THE OLDEST AH id MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES O* AMERICA. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod —• za pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. —- ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽ/ V AH. ")£ficial Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 2. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 5, 1928. LETNIK XXXVII. FRANCOSKA - ITALIJANSKA PRIJATELJSKA ZVEZA NE MORE BITI POPREJ SKLENJENA, DOKLER SE NE SPRIJAZNITE ITALIJA IN JUGOSLAVIJA. London, Anglija. — Čim hujši je rožljanje z orožjem v Evropi, tim bolj si prizadevajo možje, ki delujejo za mirno spravo med narodi, ki žive v sporu, udušiti glas rožljanja, da bi ne vznemirjalo ljudstva,' ki še danes nosi težko breme svetovne vojne. Novcr leto je našlo delavce za vresničenje idej trajnega miru intenzivno na delu; kajti le male iskre je treba in Evropa bo zopet v krvavem metežu. Za to delo pa je treba mož — v pravem pomenu besede, takih mož, kot jih imamo baš sedaj nekaj v Evropi na vodilnih mestih. Znano nam je, da je eden teh mož francoski zunanji minister Brian d. Ost svoje mirovne politike je naperil na najbolj kočljivo točko, odkoder prihaja največ hrupa in je največja nevarnost miru v Evropi. To je Italija. Tukaj je pričel svoje delo Briand. Pričel je z delom za zbližanje med Francijo in Italijo. Ne koristil bi pa dosti francosko-italijan-ski pakt, dokler se postrani o-iprlste Italija in Jugoslavija. Slednja ne more besedo Italija soregovoriti drugače kakor s srdom, ko vidi, da Italija sklepa prijateljske pakte z državami, ki mejijo na Jugosla-io. Tako na ne more iti dalje. Do nekakšnega konca tukaj mora priti. Rekli so, vojna je neizogibna. A možje, ki imajo kaj veljave in hočejo preprečiti novo vojno gorje, so drugačnega mnenja — dobra beseda dobro mesto najde. Zgodilo se je, kar bi se nam bilo zdelo Še pred nedavnim časom, kot nemogoče, namreč, da se delajo načrti za prijateljski pakt. med Italijo in Jugoslavijo. Ka- 1 ko daleč so že prišli v tem o-ziru, še ni znano. Znano pa je, da so se začela tozadevna pogajanja, ki prav dobro napredujejo. Do tega sta privedla Briand in angleški zunanji minister Chamberlain. Naj prvo se morata Italija in Jugoslavija sprijazniti in odstraniti sporne točke, potem šele pride na vrsto prijateljski pakt med Francijo in Italijo. Kolikor je znano, je Mussolini pripravljen sodelovati v tem' oziru, da se odstrani vojna nevarnost na Balkanu. bitka ¥ nikaragui se nadaljuje. banditi razstrelili most. Potrebščine za bolnice pošiljajo iz Wa3hingtona z aero-p lanom v Nikaraguo. — Čete Zed. drž. prizadjale velike izgube upornikom. Washington, D. C. — V ponedeljek je dobil admiral Sel-lars od mornariškega tajnika Wilbura povelje, naj takoj odpluje s križarko Tulso v nika-raguansko pristanišče Corinto. Križarki Tulsa ima sledili ladja prapornica Rochester in bojna ladja Galveston. Iz glavnega stana čet Zed. drž. v Telpaneca, Nicaragua, so poslali radio signale v Washington, v katerih prosijo potrebščin za bolnišnice in vojaško pomoč. Potrebščine so takoj odposlali z aeroplanom. Čete Zed. drž. nameravajo nikaraguansko republiko očistiti banditov, oziroma upornikov, katerim poveljuje uporniški general Sandino. Kakor je že bilo poročano, so banditi napadli ameriške čete, v petek je padlo pet vojakov Strica Sama, v nedeljo pa eden. Za te žrtve se bodo maščevali in sledili banditom v gorovje, kjer imajo svoja skrivališča. Na odprtem terenu bi imelo vojaštvo Iahak posel in kmalu obračunalo z banditi, čeprav so dobro oboroženi. A v gorovju bo težko jim priti do živega in jih popolnoma iztrebiti. V nedeljo so se Čete Zed. drž. dvakrat spopadle z banditi. V obeh slučajih so bili banditi premagani in pognani v beg. Tudi z aeropla-ni so streljali letalci s strojnicami na bandite. Veliko število so iih pobili, natančno število mrtvih pa ni znano. Banditi imajo tudi topove proti letalom, s katerimi so streljali na letalce, a niso nikogar zadeli. Vojake Zed. drž., ki so bili v boju z banditi v petek ranjeni, so s Fokker letalom, ki je v stanu nositi petnajst oseb, prepeljali v bolnišnico v Mana-guo. Po zadnjih tozadevnih vesteh so čete Zed. drž. premagale trdnjavo generala Sandi-na v Quilali,'od kjer je rekel Sandino, da ga ne bodo nikoli pregnali. Mesto je zdaj v rokah Stric Samovih čet. POTRES POŠKODOVAL CERKEV BOŽJEGA GROBA. i Lansko poletje je potres, katerega so.občutili v Palestini, poškodoval tudi cerkev Božjega groba v Jeruzalemu. Stolp je bil tako poškodovan, da so morali, kakor nam pokaži je slika, odstraniti,VriZf ko so postavljali oder za*delavce. rodbinska tragedija. žrtev poklica. Mexico City, Mehika. — V, soboto ponoči so mehiški ban-1 diti v bližini Mazatlan z dina-mitom pognali v zrak dva železniška mostova, last Southern Pacific železniške družbe. Mostova sta bila najdaljša na progi, ki sta stala nad $10,-000,000. Zgrajena sta bila z jekla. Na mestu, kjer'se je to zgodilo, je puščava, in kot nalašč pripravno za oapade banditov. Vojaške čete so bile takoj poslane na lice mesta, ki iščejo storilce, nekateri oddelki pa straži j o še druge mostove na progi. PREDSEDNIK SEARS ROE- BUCK KOMPANIJE PREMINUL. Chicago, 111. — V bolnišnici sv. Lukeža je umrl Charles' Morgan Kittel, predsednik Sears Roebuck & Co. Star je bil 47 let. Bil je vedno pri dobrem zdravju, na božični dan ga pa je napadla bolezen in kmalu je bilo po njem. Zapušča ženo in sina. Kittel, ko je bil star 14 let, je donašal pitno vodo delavcem, ki so delali na železniški progi. Ko je bil star 36 let, je bil izvoljen podpredsednikom Illinois Central železnice. V 44. letu starosti, je postal predsednik Sears & Roebuck kompa-I ni je. Ženo je ubu, ker mu ni hotela ob pol štirih zjutraj skuhati zajtrek, nakar je tudi svoj? življenje končal. Chicago, 111. — Michael Mu-lač, 2310 South Sacramento ave., je živel v prepiru s svojo ženo, katero je pordčil pred petimi leti, ko se je ločila od svojega prvega soproga, Franka Krausa. Prepirala sta se radi tega, ker je Mulač trdil, da