Uredništvo: Sehilleijeva cesta Sttrv. S, oa dvorišču, I. nadstropje. * * ■ Rokopisi se ne vračajo. st * List izhaja vsak dali razun ne-delj in praznikov ob 4. ari popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. » * Nefrankirani dopisi se b« sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne u valujejo. DNEVNIK Upravaifttvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro- Xrske dežele: etno . . . K 25"-polletno ... K 12«) Četrtletno . . . K 8 W mesečno • Za Nemčijo: celoletno ' K 210 K 28-— za vse droge de- , itele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h., Stev. 116. Telefonska Številka BS. Celje, v pondeljek, dne 24. maja 1909. .1 jjSa Ss "-»"H L®*0 1 Sijajna zmaga narodne stranke v slov. trgih. Kakor razvidno iz spodaj sledečih poročil je vkljub ogromnemu klerikalnemu pritisku v skupini štajerskih trgov dobil pri današnjih volitvah kandidat narodne stranke dr. Vek. Kukovec nad dvetretjinsko večino nad dr. Medvedom. Izid iz Veržeja in Studencev še ni zrian, računati je pa tam skupno n? okoli 80 naprednih in 50 klerikalnih glasov. — Slava slovenskim tržanom ! - — t ;v Trgi ŠieVilo volilcev j it. mm )VU trajnega ip istinitega sporazumljenja med temi slo-vanskimi narodi,,— Ali bi ne bil že skrajni čas, da začno tudi Jugoslovani respo militi pa to, kako bi postavili jugoslovansko idejo na istotako realno podlago medsebojnega spoznavanja in razumevanja ? — V tem obziru kljpb vsemu, kar se govori in piše, nismo Še prišli nad pivo slovensko-hrvatskih veselic in slavnostnih banketov, pravega dela smo pa Še malo storili. Politična kronika. b Iz proračunskega odseka. V razpravi o proračunu finančnega mipi-sterstva je zahteval posi. Fuehs, naj bi se konverzija državnih dolgov iz 18,68. leta dokončala, nadalje, naj vlada predloži načrt novega pristojbin-skega zakona. Poslanec Kotlàf jè LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 67 ÖeSki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje. Med tem je premišljal predvsem na skrivališče v vinogradu, toda obenem je prišel do prepričanja, da stori najbolje, ako se preseli iz nevarne Prage za sedaj na goro Vitkovo k Žižki, katerega trdni tabor mu nudi zavetje vsaj do onega časa, ko bo ustaja v Pragi zadušena. S to mislijo se je pomikal previdno naprej in je bil že blizu vinograda, ko se je ozrl nazaj in je zapazil novo zmeno na bojišču, ki ga je presenetila. Nove bojne trume Pražanov, sedaj urejene in s svojimi poveljniki na čelu, so se otrgale od vrat Pofiških in Gorskih, toda sovražna konjiča, jih ni počakala, ampak je naenkrat obrnila svoje konje in je odjezdila k reki. V tem je gospod Brouček zaslišal blizo sebe korake in glasove, v smeri od vinograda in v hipu se je napravil za živega mrtveca. Od vinograda sta prihajala dva oborožena moža in že je razločno čul njun razgovor. „Glej, Nemci zopet bredejo čez reko", je govoril eden. „Gotovo je hotel Sigmund poskusiti Pražane, kako se bodo branili." „In začetek ni bil dober", je dodal drugi mož.»„Vsuli so se preveč pohlepno, brez voditeljev, ki urejujejo boj, in sprednji so se spoprijeli z mnogo močnejšo konjico, ki jih je mogla-zato lahko odbiti. To jim bo drugič vsaj v pouk. — Glej, tu leži eden, in zdi se mi, da je še živ." Gospod Brouček, sodeč po pogovoru prihajajočih, da sta Taborita, se je zbudil iz svoje hlinjene smrti in je je s težkim vzdihom na pol obrnil. Zagledal je pred seboj, visokega, širokoplečatega moža, s poveljniško vna-njostjo, s čelado na glavi in z železnim mlatom v roki, poleg njega je stalslok mož bledega obraza, toda strastno pla-menečih, črnih oči. Črna njegova obleka, črna halja, vranji lasje in brada so delali ostro nasprotje njegovemu bledemu obličju in na gospoda Broučka skoro pošasten vtis; ob boku je imel dolg meč, a pod pozduho neko knjigo, v debeli, kožnati vezbi. „Ali si ranjen ?" je vpražal mož z mlatom. „Mogoče, da sem se notranje kaj poškodoval," je zastokal g. Brouček, „ali sem morda omedlel—" „Glej, torej plašč je okrvavljen", ga je mož opozoril. „Okrvavljen?" je zaklical z grozo naš junak in je hitro skočil na noge. Osupel je zagledal naplaššu kri in se jo začel hitro otipavati, če je morda vendar na kak čuden način dobil rano; toda zapazil ni ničesar in tudi čutilne, kar bi potrdilo strašno sumnjo. Ta kri na gospoda Broučka plašču ostane najbrže za vedno nerazrešljiva uganka. Morda je bila to v krčmi razlita medica, ki je bila na vijolčastem plašču podobna krvi, morda se je zasadila puščica kakega Pražana v sovražnikovega konja ravno v onem tre-notku, ko je skočil čez njega in je brizgnila pri tem kri na plašč, ali je ranila morda na vse zadnje Broučkova sulica, ko je padel, s kakim čudnim obratom konja in je povzročila ta čudež: ta vprašanja uvrsti najbrže Klio med svoje večne uganke. Dalje prih. ostro kritiziral fin. načrt ministra Bi-linjskega, prar odločno je pa tadi obsojal krivičnost v personalnih razmerah fin. ministerstva in generalne tobačne režije. Od 112 konceptnih uradnikov fin. ministerstva je 92 Nemcev, 13 Poljakov, 6 Cehov, 1 Italijan, Slovenci in Hrvatje nimajo tam ne enega svojih. Med računskimi uradniki je 127Neihcev, 7 Poljakov in 6 Cehov. Slovencev in Hrvatov pa menda tudi ni, vsaj ne na višjih mestih. Pri ravnateljstvu tobačne režije je od 173 uradnikov 149 Nemcev, 17 Cehov, 2 Poljaka, 