Leto LXXV., St. 231 Spedlzione in abbonmmento postale. Poštnina plačana v gotovini« Ljubljana, sobota 16. oktobra 1^4t-XX UR£DNlSTVrO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOC3NUEVA tTUCA 6 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije m inozemstva UNIOVE PUBBLICITA ITAUANA S. MILANO TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 ta ti- Računi pri poštno Čekovnem zavodu: Ljubljana Stev. 10-351 din opoldne — Meaečn a naročnina 13,— Ur, za Inozemstvo lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblkntA di provenienza italiana ed eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. sarsa attivita in Egitto Fanti della d i visi one „Folgore" hanno abbattuto dne veli-voli briianici — Brutalita dei metodi di guerra inglesi n Quartier Generale dclle Forzo Armate comunica in da ta di 9 ottobre il seguenle boli .t ti no n. 866: Sul fronte di El Alamein scarsa attivila ©pcmtiva. Nella giornnta di ieri un »Hurrirane« £ Btafto abbattuto dri! tiro di armi aulomati-cho di fanti đeĐa Divisione »Folgore«: il pilota, Bud-africano, vrniva catturato, al-tro appareccbio, eolpito da fueilicri dolin stesso reparto, precipitava neJ prcssi di Hi m Ilimnt. N*i pomcriggio dol 7 ottobre velivoli da car< ir, britannlcJ hanno mitragllato in volo rasente, ncncstante i visibili segni di rico-noscimento, reparti sanitarl della Divisione »Fclgcre«, eausando tre morti e dodiri fe-rlti fra i ricoverati. Dr., meno di vrnti metri ČTaltezza, senza ulemi rischio, trattandosi di elementi sani-tnri, e come tali non protetti da mrrzš di dife^?. eont "aerea, quattro veli voli da eae-cia britannici hanno mitra -loro rhe vi si trovano debbono essere ucr.i-si.« Ordine, dunque, senza diseriminazionc aleuna, di soppressione integrale drgli av-vrrsiiri. Tale eriterio — cui vanno ricolie-gati i preee »Hurraane«. Pilot, po rodu iz Južne Afrike, je bil ujet. Neko drugo letalo, ki so ga zajeli strelci istrga oddelka, je treščilo na tla v bližini Kim Hi-niuta. Popoldne 7. oktobra so britanski lovci v strmom poletu s strojnicami obstreljevali sanitetne oddelke divizije »Folgore«, dasi so bili opremljeni zelo razločno s speznalnimi znaki. Izmed bolnikov so bili trije ubiti in 12 ranjenih. Štirje angleški lovci so 7. oktobra ob 13.45 obstreljevali s kroglami sanitetne oddelke divizije »Folgore«. Ti letalci so delovali iz višine manj kakor 20 m in brez tveganja, ker je šlo za bolničarske oddelke, ki niso zaščiteni s protiletalsko obrambo. Številni redni znaki za spoznavanje teh na-pr iv in razpostavitev na visoki planoti pri svetlem dnevu niso mogli preprečiti tega zločinskega dejanja, ki je povzročilo 3 mrtve in 12 ranjenih med bolničarji. Odslej ni ver mogoče verjeti na nehotene pomote pri tem žalostnem dogodku, če ga primerjamo I drugimi, ki SO SC dogodili pri nedavnem angleškem na-stopu pri Tohruku. Ti dogodki, ki so strogo dokazani z dokumenti, se dajo posneti takole: 13. septembra je 1 častnik in 6 letalcev v nekem avtomobila zapustilo eno naših sprednjih skladišč in napredovalo nekaj desetin kilometrov v puščavo, da bi tam zbralo nekaj gradiva. Zaradi pokvare se je moral avtomobil ustaviti in ko so ga popravljali, ga je obkolilo 6 angleških avtomobilov, ki so prišli od juira. Kakih 40 Avstralcev, oboroženih s puškami in strojnicami, je onemogočilo odpor, ker so bili številčno in po okoliščinah v premoči. Med Avstralci je bil angleški častnik, ki je poveljeval, in 1 Francoz. Nato so Avstralci hladno iz kratke razdalje streljali na naše ujetnike, in ko so se prepričali, da so mrtvi ali smrtno ranjeni, so nadaljevali pot proti severu. En letalec je ostal nepoškodovan, pa so mislili, da je mrtev, ker je negiben ležal. Pozneje se mu je posrečilo v družb: drugega težko ranjenega vojaka doseči eno naših prednjih postojank in poročati o dogodku. V naše roke je padlo tudi povelje ob prilik; napada na Tobruk: »Deseti vod se bo ločil v oddelek, ki bo napadel zaklonišče B 1082 in vsi. ki so notri, morajo biti ubiti.« To je torej povelje, ki se ne da opravičiti od nikogar in po katerem naj se sovražnik v celoti pobije. Ta kriterij, kateremu is treba pridružiti še prejšnje napade na bolniške ladje in na pomožna vodna leta-a je v pravem nasprotju s kriterijem naših poveljništev, kadar, kakor je znano, pošiljajo pomožne kolone, ki naj v puščavi zberejo sovražne ranjence, zapuščene od njihovih lastnih oddelkov, in kadar naročajo svojim vojakom, naj rešijo številne sovražne brodolomee. kakor je bilo v zalivu pri Tobruku. Naše represalije, ki so več kakor zakonite, bodo neizogibne. čestitke nemške mornarice ob potopitvi ameriške oklopnice Berlin, 9. okt. s. Vrhovni povelj-ik nemške mornarice veliki admiral Raeder je ob potopitvi ameriške bojne ladje razreda ^Mississipic po podmornici > Barba-rigo« pod poveljstvom kapitana bojnega broda Enza Grossija poslal podtajniku Kr. italijanske mornarice admiralu Riccardiju v svojem in v imenu nemške vojne mornarice najprisrčnejše čestitke. Objava izgub v septembru Rim, 9. okt. s. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: Izgube v mesecu septembru in one, ki niso upoštevane v prejšnjih seznamih, in o katerih so dospeli do 30. septembra predpisani dokumenti in imenske označbe, so naslednje: Vojaka in Milica. Egipt: padlih 481, ranjenih 687, pogrešanih 3.364. Rusija: (12. seznam) padlih 1.054, ranjenih 4.121^ pogrešanih 1.209. Balkan: padlih 231, ranjenih 364, pogrešanih 24. Mornarica: padlih 58, ranjenih 200, pogrešanih 278. Letalstvo: padlih 49, ranjenih 59, pogrešanih 57. Seznami padlih so objavljeni v izrednem dodatku k listu »Le Forze Armate«, Slavnim borcem in njih družinam ganljiva neminljiva hvaležnost domovine! ©i^rsžene sile Italije so aktivne povsod, kjer se ruši angleški imperij Budimpešfa, o. rVt. s. »Pester L1oyd«r piše v uvodniku o Italiji v vo»jni. Po ogmiovAlvi reemnjne trdnosti no-tranic fronte in volje do zmage, ki £j!obc4co> prekinja italijanski narod, c pozorja fot na sodelc.vanje Italije v sedanji vojni. Italijanske oborrzenc sile, p:re list, so navzoče in aktivne povsod, kjer se ruM av.g\e>\zi imperij. V Afr'ki in na Sredozemskem morju so italijanske oborožene sile po dveh letih vojne in svetlih, junaških dejanjih vsilile sovražniku svojo voljo. Danes je angleški vojni mornarici zaradi hrabrosti, sposobnosti in vztrajnosti Hal: iar.- z neštevllnimi bunkerji in vsakovrstnimi zaporami ter minskimi polji, ki so se raztezala čez močvirja, reke gozdove in sploh čez zelo težaven teren. Po izredno silni bitki, ki so jo morale nemške čete izvojevati cbenem proti soviažniku in proti neugodnim krajevnim okoliščinam, je usprlo zarrdi tesnega solelevanja letalstva ukrotite obupen odper boljševikov in pro-streti obupen odpor boljševikov in pro-je bilo zavzetih 100 utrjenih sovražnih postojank. Potolčeni boljševiki so skušali v gozdovih, na rekah in v vaseh organizirati najhujši odpor, toda bili s0 premagani in odvzeto jim je bilo ozemlje v borbah za vsako ped zemlje. Tamkaj so bila zgrajena mostišča preko katerih so bili izvedeni nadaljnji napadi. Bcliševiki so skušali s pomočjo novih rezerv, ki so jih vrgli v boj obupno držati svoje postojanke, toda ogenj topništva in bombe nemšk.h letal so strle zadnji o i por, tako da so bile s končnim velikim obkroževalnim manevrom sovražne sile popolnoma uničene. Uničevanje sovjetske vojne o£kr&3 Berlin, 10. ckt. s. Tz vojaškega vira se doznava, da je nemško letalstvo v hudih napadih bombardiralo oskrbovalni premet boljševkov v področju Stalingrada dne 8. oktobra. Odredi bojnih letal in strmo-glavcev so neprestano nabadali železniške Droge na obeh obrežjih Volge. Ojpčen^ ki so jih boljševik: po?lali proti Vclg:, so bila blokirana, predan so dospela. Na važ_ n;h kolodvorih, so b;!e uničene z bmbami železniške naprave. Na č.ugih so nastal-" obširni požari, ki so uničili znatne količine vojnih potrebščin in naprav Železnike«*- prometa. Vrsta bomb je zadela tovorni vlak. ki je prevažal petrolej proti severu. Po več eksplozijah je vlak zgorel. Na nekem drugem kolodvoru so bojna letala zadela tovorni vlak, ki je zletel v zrak. Vagon? so bili natovorjeni s strelivom. Ob eksplozij! so bPe razdrte tudf tračnice in porušen je bil del nekega kolodvora. Na več drugih točkah ^so bili iz- sledeni transporti čet in tovorni vlaki, ki so jih skupine bojnih letal nekaj ur nato napadle in jih hudo poškodovale. Dva vla-z vsem tovorom sta bila popolnoma razbita. Ob francoski in belgijski obali poraženi angleški bombniki Berlin. 9. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je davi angleško letalstvo s številnimi štirimotorniki, ki so j-h spremljali izredno številni lovci, napadlo obalni predel sverne Francije in Belgije. V veliki višini so sovražni bombniki^ med katerimi so bila tudi ameriška letala, ob zaščiti gostih oblakov prodrli z zapada nad obalo. Takoj je stopilo v akcijo nemško protile- talsko topništvo mornarice in letalstva. So« vražni bombniki tako niso mogli doseči objektov, ki so važni za vojno in katere so hoteli doseči. Nemški lovci so ojačili obrambo s kopnega in so z drznimi napadi prisilili angleške lovce k borbi. Po dosedanjih vesteh Je bilo sestreljenih več štirimotornih bombnikov, ki so se razbili na tleh. Med štirimotorniki, ki so jih zrušili nemški lovci je tudi nekaj takozvanih letečih trdnjav. Bombe, ki jih je odvrgel sovražnik, so povzročile škodo, ki je majhna v primeri z ogromno škodo, katero je utrpelo angleško letalstvo v tej akciji. Večina bomb je zadela stanovanjska poslopja v majhnih krajih Med fran-| coskim in belgijskim civilnim prebivalstvom pa so bili mrtvi in ranjeni. Popoln uspeh razpisa zakladnih bonov Rim, 9. okt. s. Finančni minister, guverner Banca d' Italia in predsednik konzorcija za 91etne 4% zakladne bone s premijami, ki zapadejo 15. septembra 1951, so sporočli Duceju, da je bilo podpisanih 24.948,075.000 lir s presežkom 452,903.000 lir v primeri s podpisovanjem Oletnih 5%, dne 15. februarja izdanih zakladnih bonov, s presežkom 4.727,909.000 lir v primeri z boni, izdanimi 15. septembra 1911, ter • presežkom 7.039.350.000 lir v primeri z boni, izdanimi 15. februarja 1941. haKor v prejšnjih emisijah fe uspeh pripisati popolni soudeležbi vlagateljev. Podpisovanja so se udeležili v veliki meri tudi Libija, italijanske ]>OM*sti v Egejskom morju in nove priključene pokrajine. Italijansko - nemško sodelovanje na področju prehranjevalnega gospodarstva Minister Eksc. Pareschi v Monakovu Monakovo, 9. okt. s. V pogovorih, ki jih je imel italijanski kmetijski ministei Pareschi s podtajnikom nemškega kmetijskega ministrstva in voditeljem nemških kmetov Backejem in ki so potekali v duhu to-variškega in prijateljskega duha, kateri veže obe velesili osi, so bila izčrpno obravnavana vprašanja italijanske in nemške prehranjevalne politike. Pogovori so vodili uspeh, ki bo tudi na važnem področju prehranjevalnega gospodarstva jamčil dosego končne zmage. Med svojim bivanjem v Monakovu se je minister Paieschi v spremstvu državnega podtajnika Backea poklonil padlim za narodno socialistično stvar ter je položil ven- ce na njihove grobove. Obiskal je tudt Rjavo hišo ter druge sedeže narodno rooii-listične stranke, kjer ga je sprejel blagajnik stranke Sch\varz, nato pa ;e obiskal še Dom nemške umetnosti in razstavo v njem. Na sprejemu, ki mu ga je priredil bavarski ministrski predsednik Siebert, jo Eksc. Pareschi odgovoril na topli pozdrav, da je vesel, ker se ta sestanek vrši v Nemčiji, in sicer v glavnem mestu narodno-socialističnega gibanja, ter je posebno podčrtal duh obeh revolucij, kakor tudi prijateljstvo, ki veže oba velika 'roditelja, ki sta omogočila to pogajanje. Danes bo minister Pareschi odpotoval iz Monakova v Rim. Sodelovanje z Bolgarijo Zadovoljstvo v Bolgariji nad uspehi rimskih pogajanj ministra Zaharijeva Sofija, 9. ckt. s. Listi še naprej obširno komcntiirajo obisk bolgarskega ministra za trgovino Zaharijeva v Rimu m uspehe italijansko - bolgarskih gospodarskih pogajanj. Poluradni »Dnes« pi^e pod naslovom »Italija in mi«: Bolgarski narod sprejema z radostjo veyt o> srečni zaključit vi nove pogodbe z Italijo. Zopet sta se obe prijateljski državi srečali na poti najbolj plodnega sode'ovania. List »Slovo« piše pod naslovom »Med Donavo in Adrijo«: Razgovori ministra Zaharijeva v Rimu so stedna nemke knjige« v tem vojn?m letu je im?l nemški min ster dr. Gobbels dane3 v Wei-maru mogočen govor, v katerem je poveličeval veličino duhovnih vrednot današnie Nemčije. Med drugim je podčrtal, da "je Nemčija, ki je od leta 1933 ogromno napredovala na vseh področjih, pokazala čudovit razvoj tudi v duhovnem življenju. Nacionalni socializem je ojačil in dal novo obliko nemškemu duhu. Dr. Gobbels je potem rekel, da je nacionalno socialistična propaganda porušila neke vrste intelektualizma, ki ga je čas že premagal, in tudi kritika je bolje nadzorovana in postavljana na bolj zdrava načela. Nato je minister zatrdil, da je sodobna nemška poezija ostala pravcata sila med narodom velike Nemčije. Dvoumna židovsko-boljševiška literatura je izginila v mejah Nemčije. Namesto nje so prišla dela z večjo umetniško odgovornostjo in verje vzgojne in moralne vrednosti. Nato je govornik poveličeval neskončno armado raziskovalcev, učiteljev, umetnikov, slikarjev ta nemških arhitektov, ki dajejo s svojim razumskim in umetniškim ndejstvovanjem veličino in moč domovini. Pesnikom in pisateljem je narodnosociali- stična država dodelila posebno funkcijo, * kateri opravljajo tako, kakor opravljajo) vse druge sile naroda, naloge na raznih pepriščih. Pisatelj je duhovni pionir svcm jega časa Kdor živi ob strani ali za svojim časom, izgubi tudi pravico govoriti o svojem času. Duhovni jezik dobe je zapisan v fluidu in ozračju dobe. Poet ima nalogo, da tolmači ta fluid in to ozračje. Dr. Gobbels je nato govoril o posebnih' nalogah pesnikov in pisateljev v tej vojni ter je podčrtal, da morajo biti visoki zastopniki tistega vojaškega in narodnosocia. lističnega tipa, ki ga je skovala mladina nove dobe z doktrino Adolfa Hitlerja, ako hočejo biti resnični tolmači sodobnega časa. Dr. Gobbels je govoril tudi o značilnosti knjige nove Nemčije in o razvoju politične literature in vojno spominske literature. Od priČetka sedanje vojne se jo nemška knjiga še bolj približala življenju nemškega naroda. Tudi ona prispeva s svo* jo duhovno silo k veličini naroda, tvoreča enotni blok volj«, naperjene k zmagi. Dr. Gobbels je zaključil, da mora beseda biti vedno bolj orožje v bitki duhov v tem našem stoletju, knjiga pa meč, ki seka me. glo, ki še teži našo dobo. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota 10. oktobra 1942-XX Štev. 232 Zelo malo stanovanjskih odpovedi V tretjem trcmesečju je bilo sodnih odpovedi za 60 % manj kot lani — Skupno je bilo letaš do konca septembra odpovedanih 577 stanovanj Ljubljana. 10 oktobra. V vseh lcto:njih poročilih o gibanju sodnih stanovanjskih cndpovcd. smo ugotavljali razveseljiv pojav, da je odpoved* vedno manj. Ze v primeri /. Umskim letom, ki je brlo tuth vojno leto in je prav tako ze veljala zaščita nnjemnikov. se ie števrlo odpovedi tako daleO skrčilo, da lahko govorimo o m;n:mu. Zdi sc. da sv Štcvi-Io cdpov e-di Vse drugo je čenčanje!« Tako se odpelje Dalila preko morja v Rim. Po treh dolgih mesecih /ožnje bosta Kasij in Lutecij izročila Dalilo Neronu. ki bo srečen ob mladi, večno sveži lepoti Da-lile-Salcme. Aristobulos si je pridobil štiri province in še večjo naklonjenost cesarja Nerona, obdržal pa je tudi svojo postarao Salomo. cdlično gospodinjo, ki Izvrstno kuha, skrbno krpa perilo in imenitno vzgaja otroke, pa neguje moža kot najvrlejša soproga. ćlevek bi si samo želel še četrtega dejanja, ko bi Neron spoznal resnico, kako so ga osleparili semiti in kako komično starikavo babše je istiniti njegov tenski -ideal! Prof. šest je komedijo okusno in po možnosti stilno izrez i ral in opremil ter storil vse mogoče, da bi zgradil harmonično enotnost v najbolj nasprotujočih si elementih romantike, ironije in cinizma. Izredno težka naloga. še težjo nalogo so imeli igralci. Filistr-stvo na orientalskem kraljevskem dvoru 60 let po Kr. r. ie problem, ki lahko zaide v karikaturo ali dolgčas. Za zmes fan-taatičnosti. komike, ironije, realistike in banalnosti ob precej pičli "začimbi s poezijo in duhovitostjo je odrsko užitno ustvarjanje hudo trd oreh. Zla3ti sem pri nekaterih pogrešal višino govorne kulture, modulacijo dikcije, in me je često motila monotonija, ki se giblje v jedva dveh le- gah. Izjemo so delali šaričeva, Goiinšek, Vladimir Skrbinšek, Potokar in morda še kdo. šaričeva je naša spoštovana umetnica klasičnih in modernih psiholoških nalog. Za Dalilo je storila več kakor je bilo možno pričakovati, tudi ples je opravila lepo in z vso resnobo. Ali zaradi jedva par stavkov klasično koturnskega značaja bi šaričeve z Dalilo ne mučil. Tu bi bila na mestu Bravnicarjeva, predvsem kot plesalka; govorica pa bi ji po njenem zanimanju za dramo ne delala nikake težave. Naš popularni Cesar se je trudil z zvijačnim sleparjem Aristobulom. a vzlic svoji široki rutini ni našel zanj novih izrazov: isto bi dejal o Salomi Nablocke; začetkoma je nerazumljiva in vobes enolično pevkajoča, na nekaterih točkah pa po svoje simpatična in poredno ljubezniva. Uspel je Kasij L. Drenovca kot Mp rimskega kultiviranca v prefrigani borbi z barbarskim kraljem trgovcem. Izvrsten prvi minister, avtor velike goljufije. Mar-dokej, je bil Gorinšek, grotesken pajac je prvi poveljnik straže Vlad. Skrbinšek. a že preveč karikiran: prav dobi a sta Pe-ček kot Lutecij in Potokar kot Jerubaal, ki je predal hčer Dalilo. Osebe so večinoma igralske, to sc pravi, igrajo komedijo, javkajo, celo jokajo, se kretajo pretvarjajoče se ter je vse njih nastopanje špekulacija in prevara. Tudi Dalila takoj sprejme in odlično igra vloge Salome zgolj iz sebične preračunljivosti, a celo oslepaijena Rimljana igrata komedijo, ko že zvesta resnico in naposled sprejmeta drago plačano sleparstvo kot dobrodošlo sredstvo, le da se nanovo prikupita degeneriranemu Neronu. Edvard Gregorin se je že zapisal v zgodovino naše dramatike kot povsem svojevrsten avtor. Dosleden je in črpa snovi vztrajno iz svetega pisma, čital sem, da živi za nekako duhovno pregrajo, dosledno v široki razdalji od vsakdanjosti, vedno kak pedenj nad tlemi realnosti. Tale tretja njegova igra je niz odrsko prikazanih ilustracij sedmerih prošenj Kristusovega Očenaša. Vsaka ilustracija je zaključena celota, podoba iz življenja; v vsaki nastopa Krist ali v svoji pravi udeal-ni) pojavi, ali kot moderno oblečen Znanec s Kristovo masko. Da dramatik sam smatra svojo igro za niz podob, je izrazil z velikanskim okvirjeni, ki oklepa odrovo odprtino. Mislim, da bodo te večinoma realistične slike zelo dobrodošle podeželskim odrom, saj je uprizorljiva in učinkovita vsaka zase in dovolj tehtovita. Morda bo le dvoje, troje takih podob vplivalo na ljudstvo celo močneje kakor vseh sedem skupaj. Da je svetopisemska dikcija z brezkončnimi vsakomur pač dobro znanimi citati iz Kristovih govorov naposled pač enolična, postane pri toliki obilici podob neizbežno. 2al, da Znanec le pridiga, le boža, objema in gleda, a ne posega v dogodke dejansko. Tako ostaja njegova pomoč nevidna, zlasti pa ne dramatična. Vse podobe so le mračni izrezki iz socialnega in svetovnonazornega tr?nja človeštva: ljudje kot žrtve lahkomiselnosti, nestrpnosti, neznačajnosti. usodne, nezakrivljene nesreče ali zmotnega hlastanja za srečo nastopajo bodisi v ozkem rodbui-skem krogu, bodisi v pestri družbi zastopnikov najrazličnejših stanov in poklicev ali celo le v okolju dveh ireh oseb. V vse položaje pa prihaja On, saj je Bog, ki vse vidi. vse ve. Bolj ali mani so kajpak vse te nodobe ostre skice, psihološko bolj ali manj utemeljene in razumljive, vse pa efektne in vidno potekajoče iz peresa misleč3ga, praktičnega, po vrhu iskreno vernega, zato spoštovanja vrednega moža. V svoji igralski karieri od 1. 