postojinska skozi vas Grobše). Oudno je, da ao dekanijske meje drugače potegnjene, nego politične (kataatralnih občin) tudi tam, kjer nobene hiše ni (n. pr. na Nanosu), ki bi lahko spadala pod drugo dekanijo, nego večina občine. Poaebno graje vreden pa je pravopis krajevnih imen, ker na karti čitamo skoro brez izjeme končnice ovc mesto o v e c (Račkovc, Bukove) in celo Furlano hrib (na specijalni karti stoji pravilno Furlanov hrib), nasproti pa tudi Modraaovic. Tudi oblika Cerknica je nepravilna. Slovenci smo presiro-mašni, da bi mogli v kratkem času nove izdaje knjig in zemljevidov pripravljati, zatj moramo paziti, da prida vsaka stvar v kolikor mogoče korektni obliki. Nujno prosimo tudi g. izdajatelje, naj naročajo dela pri znano dobrih tvrdkas (karte pri vojaškem zavodu ali pa pri Frevtagu), ker slabo delo ravno toliko stane, kakor dobro. — „Učiteljski tovariš". Glasilo „ Slovenskega učit-djskega društva v Ljubljani" ima v št. 6 to-le vsebino: —ič: Bodi jasno! —J. Dimnik: Spisovni pouk; — Fr. Trošt: Popis priprav in poskusov pri obravnavi beril iz prirodoslovja; — Fr. Slane: Praktična uporaba dr. Houtek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za ljudske šole; — Iz deželnega zbora goriškega; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestuik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „Prosvjeta" ima v št. 5. jako bogate in zanimljivo vsebino. Izmej pesmi naj omenimo Kranjj-če viče v o „Besmrtnoj sjeui dra. Franje Račkoga" in Z m a jo v a n o v o „Odvest na vest, da je Rački premiso", ki sta obe prekrasni. Vrh tega je v tem ae-Šitku natisnena Carduccijeva slavnoinaaa pesem aNa brdu Mariju", v dovršenem prevodu dra. Tresić* in nežna HtrambaŠićev* „Pred Kapelom*. Mimo nadaljevanja nekaterih, le pri drugi priliki naznanjenih spisov, čitamo tu nekrolog „Dr. Franjo Rački", mikavno povest „Kobne pčele", spisal Ferdo Juzbašič, in lepo črtico „Kum Ivanko", spisal Osman-Aziz in več drugih krajih sestavkov. Kakor je vse berilo v Prosvjeti jako interesantno, tako lepe so tudi ilustracije, katerih je v tem šešitku sedem, mej temi podoba dra. Račkega, Rački na odru, naslikal najslavnejši sedanji hrvatski slikar Bukovac iu pa sprovod dra Račkega. Beligrad 17. marca. Na srbsko-bolgarski meji primeril se je krvav konflikt. Osemdeset bolgarskih tihotapcev zadelo je pri Ra-vanici na srbsko stražo treh vojakov. Ti so hoteli tihotapce čez mejo pognati, na kar so Bolgari začeli streljati in ubili jednega vojaka. Srbska vlada je odredila strogo preiskavo, takisto tudi bolgarska. Bukurešt 17. marca. Poslanska zbornica je definitivno vzprejela trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Turin 17. marca. Kossuth je naredil svojo oporoko in določil, da ga je pokopati v Genovi, kjer sta pokopani njegova žena in njegova hči. Rim 17. marca. Finančni odsek je imenoval Vacchellija poročevalcem za finančne predloge. Odsekovi sklepi so še tajni, ve se le, da bode predlagal, naj se nekateri zahtevani novi davki povsem odklonijo, drugi pa izdatno znižajo. Parlamentarna levica se dogovarja z desnico glede zmanjšanja troškov za vojsko. Pariz 17. marca. Policija je dognala, da je bil anarhist Pauwels že 1. 1866 zaradi anarhističnih zločinov na smrt obsojen, da pa je tedaj utekel iz zapora in postal jeden naj-delavnejših anarhistov. Policija je ujela tudi Paawelsovega brata, ki je jako kompromitovan anarhist. Berolin 17. marca. Trgovinska pogodba z Rusijo, katero je drž. zbor odobril tudi pri tretjem branji, stopi v veljavo dne 20. t. m. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica v Radovljici ima dne* 1 aprila populudne ob 8 uri v restavraciji gospe Kliuarjeve v Ridovlj ci III. občni zbor V tretjem upravnem letu imela je posojilnica v Radovljici 290848 gld. 42 kr. prometa. Vložilo se je 91.235 gld. 20 kr., ter izplačalo 48.177 gld 22 kr., tako da je stanje hranilnih vlog konec leta 1893 ziašalo s kapitalizo-vanimi obrestmi 112 538 gld. 88 kr. — Posodilo se je 69 957 gld. 42 kr, vrnilo 7848 gld 98 kr.; stanje posojil bilo je konec leta 1893, a) ua hipotekah 93.330 gld. 92 kr. b) na osobnem kreditu 21.595 gld 02 kr., skupaj 1*14.925 gld 94 kr. — Računski sklep posojilnice v Maribora za dvanajsto upravno leto 1893 L. 1893 je posojilnici pristopilo 214 novih udov, izstopilo jih je pa 49. Vseh društvenikov je bilo 2267, ki imajo deležev v skupnem zntsku 48 540 gld. Hranilne uloge znašajo 523 716 gld 6 kr., celo upravno imetje pa je znašalo koncem leta 693.309 gld 58 kr. Prošenj za posojila se je vložilo mej letom 878, ugodno rešilo pa 389. Stanje posojil znaša koncem leta 629 087 gld. 74 kr. OiBtega prebitka je bilo 10.61M gld 47 kr., iz katerega se je izplačala zadružnikom 5«/*oa dividenda. 4247 gld. 38 kr. bo je priklopilo rezervnemu fondu, 1017 gld. 8 kr. pa ustanovi za dobrodelne namene, kt znaša sedaj 11 637 gld. 70 kr. V razne dobrodelne namene se je vrh tega razdelilo še 900 gld. Posojilničino premoženje znaša 133 389 gld. 10 kr. ter se je tekom 1893. I. povišalo za 12 320 gld. 65 kr. — Avstro ogerska trgovska in obrtniška zbornica v Londonu. Kakor že prej v drugih trgovinskih središčih inozemstva, se je sedaj osnovala tudi v Londonu avstro-ogerska trgovska in obrtniška zbornica, ki ima v prvi vrsti namen z dobrimi aveti in pojasnili pospeševati trgovino in promet mej Veliko Britanijo in njenimi kolonijami z jedne in avstro ogerskim cesarstvom z druge strani. Ooi trgovci in obrtniki, ki so v kupčijeki zve^i z britansko državo, se na ustanovitev te zbornice opozarjajo b to pripomnjo, da po pravilih omenjene nove zbornice zamorejo izvanredni Člani zbornice postati tudi v Avstro Ogeraki nastanjene osebe, ki kupčujejo z britansko državo ali njenimi kolonijami. Natančneja pojasnila daje radovoljno vsakemu trgovska iu obrtniška zbornica v Ljubljani. Bgatje Sokoli 1 Na drugi letuinji DRUŽBINSKI VEČER pri katerem sodeluje vojaška godba »lav. 27. pelpolka in ki bode v soboto dno 17. 1 m. ob 8. uri zvečer t vrtnem salonu „Pri Maliču" vas vabi ndbor. fjlfjr Začetek ot> '„8. url zvečer. Uil 9uv. 56. Dežilni iMališfc f LJubljani. Dr. pr. sas V ponedeljek, dne 19. marca 1894. Zapravljivec. Čaroben igrokaz s petjem v 3 dejanjih Spisal Ferdinand Raimund. Poslovenil Jos. Ogrino. Godba C. Kreutze jeva. Režiser g. Ignacij Boritnik. Dirigent g. Fran Gerbič. Začetek točno ob '/,8. ari, konec po 10. uri zvečer. Cxs*xxxevtl£aa.o ćLr-\a.št-vo. Pri predstavi svira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev It. 27. TJstnpnlnu t Parterni sedeži od I. do III. vrste 60 kr., od IV. do VIII. vrste 70 kr.. od IX. do XI. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 60 kr., II. vrste 50 kr., III. vrste 60 kr. — Gale rijski sedeži l. vrste 40 kr., II. do V. vrste 30 kr. — Ustopnina v lože 50 kr. — 1'arterua stojišča 40 kr. — Dijaško in vojaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in nstoprrcu se dobivajo v stari čitalnični trati ki v Selenbnrgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. Blagajnloa odpre ob 7. uri zvečer. Prihodnja predstava bode v ponedeljek, dne '26. marca 1894. Slavni prostovoljni požarni hrambi na Igu izrekam tem potom za izvolitev svoj m prvim častnim članom zahvalo. Na Igu, die 15. marca 1894. <290) Alojzij Jlliiiitt.v star., bivii načelnik, Umrli so v Izubijani: 14. marca: Vida Predovič, posestnikov« hči, 6 mesecev, Poljanski trg it. S. — Urla Prek, delavčeva hči, 10 let, Črna vas it. 4. 