1 Slovenec in 1 Rusin. Poslanec dr. Ploj se je pritoževal zaradi zapostavljanja slovenščine pri finančnih prokuraturah v Gradcu in v Ljubljani. Iz govora finančnega ministra Bilinj-skega navajamo, da je obljubil, da se bode pri bodočih emisijah postopalo tako, da se bodo posla udeležile ne samo nemške, ampak tudi druge večje banke v posameznih provincah. O davkih govoreč, je dejal minister, da osebni davek ne zadovoljuje. Proti odstranjenju nekaterih zastarelih davkov, kakor davka na petrolej, na meso in male loterije bi nič ne imel, ako bi našel za to kako nadomestilo. Z alf on o hišnem razrednem davku bo v kratkem predložen, o reformi hišno najemninskega davka, se pa mora sporazumeti z davčnim odsekom. Dokončanje konverzije državnih dolgov od 1868.1, je odvisno od imetnikov obligacij. O svojem finančnem načrtu je dejal minist. Bilinjski, da ga vlada niti ne menja, niti ne prekliče. Zbornica ali odsek naj izvedeta na tem načrtu one premene, ki se jim zde potrebne, ako bi se pa te premene tikale temeljnih določb njegovega načrta, potem bi pač minister ne mogel več nositi odgovornosti za nje. Ponavljal je še to, kar je že dejal, da bi projektirani novi davki dajali državi Samo po 20 mil. na leto, da rastejo prejemki države po 100 milj., izdatki pa po 160 do 165 milj. na leto in da treba vsled tega misliti na povišanje rednih prejemkov, da se izognemo deficitu. Minister je govoril o novih davčnih projektih in sicer: Kani zvišati dohodninski davek, ki sega sedaj do najvišje mere od 5% do najvišje mere od 6% in sicer na ta način, da upelje na dohodke, kateri prese-segajo 20.000 K na leto progresivni tarif od 5% do 20%-Nadalje bi se dal upeljati davek na stare samce in sicer na tak način, da bi se povišal dohodninski davek onim osebam, katere nimajo za nikogar skrbeti za 15%> onim pa, ki imajo skrbeti za jedno osebo za 10°/o-Izdeluje se tudi načrt zakona, po katerem se ne bodo šteli v mejah do 4000 K na leto, zaslužki članov rodbine izven doma k dohodkom načelnika rodbine, temveč se bodo ti prejemki ali zaslužki posebej obdačili, eksistenčni minimum je določen na 1200 K in je davka prost. Misli se nadalje uvesti davek na tantieme in sicer v odmeri od 2, 4, 6 in 8%, davek na dividendo presegajoče 10% bode povišan od 2 in 4% na 6%-Vsi ti novi davki bi pa komaj dali .10 miljonov. Toliko bode dal tudi davek na dedščine. Vlada pa študira tudi še o drugih davčnih načrtih. — Razprava o proračunu fin. ministerstva je končana, sedaj je na vrsti proračun poljedelskega ministerstva. Posi. Ploj opozarja vlado, da grozi tudi letos suša, ki bode oškodovala pridelek krme. Vlada naj že o pravem času ukrene potrebno, da bode prizadetim živinorejcem na Spodnjem Štajerskem dala hitreje in izdatnejšo pomoč ko ansko leto, ko jih je zadela podobna nezgoda. Opisuje nadalje škode, ki so zadele spodnještajerske vinogradnike, kateri še niso mogli prodati lanskega pridelka ter zahteva, naj vlada podeli državne podpore za zgradbo kleti in zadrug za razprodajo vina. — Končno predlaga resolucijo, naj se osnuje v Sv. Lovrencu v Slov. goricah kobilarno. — Razprava se danes nadaljuje. b Poljaki in premena vladnega sistema. Poročilo o seji Poljskega kola, v kateri je bil predlog poslanca Sta-pinjskega odkazan parlamentarni komisiji (torej ne naravnost sprejet, kakor smo zadnjič poročali), naj bi si Poljaki prizadevali sestaviti večino, v kateri bi poleg Poljakov sodelovali tudi drugi Slovani, je Nemce prav neprijetno zadelo.. Nemci namreč prav dobro vedo, da je njin vlada in večina od-kazana na milost in nemilost Poljakov in da je bode takoj konec, kakor hitro Poljaki opuste svojo dosedanjo prav malo dostojno taktiko. „N. Fr. Pr." od 21. t. m. precej odkrito priznava ta neprijetni utis, tolaži se pa s tem, da predlog še ni bil definitivno sprejet in da so nekateri somišljeniki Sta-pinjskega glasovali proti njemu. Isti list pravi, da je ta predlog prav gotovo naperjen proti Bilinjskemu, a tudi proti celemu kabinetu, da je pa v klubu večina, ki ne mara tako ostro demonstrirati proti sedanjemu kabinetu. — Naj že bode kar hoče, gotovo je to, da se tudi v Poljskem kolu oglaša opozicija proti dosedanji kliki — in to je dobro. b Ogrska kriza. Dr. Wekerle je konferiral s Košutom in Szellom in je prišel danes v avdijenco k cesarju na Dunaj. Listi pričakujejo, da pride sedaj že do razvozljanja krize. Nek madžarski list poroča, da je prestolonaslednik v pogovoru i grofom Franc Thunom in Deymom dejal, da treba upeljati ha Ogrskem splošno in tajno volilno pravico, toda v tem smislu, kakor to sedanja večina zahteva. „Na Ogrskem me smemo izigravati narodnosti proti Madžarom. Dogodki v Avstriji so me poučili, da je mogoče na Ogrskem vladati sam oz Madžari, čeprav sem bil prej drugega prepričanja." *■>-Madžarski listi z veliko naslado širijo to izjavo, o kateri pa dunajski poročajo, da ni resnična. S takimi sredstvi si hočejo pomagati iz zadrege. v Francija Stavka poštnih in brzojavnih uradnikov in uslužbencev se je popolnoma ponesrečila Na shodu delavcev v Parizu dne 21. tm. je bila sprejeta resolucija, s katero osrednja zveza delavskih društev poziva, naj se stavka takoj zaključi. V imenu odbora poštnih uradnikov je poslal Pauron centrali delavskih društev pismo, v katerem poziva delavstvo, ki se je bilo proglasilo s stavkajočimi