1918. ko ie kot častnik skočil na oder, je ustvaril Edv. Gregorin že dolgo vrsto najrazličnejših, mladih in starih, dobrih In zlih oseb, vselej s prav svojsko ostro In jasno naturnostjo, prav posebno pa ga mika, ustvariti vedno znova neizčrpni, *rzvi5enl lik Učenika OdreSenika, ponazorjati njegovo življenje, modrost, dobrotnost in trpljenje iz ljubezni do večno nesrečnega človeštva. Priznati moramo, da je v tej vlogi vidno napisani Iz najgloblje vernosti In najvest-nejšega poznanja evangelijev Gregorin ze večkrat podal kreacije resnične lepote tn dojmljivosti. Tudi v Očenašu nastopa v predgovoru in zaključni podobi v tej viogi kot slikovita, pretresljiva svetopisemska pojava, v vseh ostalih pa kot Znanec \ vlogi govorečega evangelija zelo diskretno, okusno stiliziran, vobče pa kot izredno prikupen sodobnik. Zaslužil si je priznanje in cvetje kot režiser, avtor in Igralec, želimo mu polnega uspeha v Ljubljani in po vsej domovini. V ostalem je nemogoče govoriti o drugih kreacijah izvečine epizodnih vlog, čijih imena obsegajo celo plahto v Gledal, listu. Mnogi sodelujoči morajo nastopati v raznih vlogah. Imenujem naj vsaj najvidnejše, ker najmočnejše: Marija Vera. Vladimir in Milan Skrbinšek, Pavel Ko\ič, Verdonik, Nakrst. Košič. Kraljeva ,P!ut Levarjeva, Ukmar-Boltarjeva in Potokar. Sodelovalo je tudi nekaj otr^k. ki po večini govorili in igrali prav dobro in naravno. Posebej je pohvaliti gledališko siikarno. ki je po avtorjevih zamislih in poo vodstvom arh« Franza in mojstra Skruii»«_ga ustvarila celo vrsto prav dobrih in lepih scen, pa končno faktorja, ki je ravnal a reflektorji in veličastnim zvonjenjem. Fr. G. Živilski trg Ljubljana, 10. oktobra Gospodinje so še vedno vajene zgolaj vstajeti, zato morajo včasih čakati na prodajalce, ki se jim zdaj ne mudi tako zelo na trg. Vendar je pa bil davi že ob 8. živilski trg precej dobro založen. Precej je bilo zlasti zelenjave. Gospodinje so pa še čakale na prodajalce domačega sadja in gob pred stolnico. Zadnje ti-žne dni so gospodinje pokupile precej gob; mnoge so tudi zahajale k mitnicam po ves dan ter se zalagale z gobami celo za sušenje. Z2to so pa tudi davi pričakovale, da jih bodo nakupile nekaj na trgu. V prvi tržni uri pa trg še ni bil založen z žlahtnimi gobami, ki jih | ljudje še vedno majraje kupujejo, čeprav I so najdražje. Drugih boljših gobanov ki so po novem maksimalnem ceniku uvrščeni v prvo kategorijo med žlahtne gobane (boletus edulis) navadno ni naprodaj na našem trgu, kar je razumljivo, saj so precej reiki in ljudje jih ne poznajo. Pač pa bi nabiralci lahko mnogo bolj zalagali z mnogimi gobami druge kategorije, a prinašajo največ kravjae, ki bi jih bilo treba uvrstiti v najnižjo kategorijo. Tako so bile tudi davi naprodaj kravjače. Preprosti nabiralci niti vselej ne vedo, kako se te gobe imenujejo ter jih ponujajo pod imenom peščenke. Toda peščenke marsikdo ceni mnogo bolj, ker so bolj mesnate in sočne. Peščenk zdaj rase mnogo, ne niti mnogo manj kakor kravjač. Najbolj pripj-ročljivo bi bilo, da bi med gobami druge kategorije nabiralci zalogah trg predvsem z maslenkami, a seveda le z zlravimi (starejše so navadno črvive). Razumljivo je, da je bilo danes naprodaj menj gob, že zaradi tega, ker je bilo včeraj nabiranje v mokrih gozdovih težavno. Ljudje radi kupujejo kostanj, zato pa uvoženi kmalu poide; tudi danes je bil skoraj ves razprodan. Domačega kostanja ni posebno mnogo, ker ga zunanji nabiralci ne prinašajo toliko( ljubljanski kostanj pa uživajo nabiralci sami. Po nekaj prodajalcev pro.laja ob tržnih dneh domača jabolka. Branjevci so bili danes nenavadno dobro založeni s česnom. Zdaj je naprodaj če^na skoraj več kakor je bilo včasih čebule. Seveda je pa večje povpraševanje po čebuli, ki je bila tudi danes napredaj po maksimalni ceni (2 L kg), čeprav je ni bilo toliko kakor česna. Posamezni branjevci so še dobro založeni s sladko papriko, ki pa čedalje bolj rdeči. Zelenja ini trg je bil založen precej bolje kaker v sredo. Prodajalke so najprej razprodale zeljnate glave- Salate je zdaj že toliko, da ostaja neprodana. Mnogo je še zelene kolerabe. Sploh prevladuje ze'e-na povrtnina. med tem ko je mnogo manj korenja, čebule, pese, rumene kolerabe itd. — Kupčijsko življenje je bilo precej živahno na vsem trgu kakor navadno ob začetku meseca. Športni pregled Propagandni tabletenlški turnir na Rakcvniku Jutri bo propagandni table-teniški turnir v klubskih prostorih S. K. Korctana na Rakovniku. Tekmovanje bo obsegalo samo eno disciplino, in sicer igre posameznikov. Pravico nastopa imajo vsi v table-teniško zvezo včlanjeni igralci, kakor tudi vsi, ki niso člani te zveze. Pravico nastopa imajo tudi juniorji. za katere so prvotno nameravali pripraviti tekmovanje v posebni skupini, vendar se je to pokazalo kot nemogoče zaradi tehničnih ovir in pomanjkanja časa. Prijave se sprejemajo na Rakovniku, na dan tekmovanja od 1 »8 do ^ 9. Izrecno opozarjamo, da se na kasnejše prijave ne bomo mogli ozirati. Prijavnina znaša 5 lir. Igralo se bo po cup sistemu z Olvmpia žogicami na dva dobljena seta. Ce bo čas dopuščal, bodo zadnji štirje igrali finale vsak z vsakim. Igralci, ki bodo izpaU: v prvem kolu, bodo po ponovnem žrebanju igrali tolažilni turnir. Pričetek turnirja točno ob 9. uri. Tekmovanje bo po možnosti zaključeno dopoldne. Ker smo zadnje čase na veliko krajih mesta Ljubljane imeli priliko opazovati mnoge nadarjene igralce, katerim bi resen nastop na turnirju prinesel mnogo novega znanja in jim ta lepi šport prikazal v pravi luči kot šport, vabimo prav vse, da se turnirja uleleže. B. S. • — Stanje v tabelah po prvem kolu. Po prvem kolu nogometnega prvenstva ,-e stanje v tabeli divizije A naslednje: Bologna, Bari, Roma. Ambrosiana, Genova. Livarno po 2 točki Triestina. Lazio Juvcntus, Milano p~ 1 točko, Venezia, Vicenza, Fiocenti-na, Torino. Atalanta m Liguria po 0 točk. — V diviziji B vodi Padova, ki ji sledijo Brescia. Pro Patria, Cremonese *n Napoli z 2 točkama, Modcna, Ale^sandria. Spezia, Pisa, Mater, Savona Udinese in Paierma s po 1 točko ter Fanfulla, Siena. Novara, An-conitana in Pešca ra z nobeno točko. — Sabljaški troboj Nemčija—Italija— j Madžarska, Iz Rima poročajo, da jc sedaj (B Noben* sirimo« qi, d* imajo oglasi v »Slo- »enskem Narodu« velik uspeh. Kadar potrebniett kar koli. M poslužite oglasa v »Slovenskem Narodu*. OGLAS V •SL. NARODU« POMENI USPEH '-i isti dan spreje-na oglasni oddelek naročila zmerom .amo do 9- ure dop Q č e ž u sr a m ž^ajrnAce Del prodigio delic Lampada Osram Rispsrmiar« correnfe non significa jempr« dovere ridurre la luce. • Infatti la lampada OSRAM-0 c e ha il filamćnro a doppia spirale rrasforma modo vanraggiosamente !a corrente in luce. Risuirato i Risparmio di eneroja eleffnca senza perdita di foce. Pe-cio si oiriene con le LAMPADE OSRAM-d molfa luce e poco consumo v Stedifi s rokom ne pomeni vedno poslabšali razsvetljavo. In res, žarnica OSRAM-D d ojno vijećnico spreminja zeno popolno lok v luč. Rezultat: iihranek električne energije brez poslabšanja razsvetljave. Zato dosežemo z OSRAM-D ŽARNICE mnogo svetlobe in majhna poraba G 2 dokončna sklenjen sabljašlii trebej med Nemčijo. Italijo in Madžarsko. Tekmovanje bo od 20. do 22. novembra v Budimpešti. Tekmovali bedo pcodinci in moštva v treh •n.ižjih. Nastopali boxlo samo VOOŠkL Iz Spodisfe štajerske — Xem5ko kmetijstvo na Spodnjem štajerskem. Z delniško glavnico 5,000.000 mark posl u .ca nemška naseljen:ska družba s sedežem v Berlinu, ki prehodno pridobiva hipoteke in posestva, ter jih opravlja in prodaja V izpolnjevanju svojih nalosr v ekviru nove organizacije nemškega kmetijstva, poroča, da je lani svoje obsežno področje z"!ova razširila. Za novo organizacijo nemškega kmetijstva je bilo kupljenih še 7.500 ha zemlje, prodane pa 3.500 ha. Družba ima trenutno v posesti okrog 15.000 ha zemljišča, od tega odpade okrog 6.000 ha na alpske in donavske pokrajine. Poleg tega pa opravlja družna okrog 131 000 ha zemlje. Nakupi kmetij za južno tirolske preseljence so se nadaljevali. Družba je pošiljala komisije za prodajo preseljeniškega premoženja v Litvo, Ru-munijo, Francijo in na Kočevsko. Nove naloge je poveril državni komisar družbi v novih pokrajinah Spodnje Štajerske in Gorenjske. Družba je imela lani 77.37 milijonov denarnega prometa. Iz Srbije — Najvišje cene beograjskih špediterjev. Za tovorni promet z voz:li je komisar za cene določil za mestno območje Beograda najvišie cene za poedine vrste blaga, in razdalje. — Podružnica PraStedione v Srnju. Pra-štediona je otvorila svojo podružnico tudi v Senju. Podružnica opravlja iste posle, kakor centrala. — Fond za izravnavanje con_ Pri centrali za usnje v Beogradu je bil ustanovljen fond za izravnavanje cen, ki ga bo opravljala Državna hipotekama banka. Fond bo služil za ohranitev stabilnosti cen v Srbiji ob uvozu podražeulh slrovin. s^ Hrvatske — Najvišje cene volnenega blaga. Hrvatski državni urad za določanje cen in mezd je določil nnjvišje cene za t'pizirano volneno in radomestno prejo domačega izvora za proizvajalce in trgovce. Proizvajalec sme prodati svojo blago samo trgovcem, ki ga prodajajo naproj konzumentom. — Zvišanje kapitala Arkovega podjrtia. Znano, industrijsko podjetje Vladimir Arko. d. d. je zvišalo delniško glavnico od 20 na 25 milijonov kun. Naše gledališče DRAMA Sobota. 10. oktobra, ob 17.30: Večno mlada Šaloma. Izven. Nedelja, 11. oktobra, ob 14: Poročno darilo. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol; ob 17: Oče nas. Izven. ^onodeliek. 