15. marca: Angela Javomik ,poie«tn kova hči, 14 mesecev, Poljanska cesta it. SI. 16. marca: Albin Žafran, delavčev sin, 14 dni, Flor-janake ulice št. 15. V deželni bolnici: 14. marca: Marija Pekol, delavka, 69 let. 16. marca: Marija JurkoviČ, gostija 60 let. — Franc Perko, delavčev sin, 20 let. — Manja Jelovčan, kljnčarjeva žena, 47 lot. — Katra Knafelj, gostija, 20 let. Meteorologično poročilo. 1 aovanja • mm Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 7204 m. • 20 ti ob 123-7 3 4° C 1 :-«C 6-4" C si. svz. si. jzh. si szti ' obl. obl. obl. 0-001 Srednja temperatura 6*9 . za 3'8 nad noruiHtoui, ^0~u.xxa.jsj^:a. borza dne* 17 mmca t. 1. Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebrn .... 98 Avstrijska zlata renta....... 119 Avstrijska kronska renta 4" „..... 97 Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 Ogerska kronska renta 4°/0......95 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1026 Kreditne delnice......... 36b London v ista........... 124 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 20 mark............ 12 SO frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 43 C. kr. cekini . . ........ 5 98 gld. 20 kr 16 66 9u 80 16 75 70 20 91'/, 15 84 največja in naj premožnejša zavarovalna družba na svetu zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in da se po preteku te dobe vrne do »o odMsikov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ves nabrani dobiček, s čimer se uplačane premije obrestujejo z okoli 4% obrestnih (»ItreMif (169-3) Glavna reprezentanca v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani Primož Hudo vernik Kolodvorske ulice št. 18. a .2 1 « - > rs. rt S IU •B m > S O s > > 9 JE ii SSS S. Ti S 0-, Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe (5i—3) Mattoni11" Giesshflbler slatine. Štacunsko dekle zmožno nemškega in slovenskega jezika, ne preveo1 mlado, veščo prodajalko, ki je popolnoma izurjeno v trgovini ■ meHanlm blagom, se vzprejme pri (2-5 — 2) Lebinger-ju & Bergmann-u v Litiji. C. li liano ravnateljstvo avsir. dri. iiieniL Izvod iz voznega reda vellavnegra od. 3— ©Ictolora, 1893. Nastopno omenjeni prihaja,] >l in odhajalnl 6a»l oanačeni io t »rrdtijrrvropitkrm rtmu. Hrednjeo yropikl ća« je k rajnemu ćaiu T tijab-(Jani »a 9 minuti naprej. Odhod Is LJubljana (juž. kol.). Ob 1». uri S min. po nori osebni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Oa-loTeo, Frftniemfeite, Ljabno, Dunaj, če» Selithal t Aunee, Ieohl, Omunden, Soluograd, I*nd-Gaatoin, Zali na jeseru, Stejr, Lino, Hu-dejerioe, PUenj, Marijino vara, Bger, Francore Tare, Karlove Tara, Prago, Draidane, Dunaj rla Ametettin. Ob 7. uri OS m(M. zjutraj oaobni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Oa-loTeo, Franaenafeite, Ljubno, Dunaj, 6ea SeUtlial t Solnograd, Dunaj Ti a A m itn t tu n. Ob 11. uri BO min. dopoludne osebni Tlak t Trbii, Pontabel, Heljak, Celovec, Franaenefeate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri SO min. nmpoludnm osebni Tlak t Trbii, Beljak, OeloTeo, Solnog-rad, Iiend-Uastein, Zeli na jeseni, Inomoit, Bregnla, Ourih, OenaTO, Parix, Lino, Isobl, Budejerioe, PUenj, Marijine Tare, Kgar, FranooTO Tare, Karlore Taro, Prago, Draidane, Dunaj vl» Amstetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri BS min. zfutral osebni Tlak ■ Dunaja Tia Amstetten, D rasel an, Prago, FranooTlh »aroT, KarlOTih TaroT, E«ra, Marijinib TaroT, Plsnja, BudejoTio, Solnograđa, Unca, Btejrra, Ischla, Omundena, Zells na jeseru, Dcnd-Oaateina, idubnega, Beljaka, CeloTca, Franzensfesta, Trbiia. Ob 