je ona še vedno naklonjena svojemu prvemu soprogu. V torek zjutraj ob pol štirih je zopet začel razsajati in ženo gonil s postelje, naj mu skuha zajtrek, kar pa ni hotela storiti. Nato jo je zagrabil in potegnil s postelje ter jo ustrelil. Takoj nato je še sebi pognal tri krogle v prsa. Mrs. Mulač je imela s prvega zakona dva sina v starosti 13 oziroma šestnajst let, Mulač je pa tudi imel od prej enega sina, ki je zdaj 7 let star. --o- 250,000 SUŽNJEV ZADOBI-LO SVOBODO. Freetown, Sierra Leone, A-frika. — Črnci protektorata Sierra Leone, 250,000 po. številu, je z novim letom zadobilo svobodo in niso več v sulnjd-sti. Sedaj imajo iste politične pravice, kakor Jih imajo njihovi prejSnji gospodarji, ki so nad njim vihteli bič. Za to gre hvala Lady Simon, soprogi Sir John Simona, angleškega dr* žavnika, ki je povedala svetu o življenju sužnjev, ki trpe hude muke in jih gospodarji po svojih valpetlh pretepajo. -o- — Alžir, Afrika. — Zadnje čase je povodenj povzročila veliko škode v tuka.^njetn kraju, železniški most Čez reko Habro je odneslo, skupna *Bkoda je cenjena na 25 milijonov ddUrjev. Stotnik gasilcev pri prvem požaru kot poveljnik, prišel ob življenje, ko se je zrušila nad njim streha gorečega poslopja. — Trije ranjeni. KRIŽEM SVETA. — Scranton, Pa. — Bomba je eksplodirala v poslopju, kjer se tiska Scranton Sun, ki je napravila $100,000 škode. — San Salvador. — Na pan-ameriški konferenci v Havani bo zastopal republiko San Salvador, Dr. Gustavo Guerrero, zunanji minister. . — Phillips, W. Va. —- A. K. Leach, kontraktor, je s sekiro ubil svojo Ženo, staro 23 let, nakar si je kroglo pognal v glavo in tudi mrtev obležal. Iz Jugoslavije. TRŽIČ ŽE DOLGO NI VIDEL TAKO VELIČASTNEGA POGREBA, KAKOR JE BIL ZA POKOJNIM SVENIKOM PIRCEM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Poslednja pot umrlega g. svetnika Karla Pirca. Iz Tržiča poročajo: Pri poslednji seji Vincencijeve konference, kateri je se predsedoval neumorni g. svetnik, je odločil, da bo duhovno branje pri naslednjih sejah iz Kržičeve knjige o hvaležnosti. Živel je , „ , iz vere in v hvaležnosti je ho-Sosedje so našli trupli ko so tel> da napreduJe sam in Vin vdrli v hišo. kjer je jokal dveletni otrok Leacha. — Corydon, Anglija. — Tukaj so otvorili letalsko posta- cencijevi bratje. Sam, velik dobrotnik, hvaležnosti nikdar ni zahteval. Pri pogrebu pa je hvaležnost mnogoterih molila jališče ki je eno izmed naj- in jokala_ Podobnega pogre. bolj luksuzno opremljenih kar ba že nekaj čftga nj ^ Tr_ jih je danes na svetu Letališče žič Vse katoliske organizacije, zavzema prostor treh akrov In cerkvenet karitativne, go.spo- ima dva hangarja. Idarske in prosvetne, so se zbra- ■ -- Des Moines, Ia — Pet- le za 3Vojimi zastavami in ven_ letni otrok se je igral z revol- d da spremijo svoj sode_ Chicago, III. — Courtney J. Hodges, star 49 let, je bil te dni povišan za stotnika gasilske stotnije štv. 41. V torek ob zgodnji jutranji uri je nastal ogenj v skednju.na 1712 West 48. ceste. Hodges je poveljeval svojim ljudem pri gašenju in sam šel v goreče poslopje, ki pa se je zrušilo. Mrtvega so potegnili izpod razvalin, trije tovariši so pa zadobili lahke poškodbe. Poslopje je bilo leseno, visoko dva nadstropja, ki je do tal pogorelo. Capt. Hodges zapušča ženo in osem o-trok. V službi je bil kot gasilec že 25 let V ponedeljek zvečer je tudi gorelo v skladišču Joseph H. Kirk Cooperage kompanije na 8115 South Emerald ave., škoda je cenjena na $100,000. -o- SUHAftCI AGENT UMORJEN ŽkrnthBt Pant, Minn. —Gu-lub Nikoli?, mesar V tukajšnjem mestu, je do smrti ustrelil suhaškega agenta Wesley A. Frazer-a, ki je prišel, da bi odstranil premog, ki so ga zaplenili zvesni agent! t hlfii Ni-kollča, kjer flo fabricirall Žganje. 124 LETNICA HAITI, Port Au Prince, Haiti. — Haiti obhaja ..24 letnico, povodom katere je izdal predsednik Louis Borno proklamacijo, v kateri trdi, da še nikoli poprej ni bilo v deželi takega napredka in svobode, zakar se zahvaljuje Zed. državam Severne Amerike. Pravi, da 1« vsled tega, ker žive v največjem prijateljstvu e Sed. drf. vlada blagostaaift-v deželi. verjem, ki se sproži, strel zadene 15 letno Violet Alexander, ki je dve minuti zatem u-mrla. — Casablanca, Morocco. — Med Meknes in Atlantikom so bile zadnje dneve velike po-vodnji, ki so napravile ogromna škodo. — Pittsburgh, Pa. — Tukaj je preminul B. F. Jones Jr., predsednik Jones & Laughlin Steel kompanije. — Chicago, 111. — Ogenj je nastal na 144 W. 18. cesti pri Automotive Utilities korpora-ciji, ki je napravil $15,000 škode. ogrskTzamu orožje za poljsko. Italija poiilia orožje na Polj-- sko, poliljatev, 5 tovornih lavca in dobrotnika k počitku. Saj je pod njegovo gostoljubno streho tekla prva zibelka večini naših organizacij, gaj je tudi do zadnjega vse spremljal v delovanju z ljubeznijo in dobrohotnostjo. Žalni sprevod je vodil domači g. župnik M. Škerbec ob asistenci 6 duhov nji čas se na progi Knin-SpL"; in Knin-Šibenik ponovno dogajajo nesreče in je skrajni čan. da se silno stare tračnice izmenjajo z novimi. -o- Na smrt obsojeni pobegli ropar ustreljen. Iz Bihača pročajo: Vodi« lia smrt obsojenih rooarjev. ki so pobegnili Iz tukajšnjega zapora in pri tem ubili dva jet-niška paznika. Mile Karanovič je mrtev. O njegovi smrti se je zvedelo sledeče: V ponde-Ijek 12. dec. zvečer je prišel v vas Brežičani pri Priiedoru k nekim kmetom, ki so kuhali žganje. Ko je nopil nekaj žganja, je naprosil kmeta Mutiča, da mu dovoli pri njem prenočiti. Mutič mu je dovolil. Ko je Karanovič legel v seno, je Mutič nemudoma noslal no orožnike, ki so takoj prihiteli in obkolili skedenj, v katerem je Karanovič soal. En orožnik jo stonil v skedenj in zaklic<*t: "Mile Karanovič, udaj se!" Kp-ranovfč je vstal z besedami: "Ne boš mi več teera rekel!" in nikov. Moški zbor prosvetnega ' h}tro Ornž- društva mu je zapel v slovo pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu. Ob odprtem grobu se je v lepih besedah poslovil od blagopokojnika domači gospod župnik in v imenu centralnega sveta Vincencijevih