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra, ob 17.30: Deseti brat. Premiera. Red Premierski. OPERA Sobota. 10. oktobra, ob 17. uri: Traviata. Red Premierski. Otvoritvena predstava operne sezone. Nedelja, 11. oktobra, ob 16: Seviljskl brivec. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Otvoritvena predstava redne abonentske sezone bo Verdijeva »Traviata«, opera v 3 dejanjih (4 slikah). Osebe: Violetta-Vi-dalijeva, Alfred-Drago Čuden 'debut), Ger-mont-Janko, Fiora-Poličeva, An:nna-Po-lajnarjeva. Gaston-B. Sancin, Douphol-An-žlovar, Obigny-Dolničar. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec zborovodja: R. Simoni ti, koreograf: inž. P. Go-lovin. Novi kostumi: gledališka krojačnica pod vodstvom J. Staničeve in F. Remskar-ja. Nova opereta na našem odru. Med deli, ki jih izvajajo z živahnim uspehom v inozemstvu, je Millbckerjev: »Gasparone. P R I K E I) I T V E V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno Vodstvo po Gorju p ovi umetniški razstavi ob 11. dop. Vodi slikar sani DEŽURNE LE K A RN E Danes in jutri: Mr. Bakarčič. h'v. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva c. 20. in Murmaver. Sv. Petra cesta 78 Dežurno zdravniško službo bo »pravljal od sobote od 20. do ponedeljka do S. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleivveisova cesta 62 Radio Lfiibli^na NEDELJA, 11. OKTOBRA 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Marcella Si-nc*tra. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Fuenzi. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangeiija v slovenščini (O. G. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa. Poročila v Ualijan-ščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno prkusbo izvajajo mladi umetniki. 13.50: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Kmečkega tria. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.lo: skulj Andrej: Praktični nasveti za vrtninarje. Predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert kvinteta harmonik. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved Časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih gododkov v slovenščini. 20.45: V Olimpu operete. 21.15: Filmsko glasbo izvaja orkester Cctra. vodi dirigent Barzizza. 21.45: Predavanje v slovenščini. 21.55: Koncert pianista Marijana Lipovska. 22.20: Trio Emona. 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, 12. OKTOBRA 7.30: Pesmi in nanevl. 8 00: NapOVOd časa. Poročila v italijanščini. 12.20: Komorna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valček. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Ohoroženih sil v slovenščini. 13.25: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Pisana glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Ljubljanskega Komornega tria (M. Upovšek klavir, A. Der-melj violina, C. Sedlbauer *elo). 19 00: »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Operetno glasbo vodi dirigent Petralia. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.30: Koncert vodi dirigent M. Macioco. 22.15: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini. MED PRIJATELJICAMI — Kaj misliš o bradi mojega zaročenca? — Po mojem mnenju je zelo pametno, da jo nosi, čeprav to ni več moderno. Tako se vsaj ne vidi mnogo njegovega obraza. •ter. 232 »SLOVENSKI NAROD«, sobota 10. oktobra 1942-XX Stran 3 Ne hodite po dežju v gozd! Izkušeni gobarji ne priporočajo nabiranja gob tik po dežju Ljubljana, 10. oktobra V navdušenju nad svojimi in drugimi gobarskimi uspehi zadnje čase nekateri gobarji stikajo dan za dnem za gobami, ne gled? na vreme. Posebno radi se udejstvu-jejo takoj po dežju, ker že vedno velja star* zmota, da gobe zrastejo čez noč ter da jih dež potegne iz zemlje, kakor da so samo čakali na ta trenutek. V resnici pa tudi gobe potrebujejo precei Časa, da zrastejo. Nekatere se sicer razvijejo precej dobro najprej v zemlji, preden pogledajo iz nje. a večina gob se vendar razvija nad zemljo in zraste, iz tal. iz podgobja, ki je vč^s'h ce'o na sami površiri zemlje. Izkušeni gobarji ne morejo priporočati nabiranja gob t:k po dežju iz več razlogov, kar j treba zdaj zopet ponoviti VČe-rai je dopoldne deževalo, popoldne so pa bili ljudje ž« v gozdovih, kakor da so gobe zrasle v nekaj urah Vsak nabiralec lchko prav kmalu spozna sam, da nabiranje gob po dežju ni pnporočljiv0 že zaradi tega. ker s? pri tem zmoči; mokra ie trava, od drevja Se kaplja, voda sili v čevlje in gobar je moker najmanj do kolen, če ne že od nog do glave. Toda vse to bi rad pretrpel, saj tudi pri nabiranju gob brez žrt^v ni uspehov. T^da rpjhuie je, da so mokre? tudi gobe. Vse gobe so po dežju več ali manj sluzaste in mnogo boli prepojene z vodo. Mokre gobe so bolj nežne in v posodi pri nabiranju se nam odtišče, zdrobe, pa tudi zlepijo med seboj. Rezanje in čiščenje taksnih gob je zelo težavno, včasih celo nemogoče. Ze v gozdu se nam pokvari pre_ cej gob, ki jih moramo doma zavreči. Mokre gobe je treba Čim prej porabiti, ker se lahko povsem pokvarijo ter vnamejo čez noč. Sušenje mokrih gob je mnogo bolj težavno, nekaterih vrst skoraj nemogoče, zlasti jeseni, ko je ozračje vlažno in malo solnca. Tik po dežju naberemo lahko le gobe. ki so rasle že pred dežjem. Ko bi jih pobrali pred dežiem. bi bile mnoge zdrave, mokre, starejše gob.-* so pa naglo črvi ve in hitro ^gnijejo. Mlaiš? gobe. ki so zrasle pred dežjem, se po dežju, a treba je seveda počakati nekaj d"i. včasih še lepo raz\*5jejo ter zopet izgube vlago. Zato nikdar ne tecite takoj po dežiu v gozd! Sicer je verjetno, da boste nabrali nekaj gob. a seveda starejših, ki so zrasle pred dežjem, vse bodo pa mokre in kljub vsej previdnosti se vam jih bo nekaj pokvarilo. Dandanes je pa treba tudi varčevati z obleko in čevlji, ki v mokrih gozdovih zelo trpita. Škode je vča3ih več kakor koristi. — če bo da~es dovolj solnčno. bodo gozdovi š-ele jutri malo bolj suhi. vendar bi tudi jutri še ne smeli iti v gozd, ker bo gozdna trava še vedno mokra in gobe še ne bodo izgubile dovolj vlage. NEVNE VESTI LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave od delavnikih ob 16 in 18.15. ob oedeljan m praznikih ot W3ii t%AO l«.3f% ip 18 30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Pretresljiva žaloigra zapeljane deklice Speča lepotica V glavnih vlogah: Luise Feride, Araedeo Nazari, Osvaldo Valenti KINO UNION TELEF. 22-21 Tajinstveno napet film o iznajditelju strašne naprave, ki bo napovedovala smrt... Svet bo trepetal... Claude Dauphin, Marguerite Sologne KINO SLOGA TELEF. 27-30 Eden najlepših pravljičnih filmov za mlado in staro Cenerentola — Pepelka Silvana Jachino. Kob« rto Villa, Paolo Stoppa in drugi Jutri v nedeljo predstave ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30 Ob delavnikih od 2.15 dalje Preskrbite si vstopnice v predprodajif — Danes otvoritev razstave hrvatske kulture v Veneziji. Danes bo v krasnih prostorih palače Giuslinian v v'enez'ji otvor-jena prva razstava hrvatske kulture. Pri ^v.čani otvoritvi bodo navzočne številne osebnosti italijanskega in hrvatskega javnega ter kulturnoga življenja. Svojo navzočnost pri otvoritvi so sporočili razstavnemu odboru minister ljudske kulture Pa-voliri. grof Volpi in hrvatski finančni minister Kcink. u — Na polju slave sta padla višji kapo-ral Karol Mačehi, rojen 1. 1918. po rodu iz Id:lana. ter Alojz Scregini. roj:n 1. 1916, tudi rodom iz Mlana. Prvi je žrtvoval svoje mlado živijenje na afriškem bojišču pii El Alameinu, drugi pa v Atenah. Oba sta zrasla v fazijskih organizacijah. — Aretacija Žida, ker se jc samovoljno oddaljil od dela, iz Padove poročajo: Žid Guido Jaffe, ki je bil v skupini Zidov, ki so bili v zadnjem času določeni za opravljanje rečnih del, je zaprosil za zdravniški pregled in se je istočasno odtegnil obveznemu delu Pri zdravniškem pregledu pa se je ugotovilo, da ni omenjeni Žid v takšnih zdravstvenih okoliščinah, da bi ga mogle ovirati pri opravljanju določenega ročnega dela. Ker se j: samovoljno oddaljil od d la, jc bil v nekem padovanskem hotelu aretiran. Zagovarjati sI1 Veneto« iz Padove poroča, da bo otvo-rila revija -Le Tre Venezie« stalno umetnostno galerijo. Omenjena galerija bo otvorjena prihodnji mesec z umetnostno razstavo, ki bo posvečena predvsem umetniški obdelavi venetskih pokrajin. Galerija bo imela svoj sedež v eni najbolj starinskih palač v Padovi, kjer ima svo; sedež tudi vodstvo revije >Le tre Venezie«. — Baron Albert F&esini umrl. Nenadoma je umrl v Rimu baron Albert Fassini, vit:z dela. Pokojnik je bil med prvimi po-speŠevatelji italijanske filmske industrije ter industrijske proizvodnje umetne svile. Bil je predsednik številnih mdustrijskh in trgovskih družb. Med drugim je bil tudi predsednik fašistične federacije za tekstilno industrijo. Od 1. 