11. uri '47 min. dopoludne osebni Tlak s Dunaja Tla Amstetten, Draidan, Prage, FrancoTih Ttrov, Karlovih TaroT, Egra, Marijinil TaroT, Plsnja, Budejeric, Solnograda, Isobla, Omundena, liiuoa, Bterra. Pariza, Genove, Curitia, Bragnice, Zella na jezeru, Ijend-Oasteina, Ino* mosta, lijubiii'ti.1, OeloTca, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri BS min. jtopoludnm osebni Tlak s Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Fransensfests, Pontabla, Trbiia. Ob 9. uri 97 min. zrrrrr osebni Tlak s Dunaja, Ljubnega, Beljaka, C* lovca, Pontabla, Trbiia. _ Odhod ls LJubljane (j"*- kol.). Ob O. uri »B min. z)utn0 t Kočovje. ,, 1)1. || OO „ ojtoludn« „ „ ,, is. IO ,, mverrr „ n Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri lO min. zjutraj ia KočeTja. ,, 1. ,. OI ,. pojtoludn* „ n ,, S. „ 49 ,, inrrr „ „ Agenti • za spK^avanje zakonito dovoljenih areek« katere je moč plaćati _^ tudi na obroke, se nameaAujejo proti visok^^roviiiji, In će so posebno rabljivi, tudi s stalno! plačo. — Ponudbe na '22a—6) Hauptatadtische VVecheelstuben Gesellachaft ADLEB Co. -v Budlmpeiti. — Uitanovljano leta 1874.' +4r4,4,+4,4,4,+++*M+^+++++4, + + 4,4l*4l4l4l4T4l*. Semena j| »aiiefil|lvo k nI ji v» dobe se pO nnj* • i nl2|lli oeisali pri i Mih. Lavrič-a nasledniku "V I ^ j 111>1 jfLH i. ^19')—3) ,:i:z:hi: «##« ,12 um Odhod is LJubljane (dr*, kol./ 7. url IS min. zjutraj t Kamnik. y. n os a }.<>i>t>initiir „ „ O. H BO „ mvrrrr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). O. uri SI min. zjutraj is Kamnika. 11. „ IS „ dopuludnn „ ,, 6. ,, HO ,, mveerr ,, „ 4- 61) Zahvala in priporočilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da mi je visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani z razpisom z dne 27. svečana 1894, št. 2767, podelila koncesijo za (281-2) otvoritev zavoda za posredovanje služeb in službinskega osobja vsake vrste za Ljubljano in drugod. Zahvaljuje se p. li. naročnikom za doslej mi v posredovanji pri zasebnih opravilih izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto ohrani tudi v prihodnje, posebno v novem poslovanji, ter zagotOV-Ijam, da bodem oskrboval spoštovane naročnike le s solidnim in najbolje priporočenim osobjem vsake vrste. zavod za posredovanje pri zasebnih opravilih, službah in službinskem osobji v Ljubljani, Preširnov trg št. 3. ggggjggg nj r Zavarovalnica na življenje in hranilna banka v Stuttgartu. (Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttgart.) dr/,m \ ii i ni tiiiii/. n-t vuni. Premoženje bankino znaša: UH milijone m. Posebni rezervni fond: 17*H milijonov m. Ustanovljena 1854. lota Vsota zavarovanega kapitala: HH4 milijonov m. T7"es preloitels pripada, jedir^o le za-^ra-ro^a-r^ceiTri. in se moj to vsako leti* razdeli in sicer na ta način, >il ver kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavaroval na 60. leto, bi vsega vkup vplačal 6727 gld. m vsprejel 10.000 gld.) Iz tega se razvidi, da se zavarovano« vplačane premije dobro obrestujejo in jo vrh toga sa slučaj smrti brezplačno zavarovan. Zavarovanje velja tudi za slučaj vojsko za celo svoto brezplačno in brez vsake lormaluusti. Pogoji zavarovanja so iako ugodni in se vsakemu, ki s« Is• če zavarovati, i/.ročč pravila v celem, obsegu z nastavki premij brezplačno. — Pojasnila, prospekti itd. dobivajo se pri glavnem zastopu za Kranjsko: J. Lininger-ju v Ljubljani ali pa pošilja iste (1V18—5) bimčni nadzornik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko: Rudolf Rolirman n v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19. i 42 Sposobnim, zgovornim osebam ae ponuja prilika, da si pridobi lep poMtraitMkl