konferenc g. ravnatelj Jeglič iz Ljubljane. Med mnogimi od nik pa ga je prehitel in oddal nanj dva strela, tako da je Karanovič obležal mrtev. Ropar astrelil ronaria. Iz Jodgorice poročalo: O-krajn! glavar Pečič je dobil pismo od znanega rooaria An-djeliČa, na čigar cb«vo i<> ro ličnimi osebnostmi, ki so prihi- Pi3fma nagrada 30.noo T)?", v tele od blizu in daleč na po- ^ojem pismu snoroča AnrHeUc greb, smo opazili tudi gg.: pri-orja Učaka, Lavtižarja, Koc-murja in Jakliča iz Ljubljane. — Najslabotnejši dojenčki, ki . jim je pokojni v zavetišču Vin- , t , . železniških voz, ki je bila o- cencijeve konference ustanovil o^naCeno mesto in je res nr»M značena kot deli za »troje, p03eben zavod> reveži| organi- mrtve** Rastoderja. ki ie b?l je sla skozi avstrijsko mejo. preproati in inteligenti v v°.l"a5kI obleki, ni pa Imel no- okrajnemu glavarju, da ie izstrelil svojega tovariša Rastoderja, na čigar glavo ie Mit razpisana nagrada 50.000 Dir. Okrajni glavar se je podal rn, so z umrlim g, svetnikom izgu- w ~ e benega orožfa. Rastoder ie "bil Dunaj; Avstrija. — V St. ~ prijatelja" dobrotnika, nekega orožnika in kmeta Uro-Gotthardtu, na ogrski meji, so vzonij^a ša Ostoiiča, nato pa polv^nil avstrijski colninaki uradniki u- —s i ----- gotovili, da se nahajajo v petih železniških tovornih vozovih Čevljar jeva smol«, deli za strojne puške, ki pa so bili označeni na tozadevnih li- Čevljar A. L.te Krtine je na stinah, kot deli za stroje. Po- kupil dne 8. dec, v Lukovici za šiljatev je bila Iz Verone, Ita- približno 500 dinarjev usnja., lija, namenjena v Nove Mesto katero je, ker se mu je ni Iju-na češkoslovaškem. Iz Prage bilo seboj nositi, položil poleg so pa sporočili, da pošiljatev ni Pota ob robu gozda, medtem za Cefikoslovalko. Avstrijski ko Je sam škod gosd spremljal uradniki so poiiljatv! »Jedili na tovariša, Ko Se Je vrnil, mu pa Ogrsko, nakar so od Ogrov za- Ol bQo M* U*aj# nositi, htevali. naj isto pošljejo nazaj, ker ga je že drugi Odnesel, kar Ogri niso hoteli storiti. \ 1«.'" "O • ' Ko se je ta vest raznesla po deček pred sodiščem, avstrijski republiki, je nastalo V Sarajevu je at^l pred o-veliko vznemirjenje. V Grad- krajnim sodiSČem dietni deček cu so demonstrirali proti Ogr- Branko Dugoljič, učenec prve-ski, češ, da utihotaplja v svojo ga razreda ljudske šole, ker je deželo orožje. Mirovna pogodba prepove- v prepiru auziil s skednja svojega 121etnega brata Dragotina, duje transportacijo orožja ali ki je padel na tla in se težko vojnega materijala skozi Av-! poškodoval. Deček je priznal, strijo ali Ogrsko, ne da bi o tem bili obvežčeni zavezniki. Ogrska vlada je potrdila, da so res strojne puške v omenjenih vozovih, a so namenjene za Poljsko. Ker pa, kakor že zgoraj omenjeno, ni dovoljeno prevažati orožje skozi Avstrijo in Ogrsko, Je ogrska vlada po-Šiljatev fraplenfl*. a starejši brat mu je odpustil. Zato je sodišče sklenilo, da se postopanje ustavi in priporoči staršem, da doma primerno kaznujejo svojega sinčka. -0- Tovorni vlak j* skočil s tira na dalmatinski Železnici nedaleč od Splita. Vzrok so stare tračnieev ki po popokale, Zad- Okrajnl glavar je 00 celem o-kraju razglasil, naj se dotični, M Je pisal pismo, izroči oblastem, ker mu bo to olajševalno prt sodbi. -o- "\MER SIOVENCA* oENARNA NAKAZILa ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, iti Y*§» denarna pošiljatev bo v stare 11 kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka {■plačani, ako 9« poslužite naše banke Dinarje, ozir. Hre smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 300 Din _ _____$ 9.40 1.000 Din__ _ 18.50 3,500 Din 46.25 5,000 Din .......... 92.00 10.000 Din ............ 182.00 100 Lir ________ _________$ 6.10 200 Lir______ _______$11.90 500 Lir _____ ______$28.75 1000 Lir______ _________$56.50 Pri vetjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi neatalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati Merodajne •o cene dneva, ko denar sprejmemo Nakazila ae izvriujejo po pošti .ill pa brzojavno. . IZVRŠUJEMO TUDT DENAFWH POSILJATVE IZ STAREGA KRV JA V AMERIKO. Ptana In poSIjke naslovite na t ZAKRAJSEK & ČF.SARK, 499 W. 42bd 8T„ NEW YORK. N. V ■"'•'H'*-. de=R5 SS=±5 IV*Ii» naji*a*ejii slovanski Ust ▼ AjneriSd. Usaaorijen Mta 1991. Itbi}« Tiak d*o rtnn oedilj, »©• Mddjkor in dnevov po pnunlHh. Izdaje in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov oreduiStTa in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnin«: Za celo leto -Za pot leta - —j Za Chicago. &6ado in Za celo leto ■ Za pol leta ---.-- ...... 45.00 - 2.50 Evropo: _$6.00 _ 3.00 SLOVENEC The First and the Oldest Slovenian Newspaper 9 America. Established 189L laQtd 4aUy, ttcept Sunday« Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St, Chicago, I1L Phone; CANAL 0098. Subscription For one year For half a year ____ Chicago, Canada and Europe: For one year For half a year $5.00 2.50 l00 3.00 POZOR x—Številka poleg vašega naslova na liste xnaci, do kedaj Imate list plačan« Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate^ista. DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na nred-niŠtvo vsaj dan in pol pred dnevom, lds izide MstA-Za zadnjo številko v tednu je Čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ai Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Prispevajmo za Slomškov sklad. Slovenci do sedaj še nimamo nobenega svetnika. Poglejmo Francoze! Malk Terezija, Ivana d'Ar k. Marjeta Alakok, Ludovik itd. Ne bi končali kmalu, če bi hoteli našteti imena vseh svetih Francozov in Francozinj, ki jim je sv. Cerkev priznala čast oltarja. Italijani, Nemci, Španci, Poljaki, Čehi, Grki, Irci, Angleži se ponašajo z imeni kakor: Alojzij, Bonifacij, Terezija, Stanislav, Ljudmila, Patricij, Edvard itd. A2i smo res mi Slovenci zadnji pred Bogom? Ali Mu še res ni slovenska zemlja vzgojila nobenega zvestega služabnika? Slabo za nas, če bi to bilo res! Hvala Bogu, da ni. Tudi mi Slovenci, čeprav smo mal narod, smo poslali v nebesa gotovo že veliko velikih, svetih duš, ali bolj pravilno