1939 je bil nacionalni svetrik fa = ijske in korporacijske zbornice. B:l ie tudi podpredsednik korporacijske gostoljubnosti. — Italijanski zastopnik na mednarodni konferenci rokodelstva v Budimpešti. V Budimpešti je bila otvorjena te dni mednarodna konferenca, ki jo je organiziralo mednarodno rokodelsko središče. Na konferenco je prispela tudi italijanska delegacija pod vodstvom nac. svetnika Petra Gazzctija. ki je obenem predsednik mednarodnega rokodelskega središči in ki je ob pričetku konference naglasa:, da je namen konference ustvaritev pogojev za čim tesnejše in čim bolj prijateljsko sodelovanje med evropskim rokodelstvom. — Prvi ltarjansko-nemski avtarhični tehnični k°ngres. Za november je sklican v Torinu prvi italijansko-nemški avtar-« hični tehnični kongres, ki ga pripravljata Zavod za nacionalne avtarh:čne razstave in Društvo nemških inženjerjev v Berlinu. Na kongresu bodo razpravllali predvsem o rezultath ter izkušnjah glede uporabe avtarhičnih surovin in snovi. Istočasno bo tudi velka razstava avtarhičnih predmetov ter izdelkov pri kateri sodelujejo največji industrijski proizvodni obrati Italije in Nemčije. Kongres bo otvorjen v navzočnosti odličn:h predstavnikov obeh držav. — \~o\i milijonarji Predvčerajšnjim so bile izžreban? loterijske srečke merarske loterije. Letos je bilo skupno prodanih 2,401.000 srečk, to je za 525.000 več nego lani. Inkaso za prodane srečke izkazuje 24,010.000 lir Prva nagrada je dva milijona lir, druga 1.400.000 lir, tretja 1 milijon lir, četrta pol milijona lir, peta pa 179.508 lir. Razen tega je bilo izžrebanih 53 nagrad po 16.000 lir in sto tolažilnih nagrad po 5500 lir. Med srečniki, ki so med bodočimi novimi milijonarji, je tudi imetnik srečke, ki je bila prodana v Triestu. — Blagajna Poštne hranilnice v LJubljani bo odslej izplačevala čeke le proti legitimiranju dvigatelja in zabeležbi tozadevnih podatkov. Ceki na prinosnika se smejo izdajati največ do zneska 10.000 lir. Za zneske nad 10.000 lir pa se morajo izdajati imenski čeki, t. j. na hrbtni sLrani čeka se mora napisati odredba, komu naj sc ček izplača; ta odredba se mora podpisati kakor ček na prvi strani. Imenski čeki se smejo izdajati največ do zneGka 38.000 lir, blanko indosirati pa samo, ako ne presegajo zneska 10.000 lir. — Bik ga je vrgel v reko, pes ga je pa rešil. 57 letni kmetovalec Anzelm Berta-gnon je imel nenavaden doživljaj. V S. Cassianu pri Rovigu je vodil napajat svojo govejo živino k bližnji reki. Ko je obstal ob reki, pa se je nenadoma zagnal proti Bertagnonu pobesneli bikec in ga pognal v vodo. Bertagnon je bil sicer še dober plavalec, vendar ga je pri plavanju ovirala obleka in bolečina zaradi udarca, ki mu ga je bil zadal bikec, ko je navalil na svojega gospodarja. Razen tega je reka zaradi deževja izredno narasla, tako da b" bil Bertagnon, ki si nikakor ni mogel pomagati k nabrežju, nedvomno utonil, ko bi se ne bil pognal v vodo njegov pes, velika žival, ki je nekaj časa naskakoval pobesnelega bika. pa se nato obrnil proti reki. čim je opazil gospodarjevo smrtno borbo z močnim tokom, ki ga je potegnil proti sredini. Pes je priplaval do gospodarja, zapi-čil svoje ostre zobe v obleko in potegnil s seboj gospodarja, ga spravil do nasipa in ga tako rešil. Gospodarju so pri tem popolnoma opešale moči in je popolnoma izčrpan obležal na nasipu, kjer so ga naši: domaČi, ki jih je opozoril na to vztrajno lajajoči domači pes-rešitelj. KINO MOSTE Zbor najprominentnejših italijanskih igralcev v drami iz življenja žen, ki se prodajajo: GREŠMCA Paola Barbara, Vittorio De Sicca, S. O. S. LEDENA GORA Film slavne Leni Riefentall o borbi za odkrivanje polarnih dežel. Nedelja ob 14 in 17, delavnik ob 17.30 — Deček je padel z drvečega vlaka in ostal nepoškodovan. Kakšnih 200 metrov od postajališča Pordenone se je vzpel na okno železniškega voza tretjega razreda brzega vlaka, ki je vozil v Venezio, deček, ki je v hipu omahnil čez okno. predno ga je mogla zagrabiti mati. ki je sedela v bližini. Vlak se je takoj ustavil, sprevodniki, mati in drugi potniki pa so pohiteli proti kraju, kjer je deček padel z voza. Zelo pa so bili začudeni, ko jim je prihitel deček naproti z vesel'm nasmehom in kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Se posebno vesela pa je bila dečkova mati. ko je vzela svojega sinčka v naročje in z začudenjem ugotovila, da je ostal popolnoma nepoškodovan, brez najmanjše krvne podplutbe. — Belgijski poslanik v avdijenci pri papežu. Papež pij XII. je sprejel predvčerajšnjim v avdijenco belgijskega poslanika in njegovo soprogo. Zatem je spreiel nadškofa iz Durazza m on s. Pennaschija. klobucarna »p a j k« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča RUDOLF PAJK, Sv. Petra c. 38. — Nesreče. V zadnjih dveh dneh so bili v Ljubljansko bolnico sprejeti naslednji ponesrečenci: Bojan Habjan, 91etni sin za-sebnice iz Ljubljane, si je pri padcu s kolesa zlomil levo nogo. Fr. Kocijan, 151etni kleparski vajenec iz Ljubljane, je skoči! iz tramvaja, padel ter si zlomil desnico. Josip Lončarič, 201etni mesarski pomočnik iz Ljubljane se je močno urezal v ievice Borut škerjanec, 121etni sin strojevodje iz Ljubljane, se je usekal v desnico. Ivana Korošec, 751etna zasebnica iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desnico. Anten Leskove, 561etni delavec iz Ljubljane, je padel in se ranil na levici. Ivanka Grebene, 20 mesecev stara hčerka zasebnice iz Ljubljane, je prišla pod voz v Linhartovi ulici. Ranjena je precej nevarno po telesu. Justina škraba, 191etna hči posestnika z Ižanske ceste, se je pri padcu ranila na levici. IZ LJUBLJANE —lj Prva samostojna umetnostna razstava mladega slikarja Miloša šušteršiča., ki nam je na tako majhnem prostoru prikazal Dolenjsko, je že prve dni doživela velik uspeh. Mnogo slik je že prodanih, med njimi »Luža I.«, ki jo je kupil poveljnik XI. Armadnega Zbora Eksc. Mario Ro-botti. Vseh razstavljenih umetnin je 32: 28 je pokrajin, ostale pa so portreti. Razstava bo občinstvu na ogled do 20. t. m. m je odprta vsak dan od 9. do 18. —lj Davi nas je ie zeblo. Vreme se je včeraj popoldne nenavadno hitro sprevrglo. Ko zavlada jug. navadno traja južno vreme vsaj nekaj dni, če ne že ves teden. To smo pričakovali tudi včeraj, ko je jug začel prinašati težke oblake od morja in je začelo deževati. Toda popoldne je nenadno potegnila mrzla burja, deževati je prenehalo in oblaki so se počasi razpršili. Ponoči je bilo že jasno, zato se je še tem bolj ohladilo. Davi je ležala nad mestom gosta megla in jutro je bilo povsem jesensko, a zdelo se nam je. da že diši po snegu. Ni čuda, saj je današnja minimalna temperatura znašala le 3.S°. Včeraj je najvišja temperatura dosegla še 17.4«, zato je bila davi razlika v temperaturi meo prejšnjimi jutri še tem bolj cbčutna. Zračni tlak jc zopet precej narasel in je upanje, da bodo sledili še sončni dnevi. —lj Drž. učiteljišče v Ljubljani, iiavr.a-teljstvo drž. učiteljišča sporoča: Otvoritvena služba božja za obe vadnici (učencem in učenkam 1. razreda ni treba priti) in za učiteljišče je v ponedeljek dne la. t. m. ob 9. uri v cerkvi Srca Jezusovega. Učenci (-nke) naj se zberejo ob tri čet; t na 9 pred cerkvijo, nakar jih bodo razredni učitelji peljali v cerkev. Vadniški učenci in učenke naj še postavijo pred klopi, učenci in učenke učiteljišča pa naj zasedejo klopi in se postavijo po sredi cerkve. Pevci in pevke gredo na kor. Pevci in pevke imajo v nedeljo dne 11. t. m. cb 10. v Marijanišču obvezno pevsko vajo. Učenci in učenke cbeh oddelkov I. ter učenci V. letnika prično v torek 13. t. m. z rednim poukom. Kje, bodo zvedeli v r-oneae-ljek v ceikvi. Kdaj bodo pričeli oscali oddelki učiteljišča in vadniški razrecli z rednim poukom. bo objavljeno v časopisih Gledalo se l>o. da čim prej, je pa treba prej v poslopju na Resijevi cesli izvršiti nekatera neobhodno potrebna popravila. Za učiteljski zber: V ponedeljek po službi bežji v risalnici seja za vse ueiteljstvo, učiteljišča in obeh vadnic. —lj Umrli so v Ljubljani od 2. do 8. t. m. Bučar Uršula, roj. Kunej. 65 let, vdova fin. narJpreglecln ka, Miklošičeva c. 22 bil; Golob Marija, 58 let, gospodinja, Viclov-dcinska cesta 9; Furlan Marija, roj. Zaje, vi. Kaušek. 77 let, zasebnica, Bleivveisova cesta 25; Adler Marija, 86 let. vdova poštnega poduradnika, Cesta Viktorja Ema-nuvla 5/III; Blaž Jakob, 87 let, čevljar, JapJjeva ulica 2; šušteršič Ignacij, 90 let, bivši mlinar. Sv. Petra cesta 93; Jesenko Marjeta, roj. Sega, 69 let. vdova po-streščka, Vidovdanska cesti 9; Gombač Cvetko, 23 let, krojač, Rožna dolina, cesta IX št. 29; Osana Emestina, roj. Koder -man, 61 let, žena univerzitetnega profesorja, Kersnikova ul^ca 7; Majce Marijan, 2 meseca, sin hišnika, Pred škofijo 21; Sterle Jernej, 1 mesec, sin posestnika, Črna vas 147; švelc Pavla. 79 let, zasebnica, Japljeva ulica 2. — V ljubljanski bolnici so umrli; Jadkovič Franc, 68 let, škofijski uslužbenec. Pred škofijo 4; Jezerš:k Marija, roj. Wojkovsky, 52 let, vdova učitelja. Peruzzijeva cesta 63; Koren Jožef 57 let, policijski stražnik v p., Prera-dovičeva ulica 2; Otrin Marija, roj. Lu-kek, vd. Kunej, 56 let, žena mesarskega pomočn'ka. Poljanska cesta 52; Tavčar Ciril, 29 let, delavec. C'glarjeva ulica 3; Pucihar Frančiška, 15 let, hči posestnika, Ig 94; Zgonc Ivan. 10 let. sin posestnika. Studenec 2; Mekinc Stane. 19 mesecev, sin delavca. Litijska cesta 32: Gregorin Janez, 31 let, novinar, Sv. Petra nasip 21; Herbst Dušan. 