uradniki za solidarno, naj ne prinaša nepotrebnih žrtev in naj stavkanje opusti, Stavku-joči so torej kapitulirali in se udali Clemenceauovi vladi na milost in nemilost ter ne morejo upati, da bode ta posebno obzirna z njimi. Cela vrsta brzojavnih uradnikov je že bila odpuščena iz službe in mnoge še |caka ista usoda. Najžalostnejše na vsej stvari je to, da se vlada ne bode več pogajala s svejimi uslužbenci, da jim bode mari-več diktirala svoje pogoje. Dosedaj se je bala, da naleti na odločen odpor uradništva, sedaj se je pa prepričala, da je strah večji in močnejši nego čut vzajemnosti. Pomanjkanje smisla za skupne koristi je bil prvi in glavni vzrok neuspeha cele stavke. Mnogo je pa zakrivila tudi neprevidnost voditeljev, ki so pozabili na to, da stavka ni strašilo, s katerim bi se moglo groziti vsakih 5 do 6 tednov. Vlada se je pripravila na odpor, uslužbenci pa se niso čutili dovolj močne, da bi se bili mogli spustiti V dolg boj. Nada v pomoč od strani delavstva se je izjalovila, ker je delavstvo vded vednih in večinoma ponesrečenih stavk že ozlovoljeno ter nima zaupanja v splošno stavko, ki je pri sedanji dezorganizaciji delavskih (moči na Francoskem tudi nemogoča. v Dolgovi Nemčije. Dr. Otto Most, ravnatelj statističnega urada v Düsseldorf objavlja razpravo o dolgovih nemške države, posamičnih zveznih držav in mest. Po tej statistiki znašajo dolgovi monarhije 4.403'4 mil. mark, dolgovi nemških zveznih držav znašajo skupaj 12.9604 mil. mark in dolgovi mest 6.560'5 mil. mark, od zadnje svote spada na občine z več ko deset tisoč prebivalcev skupaj 5.295'7 mil. mark. Z obzirom na to ogromno zadolženost monarhije ter posameznih držav in občin pač ni čuda, da se Biilow trudi izvesti davčno reformo, ki bi donašala monarhiji 400 do 500 mil. mark na leto več dohodkov. v Rusija. Reakcija postaja če dalje bolj mogočna. Celo nazadnjaški Stoli-, pin ji več dovolj in zdi se, da bode zloglasni V: F. Trepov, ki je bil nedavno v Carskem selu tako milostno sprejet, njegov naslednik. v Turčija. „Magdeburger Ztg." poroča, da je preiskovanje o protire-voluciji od 13. aprila zaključeno. Glavni krivci so: odstavljeni sultan Abdul Hamid, prejšnji veliki vezir Kiamil paša, evnuha Nadir in Džehvet, princ Burhan Eddin, general Tahir in urednik „Ik-dam"-a, Ali Kemal. v Anglija. Admiral lord Bereßford je na banketu v svojem govoru dejal, da je nepotrebno, da bi kolonije pošiljale denar za stavbo Dreadnaughtov torpedovk in križarjev, najrajše same gradijo bojne ladije, katere bi tvorile z angležko. bojno mornarico tako celoto, da bi onemogočile vsako vojsko proti Angliji. Z obzirom na oboroževanje .drugih držav je baje neobhodno potrebno, da zgradi Anglija 8 Dreadnaughtov, da tako vsaj deloma dohiti, kar je zadnja 4 leta zamudila. — Blaznost oboroževanja raste po celem svetu in grozi, ako pojde tako naprej, uničiti blagostanje vseh civiliziranih narodov. Dnevna kronika. o Kazensko postopaoje proti poslancu Freslu ustavljeno. — Poslanec Fresi je 2. decembra 1. 1. v češkem gledališču v Plznju povzročil, da se je odstranila slika poklonstvo cesarju in zabranil, da bi se igrala ljudska himna, Vsled tega je bila proti njemu naperjena tožba radi razžaljenja veličanstva in javnega nasilstva. To kazensko postopanje se je sedaj ustavilo. d Prvi bolgarski časnikar pri vele-izdajskem procesu v Zagrebu. V petek je došel v Zagreb g. Vasiljev, poročevalec sofijskega časnika „Vrijeme" in prisostvoval veleizdajskemu procesu. To je prvi bolgarski poročevalec o tem procesu. d Nova brošura Gjorgja Nastiča. Nujni predlog poslanca Masaryka o veleizdajskem procesu v Zagrebu je dal Nastiču, ki trpi na grafomaniji, zopet snovi, da si utrdi svoje ime književnika. Z Dunaja namreč poročajo, da se Nastič pogaja z nekim tiskarjem za tiskanje nove brošure, ki bo naslovljena: Moje afere število II. d FML. Ivan vifez Tomičič Goriški je umrl v noči od 20. na 21. t. m. na Dunaju. Pokojni je bil brat hrvaškega delegata FML. Jurija Tomičiča. Posebne zasluge ima za. bosansko-herce-govinsko orožništvo. V „Prosveti" je izdal s pomočjo svojega brata zgodovinsko delo o starih hrvaških generalih. Kupujte narodni kolek! Štajerske novice. o Vabilo k seil. K seji izvrševal-nega odbora narodne stranke uljudno vabim vse člane za jutri torek zvečer ob 8. uri v mojem stanovanju. —■ Na dnevnem redu je določitev izvanred-nega glavnega zbora stranke. Dr. Knkovee. o Dr. Medved v volilnem boja. Kaplani so v Žalcu delili „Deutsche Wacht" in agitirali zoper dr. Kukovca, rekoč, da je neveljavno njega voliti, ker je dobil neko globo zaradi žaljivih ovadb zoper celjske Nemce zaradi septemberskih dogodkov. Kdor ve, da je dr. Kukovec sodniji še mnogo manj naznanil, nego so Nemci res storili, mora dr. Medvedu čestitati na načinu agitacije. * o Samostojnost dr. Medveda v zadnjih urah. Dr. Medved je še zadnje dni zboroval s Piškom v Rajhen-burgu iu v Studencih. Za dr. Medveda je lazil dr. Verstovšek okoli Vranskega in Mozirja, Pušenjak je imel shod za dr. Medveda v Gornjemgradu in Ljob-nem, dr. Korošec v Kozjem in bogoslovni profesor dr. Kovačič že drugikrat v Veržeju pod naslovom: „Bitka pri Aspernu". • ——...