povedano, Bog si je izbral v svojem usmiljenju tudi med nami že mnogo čednostnih služabnikov, ki so ves čas svojega življenja poveličevali božje ime in širili Njegovo kraljestvo na zemlji z gorečnostjo apostolov. Tudi naša slovenska domovina je že gledala može, ki so bili Bogu in narodu v čast. In kakor sc sveti soince na nebu med drugimi zvezdami, tako se bliščita iz množice imeni: Slomšek in Baraga. Saj ju poznate! Gotovo se Še spominjate, kako so vam vaše matere pripovedovale o dobrem škofu Slomšku? Saj še pomnite, kako radi ste čitali njegove povesti in basni in pregovore v vaših šolskih čitankah. Ali vam ni vsakokrat, ko ste slišali poveličevati tega vašega rojaka, srce hitreje udarilo? Niso li vam zažarele oči v novem blesku ponosa, češ, naš je Slomšek, samo naš!. Gotovo ste tudi Čitali z občudovanjem življenje vašega drugega.velikega Slovenca, Barage, ki ga je gorečnost gnala med divje Indijance, da pridobi njih duše za Kristusa. V spominu so vam še žrtve, ki jih je ta misijonar doprinašal iz ljubezni do Kristusa in duš. Življenje teh dveh naših škofov je bilo težko, polno križev, težav, skrbi; bilo je življenje, ki se je počasi kot sveča povžilo v službi Gospoda in bližnjega, bilo je življenje svetnikov. Pa boste dejali: Če sta bila res tako sveta, zakaj pa še nista svetnika? Takoj pojasnim! Če se sliši, da je ta ali oni umrl v duhu svetiti, in če ga Bog še s čudeži poveliča, se določi posebna komisija pod škofovim nadzorstvom. Ta komisija zbira podatke o življenju "svetniškega kandidata", njegove spise itd. Ko je vse zbra-no, pošlje škof podatke v Rim sv. stolici. Razne komisije nato preiskujejo vse z veliko pazljivostjo in natančnostjo. Če je dokazana svetost in če je potrjena s čudeži (če se ne motim, se zahtevajo 3 čudeži za žensko in 2 za moško osebo), komisija to predloži sv. očetu* ki to potrdi in pozneje proglasi do-tičnega, o katerem se je razpravljalo, blaženim. Vse te komisije pa stanejo ogromne vsote denarja. Vidite, tu je vzrok, zakaj še nimamo svetnika. Naš narod je ubog in do sedaj še ni imel nikbgar, ki bi se bil potrudil in si naložil težavno breme preiskovanja na rame. Sedanja slovenska škofa se zelo trudita, da bi priborila sedaj Slomšku in pozneje še Baragi čast oltarja. Prevzvišeni vladika Dr. Karlin je poslal že vse potrebne podatke o škofu Slomšku v Rim. Slovenci ameriški! Odprite sedaj svoja srca in roke! Zbirajte, darujte za Slomškov sklad! Ta denar se bo rabil, da se plačajo komisije. Zakaj je prišla Mmla Terezija tako hitro na oltar? Prvič, bila je sveta in drugič, ves narod francoski je priskočil in podprl delo komisije z molitvijo iti gmotno. Da je bil Slomšek svet, ni dvoma, saj ga Bog že s čudeži poveličuje. Pomagajte mu na oltar Z nšOitvijo, pbdprite delo komisij! ■ Slovenci! Kdo vas je kdaj tako resnično ljubil kot vas j* Slomšek? Kdo vam je stol vrni Jezik in vašo narodnost, ko je oboje hotel zagrniti val nemštva? . Kdo vam je z besedo, zgledom in čtivom kazal pot v vašo pravo domovino* k &6gu* To je bil Slomšek! Bedite hvaležni! Ne pozabite na "Slomškov skfed"! Pripomba:—Častiti g. P. Odilo HajnSek, stovenaki misijonar, je mene naprosil, da bi pričel z akcij o zbiranja denarja za Slomškov sklad. Po mojem mnenju bi bilo boljše, da bi se on sam og4asH v javnosti in priporočal zavednim katoliškim Slovencem po sv. misijonih, ker je njemu to vprašanje bolj jasno kot meni. Nekateri bodo morda mislili, da je naša prva dolžnost, zbirati za Baragov šltlfcd. Glede škofa Slomška bi pray lahko dobili vsa potrebna pfcjašnlla iz domovine. Pojasnila glede škofa Sarage bi riaih prav lahko dal Rev. Fr. Režek, ki deluje že dolgo let v Škofiji Marquette in ki je spisal zgodovino te škofije. Da bi se ta program izpeljal, treba skupnega nastopa vseh slovenskih duhovnikov. Nemogoče bo vsem priti na skupni sestanek v Chicago ali Joliet radi daljave. Mogoče bi bilo bolje, da bi se razdelili v kakih pet okrožij in o tem poročali v Amer. Slovencu. Na ta način bi prišli do skupnega programa. Zanimanje bi bilo gotovo večje in uspeh tem si-gurnejši. Dobro bi bilo, da bi se vsi slovenski duhovnilci ši-rom Amerike zavzeli za to idejo ih poročali svoje nasvete v Amer. Slovencu. Več o tem naj poroča Father Režek o škofu Baragi in Father Hajnšek o škofu Slomšku!—Rev, James Cherne. 5feases&tt- Četrtek, 5. januarija 1928. TONE S HRIBA IN PRESTOPNO LETO. Joliet, III. Leap, leap, leap year is here! Tako sem zadnjo soboto čul neke klice po našem slavnem Broad wayu. Kaj neki je to? Kar zagledam krdelo deklet, ki so se drsale po sidewalku in čivkale kakor kake prepelice: Leap. leap, leap year is here! Ha, zdaj šele vem, kaj je to. Prestopno leto. In v Ameriki je navada, da če ga dekle 7 let išče in ga ne najde, ga v prestopnem letu gotovo najde. Zato veselje, ; leap, leap, leap year is here! — Kaj hudirja, morda so s tem hotele Toneta privabiti ven. Ja, veste, res je, premalo korajže imam. Ali imam pa kak tak tadl, da se nobena v mene ne zaljubi, kakor ga je imel tisti šustar v božični številki A. S., ki je zobe doma pozabil. Nekaj mora bit. Ampak scagal Tone zato ne bo. Pa kaj bom govoril o dekletih, o prestopnem letu in ženitvi! Moj stric mi je dejal, ko sem bil se majhen tam blizu Male vasi na Belokranjskem, da se je oženit čas en dan pred smrtjo. Jaz se z njim sicer ne strinjam, vendar pa njegovem nauku se pa res nekako ravnam. Počakajmo, da vidimo, kako se bodo razmere razvijale. Vidim, da dopisniki najraje opisujejo delavske razmere. — Toda vsepovsod so slabe. Pri nas smo delali lansko leto prav slabo. Računal sem, koliko dni sem delal in teh je samo 179. Jesti, oblečen biti pa sem moral biti celih 365 dni. Ko sem preračunal, zakaj imam ob koncu leta prazen žep, sem bil takoj na jasnem, zakaj je ta ko. In vendar se je lansko leto takle čas toliko pisalo o pro-speriteti. Sam gospod Coolidge je o njej pridigal. Ampak zlo-dja, k nam v Joliet jo niso pustili, dasi smo jo čakali celo leto in jo zopet čakamo v tem letu. Ali se bo nas usmilila? Mesto Joliet in njegova okolica dobiva vedno