6 tednov, sin ključavničarja. Bezenškova ulica 31; zbegar Ivan, 29 let, mesarski pomočnik, Nova vas 42, obč. Bloke pri Logatcu. —lj Pričetek pouka na drž. trgovski akademiji bo v ponedeljek 12. oktobra. Dijaki (-inje) II., IH. in IV. razreda se zberejo v učilnicah ob 8. uri, dijaki*-inje) I. razreda ob 13.45. —lj Maksimalna cena domačega kostanja je v Ljubljani določena na 3 L za kilogram, ne pa, kakor je bilo po pomoti objavljeno, 4 L za kilogram. Za prodajalce in kupce domačega žlahtnega kostanja je torej obvezna cena 3 L za kg, nedopustno je pa domači kostanj prodajati ali kupovat dražje. Prav tako je za vsako skupno gob določena ne glede na kvaliteto samo ena cena, namreč za skupino žlahtnih gob 10.50 L in za skupno drugih užitnih gob 6 L za kilogram. Sicer so pa vse cene razvidne z uradnih cenikov ter morajo biti tuli vidno označene pri vseh prodajalkah in prodajalerh po vsej mestni občini ljubljanski. —lj Na dricvnl kla«. gimnaziji se bo začel pouk za vse oddelka IDI., Pv\ in VIII. razreda prihodnji teden. Zato naj pridejo učenci IV. in Vin. razreda v torek 12. X., a učenci III. razreda v sredo 13. X. ob 13.45 na uršulirsko meščansko šolo. Za druge razreda se bo pouk začel nekako v 14 dneh. — Ravnateljstvo. —lj Na II. dekliški in II. moški meščanski šoli v Ljubljani—Bežigrad to začetek šole s službo božjo v ponedeljek 12. oktobra ob pol 9. v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji Šiški. Učenke in učenci se zbero navedenega dne cb določeni uri pred cerkvijo v Spodnji Šiški. V torek 13. t. m. bo ob osmih redni šolski pouk. —lj Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije v Ljubljani javlja, da se do pričel pouk za učence, ki so se vpisali v S. In 8. razred, dne 13. oktobra t. 1. na gimna-* ziji za Bežigradom. Učenci 3. razreda naj pridejo v šolo 13. t. m. popoldne ob 13.50. učenci osmega razreda pa isti dan dopoldne ob 8. Zbero naj se v avli v III. nadstropju. Začetek pouka za ostale razrede bo kasneje, ker je gimnazijsko posiopje v Vegovi ulici še zasedeno. —lj Prva mešana meščanska šola na Viču v Ljubljani bo imela šolsko mašo v ponedeljek dne 12. t. m. ob 8. uri. Učenci in učenke naj se zberejo četrt ure prej pred poslopjem ljudske šole na Viču. pevke pa v pevski sobi pol ure prej. Zborovoditelji-ca ukrene za petje vse potrebno. — Ravnateljstvo. —lj Otroški vrtec drž. učiteljišča. Ravnateljstvo sporoča, da bo vpisovanje v otroški vrtec drž. učiteljišča v torek dne 13. t. m. od 9. do 11. ure v poslopju dr2. učiteljišča v I. nadstropju. Zaradi majhne sobe, kjer bo otroški vrtec, bodo sprejeti v prvi vrsti otroci, stari 5 let, sprejetih pa bo lahko tudi nekaj štiriletnih otrok. —Ij Jureič-Golia »Deseti brat«. V torek 13. t. m. bo uprizorila Drama v režiji prof. Osipa Šesta na novo prirejeno dramatizacijo Pavla Golie. ki je že leta 1926. priredil Jurčičevo povest »Deseti brat« za oder. Delo obsega v novi obliki 16 slik, ki j;h veže lektorica s čitanjem odlomkov in povesti. V igri bo nastopil velik del dramskega ansambla. V glavnih vlogahdeseti brat — Milan Skrbinšek, Piškav — Pe-ček. Kvas — Drenovec, Dolef — Lipah. Benjamin — Bratina, grajska gospa — Ga-brijelčičeva, Manica — Levarjeva, Marijan — Verdonik, Krjavelj — Cesar. —lj \a II. državni mešani meščanski šoli v Ljubljani bo šolska služba božja v ponedeljek dne 12. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj v Kosezah. Naslednji dan je pričetek rednega pouka. Tega dne morajo priti vsi učenci ob 8. uri zjutraj v šolo in sicer v učilnice v stranskem poslopju dr. Krekove gospodinjske šole, da bodo prejeli nadaljna navodila. —lj Za vse učenke II. ženske realne gimnazije v Ljubljani bo začetna služba božja v ponedeljek 12. oktobra ob S. uri v stolnici. V torek 13. oktobra se bo začel pouk ob tri Četrt na 14 v poslopju Trg. akademije oz. Dvorazredne trgovske šole za III., IV. in VIII. razred, za ostale razrede pa nekoliko pozneje. —lj I. m"ika meščanska §oia Prti le In L dekliškii meščanska šola Sv. Jakob v Ljubljani imata otvoritveno službo božjo V ponedeljek 12. oktobra ob 8. uri v crkvt pri Sv. Jakobu. Pričetek rednega pouka bo objavljen v časopisih. —lj Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I bo razdelila med svoje člane nekaj semenskega krompirja »Bintje« za saditev spomladi v ponedeljek dne 12. t. m. od 14. do 16. ure popoldne pri blagajniku g. Drenigu. Cesta v Rožno dolino 36. Obenem bo neobvezno sprejemala naročila za semenski pozni kromp r »Onei-dovec« ter naročila sadnih drevesc. —lj Teran v originalnih steklenicah prodaja gostilna Lovšin. France Slana — Ljubljana. 10. oktobra Vpokojeni višji uradr.ik g. France Slana je praznoval včeraj 70-letnico rojstva. Vsa Ljubljana pozna tega simpatičnega, neumorno delavnega moža. Zlasti v štepanji vasi je zadnjih 20 let požrtvovalno, marljivo in uspešno posegal v javno življenje, širok je krog njegovih prijateljev in vsi se iskreno vesele z njim. da si je mogel tako čil in zdrav naložiti na ramena sedmi križ. Vsi mu tudi od srca žele. da bi ga usoda ohranila enako čilega do skiajnih meja človeškega življenja. V posebno veselje in zadovoljstvo je nam, da se lahko pridružimo širokemu krogu fflavljenčevih prijateljev in znancev z najiskrenejšimi čestitkami, saj je g. Frarc Slana naročnik »Slovenskega Naroda« že polnih 45 let. GR02NJA — Natakar, če bi si drznili prinesti mi jutri zopet tako juho, bodite prepričani, da me vidite danes zadnjič tu. Križanka Besede pomenijo Vodoravno: 1. ženska, ki se prišteva k plemstvu; 7. lep. prijeten; 9. orientalsko tržišče; 12. beseda v očenašu; 13. vinska posoda; 15. pesem; 17. ptica; 13. lahko-atletska disciplina; 20. denarni zavod: 22. žensko ime; 24. število; 25. hišni bog, zaščitnik ognjišča; 27. okrajšano tuje žensko ime; 28. poljedelsko orodje, stroj; 30. krrj blizu Rcgaške Slatine; 32. majhen ozek kos papirja ali tkanin?; 33. moško ime; 34. napravljen tesno po meri. s pomočjo kalupa: 35. baš, v tem trenutku; dobro, pravilno; 36. mnežinska oblika osebnega zaimka; 38. nadležne »domače« živaice; 4J. sovjetski diktator; 43. površinska mera; 45. svoiilni pridevnik iz ženskega imena; 46. crožje; 48. eden izmed načinov konca bojevanja (v—u); 49. termin, določena doba; 51. okrajšano žensko ime (Elizabeta); 52. svetopisemska oseba; 54. žensko ime; 55. enako moško ime; 57. del obraza; 58. zverina; čaralni krog; 61. vinogradniško gospodarsko poslopje; 62. turški gospodar: 63. samosilnik. Navpično: 1. važna kovina; 2. egipčanski beg; 3. resnica, dejstvo; 4. osebni znimek: 5. tuje žensko ime; 6. igralna karta; T. češki pozdrav; 8. trata, travnik; 9. znak za kemično prvino; 10. gradbeni material; 11. grška črka; 14. sibirska reka; 16. pn-trdilnica; 18. nejasni, nerazločni: 19. kaznivo dejanje; 21. reka v Egiptu; 22. reka v Zapadni Indiji; 23. slabokrvnost; 25. označba za nekdanjo turško vladavino; 26. mladič domače živali; 28. sorodnik (da-jalnik); 29. last Ace; 30. abesinski pogla- var; 31. okrajšava za tujo označbo dn-ž-be; 32. vinorodna rastlina; 37. evropsko glavno mesto; 39. nevisoki, majhni po postavi: 40. fantovsko orožje; 42. rastlina, ki krasi Čela zmagovalcev ali sluzi za po-častitvene vence; 44. podzemski deti ru i-nika; 46. drevo, reka na Madžarskem; 47. vodni hlapi; 50. posoda; 52. italijanska reka; 53. osebni zaimek; 56. predleg; 57. predlog; 59. okrajšava za označbo starosti; 60. kratica za neznancev nao.ov. Rešitev zađnfe križacke Vodor^vn0: 1. kanal. 5. pok, 8. lažnivec, 14. oven, 15. napad, 17. vim. 18. ne, 39. ran. 20. teror stičen, 23. on. 23. Miramar, 25. rž, 26. Nina. 28. metodike, 29. agronom, 30. Anita, 32. intriga. 34. Vis, 35. nem, 36. nižje, 37. ne, 3S. Laval, 40. mik, 42. nart, 44. da, 46. leča, 47. pokrovitelj. 49. Noe, 51. as. 52. očaki, 53. Kina. 54. taic«. Navpično: i. Korotan, 2. Avar. 3. Nen, 44. An., 5. paradižnik, 6. opominjati. 7. ka-rakteren, 8. las, 9. žvižga, 10. ni., 11. imenovalec, 12. en, 13. cepam, 15. Nero, 16. Direr. 20. Titan. 21. traged, 22. Ninive, 24. met. 27. nonača. 28. mimika, 31. nemoč, 33. in. 39. laso. 41. Krk, 43. tla, 45. Ana, 47. po. 48. oi, 50. ol. Cercasi ruoca tutto-fare. 25-38 anni. per piecola famiglla te-desca Trieste, parli tedesco, buon salario. Offerte certificat: a dott. Walter Kiifferle. via Galattl 6, Trieste. Iščem kuharico za vse, ki go\*cri nemško, 25-38 let. za malo npm-fcko družino v Triestu. dobra plača Ponudbe spričevala nasloviti: Dr. Walter Kufferle. via Galattl 6, Trieste. AMAHO 1918 GRENAK "1918 VERMUT BIANCO BELI VERMUT \ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota 10. oktobra 1942-XX Pozabljene zanimivosti o ljubljanskem gradu Stolp piskačev in sedanji stolp — Grajski zvonovi — Kako so osnažili grad Ljubljana, 10. oktobra Ljubljanski grad je eno najstarejših ljubljanskih poslopij; to smemo zgodovinarjem mirno verjeti. Samo po sebi se pa razume, da grad ni bil vedno takšen, kakršen je zdaj ter da so ga neštetokrat prezidavah. Kakšen je bil prvotno, ne vemo. Njegova najstarejša zgodovina tudi ni dobro znana. Zdaj se pa ne bomo pečali podrobno z zgodovino gradu. Hočemo le opozoriti na nekatere že precej pozabljene zanimivosti. Kaj je bil stolp piskačev Grajski stolp daje vsemu gradu največjo Značilnost; zdelo bi se nam, da se je spremenilo vse poslopje, če bi ne imelo več svojega sedanjega stolpa. Kakor daje nebotičnik novejšemu središču svoj žig, tako je ljubljanski grad nerazdružen, ne le s starim, temveč z vsem mestom. Vendar pa sedanji grajski stolp ni posebno star. V primeri s starostjo gradu, je stolp novejši prizidek, vsaj zgornji del. Spodnji del stolpa je pa bil sezidan že 1. 1544, kar sklepajo tudi po slogu, gotskih oknih, saj se ujema S letnico. Grajski stclp ni star Mnogi Ljubljančani najbrž še vedo, kaj Je bil stolp piskačev, saj je bil v zgodovinskih zapiskih omenjen večkrat. Omenja ga tudi Vaivazor. Obširno je o njem pisal v več »pisih prof. Iv. Vrhovec. Tudi A. Kobler ga je omenjal v svojem opisu o grajskem stolpu. Stolp piskačev so imenovali stari grajski stolp, tedaj nižji od sedanjega. Ob njem je bil lesen hodnik. Na tem hodniku so mestni piskači ali, če jih hočemo imenovati lepše, godci, piskali Ljubljančanom v zabavo. To so bili neke vrste prvi promenadni koncerti. Seveda pa s tem ni rečeno, da so se Ljubljančani hodili zbirat zaradi te godbe na grad v okolico stolpa. Godba je bila tako močna, da so jo meščani lahko »uživali: v samem mestu, ki je bilo seveda tedaj mnogo manjše, saj niti ni segalo na levi breg Ljubljanice, z izjemo Novega trga. Ne moremo reči, ali je bil stolp piskačev res na kraju sedanjega stolpa ter če je istoveten s spodnjim delom, 1. 1544 sezidanega stolpa. Nekateri namreč trde, da je stolp piskačev stal nekje tam, kjer so bili pozneje postavljeni topovi, ki so z nj;mi naznanjali požare. »Kcncert« vsak dan ob 11. Mestni godci so igrali Ljubljančanom vsak dan ob lepem vremenu v toplih mesecih in včasih tudi pozimi, ob 11. Zgodovinarji pravijo, da je bila to prva ljubljanska godba. Izpričano je, da je imela Ljubljana piskače že vsaj 1544. Toda tedaj godci niso bili domačini; prišli so iz Beljaka. Godci so bili štirje; trije so trobili s trobentami, eden pa na rog. Ob resnih časih »koncertov« ni bilo, kakor tudi ne v dobi žalovanja za vladarjem ali članom vladarskega doma. Ko so godci opravili svojo redno službo na stolpu, za kar so bili plačani od mesta — menda ne posebno dobro — so se odpravili gost v gostilne ali v zasebne hiše, pogosto na gostije. Ko je pa 1. 