---- o Volilno gibanje v Studencih. — Dne 8. t. m. je dr. Medvedov list „Straža" pisal, da je v Studencih pri Mariboru 89 slovenskih volilcev, ki bodo vsi volili samostojnega kandidata in ne dr. Kukovca. — „Marburger Zeitung" piše preteklo soboto, da je nemško politično vodstvo Nemcem prepovedalo udeležiti se volitve za katerega koli Slovenca, — Socijalni demokrati so sklenili volilcem pustiti glede teh volitev prosto roko, da volijo ali ne in da volijo kogar hočejo. — Dne 6. t. m' je dr. Kukovec v Studencih na volilnem shodu izjavil, da se za nemške glasove kot narodnjak ne poteguje. — Dne 16. t. m. je še nek Fanedl pri Nemcih in socijalistih agitiral za dr. Medveda. v *.' o Klerikale! In volitve v dvojezičnih mestih. Dne 2. aprila je poročalo glasilo klerikalne stranke »Straža", da mariborski duhovniki tudi v ponem-čenih mestih nočejo nič vedeti o skupnem slovenskem kandidatu. Dne 4. m. m. je dr. Gvido Sernec na glavnem zboru narodne stranke izjavil, da prevzame v tem smislu kandidaturo kot slovenski napredni števni kandidat in pričakuje, da bodo klerikalci s svoje strani izkazali, koliko glasov oni štejejo. Klerikalci pa v teh mestih in trgih niso z mazincem ganili, ampak so se bojevali le zoper Slovenca dr. Kukovca v slovenskih trgih. „Straža" dne 21. t. m. milostno objavlja, da bodo tudi klerikalci dr. Serneca volili, če izjavi, da ni kandidat nar. stranke in se je isto dr. Sernecu osebno naznanilo. Ker je pa tudi to bila le past za dr. Serneca in narodno stranko, se na prvotno zavzetem stališču s strani dr. Gvidona Serneca tudi v zadnjem hipu kaka sprememba ni smatrala niti iz narodnega niti iz strankarskega stališča kot primerna. o Ljutomer. V soboto dne 92. t. m. zvečer se je predstavil g. kandidat dr. Gvidon Sernec svojim volilcem v Ljutomeru. Shodu, ki je bil dobro obiskan, je predsedoval g. Seršen. Gosp. kandidat je razvil v daljšem govoru svoj program, nato je spregovoril še g. dr. Grossmann. Kandidatura g. dr. Serneca je bila soglasno sprejeta. « o V Slovenski Bistrlei se je vršil v nedeljo 23. t. m. dobro obiskan shod volilcev v hotelu „Avstrija". V predsedstvo shoda so bili izvoljeni gg. dr. Lemež, Krnic, Založnik. G. dr. Sernec je v svojem govoru omenil med drugim krivično volilno geometrijo, vsled ka- tere mora 10.000 Slovencev po trgih in mestih pripomoči 18.000 Nemcem do absolutne politične vlade. G. Ivan Prekoršek je povdarjal važnost števne kandidature kot velikega obrambnega sredstva, ki se ga mora posluževati vsaka brezpravna manjšina in opozicija. Govoril je še g. Založnik, ki je omenjal tudi boje za domači mestni zastop ter priporočal kandidaturo g. -dr. Serneca. Nato je g. predsednik dr. Lemež v navdušenih besedah zaključil shod ter pozival vse navzoče, da oddajo kot en mož svoj glas slovenskemu k ah didata. o Svoboda v Celju ali renegati vkup! Ker je nemški meščanski učitelj Aistrich prijavil samostojno kandidaturo nasproti narodnemu odpadnika Woschnaggu, mu dr. Ambroschitz (kot sorenegat) v „Deutsche Wacht" grozi, da ne sme biti v nobenem nemškem društvu več in se ne sme niti vsesti k nobenemu nemškemu omizju. To je nemška svoboda! In vendar je sledeče resnica-. Ko je leta 1883 ali 1884 priredil mozirski Sokol izlet v Šoštanj, sta ga sprejela pred trgom v sokolskem kroju ob velikanskem navdušenju tisočglave množice bratranca Ivana Vošnjaka, prejšnji slovenski poslanec, in sedanji nemški celjski kandidat, ki se zdaj piše Hans Woschnagg. Glej dotično poročilo v „Slovenskem Narodu". Imamo za to. tudi ugledne priče. 'iviriotoafefl 1 o Sobotni poziv vahtariee, da se učitelja Aistricha na meščanski šoli ne sme trpeti več v nobenem nemškem društvu, v nobeni nemški družbi, v nobeni nemški gostilni in pri nobeni nemški mizi, ker si je upal kandidirati proti volji nemških mogotcev v Celju, je že rodil svoje sadove. Včeraj je sedel kandidat Aistrich v neki kavarni v družbi nekega učitelja in potnika Bay er ja. Kar pride meninič tebi-nič k mizi Gustav Stiger in pripelje Bayer ju precej gorko zaušnico in vse tri opsuje s šufti. In to popolnoma brez vsakega povoda. Tudi dokaz nemške nadvrednosti in olike, da se ozmerja vsakega, kdor si upa imeti lastno sodbo v politiki s šuftom! o Nem. števni kandidat Aistrich je poskušal danes rešiti omadeževano čast celjskega nemštva s tem, da je kandidiral proti slovenskemu odpadniku. Kdo bi se ne smejal Aistrichovi naivnosti? Mož, ki je že dalj časa v Celju, bi moral vendar vedeti, da na vsem Spodnjem Štajerskem ni 50 pristnih Nemcev, v Celju se jih pa lahko prešteje na prstih ene roke. Iz tega bi Aistrich pač lahka sklepal, da so Hans Woschnagga, nekdanjega Sokola, postavili za kandidata sami renegatje. Nam se zdi to popolnoma pravilno; ako si renegati izberejo renegata za kandidata in gredo zanj v volilni boj ter ga volijo. Gliha skup štriha. Seveda celjskim renegatom sedaj ni všeč, da so tudi Nemci v Celju postavili svojega števnega kandidata ter stresajo svojo jezo, sedaj čujte, ne več nad Slovenci, ampak nad Nemci. Kako se svet obrača. Mož, ki je nosil v Ptuj gnjila jajca in potem pobijal mirne Slovence, sedaj pretepa v Celju čistokrvne Nemce. Povsod se pač pokaže, da ni mogoče utajiti plemenske razlike. Za nas Slovence je Aistrichova kandidatura v toliko zanimiva, ker se bodo prešteli pri današnji volitvi glasovi Slovencev, Nemcev in renegatov. Bomo videli, katerih je več v Celju, Slovencev ali Nemcev. v Iz poštne službe. Aspirantinja L. Kreisler je imenovana za poštno ofi-Cijantinjo 