večjo važnost. Realitetne kompanije kupujejo po okolici cele farme in zemljišča. Pričakujejo namreč od poglobitve kanala za plovbo in morsko zvezo po Mississippi ju v New Orleans silnega industrijskega razmaha v tej o-kolici. To seveda še ne bo jutri. Toda v enih 25 ali več letih se bodo ta zemljišča, katere sedaj kupujejo zemljiške kompanije. razdelila v lote in drago prodale. Kajti vsakdo ve, da železna industrija polagoma pada na vzhodu in bo zavzela v bližnji bodočnosti svoje prominent.no mesto v osrčju Unije in to tam, kjer bodo blizu na razpolago prometna sredstva, kakor bo to plovba po kanalu na Atlantik. Da, lepa je ta prilika in bogatini se je že poslužujejo. Tor.e s hriba se je, žal, ne more s svojir.i praznim žepom. V Klobučar j evi trgovini na 1638 N. Broadway St. so štirje "miroljubneži" nagajali toliko Časa, da so v trgovini povzročili škodo na izložbenih stojalih. To je Mrs. Klobučar razgrelo, vzela je v roke lopatico in jih začela prav po kranjsko žehtati. Povrhu vsega tega pa jih je policija še dala hladit za mreže. Upati je, da bodo tisti štirje si zapomnili ta dogodek. To so za enkrat vse novice. Veste, g. urednik, premrzlo je in nikamor ne grem, zato tudi malo Vem. Vsim ŽelinHBreČno in zdravo Novojeto 1928! Tone s hriba. --o-- KAJ JE NOVEGA NA ŽE-LEŽNEM OKROŽJU? Ely, Minn. Daleč smo tu na severu. Vi tam doli po jugu že stokate nad zimo, če se le živo srebro mSlo pod ničlo skrije. Pri nas pa pade pod 30 in več in čuka, da kar reže. To^a navajeni smo jo. V hiši gori peč, ki je Vedno razgreta, da kar poka, tev. Star je bil okrog 49 let kojniku pa naj sveti večna luč id spava v miru! p. / o RAZNE VESTI IZ DALJNEGA WYOMING A. Rock Springs, Wyo. Nesreča za nesrečo se vrsti pri nas in v naši okolici. V maj-ni št. 8, v bližnjem takozvanem Dines je te dni ubilo do smrti Andreja Gazdika, rodom Slovaka. Nesreča se je zgodila okrog poldne zadnjo sredo, ko se je nagioma utrgal premog in ga zasul. Bil je na mestu mr- Sipe zamrznjene, mi pa sedimo okrog peči in ugibamo to in ono. Da, pri peči se že prebije, toda pri delu, zlasti zunaj, je zdaj pa hudo. Tudi če se človek opravi še tako. Več tukajšnjih fantov peč-larjev se je jelo nekaj bolj živo gibati. Gotovo je temu vzrok predpust, v katerem se nahajamo. Prav tako, fantje! Ely ima precej zauber slovenskih deklet; le po domačih, kaj jima sveti! bi drugam po nje hodili. Bom videl, kaj bo. Najbolj v teh mrzlih dneh je pa aktivna pri nas gospa Štorklja. Ne vem, morda li radi silnih sneženih žametov ni mogla naprej, pa je bila primorana postati tu na Elyu. Te dni je obiskavala sledeče družine: Mr. in Mrs. Louis Devic je prinesla krepkega sinčka. — Mr. in Mrs. Joseph Kovali tudi sinčka. — Mr. in Mrs. Ignac Fink pa zalo hčerko. — Mr. in Mrs. Tomaž Murn pa zopet sinčka. — Mr. in Mrs. John Pire, sinčka, Mr. in Mrs. Ster-benc sinčka.—Mr. in Mrs.John Metelčič tudi sinčka. Vsem naše iskrene čestitke! Stari Elyčan. -o- SMRTNA KOSA V SO. CHICAGO. So. Chicago, 111. Zadnji petek je preminul po dolgi in mučni bolezni obče-znani in ugledni rojak Mr. Prijatelj Louis. Pogreb se je vršil zadnji ponedeljek iz hiše žalosti v cerkev sv. Jurija, ob obilni udeležbi sorodnikov in prijateljev prizadete obitelji. V cerkvi sv. Jurija se je vršila peta sv. maša zadušnica, katero je daroval domači g. župnik Father Winkler. Po maši mu je zapelo cerkveno pevsko društvo "Zarja", katere je bil poprej tudi član, "Blagor mu, ki se spočije." Potem se je vršil sprevod na pokopališče Matere Božje, kjer je pokopan. Pokojni je bil eden izmed onih delavnih slovenskih rojakov, ki je bil pri delu za župnijo, narod in naselbino vedno med prvimi. Bil je član društva Naj-sv. Imena, dr. Vitezov sv. Flo-rijana št. 44 KSKJ., bivši cerkveni dolgoletni odbornik in član pevskega cerkvenega društva Zarja. Zadnje čase, ko ga je mučila bolezen, se seveda ni mogel udeleževati tako, kakor se je poprej, ko je bil zdrav. Naselbina in vsi njegovi prijatelji ga bodo hudo pogrešali. Ostali žalujoči vdovi in žalujočemu sinu, ki študira v kolegiju, naše iskreno sožalje! Po- Na božični dan pa so imeli žalosten dan pri družini Mr. in Mrs. Anton Rudolf na 205 G. Street, ko jim je na ta dan preminul stari oče, Jakob Muzič, oče Mrs. Rudolf, v starosti 71 let. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda na pokopališče Mountain View. Sorodnikom obeh preminulih globoko sožalje in naj počivata v miru in večna luč naj Poročevalec. -o- SIBIRSKA ZIMA V CHICAGO. S PODLISTEK * Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. 1 «41 ( 'Pa tako,,kakor hočeš! Šlo je, pa je amen! Dal sem*blago, za denar naj pa po-" lentarja lovim'"po celi Italiji, Če hočem!" In takih ali enakih' storic je še veliko. % pa nimamo. Upanje samo, da bo- Sm0.!a V nemški ®tiič~ljem"ga" našel dom^ Značilna last suznosti mogli? Oholim grasčakom tlako nost vseh velikih mož je neka posebna skromnost in prijaznost do vsakega, tudi najmanjšega. Sami veliki v vsaki stvari, znajo biti veliki tudi v skromnosti, tudi* meče. Vendar upajmo na božjo previdnost in na moč naše jugoslovanske pesti. Narod je ta leta okusil že toliko sladkosti zlate svobode, da tega okusa ne bo pozabil nikdar več in se ne bo dal več tako hitro stlačiti v mišjo luknjo. £ * s * Seveda je bila moja želja prej ko preje obiskati in se pokloniti možu, do katerega čutim toliko spoštovanje, odkar ga poznam, prevzv. g. škofu Jegliču. Ta obisk sem moral pa odložiti za skoraj dva meseca. Razmere so tako nanesle. Bil sem par-krat tam, pa ga ni bilo doma. Slednjič šele, frpHip UCTY1 ma Itnnnl _ I 1 , Chicago, III. Ko sem opisoval vreme v mojem zadnjem dopisu, zapisal sem, da smo imeli na božični dan in na Štefanovo pravo indijansko poletje. Res smo je imeli. Toda vremenskemu preroku se to vremensko hvalisa-nje gotovo ni dopadlo. Potegnilo je tam izza Rocky Mountains in prineslo sneg, da je zapadel par čevljev na debelo. Bila je prav huda zima na starega leta dan, še hujša na no-vega leta itd. V torek šele je prišla milejša sapa zopet tam izpod zapadnega skalnatega gorovja in je