1650 bila godba prepovedana zaradi žalovanja po smrti cesarice Leopoldine, so godci zelo obubožali, zato so se obrnili na vlado, naj bi jim dovolila zopet gosti na ^poštenih svatovščinah« in drugih prilikah. Vlada je prošnji ugedila; poslej je bilo prepovedano gosti samo na ulicah in za ples. Ko je slovesno zapel rog.., škof Hren je daroval magistratu posebno lep rog, ki so ga uporabljali ob slovesnih prilikah. Na rog je piskal godec zvečer ob mraku po četrt ure, včasih tudi zjutraj. Ko se je pa oglasil rog. se je polastilo Ljubljančanov slovesno razpoloženje, kajti naznanjal je imenitne dogodke. Tako so piskali na rog ob prihodu deželnega kneza, kar je bil izredno slovesen dogodek. Z rogom so tudi naznanjali slovesni odhod de- želnega glavarja, kakor tudi izvolitev župana in mestnega sodnika. Stolp poškodovan- med vojno s Francozi Grad je bil v starih časih močna trdnjava. Svojega pravega pomena kot trdnjava ni izgubil tudi v prejšnjem stoletju med na-poleonovskimi vojnami. Ob zadnjem prihodu Francozov v Ljubljano so se Avstrijci nekaj časa upirali na Gradu, vendar do resnega spopada ni prišlo. Precej mo'no so pa grad obstreljevali Avstrijci 1. 1813, ko so zasedali Ljubljano. Tedaj so tudi precej poškodovail grajski stolp. Streljali so s topovi z Golovca. L. 1815 so stolp popravili. Na vrhu stolpa so tedaj tudi uredili leseno sobo za požarnega čuvaja, za kar so vse izdali 2757 gld. Stolp je tedaj tudi dobil uro. Bil je še znatno drugačen kakor dandanes. Prezidava stolpa L 1848. Grajski stolp je dobil sedanjo obliko leta 1S48. torej še ni niti 100 let- star. Leseni nastavek so podrli 1. 1S47. Nazidava stolpa je bila končana naslednje leto. Pod vrhom so v stolpu uredili stanovanje za čuvaja, precej lepo sobo. Nad sobo so obesili tri zvonove, ki so bili potrebni za naznanjanje požarov. Čuvaj je bil plat zvona, ko je gorelo. Zvonovi so zelo blagoglasni. Zaslužijo posebno pozornost ljubitelja ljubljanskih zanimivosti. Tako je na velikem zvonu latinski napis v gotskih minuskulah; po slovensko se glasi: »O, kralj slave, pridi z mirom! L. 1440.« — Zvon je bil torej vlit že v 15. stoletju, in sicer ob priliki obleganja Ljubljane, ko sta mesto 1. 1442 skušala zavzeti koroški vojvoda Albreht in celjski grof Urh. Jurij Apfaltrer, lastnik gradu Turn nad sedanjim Tivolijem, je pa pregnal napadalce, ki so se mu zaradi tega maščevali: zažgali so grad. Veliki grajski zvon je znamenit zaradi svoje starosti in ker je bil priča znamenitih dogodkov v davnih časih. Z njim so klicali k orožju meščane ob turških napadih. Pogosto je zvon tudi naznanjal velike požare, ki so včasih ogra-žali vse mesto. Pozabili smo tudi, da so z grajskim zvonom dajali znamenje, da je minil čas prodaje ob sejmskih dneh. Ob sejmih 1. maja in 19. novembra — velika ljubljanska sejma, Elizabetin je trajal celo 14 dni — so z grajskim zvonom zvonili opoldne celo uro. — Srednji ljubljanski zvon je bil vlit 1. 1553 v Ljubljani, o čemer priča napis na njem. Na njem je ljubljanski grb. S tem zvonom so včasih zvo- nili vsako jutro ob 7., baje v spomin na Turke. Ta zvon je pa zanimiv tudi zaradi tega, ker je moral grajski čuvaj, ki je bdel nad mestom, odbijati na njem ure, posnemati uro, ki je bila na veliki zvon. Menda je zaradi tega prišlo tudi v navado, da ljubljanske cerkvene ure bijejo podvojeno. Če bi čuvaj zaspal, bi meščani vedeli, ker bi pač med spanjem ne mogel potrkavati po zvonu. — Mali grajski zvon nima v napisu letnice, po njegovi obliki pa sodijo, da je bil vlit okrog 1. 1770. Napis se glasi: »A peste, farne et bello libera nos. Domine!« (Kuge, lakote in vojne reši nas, Gospod!). Na zvonu je slika svetnikov Jurija, Flori-jana, Petra in Pavla. Z malim zvonom so zvonili, ko so vodili na morišče obsojence, zato so ga tudi imenovali >zvonec ubogih grešnikov«. Grad bi moral dobiti godalo Grajski stolp pa ima še druge zanimivosti, odnosno bi jih imel še več, ko bi šlo vse po sreči. Po drugih podatkih so baje Francozi julija 1. 1813 podrli stari grajski stolp, češ da jim je bil napoti pri obrambi ter da ne drži, da so ga Avstrijci razrušili pri obstreljevanju z Golovca. Ljubljančani so baje zelo žalovali za starim stolpom. Vsekakor so grajski zvonovi viseli v starem stolpu in novi stolp je bil potreben, zaradi njih, Čeprav je bil stari le razrušen. Meščani so se odločno zavzeli za novi stolp po odhodu Francozov. Novi stolp je dobil uro, ki jo je pa imel že stari stolp. Hcteli so ga pa opremiti še z mehaničnim godalom, torej neke vrste stolpno uro, kakršne so znamenite v nekaterih mestih (n. pr. praška na mestni hiši). Ta naprava je pa bila precej draga in meščani so se obrnili na gubernij, naj bi jim naklonil podporo. Prošnja je bila odklonjena. Prav tedaj je pa deželna vlada iskala v gradu stanovanje za požarnega čuvaja, zato je obljubila prispevati 960 gld. za nazidavo stolpa, da bi v njem uredili sobo za čuvaja. Meščani so zbrali prostovoljne prispevke za stolp in prispevali so celo 410 gld. več kakor so pričakovali. Cojz je sam prispeval 200 gld. Zato je tudi ljubljanski mehanik Fanzov, ki je popravil staro uro, lahko zaslužil. Za to delo so mu plačali 300 gld. Nameraval je pa tudi sestaviti mehanično godalo, toda Ljubljana je ostala brez te znamenitosti. Fanzov je sicer prejel za godalo 970 gld., a je z denarjem in s svojim umotvorom odkuril iz Ljubljane. Temeljito snaženje Naj ob tej priliki še omenimo, kaj je zapisal Aškerc, ki je bil mestni arhivar ter je uredil mnogo arhivskega gradiva in med njim tudi odkril marsikaj zanimivega, zapisal o ljubljanskem gradu. Med francosko okupacijo je bil grad trdnjava in razumljivo je, da v njem ni vladala vzorna snaga. Zato je bilo potrebno, da ga temeljito očistijo. V ta namen je okrožni glavar Vilhar iznašel dobro metodo. Naročil je 40 žensk, ki so marljivo vihtele metle, toda pometati so začele šele, ko so že — ovce opravile svoje delo. Da, ovce. Ljubljanski mesarji so morali posoditi čredo ovc, ki so se sprehajale po grajskih sobanah kakor grajske gospodične, pri tem pa obračale nase pozornost — bolh. Bolhe so se vgnezdile v ovčji volni in grad je bil čist. Uspeh je bil baje popoln. Koliko tehta zrak? Enostavno vprašanje in odgovor, ki ima velike posledice Otroci mnogokrat opazujejo v naravi pojave, ki si jih ne morejo razložiti. Tako opazijo n. pr. v viharnem dnevu, da se drevesa vdolž cest gibljejo v enakem ritmu. Otroci zaman iščejo odgovor na to vprašanje, ker ne najdejo med drevesi nobene vidne zveze, šele ko povprašajo, zvedo, da giblje drevesa v enak.m taktu veter. Toda tudi ta odgovor jih ne zadovolji popolnoma* dokler ne zvedo, da obstoja nekaj takega, kakor je zrak, ki postane, če se premika, veter. Kasneje jim postane to seveda samo ob sebi umevno, čeprav ni, kakor dokazuje zgodovina človeštva, k: je imelo v začetku popolnoma pravilne predstave o zraku, kasneje pa jih je spremenilo v docela napačne, še veliki grški mislec Aristotel je hotel določiti težo zraka tako, da je svinjski mehur najprej stisnil nato pa ga napihnil in stehtal. Razlika naj bi bila označila težo zraka v svinjskem mehurju. Enostavno, toda napačno' Upošteval namreč ni vzgo-na; svinjski mehur »plava« v zračnem morju prav tako, kakor podmornica v morju. Kar je Aristotel dejansko tehtal, to je bil nadpritisk in še tega je določil komaj pravilno. Naprstnik, poln sobnega zraka Galilei, oče nauka o gibanju, je bil prvi, ki je pravilno določil težo zraka. Naprstnik poln sobnega zraka tehta nekaj več kot tri tisočinke grama. To je malo, in vendar gre v to količino okoli 45 trilijonov zračnih molekul, ki sestavljajo to majhno količino zraka. Galilei je šel še naprej in je prišel tesno do meje odkritja, s katerim je postal potem slaven njegov učenec Torricelli. Pripovedujejo, da je prišlo nekega dne k Galileu odposlanstvo iz Firenc. Hotelo je vedeti, zakaj vodne Črpalke ne dvigujejo vode višje kakor 30 čevljev. Galilei je menil, da bi lahko to zvedel, če bi ugotovil, Vrste sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so jih ujele italijanske čet operacijami -.in-vi nedavnimi zakaj črpalke vode dvigujejo dO 30 čevljev visoko. Nekdo iz odposlanstva je pojasnjeval to s »horror vacui«. s strahom in odporom narave pred praznim prostorom. Odlično, tako naj bi bil odvrnil Galilei, tedaj bi še morali vedeti, zakaj nima narava več odpora pred praznim prostorom, če naj dvigne vodo višje kakor 30 čevljev. K temu razgovoru pripominjajo, da je bil omenjeni Torricelli prisoten. Kasneje je on odkril vzrok tega pojava; ugotovil je namreč, da gre pri tem za zračni pritisk. Odkritje zračnega pritiska Torricelli je delal poskuse s stekleno epruveto (cevko), ki je bila 1 meter dolga in na enem koncu zataljena. Napolnil jo je do vrha z živim srebrom, zaprl odpitino s prstom in jo obrnjeno potopil v posodo, ki je bila tudi napolnjena z živim srebrom. V trenutku, ko je odstranil prst, se je živo srebro v cevki znižalo približno za eno četrtino. Ker je živo srebro 14 krat težje od zraka, odgovarja 75 cm visokemu stebru živega srebra v stekleni cevki približno 10 m ali, v čevljih izraženo, 30 čevljev visok vodni steber. Da tega v cevki dvignemo, potrebujemo določen pritisk, si je dejal Torricelli in imel tako pojasnilo le, če je ta pritisk pripisal zraku. Zrak ima svojo težo in z njo pritiska na površino živega srebra v posodi, ali drugače izraženo, s svojo težo izvaja pritisk, zračni pritisk, ki znaša na vsak kvadratni centimeter površine približno 1 kg. Župan, ki je delal poskuse Se temeljitejše se je bavil s temi problemi