xaNliixi'k. — Ponndbe pod ..K. na anončno ekspedicijo Schalek Dunaj C." (235—8J Orehe po 18 gld., pije po 8 gld., namizna jabolka po 12 gld. za 100 kil, dobro slivovko po 45 kr. liter prodaja (,405) Jos. Errath v Mokronogu. - ^^-^««nacawjanaawananiaaBwnaa«aB TincL capsici compos. (PAIN-EXPKLLER). pripraveny v Riohtrove lekarni všoobecng znain^, bolesti utifiujici domnbl lek k mazani, jest na sklad? ve rStsinS lekiren, lah« v po 1 tlJSD kT.. 70 a 40 kr. — Pri kupo-v.uii tf«ba se miti dobfe na pozoru a f ■ :-i j rn i niti j s n lahve t ouhran-nou ziii'unkon ,, k o t t o u11 jakožto praTO. »trećim cas^latnlatvii Richtrova l«hrnn „11 zlatoha Ivi" v Pnzt T £3 Po neđoielao niski ceni se dobe jako lepi in dobri rouleauxi (za-atirala za okna) v slo-večem et a b 1 i s se m e n tu pohištva Iv. Baar-a naslednika, Dunaj, IX., VVahringeratrasse 2 6. Mnogoštevilna priznanja. (253-9) Zaclii jfi. cena ! m R. MIKLAUG v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5. Zaloga <19 vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske kakor tudi vseh vrst plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninskih rut po najnižji ceni. 93 S P' O (3 Trgovci! L-epa prodajalnica popolnoma urejena za trgovino z mešanim blagom, izvrstno trgovinski prostor v nsjboljSi legi, ae oddav v nnjeni. — Natančneje izvd ho iz posebne pri iaznoftti pri gospod h: J. Žitniku, kompanjonu tvrdke Fr. Seunig & Co. v Ljubljani, A. Kolencu v Celji in M. Berdajsu v Mariboru. (289—1) Hiša na prodaj. v NoNtanJi na Mpo«lii|em Slaj cm It cm. na glavnem trgu, jednonadstropna, h 6 fiobami, ii Uu-bi« jama, prodajni hlco io (Iru^ini postranskimi prostori, blevi n drugimi prostori za ekonomije, ob katere meji vrt, razen tega 2 orala zeml|i£ča 10 4 orale gozda, vae v S iStanjakcm okraju ležeče. Ustno ali p*amt*no naj se vpraša pri lastn ci rosi 6 Irml Pere v Šoštanju. (234—3) Na najnovejši in najboljši način « umetne (694—71 | aea-e in zobovj«. j ustavlja brez vsHkib bolečin ter opravlja plon>l»o» • VMii|a» in vse sobne 0|»«>rnv1|«% — odstranjuje t ■obne bolečine z usnirtenjem živca % zobozdi»avnik A. Paichel, i poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jovi hiši, I. nadstr. j r i i i i ! ! .♦♦i Kamnoseška obrt in podobarstvo. j Vinko čamernik lcamnose^ Xjj"u.*bljstra.i, Ostrile ulico žit. 3 filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (poprej Peter Tomun) priporoča sc za izvrševanje J cerkvenih umetnih kamnoseških de kakor oltarjev, tabernakeljev, prlinio, obhajilnlh miz, krstnih kam nov Itd., nadalje za vsHkovrsttia t ! ! ! ♦ i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ W W WW W ¥ ¥ VI stavbena kainiioscsku tlela kakor tudi za izdelovanje plošč iz vsakovrstnega marmorja za pohištvo. lina tudi bogato zalogo li raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonldnlh * obrisih po Jako nizki oeal. I HfW Oskrbuje napravo kompletnih družblnskih rakav ln vsakako T popravljanje. (i0—11) -Obrise, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled. ~ ■ v ¥ V V v v ¥ ¥ ¥ W \¥ V \¥ V \r \w V ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ V w ¥ ¥ Vinska velekupčijska tvrdka (odlikovana z diplomi in svetinjami) G. Benuzzi in drugi vinogradnikov v Tridentu na Tirolskem priporoča p. n. častiti duhovščini, ^g. vinotržcem in drugim svoja prisituu naravna bela in rudeča namizna in buteljska vina ¥ ¥ rr po primernih cenah in proti naj kula nt ne j ši postrežbi. FoskTi&nje, ceniki in vsa druga pojasnila in naročila pri g. zastopniku (239—3) Alojziju Czernichu, Ljubljana, Rimska cesta št. l'.L Pristno Brnsko sukneno "blago za spoiiiladno in poletno sezono 1894. •i«'«i«'n »i ii po ii a. i o