sedaj malo boljše. Kar oddahnili smo se, kajti držalo je par dni prav zares in starka zima je pokazala vse svoje hude ledene bučke. Toda zapomni si naj, da vsaka reč cn čas trpi in tako bo tudi letošnja Zima. Prišel bo jug in jo bo bril toliko časa, da jo bo obril in zapodil nazaj v njen grad na severni tečaj. Naši Jurjevci, pa ne z 22nd Place in Bcrwyna, to pot mislimo na "Jurjevce". člane društva sv. Jurija Reda kat. Boršt-narjev, so imeli na starega leta svojo plesno veselico in domačo zabavo. Udeležba je bila srednja. Bila bi boljša, pa je bil gotovo vzrok vsaj za bolj oddaljene, silno mrzlo vreme, Kajti medlo je, kakor v Sibiriji. V nedeljo, dne 2. jan. popoldne priredilo je v šolski dvorani prekmursko pevsko društvo "Jezero" svojo igro in zabavo. Udeležba je bila tudi srednje dobra. Kakor dan prej, je bila tudi nedelja mrzla, kar je gotovo marsikoga obdržalo pri peči doma. Prihodnjo nedeljo, 8. jan., pa ima svojo maškaradno veselico društvo Marija Pomagaj št. 78 KSKJ. Ker bo to prva maškaradna veselica in ker je društvo vplivno in zraven veliko, bo gotovo udeležba velika. V nedeljo, dne 15. jan., pa (Dalje na 5. strani.) Srečno in zdravo novo leto vsem čitateljem in prijateljem, kakor tudi prispevkarjem te kolone! # * Novo leto. — Ob polnoči zadnjo soboto večer, je oče Čas obrnil nov list v zgodovini človeškega življenja. Nastopilo je novo leto. Štiri dnevi so izginili že v večnost, danes teče že peti, jutri šesti in tako naprej bo življenje teklo, do svojega od Stvarnika določenega časa. Mnogi so naredili razne novoletne sklepe. Se jih bodo držali? Ako so junaki se jih bodo. Ako niso, se jih ne bodo. Brisbane, ameriški člankar, ie v svojih novoletnih člankih rešil za materialistične ljudi novoletno resolucijo tako le: "Spend less, than you earn..." S tem je hotel povedati, če boš potrošil manj, kakor boš zaslužil, tedaj ti mora nekaj ostati. To je res. Toda Brisbane pa ne daje nobene novoletne resolucije za tisoče in tisoče onih, od katerih življenje zahteva da trosijo, nimajo pa nobenega zaslužka. Kapitalisti pa so brezdvomno ponovili že od nekdanje njihove novoletne resolucije, ki so: Pay to the worker less, than he deserves . . . zato, da si sami kopičijo večje kupe bogastva in profitov. Po času sicer je novo leto, toda po razmerah bo še vedno staro, zlasti za reveže trpine. Toda upati je, da pride čas, ko si bodo tudi delavci trpini pribojevali svoje pravice do poštenega in primernega življenskega obstanka. Kadar pride to, tedaj pride za delavce trpine pravo novo leto. . . Prestopno leto. — Letošnje leto je prestopno leto. V Ljubljani se je že na Martinovo nedeljo zadnjo jesen neki dobro-voljček tolažil med prijatelji s tem, da mu bo Bog dal (seveda če bo živel), en dan več pijan bit v letu 1928. kakor v letu 1927. Tako vidite dragi čitate-Iji, ker je letošnje leto en dan daljše, kakor je bilo lansko, vsakdo na svoj način pričakuje za en dan večjih koristi, od lanskega leta. Kakšne pričakujete Vi ? Vremenska napoved. — Če ne bo mrzlo, ne bo mrzlo, če bo oblačno, ne bo jasno in če bo grdo, ne bo lepo, zdaj veste kako bo. . VELIK PLEN PROHIBICIJ-SKIH AGENTOV. New York, N. Y. — Prohibi-cijski agenti so vdrli v prostore Helen Morgan, v tukajšnjem mestu, kjer se je točila ponoči pijača. Aretirali so lastnico in osem uslužbencev ter zaplenil veliko množino žganja. A-genti so razbijali po lokalu in napravili okrog $75,000 škode na pohištvu. delati; pa njegovih valpetov bič poljubo-vati. Te pravice šmo im*li. Da se pa pri tem kakega trgovskega talenta ne da vzgojiti, je razumljivo. Vendar, hvala Bogu, ti časi so minuli, upajmo, noo . see. crooks ; FOOHM& p&GOHO A 6-e00000000000000<><>0<><>OWO Merchants & Miners Bank CALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik ' W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. bila obsojena na 4 leta težke leče. --o- ' Nesreča na železnici. Ponoči od četrtka, 1. dec., na petek sta iz Hrvatske preko Dobove peljala dva voznika s konji vino za gostilničarja F, Varleca v Brežicah. Ko je prvi voznik blizu Dobove prevozil železniški tir, sta bili zatvor-nici odprti in tudi se ni slišalo znamenje za bližajoči se vlak. Ko je drugi voznik za prvim pri vozil na tir, sta se naenkrat obe zatvornici zaprli, tako, da je bil voznik z vozom in konji ujet na progi. Voznik se je brž zavedel opasnosti položaja, je skočil hitro z voza in skušal zatvornico odpreti. Med tem, ko se je brezuspešno trudil, je pripeljal vlak, ki je zagrabil voz in konja in jih treščil na stran. Voz je bil popolnoma razbit, ravno tako se je razlilo vse vino in konj je bil na mestu mrtev, drugi pa je ostal po naključju nepoškodovan. -o- Umrl je v Pecah pri Št. Jurju ondotni posestnik Valentinčič v visoki starosti 82 let. Pogreb se je vršil na praznik 8. m. m. ter je pokojnika spremilo na njegovi zadnji poti mnogo prijateljev in znancev, pevko društvo pa mu je zap.elo krasno žalostin-ko. Človeško glavo je kuhal. Trbovlje so zopet razburjene. Z vso naglico se je razširjala po veliki in zelo obljudeni okolici novica, da je v mrtvašnici v četrtek na Marijin praz- Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. nik kuhal človeško glavo delavec Lavrič Franc, katerega pa lastiiik pogrebnega zavoda Finžgar uporablja večkrat tudi za grobokopa. Je to okoli 20 let stari delavec in na duhu precej omejen. Od qcividcev smo dobili naslednje podatke: Neki g. Z. je opozoril po cesti gredočega g. B., da v mrtvašnici kuha človeško glavo omenjeni Lavrič in ima lonec pokrit z lopato. Radovednost žene g. B. na pokopališče, kjer pogleda v mrtvašnico, kaj da res dela Lavrič. Lopato vzdigne in v loncu vidi še lobanjo, ki je bila že prosta mesa. Na tleh je imel še več dračja pripravljenega za kuho. B. ga vpraša kaj in da zakaj to dela. Lavrič odgovori, da dobi za lobanjo 300 Din, od koga to ni povedal. Za zadevo je izvedelo seveda županstvo, ki je oskru-nitev takoj naznanilo orožni-štvu, obenem pa poklicalo g. Finžgarja na odgovornost, kij pa o zadevi ni hotel nič vede-' ti. Lavrič je naj prvo izjavil, da si je grel vodo za umivanje rok, šele po aretaciji je izpovedal, da je skuhal človeško glavo v dveh vodah. Lobanjo je po odkritju zakopal, jo je pa v pričo orožništva zopet od-kopal. Lobanja je bila dobro ohranjena. V glavnem gre sedaj za to, v kakšne svrhe se je hotela lobanja uporabljati. Veliko se govori, da so jo naročili špiritisti. ki se v Trbovljah zelo širijo. Razburjenje je radi tega dogodka veliko. -o- Umrl je 7. decembra v Ljubljani v bolnici in bil 9. decembra pokopan v Šmarju ob veliki udeležbi člane šmarske orlovske organizacije Joško Habjan z Malega vrha, star šele 18 let. -o- Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-ročel Pristop PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $3,000,000.