magdeburški župan Otto von Giiricke. Za svoje poskuse je izdal 20.000 tolarjev, kar je bila za takratne čase izredno visoka vsota. Poskusi so ga privedli do konstrukcije zračne črpalke in s tem do vrste zelo važnih odkritij. Njemu se je posrečilo iz dveh druga k drugi prilegajočih se pol-krogel, polmera polmetra, v eni uri tako izčrpati zrak, da ju jo moglo ločiti komaj 16 konj. Ta poskus je izvedel pred cesarjem Ferdinandom III. na državnem zboru v Re-gensburgu leta 1654. Z njim je napravil izredno globok vtis na svoje sodobnike. Dodati je treba, da je na opazovalce predvsem mogočno vplivalo veliko število konj. Dejansko pa je vleklo le polovico konj, kajti konje na eni strani bi mogel nadomestiti s kavljem, na katerega bi bila pritrjena ena poikrogla. To seveda nikakor ne omejuje zaslug von Giirickea. GUricke je dognal, da se zvok ne širi v brezzračnem prostoru, širita pa se svetloba in magnetične sile. Bil si je dalekosežnosti svojih odkritij popolnoma svest, kar izhaja jasno iz njegovih pisem. Začel je razvoj, ki je postal znanost zase, tako imenovana tehnika visokega vacuuma. Brez nje si ne moremo misliti naših radijskih cevi, kakor tudi ne rontgenskih cevi, ki služijo v roki zdravnika za presvetlitev. Poskusi, ki so jih prvotno delali z čistimi znanstvenimi smotri, so se izkazali kot izredno koristni in zdravilni, kakor že tolikokrat v zgodovini znanosti. Današnje teorije so jutrišnja tehnika. kmečkih posojilnic, 74 kreditnih za.irug in 62 nemških kreditnih zadrug. Ti denarni zavodi in ustanove upravljajo okrog 7 mi-ljard kion kapitala. Skladišče blaga v sinagogi Židovskemu trgovcu Tobiasu Fleisch-mannu v Munkaču so sicer madžarske oblasti vzele obrtno dovoljenje, -endar je pa prodajal tekstilne izdeleke. čeprav ni in. 1 nobenega skladišča, in ne da bi oblasti vedele, o kod dobiva biago. Končno so gn pa zasačili, ko je odnašal blago iz kleti židovske sinagogo. Tam je imel <--V <■...-.«■ v katerem je bilo za dobrih 30.000 pongo tekstilnega blaga. Vse blago so mu zaplenili. Koncentracija slovaških baak O razvoju slovaškega bankarstva so na razpolago končni podatki. Leta 1539. je imela Slo -aška 32 samostojnih bank s 133 po.iružnic^mi, 2 podružnici češkega deželnega kreditnega zavoda. 16 podružnic Ce-škomoravske banke in 5 podružnic madžarskih bank. V centralni Zadiaižni zvezi je bilo včlanjenih 636 kreditnih zadrug. Poleg tega je imela Slovaška 58 kmečkih posojilnic. V Zvezi obrtnih zal rug je bilo pa 91 obrtniških kreditnih zavodov. Na Slovaškem je b:io tudi 35 zadrug. Po reorganizaciji slovaškega denarstva ima Slovaška poleg svoje Narodne banke, poštne hrani'nice ter Hipotekarne in Komunalne banke 12 samostojnih bank s 142 podružnicami^ 15 komunalnih hranilnic z 8 podružnicami, 719 kreditnih zadiug 58 Vljudnost in alkohol Detlev v. Lilicncron, vovlno za lolženi pesnik, je z veseljem sprejel vsako povabilo na dobro jedačo in pijačo. Ob neki taki priliki je dejal svoji sosedi za bogato obloženo mizo: Milostiva, vino ne krasi samo življenja m sveta, temveč tudi ljudi. Tako se mi zdite tudi vi danes mnojo lepša, kakor sicer. Dami seveda ta pesnikova vljudnost ni bila po volji. — Kako morete trditi kaj takega o meni? — je odgovorila, saj nlaem vina niti pokusila. Zato sem ga pa jaz tem več, je priznal pesnik smeje. Za smeh NA OBROKE — Naša Marička ima pa otroka na obroke. — Kako je to mogoče? — Pravim ti, da je tako. Včeraj je bil pri nas tisti gospod, iti je Mark k.i | njim hodila, pa je rekel, da ji pošilja za otroka 500 lir mesečno. vpliv glasbe — Ali verjamete, da ima glasba tudi svoj praktični pomen v življenju? .— Seveda ga ima. Sodeč po slikah najslavnejših skladateljev kaže, da preprečuje izpadanje las. EPIGRAM — Pametni ljudje sestavljajo epigrame, neumni jih pa citirajo. — Imenitno! Rad bi samo vedel, od koga izvira ta epigram. V KNJIGARNI — Kupil bi rad knjigo . . zanimivo knjigo, takole kaj globokega ... — Prosim. Evo me, ki vam bo gotovo všeč: -20.000 milj pod morjem.« JASNO — Katera rasa je najbolj muzikalicna?. — Ne vem. — Arijska vendar. NAVODILA ZA PORABO — Ali je pomagalo teti zdravilo, ki .«d ga kupil? — Ah. kaj še! Ko je prečitala navodilo za porabo, ki je bila vanj zavita ste-kleničica, sta jo takoj napadli dve novi bolezni. NAPAČNO RAZUMELA — Tako, gospodična, — pravi zdravnik bolnici, — jemljite redno to zdravilo, ki vam bo podaljšalo dneve življenja. — Gospod doktor, dnevi so tudi brez toga predolgi. Ali bi mi ne mogli dati zdravila, ki bi mi podaljšalo noči? KAKO BI NE VEDEL — Ali veš, vako pravijo človeku, ki tiči neprestano v gostilni ? — nahruli žena moža, ki se je vrnil pozno ponoči domov. — Seveda vem — natakar. OTROŠKA ISKRENOST Učiteljica hoče raztolmačiti otrokom, kako grda lastnost je bahaštvo. — de bi recimo jaz trdila, da sem lepa in zelo pametna, kaj bi bilo to? — vpraša v želji, da bi otroci sami doumeli pojem »bahaštvo«. — To bi bila pomota, — se oglasi Jurček, D. Du Maurler: Prva 114 Roman Ki se mi moglo nadaljevati in urejati rože. Kaj je delal Maksim? In zakaj je bil »Countv Chronicle« znova telefoniral? Evo, že spet me je napadal tisti krč v želodcu ... Šla sem in se naslonila na okno. Zelo vroče je bilo; po ozračju se je valil odmev daljnega groma. Vrtnarji so se bili spet lotili striženja trave; na vrhu pologa sem videla kosilnik, kako se pomika sem in tja. Kar naprej nisem mogla ostati zaprta v tej sobi; pustila sem škarje in rože ter stopila na teraso, da se vsaj malce razgibljem. Jasper se mi je zaganjal pod noge; nemara je hotel, da bi ga vzela na izprehod. Ura je bila okrog poldvanajstih, ko je stopil iz veže Frith. »Gospod de Winter je pri telefonu, gospa,« mi je rekel. Podvizala sem se v sobo za knjižnico. Roke so mi trepetale, ko sem vzdignila slušalo. »Si ti?« je rekel glas. »Tukaj Maksim. Govorim iz pisarne. Pri Franku sem.« »Nu?« sem vprašala, Pomolčal je. »Frank pa polkovnik Julyan bosta obedovala pri naju. Ob enih pridemo,« je rekel nato. »Da...« Pomolčal a sem, čaka je, da reče Se kaj. »Posrečilo se je dvigniti jadrnico na vrh. Pravkar sem se vrnil od morja.« »Da ...« »Searle je bil tam, polkovnik Julyan, Frank in ostali...« Frank, sem pomislila, stoji nemara zraven njega pri telefonu, in to je vzrok, da so njegove besede tako hladne in tuje. »Torej nas pričakuje ob eni.« Odložila sem slušalo. Maksim mi ni bil nič povedal. Še vedno nisem vedela, kaj se je bilo zgodilo. Vrnila sem se na teraso, Frithu pa rekla, da bomo pri obedu štirje namesto dveh. Ura se je vlekla počasi, ni je hotelo biti konec. Šla sem na vrh, oblekla lažjo obleko, se vrnila dol in sedla v dvorano, da jih počakam. Ob eni pa pet minut sem slišala, kako je pesek v drevoredu zaškripal pod kolesi avtomobila, in kmalu nato so v veži završali glasovi. V naglici sem si pred zrcalom popravila lase. Videč, kako sem bleda v obraz, sem si nalahno pordečila lica in stoje počakala gostov. Prvi je \ stopil Maksim, za njim pa Frank in po.'kcv-nik Julvan. Spomnila sem se, da sem le-tega na plesu videla oblečenega za Cromwella. Zdaj. se mi ie zdel drugačen, nekam stisnjen in manjši na oko. »Kako se imate?« mi je rekel. Imel je miren in resen glas, kakor kak zdravnik. »Reci Frithu, naj prinese sherry,« mi je dejal Maksim. ^Jaz grem ta čas, da si umijem roke.« »Tudi meni ne bo škodilo.« je rekei Frank. Še pr?dcr* sem utegnila pozvoniti, je vstopil Frith s sherrvjem. Polkovnik Julvan ga ni maral; jaz sem vzela onega izmed kozarcev, samo da bi imela lekaj v roki. »To je res neprijeten razvoj dogodkov, gospa,« je ljubeznivo rekel polkovnik Julvan in stopil k meni v oknjak. »Verjemite, da mi je zelo mučno za vas in vašega soproga.« »Hvala,« sem odgovorila, V majhnih požirkih sem izpraznila kozarec in ga postavila na mizico. Bala sem se, da ne bi polkovnik opazil, kako mi roka drhti. »Nerodno je to, da je vaš soprog pred letom dni spoznal tisto truplo,« je nadaljeval. »Ne razmumem povsem...« sem odgovorila. »Torej še niste slišali, kaj smo davi našli?« »Vedela sem, da gre za neko truplo. Potapljač ga je našel.« »Da, da,« je rekel polkovnik. Nato se je neodločno ozrl proti veži: »Bojim se, da je njeno... ali bolje, ne dvomim, da je,« je rekel s pritajenim glasom. »V podrobnosti se z vami ne morem spuščati, a vaš soprog in doktor Phillips sta ga spoznala na prvi mah.« Tedajci je obmolknil in se odmaknil. Maksim in Frank sta se vračala. »Kosilo je nared, ali gremo...?« je rekel Maksim. Krenila sem naprej; srce mi je bilo težko in mrzlo kakor kamen. Sedli smo. polkovnik na mojo desno stran, Frank na levo. Maksima sem se ogibala pogledati. Frith in Robert sta podala prvo jed, med tem ko smo govorili o vremenu. »Po listih vidim, da se je včeraj v Londonu dvignil toplomer nad trideset stopinj,« je rekel polkovnik Julvan. »Res?« sem dejala. »Da. To mora biti strašno za siromake, ki ne morejo nikamor.« »Da, strašno,« sem rekla, »V Parizu utegne biti še dosti bolj vroče kakor v Londonu,« se je oglasil Frank. Spominjam se, da je bilo nekoč, ko sem prišel sredi avgusta v Pariz, nemogoče spati. V vsem mestu nisi čutil niti najmanjše sapice. Imeli smo več ko štirideset stopinj.« »In Francozi spe kakopak zmerom za zaprtimi okni?« je rekel polkovnik. »Ne vem,« je Frank odvrnil. »Stanoval sem V hotelu, kjer so bili skoraj sami Američani.« »Vi dobro poznate Francijo, kaj ne, gospa de Winter?« »Ne Bog si ga vedi kako dobro,« sem odgovorila, »Ah! Mislil sem, da ste živeli tam mnogo let.« »Moja žena je bila v Monte Carlu, ko sva se seznanila. Mislim, da Monte Carla ne boste imenovali Francijo, kaj?« se je oglasil Maksim. »Gotovo da ne,« je rekel polkovnik. »To mora biti precej kozmopolitski kraj. A tisti kos obale je krasen, kaj ne?« »Zelo lep je,« sem odgovorila. Urejuje Josip. Zupančifi — Za Narodno ti&karao Fran Jeraa ■» Za inasraini del Usta; Ljubomu Volčič. — Vsi i Ljubljani