m«-! n% tloljc, 71» popolno u «1.1. O__ is bol|*e «i«i. is fine !;t«l. 11 — Ie limjso ui«i. io.5o is i.i.jiiiK ^. volne. pristne ovčje Kupon za črno snlonuko obleko 10«—a kakor tudi blago za vrbno suknje, loden za tnristt;, frni pornviontio in dosking, /,a državne Uradnike, najfinejšo greda-st\nu tkunine itd. ra/.posilja po tovarniških conah kot reelna in »olidna najbolje znana tovarniška naloga nuknenega blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vzorol zastonj ln frankovano. — Oarantaje ae za to, da odgovarja pošiljka popolnoma vsbroem. .>»• uiažeuf«! P. n. občinstvo ao /.listi opo/arja 11.1 to, da ju blago, se naroča* direktno, zuiituo cviioj«, nego će ho isto uuroca pu agentih. Tvnlka Si«'u«-I-I niliol v Itrnu nupoSilpi vhi IiIhko po pravili tovarnlslcili ceuah, n«' «1« lil suračanjnln lloparakega .kiopidke^u popusta", ki toli oškoduje ti? n. lm ih narocltuljov. lttl —ft) STaznanilo. Zaloga krojnega blaga in drobnine M § iz A. Vičič-evega konkurza se bode % g od dne H. t m. začenši po ceni/ni g ceni popolnoma razprodajala. Prej Geba. Fran Čuden -*m urar k~ Prej J. Geba. v LJubljani, (Klavni trgr »t. »A (Podružnica v Trbovljah) priporoča si občinstvu ter posebno prec\ duhovSCini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (i2o-8) in vseh v to stroko spadajočih stvarij po nu) nlš|lh eunuh. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti. Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj in franko. Zobozdravnik ordinuje v lidlolu „Pri Maliću^ vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9. dc Nfll/n \ SElvo© ai|i itnioi'l hrc/. vHoh boloćiii riliVU ■ m oocniiiom. (88—11) o 5. ure 12. ure. Novo! (276) (D FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla I je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. j Zaradi teb praktičnih lastnostij iu jednostavnoga rabi jenja se posebno pripo-P roča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobo se v dveh urah zopet lahko rabijo, a — Dobila se v različnih barvah (prav kakor oljuate barve) in brezbarven (ki dajo f HHiim Bvitl. — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe ae v vseh zalogah. JJ Dobiva se v LJubljani pri FRAN OHRISTOPH, J IVANU T rjr*VTur li XTKT TT Izumitelj in jedini izdelovatelj pristne^ JjUL/JvMAiN JN - U. g votlega laka za tla, PRAHA h BEKOI. " Priznano dobra in velika izbera dobrih atuieb sa dostojne moške in ienuUe posle vsake kategorije, slasti za priproste in fine kuhurice tudi k dvema osebama za Ljubljano, Opatijo, Gorico, Trst, Reko, Gradec, okolico itd. itd. Skrbelo se bode, da se vsakomur vestno postreie. (291) Posredovalnica O. na Bregu št. 6. Ijni ekstrakt za uho od c. in kr. sekund, zdravnika dr*, ^1-l»«»l*-n. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let Mvtoritete, ker o.......................... ^W tako) slab posluh, ušesni tok in vsako ^a**v^^^ nieNno bolesen; dobiva se proti dopofiil-jatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski fVitii-kor/ano po pofiti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni npri sv. Dahu" g. Ede pl. Tomava, v lekarni goBp. Ant. Kogla in v mestni lekarni v Zagrebu; nadalje pri Za-net ti-ju v Trstu; Jožefu Cristofoletti-ju v €Jo-rlcl ; na Dunaji pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu Bt. 8, in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrasse 106. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisnenim napisom: e. In kr. sekund. S4lrHT.nl k dr. NI pek nn Dunaji. (1161 — 14) Službe na deželi išče izurjena prodajalka z dobrimi spričevali. — Ponudbe vzprejema upravnifitvo ^Slovenskega Naroda*. (275—3) 11 LEICHTLOSLICHER CACAO Kompanjona iSče dobri> situvirana in i najboljšimi stroji previđena strojna tovarna z livarno v obljudenem trgu ob železnici v Slov. dtajerju. Kompanjon bi moral imeti vsaj 6000 grld. v gotovini, ve&č bi moral biti slovenskega in nemškega jezika (ako mogoče tudi hrvatskega) v govoru in pisavi, izurjen bi moral biti v knjigovodstvu ter se bode imel pečati le s prodajo blaga in komptoarnim delom. — Naslov se izve pri upravniStvu „Slovenskega Naroda". (242—2) na razstavi za zdravje in varde-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pismih, katerih Število fre v tisoče, priznata kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospčh k:.kur pri gospodih lopa in bujna rast lasij in Be prepreči, da ne Izpadejo m da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobo po nje rabi močne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček 80 kr., če se pošlje po pošti sli proti povzetj i m kr. K.Hoppe, Wien, XIV., Hutteldorferstrasse 81 -i j -»i J. W A N EK priporoča svojo bogato zalogo elegantnih ln priprostih klobukov za gosp6 in otroke, (2S8-1) umetnili cvetlic vsake vrste, osobito za oerkve, svatovfiolne, primloe i. t. d. Tudi se tu klobuki kitijo in modernizujejo t T t t? t t T t T T T T ▼ T Cesarja Tožefa, trg: *v\ Sss|H§.Tol3■ z fluhovi in sjecijaliteianii. V soboto, nedeljo in v ponedeljek 17., 18. in 19. t. m. otvoritvene predstave. Nastop vseli umetniških specijalitet. Pri koncu vsake predstave originalne prikazni duhov in pošasti). Več povedo lepaki in listi, ki ho hoilo raznašali. Ob netlcljiilt 1» p ritani k i It «lvo prnlst it vi popoludne oh 4. url ln sveder ob 8. url. Predstavil vnuk dun. — VhuU ti-«'i ji . n. občinstvu na znanje, da sem glasom w zakupne pogodbe do 1. J lil i J ti f^OO jedini in legitimni zakupnik MM te lekarne in da ne more do preteka te zakupne ddbe nastati nikalta in prememba in da torej tudi eventuvelna prodaja lekarne do tistega kV| časa brez mojega dovoljenja in privolitve ne more biti veljavna in rJX perfektna. An Ob jednem se zahvaljujem cenjenemu p. n. občinstvu za meni dosedaj izkazano zaupanje in prosim, da bi mi isto tudi nadalje v ^ isti meri nakloniti blagovolilo. V Ljubljani, dne 9. marca 1894. (266—8) Ljud. Groetschel lels:a,rxi£i:r pri „3^dla,riji por^agrag" Glavni trg št 1, Cedre (citronat), Arancine s\3.fe:a.tirsm.e in. kandirano priporoča po najnižji oenl (278—3) JOSIPINA ŠUMI v Ljubljani. Šev. 3994. gld. mi leto. Do teh UBtanov imajo pravico v Ljubljansko mastno občino pristojni in ko bi tak h prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni ubožoi dijaki tukajšnje c. kr. viSie realke. Prošnje za te mtanove vložiti je s potrebnimi dokazili, t. j. s krstnim listom, domovnico, ubnžn m liftom in pa s š »lakima spričevaloma zadnjih dveh semestrov, tiilncl in jcMen 1N(>4 /a celo obleko samo zn gld. 3*— /.a črno salonsko ol.Kko „ '/•— za vrhno suknjo .... „ 4"— za obh ko, hi se da prati „ 2'75 za hla6e iz gredašant) tkanine........ „ 3*— za piqnet-telovnik ... „ —'40 tudi najflnejle vrsto sukna inočne.lo kakovosti, poletnega lodna, triko ta i ti rogozovega platna nedcsežno ceneno Pošilja se proti povzetju ali pa če se poprej pofilje denar. J h m nI i o t Povračilo kupnine, če komu kaj no hi ugajalo. Vzorci: (114—6) Zastonj in poštnine prosto. D. Wassertrilling trgovec s sukiuun Boskovvitz blizu Brna. TiNue priznani«*. 