2. razreda v Slov. Bistrici, aspirantinja L. Botter za poštno ofici-jantinjo 1. razreda v Slov. Bistrici in aspirantinja Zinnauer za poštno ofici-jantinjo 1. razreda v Ivnici. u Dne 27. majnika 1909. se vrši občni zbor Celjskega pevskega društva v „Nar. domu" ob uri zvečer. Opozarjamo cen j. člane in prijatelje istega, da se sigurno udeleži j o, ker je dnevni ted zelo važen in velikega pomena za nadaljni obstoj društva. Odbor. o Kako se skrbi za zdravje na mestnih šetališčih v Celju. Včeraj zjutraj sem na sprehodu po mestnem šetališču našel na mili na hribu ubito mačko. Kadaver je bil poln muh ter je že precej smrdel, zato sem naglo pobegnil odtod. Šele na poziv je stražnik dal mrtvo žival odstraniti iu zakopati. Ako se pomisli, v kaki nevarnosti so mimogredoči, ako bi je taka muha pičila in je tako zastrupila, se človek ne more prečuditi malomarnosti javnih organov, ki kaj takega trpe. Menda ti stražniki javnega miru in „redu" pač niso samo zato, da bi se brigali samo za kake pijance, ki spijo ob potih in cestah in bi morali paziti tudi na to, da čimprej odstranijo vse, kar je za javno zdravje tako nevarno, kakor to, kar sem tu Opisal. ' Šetalee. o Avtomobil zgorel. V petek zvečer se je na državni cesti med Bru-ckom in Gradcem vnel bencin na avtomobilu dunajskega dirkača Weidmanna, ki se je peljal k včerajšnji dirki na Riesi pri Gradcu. Avtomobil je v par minutah popolnoma zgorel. Weidman in šofer sta se rešila. Škoda je pokrita z zavarovalnino. o Samomor. V soboto se je v vrtu gostilne „Burgmaierhof" v Mariboru ustrelil nek približno 60 letni mož iz revolverja v desno sence. — Njegove identitete še dosedaj niso mogli dognati. v Kap je zadela v soboto v Mariboru 44 letno Jožefo Gajšek. V petek zvečer je še bila na ulici pri mirozovu. o Uradne poročilo o izidu volitev v ptujsko-ormoškem okraju. Dr. Ploj je dobil 1208 glasov, Kolarič 1078, Meško 2010, Ozmec 1979, Ornig 302 in Viserijak 186. Izvoljena sta Meško in Ozmec. o Socijalni demokrati so v zadnjem trenotku v mariborski privilegirani kuriji postavili lastna kandidata in sicer Adolfa Topf, strankinega tajnika in Filipa Hätz, poslovodjo. o „Pomoč" bogatemu grofu. Pod tem naslovom prinaša „Arbeiterwille" dopis, v katerem vpraša štajersko na-mestništvo, ali mu je znano, da je v začetku maja dobila grajščina Griesen-egg pri Voitsbergu, ki je last bogatega grofa Ostrofskega, cel vagon sena v podporo, čeravno je okoli Voitsberga zelo mnogo malih posestnikov, ki gotovo težje prenašajo posledice lanske suše, ko pa bogati grof. o Bankovec za sto kron je izgubila zadnjo sredo na mariborski pošti učenka Terezija Stupan. Našel ga je ključavničarski mojster Pollatschek, ki ga je deklici vrnil. o Policijski psi v Graden. Vsled vabila mestnega sveta kaže danes kraljevi policaj ski komisar Most iz Saarbrücken v „Leechwaldu" pri Gradcu 3 policijske pse. Pristop imajo samo vabljeni gostje. o Pri igranju z vžigalicami se je ponesrečil v Feldbachu 4 letni Kari Pendi. Deček je na potu v deželno bolnico umrl. o Slovensko krščansko Izobraževal. društvo „Domovina" v Gradcu je sklenilo v nedeljo 16. t. m. na izrednem občnem zboru spremeniti svoja pravila, kakor to dovoljuje § 15 d) dosedanjih pravil, potrjenih od c. kr. na-mestništva za Štajersko z dne 10. novembra 1905. Z ogromno večino oddanih glasov — 76 nasproti 13, oziroma, če se upošteva le delavce in obrtnike, 42 nasproti 7 — je odobril občni zbor od 7 izmed 9 odbornikov stavljen predlog, da se spremeni društvo v S1 o -vensko podporno in izobraževalno dr uš t vo „Domo vin a" v Gradcu z vsemi tozadevnimi točkami, da se tako omogoči vstop vsakemu zavednemu Slovencu. S tem se je izpolnila želja vseh društvenikov, izvzemši mikroskopične manjšine istih, katerim je ljubezen do bližnjega in slovenski živelj ne le v Gradcu, ampak povsod deveta briga. Druge ugledne slovenske časnike prosimo za ponatis. o Graški jesenski sejm. Vodstvo je sklenilo v svoji zadnji seji, da priredi letos poleg trgovske razstave s prodajo na drobno tudi sejm za blago, zaloge vzorcev (ta ideja se je zelo dobro obnesla v Lipskem), da nudi s tem trgovcem priliko, da pokrijejo svoje potrebščine na graškem jesenskem sejmu. o Obešenega so našli v gozdu pri^ Marija Tost pri Gradcu nekega približno 50 let starega moža. Prepeljali so ga v anatomični zavod v Gradec. o Učiteljišče za Zgornje Štajersko. V petek je bil deželni poslanec Kunz pri naučnem ministerstvu radi ustanovitve učiteljišča za Zgor. Štajersko v Judenburgu. Naučni minister grof Stürgkh mu je zelo zadovoljivo odgovoril. Če pa prosijo Slovenci česa, pa ni nikoli denarja. o Ožja volitev v 8. volilnem okraju kmečkih občin Bruck-Mürz-zuschlag. Pri ožjih volitvah med kršč. socijalcem Wölsom in nemškim agrar-cem Piererjem je bil izvoljen nemški agrarec Pierer. Nemški agrarci imajo sedaj 3 deželnozborske mandate. Kranjske novice. i ;i>0 ljubljansko nemskutarstvo je ob mirozovu vojaške godbe ob priliki slavij a stoletnice bitke pri Aspernu impertinentno demonstriralo proti Slovencem. Menda iz patrijotizma. o Iz tobačne tovarne. Finančno ministerstvo je imenovalo podravna-telja tobačne tovarne v Pisku, Josipa Proša, uradnikom VII. plačilnega razreda in ga prestavilo v ljubljansko tobačno tovarno. o Nemško-klerikalna senzacija. V zadnji seji trgovske zbornice je pokazal