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD. ODDELKU 140.26%. Njeno premoženje znaša $1,700,000.00. Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 krajevnih društev širom države. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega druStva. — Glede ustanovitve novega druitva <8 članov zadostuje) pilite »a glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St, Joliet, m. Nagrada za ustanovitev znaia $20.60. V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA. KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAil 11 K. S. K. JEDNOTI I m1 ZASTOPNIKI. Ant Jaksetic, potovalni zastopnik. COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Spring«. — M. Kapseh. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. ^ Leadville, — Rev. M. Trunk, John Žcleznikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — A. Jelenčič. Elmhurst, — Karolina Milost. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Annie Ovnik, Anton Strukel. Lockport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashler. Peoria, — Mary Zabukovec, Math. Papich. So. Chicago, — Ant. Bakse. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Koinlanc. Porter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravcc. Frontcnac, — Joseph Zore« Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery. Kars. — Mrs. B. Omahne. West Mineral. — Mary Plankar. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Detroit, — John D. Jndnit Iron Mountain, — Kath. Heowc. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Marn, John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Francos Kvaternik, Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burqrstaler. Soudan, — Frances Loushin. MONTANA: Anaconda, — Frank SaŠck. Butte, — Rev. M. Pirnat. East Helena, — Frances Ambro. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Veronika Rupe. Gowanda. — J. Zcvnik, Karel Str-r.isha. Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begel. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Bom-bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hopre. Cleveland, — Jos. Grdina, Frank Suhadolnik. Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik, J. Sercel. Collinwood, — Mary Glavan, K:i-rol Skebe. Kenmore, O. — Alois Messer. Notingham, — Mary Mevzek. Lorain, — Mamie Perusek. West Park, — Jos. Grdina. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradisliar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Anna Grchman. Homer City, — Mary Gorichan. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomec, C "Pristau. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weseiich, G. Vcrbanc. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dermeš, Ana Lopcrt. St. Mary's, — Mary Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Projrar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perusek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Pcrovshek. WYOMING. Keramerer, Wyo. — Mrs. Motoh. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffrcr, Ursula Ivsek. Sublet — Okley, Wyo. in okolica — John Krumpecnik. San Francisco, Č&lif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-lob, George Ferenchak. St. Louis, Mo. — John Mihelich. Kansas City, Mo, — Mathew Papich. So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovec. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, N, J. — Jennie Mevzek. Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Thomas, W. Va. — John Lahajnar JL-i. ____ Stran & GOVEDINE JE NA SVETU VEDNO MANJ. Po verodostojni statistiki je dokazano, da bo v doglednem času na svetovnem trgu primanjkovalo govejega mesa. — Tudi avstralski premier, Mr. Bruce, temu pritrjuje. Marsikoga bo to sicer presenetilo, kajti ravno v zadnjem času je meso po najnižji ceni v povojnem času in brez dvoma mnogi mislijo, da govedine preostaja. Da je meso trenotno poceni, je posledica bojev med amerikan-skimi in angleškimi dobavitelji, 1 r. 1 c: * 11 vsakdo poskuša konkurirati drugemu.- Res pa je, da se dozdeva, da je številčno goveja živina dosegla svoj maksimum, gotovo pa se ne množi v isti meri, kot pa Človeštvo. Me o. katero je dobiti na najvcijem trgu na svetu, to je na 3mithfieldu v Londonu, pril :ja po večini iz Južne Amer ce, Avstralije in pa prostori. V drugem nadstrop tudi iz evropskega kontinenta, ju bo stanovanje za 50 mož po- Angleži sami doma priredijo na živini, zadostuje samo za 9 tednov v letu, a za 43 tednov pa morajo uvoziti. Angleži so kot znano, veliki mesojedci in zato jih skrbi, kje bodo v prihodnosti kupovali ceneno meso -o- PLESNA DVORANA V ZRAKU. Pred nekaj dnevi si je angleški minister za zračni promet ogledal gradnjo ogromnega zrakoplova, ki bo vseboval pet milijonov kubičnih čevljev plina. Ogromna zračna ladja, ki bo v kratkem dograjena, bo skoraj dvakrat tolikšna kot njen bratec Zeppelin, ki bo vozil med Evropo in Južno Ameriko. Gondola pod ogromnim trupom angleškega zračnega orjaka bo razdeljena v 4 nadstropja. V najspodnejšem delu bodo navigacijski in kontrolni Najva^. ejši dobavitelj je seveda Ju na Amerika in sicer od 220,00 ton, kolikor ga Anglija na leto uvaža, ga ta dobavlja 200,000 ton. Nekoč je Severna Amerika zalagala An- sadke. Tretje nadstropje pa bo nudilo udoben stan za sto pa-sažirjev. Četrto nadstropje bo dovolj