1 .Vloj^ij Vodnik kamnosek v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32 in 34, uljudno naznanja, da je prev/el od akcijske «lražbe za mramornato Industrijo Klefer na Solnogradakom, zastopstvo za Kranjsko za mramorno-muzaične plošče za tlakanje cerkva, hodnikov, veža itd. Isto so jako trde, imajo značaj naravnega mramorja, se nc shodijo, so lahko za snažiti iu so popolnoma stanovitne. Mramorna-m i «zaična tla narejene so mej drugim: V Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Ludovik Viktorja palači na Dunaji, centralni kolodvor c. kr. državnih železnic na Dunaji, mestna farna cerkev v Gradcu, o. ki*, nova operna hi&a na Dunaji, Hotel Strah no v Mona kovom, kr. Oger. gimnazija v Ptfiti itd, itd. itd. Cone so jako ugodno in so cenilni iu ilustrovnlni katalogi in vzorci zastonj na razpolaganje. — Šmirgel-cement plofičo za navadno tlakanje ponuja po 2 gld. mtr.'-' Ob jednem dovoljuje si priporočati porflr kot priznano najboljši in najtrpežm-jsi materijal za tlakanje trotoarj v, cesta, prelazov, uvozov, dvorišč, kleti itd svojo novourejeno delavnico za mramornate ploščo za pohištvo in so izdelki iz raznobojncjSih tu-in inozemskih mramorjev vedno v zalogi, kakor tudi svojo največjo zalogo najrazličnejših grobnih spomenikov v blagovoljno izbiro. Delavnica moja je tako bogato preskrbljena, da zamore celo največjim zahtevam v cerkvenih stavbiiibkih in drugih v to stroko upadajočih i/d' Ikih poljubno ustrezati. . (2GB—2) 52844631 Bensdorp-ov holandski kakao izlooren, z;c3-rarv ian. red.Ilean. se d_o~blT7-£L T7- vseh špecerijski!^, in delilaSvteszi-il^. trgro^rian-Sil^- ,947—27) FrAnoOTO n#it>r«*J5jo tkt. iT'. V gostilnici ,,Pri Solnci" so «1» v najem lepo uioblovana (279 — 2) gmv mesečna so"ba. "•as Tam ae tofiijo jako dobra vina, Uizc'j*ko po 44 kr in črna vina liter po 3t> kr. in 52 kr. in najboljšo Koslerjevo marčno pivo vrček po 10 kr.; tudi je isto tam na prodaj dobri, piistui dolenjski vinMkl ovet, liter po 20 kr. Posestvo uro hoda od Ljubljane, i dvema hišama, velikim hlevom, vse zidano, obokano, z oppko krito, z 8 '••ali skupaj ležeče, dobre zemlje, sadnim vrtom, i ihujakom i. t. d., ležeča ob cesti, ugodno za vsaki obrt, proti n Ne n ponetvlfo vred c«'iio, proti večletnemu plačevanju. Naslov pove upravnifitvo »Slov. Naroda". Fran Ivan liivl*.t-vlun iip žre ali če ima Hlnbo prebavo, da is kIm»1J£» mleko in se pomnoži ntl<-«■-iionI Krit v. K wiz d e Korneuburški redilni prašek za živino in sicer za konje, rogato živino in ovce. Cema Vi *l4«l|i 7<> kr., »/■ Nltat|l kr. Glavna zaloga: (213—2) Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. l'.i/.i naj se na gorenjo varstveno znamko iu zahteva naj se llrecno Kwizde Korneuburški reclilni prašek za živino. Dobiva se priaton v vseh lekarnah in droguerijah. 3 Vozni listki t Se?. Ameriko i S (G—11) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. » 1 I Kolowratripg 9 T\TTAT IT j j IV Weyringergasse T ±J U Vi JIlU . * (jj VntiJc dan odprava n Dunaja, ^ !*<► jitf-nilii ziiMtdii j. i Izprehodne palice ? S iz Kočevske domače industrije (2,5y',) * ; Pr.Stampfel-a v Ljubljani c * na Kongresnem trgu (Tonhalle). z r i z r o d n o ceneno« © K kr. kuuiad in vise po vsaki poljubni ceni. Gotov postranski zaslužek ssugotovljatno vsakomur, ki se hoće pecati s prodajanjem neko robe, ki se prav lahko speč^va. Ponudbo pol ,.Fiioh" na annntno ekspedicijo J. Danneberg, Dunaj, Wollzoilo 19. (136-7) Otvoritev prodajalnice Čast mi je naznaniti p. n. slav. občinstvu, da sem na tukajšnjem tr^ovisči na Starem trgu št. 28, poleg c. kr. poštne filijale otvoril kupčijo s suknom, manuf xkturnim, platnenim in perilnim "blagom. Moja zaloga je previđena 8 Čisto novim in trpežnim blagom in skrbel bodem, da z najnižjo ceno vsake vrste blaga dosežem zadovoljnost svojih kup-Čevalcev ter s tem uljudno vabim k obilnemu obisku moje trgovine. V Ljubljani, dne i. sušca 1894. (2£ Z odličnim spoštovanjem Fran Ks. Habianič. (232—5) 0 Št. I. Cena gl