dr. Ambrositsch original pogodbe slov. napredne stranke na Kranjskem z nemškimi veleposestniki, ki ima Hribarjev podpis. Pogodba je bila sklenjena, da se doseže modus vivendi v dež. zboru. Sicer se pa stranki nista držali te pogodbe. o Cesarsko zastavo so zažgali na Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani. To dejanje se je gotovo hotelo podtakniti Slovencem. Toda ta načrt Nemcev se jim je vsled njihove nerodnosti izjalovil. — Zastava je začela goreti v sredini in je torej morala biti zapa-ljena iz hiše ven; v hiši pa stanujejo sami Nemci. Koroške novice. a Iz deželne službe. Cesar je vodji okrajnega glavarstva v Šmohorju višjemu okrajnemu komisarju dr. Trot-terju podelil naslov in značaj okrajnega glavarja. v Nesreča na železnici. Iz Celovca se poroča, da je železničar Holovirek, ki je pri odhodu vlaka stal na mostiču, padel tako nesrečno na tračnice, da mu je odrezalo obe noge. Sodi se da bo teško okreval. v Občinske volitve v Celovcu. Nemško nacijonalni volilni odbor je postavil za dopolnilne občinske volitve za tretji razred tele kandidate: Andrej Berge/, Janez Kuder, Janez Morero, Adolf Biedl in Viktor Janez Granig. „Komunalno dmštvo" je tudi postavilo lastne kandidate in sicer župana Neu-nerja, Hoferja, Fr. in Gregorija Satt-lerja, Baldaufa in Kirchauerja. a Pokončevanje hroščev. Kakor se je že v kratkem poročalo, je poljedelsko ministerstvo deželnemu odboru dalo na razpolago 10.000 K za pokončevanje hroščev; v ravno isti namen je tudi deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju dovolil 5000 K. Deželni odbor pa še komaj ìahko začne z razdeljevanjem te vsote občinam, katere so letos obiskali hrošči, ko mu bo znana vsota vseh za pokončevanje hroščev porabljenih zneskov. Občine naj torej ne čakajo izplačila podpor, ki se jim ne more nakazati pred avgustom, temveč naj takoj vse potrebno ukrenejo po navodilih deželne vlade, krošnje na deželni odbor za priznanje podpore se pa naj vložijo opremljene z dokazili dejanskih izdatkov do 30. junija pri pristojnem okrajnem glavarstvu. a Odbor c. kr. kmetijske dražbe se je sestavil sledeče: Predsednik ces. svetnik Supersberg, 1. podpredsednik dr. Lemisch, 2. podpredsednik Fr. Kirschner; kot stalni referenti °sò se določili: Supersberg za osebne in blagajniške zadeve ter za planinsko kulturo, dr. Lemisch za Strutzmannovo ustanovo, nakup strojev in gozdno kulturo, Kirschner za socijalno politiko, pl. Knapitsch za živinozdravništvo, pl. Metnitz za drevesnične in sadjerejske cene, Breitegger za živinske sejme, inšpektor Kukutsch za vse panoge živinoreje, ravnatelj Washietl za pouk, zadružništvo in blagajno in tajnik Kohlert za rastlinstvo in sadjerejo. V odbor za živinorejo so bili izvoljeni Breitegger. Knapitsch, Metnitz, inšpektor za živinorejo in ravnatelj kmetijske šole. a V Šmohorju se je 17. t. m. z dletom zabodel mizar Gansl. Najprvo je zadel ob rebro in še le drugič si je prebodel srce. Vzrok neznan. a V Vfbi ob Vrbskem jezeru dobijo že najbrž koncem junija električno razsvetljavo. V torek je bila komisijo-nelna razprava. a Umor in poskušen samomor. V torek zjutraj je v Podgorju v Rožni dolini ustrelila nadučiteljeva žena Sa-monig iz doslej neznanega vzroka svojega spečega moža in nato še sebe smrtno obstrelila. Zakonca imata 4 otroke. a Nemška nestrpnost. V „Freie Stimmen" se pritožuje baje celovško prebivalstvo, da se nahajajo na občinskem pokopališču tudi nekateri slovenski napisi ia kliče občinski svet na pomoč. Tudi se huduje, zakaj so smeli na pondeljskem sejmu prodajati kranjski trgovci, dasiravno je lansko leto mestni svet sklenil, da jim ne da več dovoljenja. Vkljub temu pa to celovško prebivalstvo vedno zatrjuje, da hoče s Slovenci živeti v miru! Yeleizdajski proces v Zagreba. 57. dan razprave. 5 priča: Simo Turajlič, bivši mestni sodnik v Cerkvenem Bokn. Dr. Lukinič ugovarja, da se ta priča zapriseže, ker je po aretaciji obtoženih nagovarjal Stojo Dohrman, naj krivo priča in ji za to obljubil 200 K. Ker je ta Dohrman sedaj v Zagrebu, se naj poprej ona zasliši. Nadalje je Simo Turajlič v sovraštvu z obtoženci, s katerimi se je tožaril, a je pri vseh tožbah propadel. Drž. pravdn. se protivi predlogu zagovornika. Pričo se je dolžilo, da je kradel čebele, a dokazano je, da je on najboljši čebelar v okraju. Pričo se je teroriziralo ; zaprli so ga takoj po prvem zaslišanju. Sedaj ga zopet dolže, da je nagovarjal na krivo prisego. Tega ne veruje. Senat sklèae, da se Turajlič zà-priseže. Ka vprašanja predsednika odgovarja, da je bil do leta 1906. mir in sloga med Srbi in Hrvati, dokler ni obtoženi učitelj Matijaševič s pomočjo pakraških dijakov in nekega Črnogorca začel učiti ljudstve o srbstvu. Enkrat je Sel na večer pod šoto v Strmem in je slišal, da znotraj govore. Izvolimo predsednika, ta zemlja je bila in mora biti spet srbska, pojdimo na zborovanja in nčimo srbstvo. Od takrat pa do leta 1907. so imeli zmiraj tajne sestanke v Ioli. Pravijo, da sem jaz Stojo DöhrÄan nagovarjal, da krivo iapoVe, a ratina je, da je ena nagovarjate Šipaka, naj pove, da sem mn jaz dal 50 gold., da krivo priča. Drž. pravdn. : Aha! Sem si takoj mislil, da bo kaj takega. Zftfovftrnlki : Naj sé zasliši. (Nemir med obtoženci). i\- - Preds.:. Ali hočete biti mirni, ali vas dam takoj disciplinirati. K» Turajlič nàto obširno pripoveduje o volilnih shodih, na katerih se jé kli-calo: „Živijo dr. Stojanovič! Živila Srbija!' Med narodom se baje govori, da se osnuje neko sokolsko društvo, ki bo imelo pravico udariti in streljati. Nekoč je nainrčč srečal nekaj pijanih tötetet, ki so mti odgovorili na vprašanje, odkod da gredo, «a «o sokoli in d« smejo udariti in streljati, tako jim je baje rekel Stevo Radovanovič. Klicev O kralju Petru ni slišal, pač pa so se repevale pesmi o Dušanovem carstvn. "' je pristaš obeh srbskih strank, a sèdàj ni tiobéfie več, ker so protivladae. Pred«.: Da, da, vi držite z vlado. Priča; Jaz ne morem biti z onimi, ki delajo, proti mojemu kralja. Prèds. : Stè li čfili, da še jé gö-vorild proti kralju P Priči: Kako te? Vlada in kralj j« vendar jedno in irto. ; t. . - , Dr. Lukinič konstatira velike razlike med današnjo izpovedbo in ono v prvem zaslišanju. Na kolodvoru V Suttji se je priča ražgovarjal t dvema gospodičnama ih rekel, d* mu je preiskovalni Sodnik rekel, dà hO lahko obtožence provociral. Potem pokaže zasliševalni zapisnik, ki ga je sestavil preiskovalni sodnik Ko-šutič in kònstatifà «tVàri, latore je pJttà danes izpustil. Vendar ne stoji nikjer v današnjem zapisniku, da sé je prejšnji izgahil. 7 . - , i Dr. Bertideva vprašanja, predsednik redöo odklanja, zàto prijavi dr. Bertič ničnostno pritožbo. Obtoženi Oblakovič točno pobija vse izpovedbe priče. Turajlič je rekel, da se je v novembru skril v koruzo in prisluškaval, dočim se koruza že v septembrh potrga in požanje. Pred«, po poldrttgonrnem odmoru javi sklep senata, da ie dr. Laki-nič« podeli stogi ukor. Kar se tiče onega zapisnika, ki ga je pokazal dr. liukinič, pravi, da ga je primerjal s 4. polo zapisnika, ki je med spisi, in našel, dà je popolno®* jetlnak oni poli. Jednako Črnilo, jednak rokopis, tedi jednaka Vsebina, samo t nekih nebistvenih stavkih se loči od njega. Danes je Turajlič v vsem potrdil svoje izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom. Ker je Turajlič hotel, da se nekaj popravi, se je ena pola zavrgla in se séstàvila druga pola. Prva je pa ostala pri pisarju in tako prišla v roke zagovorniku. Dr. Lukinič predlaga, da se prečita hjegov fragment in originalni zapisnik, gemer bo «godi. < Obtoženi Kačar odločno zanika, da bi bil na kakih tajnih sestankih. Pravi, da ga j6 Turajlič zmiraj tožil, in da ga je zato naznanil sodišču. Stvar še do danes ni rešena. OdioČno pobija, da bi on govoril o kralju tako kakof pravi Turajlič. Na shodu v Crkvenem Boku se ni govorilo o Srbiji. Bilö je navzočih tudi 10 Hrvatov. Obtoženi Corič pravi, da je bil tisti dan, ko se je vršil sestanek, na kàtèrem ga je baje videl Turajlič, na gostiji. Sam namestnik drž. pravdnika Stožir mu je rekel, da ni kriv ničesar in da je samo zato zaprt, ker ni hotel pričati proti ostalim obtožencem. Obtoženi Matijaševič izvaja, da sta si že od 1. 1903. v sovraštvu s pričo. Nočnim sestankom ni mogel prisostvovati, ker zvečer po 6. uri ni smel iz hiše, ker je Turajlič iz hiše nanj streljal. / Obtoženi Radanovič pravi, da je priča najbolj zabavljal proti hrvaški zastavi. O cirilici mu predsednik ne dopusti govoriti. Nato pride do polemike med dr. Lukiničem in državnim pravduikom radi zgoraj omenjenega zapisnika. Nadaljevanje razprave je danes. Yolitve r nemški mestni skupini. Brežice : Dr. Sernec 27, Rosina 24, Verstovšek 2, Stallner 62, Woschnagg 62 glasov. najnovejša brzojavna in telefonica poročila. • ■ 51? ; ..<:■' i Novi veleizdajski proces t Zagrebu. v Zagreb, 24. maja. (Brz. „Nar. Dn.") Letos v oktouru se začne obravnava drugega procesa in sicer proti dijakoma Ljubiču in Kohanoviču iz Ko-stajuice in dr. Miladinoviču iz Rome, ki so Obtožen:, da so dobivali iz vojaškega arzenala v Kragujevcu bombe U nacionalistične in anarhistične napade. Daljnih udeležencev še iščejo. Ogrska ministerska kriza. v Budimpešta, 24. maja. (Brz. „Nar. fin.") Danes opoldan je bi) ministerski svet, ki se je bavil s političnim položaje®, ,V°dja ministerstva dr. Wekerle še danes odputuje na Dunaj, kjer ga jutri sprejme cesar v posebni avdijenci Protestno zborovanje proti katoliškemu shodu. v Inomost, 84. maja, (Brz. „Nar Du.") V naprednih krogih se z veliko vnemo dela na top da bi se priredilo veliko protestno zborovanje proti zadnjemu katoliškemu shodu. Yseslovanski kongres v Petro-gradu. m>v&-. v Petrograd, k maja. flßrz: Ä Dn.") Danes so dospeli semkaj zastopniki avstrijskih Slovanov, dà se udeležijo seje vseslovanskega odbora. , v Petrograd, 24. maja. (Brz. „Nar. Da.") Kot odposlanci na V86slovftn$ki kongres so prišli izmed Čehov Klofač, Dforieh in Kramaf, izmed Hrvatov dr. Tresič-Pavičič ter več Poljakov in Bolgarov. Goste se sprejel na kolodvora predsednik grof Bobrinski. Turčija. , i, Carigrad, 24. maja.;(Brz. „N. p.") Veliki vezir bo danes popoldan ,y zbornici prebral program nove vlade. -, b Carigrad, 24. maja. (Brz. „N- D,") Turški listi poročajo, da je Visoka porta dovolila Srbiji prevoz vojnega mate-rijala s pripombo, da to ni nikak pre-cedenčni slučaj in da vsa določila trgovinske pogodbe o tem predmetu še nadalje ostanejo v veljavi. o * .Različne vesti. T Benetke, 24. maja. (Brz. „N. D;") Mati ruskega carja, ki je dalje časa bivala skupno z angleško kraljico Aleksandro v Benetkah, je nagloma odpotovala. Dobila je baje več važnih brzojavk h Petrograd» in Rima in je takoj zapustila mesto. Na kolodvoru jo je občinstvo isžvižgalo. Govori se, da se je nameraval ha carico anarhističen napad. Po svetu. d Cerkveni kor se je zrušil med mašo v samostanski cerkvi Dal Gill pri Lizboni na množico. 200 pevcev je bilo na koru. Dozdaj so našli 7 mrtvih, 25 težko in 40 lahko ranjenih. d Umrl je predsednik amerikan-skega petrolejskega trusta, Rogers. v NadporočnikBartunek,ki je ustrelil v Davosn letovičarja Mulderja, je bil obsojen od kantonskega sodišča v Churu na 6 mesecev ječe, pri Čemu se vračuna 6 tedenski preiskovalni zapor.1? v Roosevelt preti Telsteju. „Outlook" prinaša nek članek Roosvelta o pobujševalnem vplivu Tolstojevih naukov. Po Roosveltovem mnenju je Tolstoj poleg vseh svojih vrlin nravno pokvarjen človek, kar se najbolj razvidi iz „Križarske sonate". PaČ ameriška sodba. . i i. a Nevi svetovni jezik „SetreteT V Parizu je predaval prof. Bolesiav Gajevski o novem svetovnem jeziku, ki se snuje na mnzikalnih, telefonskih, tajdlh in nemih principih ter se zove „Solresol". Ta jezik ima samo 2060 besed, ki so kombinacije sedmerih glasov glasbe. * olresol" se moro pisati v sekiricah in številkah, more se govoriti, izražati z znaki, igrati na gfasovirjn ih trobiti na rog ter tudi signalizirati. Ta jezik zveni zelo muzikalično, n. pr.: ^Sovražnik ima mnogo vojakov* se pravi v „Solresoln": „Sidoni famisol fa mifare fasi". Na konca svojega predavanja rèce prof. svojim poslušalcem: ,.Resolfa sisor 6är pomeni: „Na svidenje; gospoda!" Trajalo ho Še najbrž mnogo let, predno tà „Solresol" postane svetovni jezik. o t J,.« ar bi Društvene vesti. v „Sava" društvo svobodomiselnih akademikov na flUiiaju si je na I. izrednem obenem zboru dnè 19./V izvolilo za letni tečaj 1909 sledeči odbor: cand. iur. Mile Jenko predsednik, tehn. Rudolf Kralj podpredsednik, iur. Martin CuŠ tajnik, cand, iur. Franc pl. Pre-merstein blagajnik, cahd. med. vet. Josip Bertocelj knjižničar, tehn. Ferdinand Kranjec arhivar, med. Anten Ko-šmelj gospodar, cand. iur. Otokar Baš in med, Ivan Fras namestnika. v Izkaz „Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju" dalje poslanih prispevkov, katere so darovàli: 150K: Narodni sklad v Gotici; loo K: Tržaška posojilnica in hranilnica; po 50 K: Notranjska posojilnica v Postojni-in Hranilnicam posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 40K: Posojilnica v Logatcu; po 30K: Poèó-jitoìcà V Ohnttžu in Skefjl Loki in županstvo * Postojni; po 20 K: gg. IVan Knez veleposestnik v Ljubljani, Dr. Fran Povšič, c. k. dež. sod. svetnik-v Trstu in „Mars" na Dunaju; po 1Q K: dež. sod. svet. Dr. Ivan Pekolj in prof. Dr. Ivan Regen na Dunaju, odvetnik Dr. Ferd. Müller m prof. Štefan Podboj v Celovcu, notar Jak. Kogelj v Loia, prof. Dr« Jos. Mencu v Idriji, odvetnik Dr. Fran Rosina v Maribora in zdravnik Dr. Ivan Verčen v Sežani; po 8 K: A. Schrey na Jesenicah; po 6 K: fin. kom. Evald Howanski, min, konc. Dr. Leo Stare in ravnatelj Ivan Tomaževič vsi na Dunaja; po 5 K: sodnik Franc VidmA v Ajdovščini, sod. svet Josip Sitter v Brežicah, prof. A. Tavčar in hadporočnik Ivan Velkavefh V Ljnb-ljari, prof. Alfonz Vales v Maribora, A. Paulin V: Podbrežjah in Okr. zdravnik Dr. Alojzij Kraigher pri sv. Trojici v Goricah; po 4 K: Jos. Urban&č v Bazovici pri Trstu; po 3 K: Lavoslàv CvetniČ ftk Dr. Jos. Tbffiinšek t Ljubljani in Pravdoslàv Rebek v Pazinu; po 2 K 60 vin.: Fran Berlec v Kan- diji; in po 2 K: Dr. Fran Kogoj, Jesenice, župnik Ant. Kolar, Št. Hj, okr. glavar Št. Lapajne, Ljubljana in Jak. Žnider na Dunaju. Skupaj: K 70450. —«• Darove sPrejena blaga*j aik Ivan Luzar. nadrevident j. Iv p. Dunaj, III./3, Reisners t r. 27. Loterijske številke. Trst, dne 23. maja 1909: 31. 77, 8. 85, «L Line, „ „ „ „ 84, 51, 24. 11, 74, —-.,. -------.------ Dobro fzvežbatiega starej^eara mešane stroke, izurjenima v računstvu in pisavi, sprejmete Norbert Zanier & sin Sv. Peter y Savinski dolinU 269 3-3 Soliden sotrudnlk dobro izurjen v mešani, posebno železniški stroki, želi mesto do 15. junij» prementi. Blagohotne dopise se prosi pod ,Roputolina' na oredništvo našega lista. 260 3-9 ■■ « '• ■ i"i..i.n—'i i. T ..li......i r i. Sprejme se takoj dobro izvežban u. za zasebno hišo z mesečna plačo 80 K aU pa tudi zakonska, mož kot kuhar, ženit za hišna dela ali kot šivilja v kraju. — Ponudbe na ravnateljstvo krapinskih topile Hrvaško. 964 ■ ratoi»" h "T" tu'» U> .lo) IV» (.'»■ 1 .1 T> .»'In --,-uy.- ■ 1 1 ' --V- '1 ttlTJ narodni krojač v Mariboru v dr. Dosinovi hiši, Tegethoffova c. It IS se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke m gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. ge si-is Cene nizke. Postrežba točna. ▲ -A- ah a A ^ A A \ KÌ ' ' • *Ti> »Ta «jf> vff «f n . ir.,. .... . ...i; ■ v salonu hotela pri,belem volu1 vhod v Samostanski u). Naznanjam cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice, da priredim za binkoštne praznike posebne predstave in sicer v nedeljo in pondeljek ob pol IO. in N. uri predpoldan, in popoldan ob 3.f pol 5*, 6. in 8. ari. Videl se bo potres v Mesini in droge najnovejše slike. Vsak torek in soboto nov program. — Vsako sredo in soboto predstava za Šolarje z vstopnino 20 vin. — Vsak dan zvečer ob 8. uri velika predstava. Za obilen obisk se priporoča Al. Brecelj, posestnik kinematografa.