veliko za obsežno kuhinjo in obednico, v kateri bo prostora za 50 lakotnikov, ki gleže z mesom, a prebivalstvo j bodo po obedu lahko zaplesali. Združenih držav tako rapidno j Jedilnica bo namreč tako ure-narašča, da vse meso porabijo | jena, da bo služila tudi za ples-doma in ga celo že uvažajo iz no dvorano. Velika prostorna Kanade. Drugi vzrok, da bo v doglednem času govedine primanjko- steklena veranda, ki se bo vila okoli četrtega nadstropja, bo nudila pasažirjem diven raz- valo je ta, ker se v vseh drža- gled in povod za razmišljanje, vah mesojedci množijo. Tako n. pr. italijanski kmet pred vojno mesa ni mnogo použil, tako da je Italija sama priredila, kolikor je potrebovala za domači konsum. Danes pa tudi tu že vsakdo hoče meso in Italija uvozi na leto nič manj kot 125,000 ton mesa. Nemčija ga uvozi 100,000 ton, Francija ravno toliko in celo mala Belgija 95,000 ton. Ker se je v Franciji pri zadnjem štetju naštel 14 milijonov glav goveje živine, imamo tu lahko primero, kako se je želja po govejem mesu po vojni povečala. Dve južnoameriški državi dobavljata Evropi goveje meso. Argentina ima nič manj kot 37 milijonov glav goveje živine in 30,000,000 ovac. Toda, kakor trdijo strokovnjakinje tudi tu dosežen višek. Argentina mora sama deset milijonov ljudstva preživljati in velike množine pašnikov so spremenili v pšenjčna polja, kar je imelo za posledico, da se je argentinsko meso v zadnjih štirih letih skoraj podvojilo v ceni in poznavalci trdijo, da bodo šle cene še navzgor. Živinorejci vsepovsod iščejo novih pašnikov, toda zaman. V Avstraliji je seveda še-neizmerno neizrabljenih krajev, toda večinoma brez vode. Isto-tako so v Kanadi še milijoni akrov neizrabljene zemlje, tu pa je za govejo živino premrzlo. Edino, kjer bi bilo mogoče živinorejo dvigniti, bi bila Južna Amerika, toda tudi tu je prevelik riziko radi pogoste su- j še. Tudi ni afriška trava dosti1 prida ter se živina po nji le sla-' bo redi in meso nima odjemal- '< čev. Največ tega mesa uvozijo Italijani in druge pokrajine ob Sredozemskem morju. London sam zaSe potrebuje dnevno 1200 ton mesa in kar kako ničevo se vidi v zraku vse tisto, kar izgleda na zemlji veličastno samo zategadelj, ker je našim očem preblizu. -o- NAJMLAJŠI SLIKAR. Mnogo slikarjev in kiparjev, ki so razstavili v Parizu v jesenskem salonu svoja dela, je prišlo še pred razstavo po svoja dela, ker jih je jury odklonila. Največ odklonjenih del je bilo pač od mladih mojstrov, ker ti še ne poznajo poti, ki vodi do slave. Eden odklonjenih mojstrov ni štel več kot 23 let. Pripomniti pa je treba, da ta mojster šele 4 leta slika. Neki francoski novinar je po setil mojstra, ki se zove Fer nand Serf. Možakar je še pred 20 leti imel dobro idočo klobu-čarsko obrt, sedaj pa živi od majhne rente v Batignolles. — "Mojster" poseda 3 sobe, ki so natrpane z raznimi slikami, ki jih je sam slikal. Slike ima še celo razobešene v kuhinji in — klosetu. Velikost slik je dokaj različna, vse pa predstav- ljajo asme —* ribe. Da, niso pokrajinske slike, ne portreti, tudi ne historične dogodivščine, pač pa je njegovo stanovanje nekaka razstava ribjih kadav-rov. Od slanika pa do kapelja vidiš raznovrstne ribe, vse tiste, ki jih je mojster Serf za-vžil v svojem življenju. Pred-no pripravijo v mojstrovi kuhinji ribo, jo gospod Serf portretira — in to s posebno navdušenostjo — čeravno je kuhinja polna smradu. (Smrad navadno povzroča riba, ne pa častitljivi mojster.) — Vidite, to je umetnost!— je vzkliknil Fernand Serf. — Ni ga človeka pod svitlim soln-cem, ki bi bil naslikal toliko rib kot jaz. — Kako to, da ne slikate česa drugega? — je vprašal reporter. — Ker ne znam! — je lako- nujno potrebna. Zdravnik je nično odgovoril častitljivi star- nagel črepinjo ter je 4 cole od-Ček. — Z 79 leti sem pričel sli- branil. Mož je ozdravel, toda kati. Moja prva slika je pred- ;možgani so ostali- nepokriti, stavljala ribo, ki sem jo sam kar Je bolniku povzročilo bole-vlovil. In ko sem ribo uspelo čine p0gUmni zdravnik se je naslikal na platno, sem se od- jotil že ene operacije, da je ločil, da bom vedno slikal — 'namreč možu odvzel eno iz-samo ribe. Jaz, za svojo osebo, mecj desnih reber in s tem za-izredno ljubim ribe. Čudim se, j^j odprtino na glavi, a iz stegna mu je izrezal potrebno življenski sen? — Kaj, — je vprašal reporter. -—Hotel bi naslikati kita. Le, napišite to v svoj list. Brez skrbi, napišite to! Morda se bo našel kak mecen v naši lepi Franciji. — Zgolj na Francoskem, mojster Serf? Pisati hočemo o vaši slavi, da vas svet spozna. Morda se bo našel v Nemčiji mecen, ki bo imel srce — za mrtvega kita. -o- TEŽKA OPERACIJA. Pred kratkim je bila v Pre-toriji na Transvalskem izvršena nenavadna operacija. Neki možki je pri kopanju dobil v uho pesek, ki je prodrl ušesno mreno ter se mu zajedel v možgane. Da se ustavi krvavi j en je v možganih, je bila operacija kruha do kraja. Lani so pobrali mestni smetkrji 420 ton kruha. Ta količina bi zadostovala, da bi dobil tekom enega meseca dnevno 25 dkg vsak izmed 250,000 mestnih prebivalcev. Se več: mesto Plymouth šteje 6000 brezposelnih in bi lahko vsi dobivali po 1 kg kruha dnevno tekom treh mesecev. — Pripomniti je, da leti v smeti samo svež in mehak dnevni kruh. Mesto je objavilo te podatke s prošnjo, naj se raj še odda kruh nenačet in zavit za mestne reveže. Bog ve, ali bo ta prošnja uslišana. da mojih umetnin ne razstavi jo. Zdravo je ribe uživati, zakaj bi bilo nezdravo ribe slikati, oziroma naslikane ribe občudovati. Jaz ne bi nikdar dosegel tako visoke starosti, če ne b štiri leta slikal samo ribe. Tej logiki reporter ni mogel količino mesa in kože. Operira-nec je sedaj popolnoma zdrav ter ne čuti nikakih posledic vsled nenavadnih operacij. I -o- PETLETNI PRIDIGAR. Velika dežela Birma (angle-ugovarjati. Umolknil je ter pri- §ki protektorat, ki meji na In- čel ogledovati ribjo razstavo. Vtis je bil silen in čudovit. Ko si je reporter ogledal troje slik, ni več vedel, kje je pričel z ogledovanjem, zakaj riba je bila podobna ribi. Samo po velikosti so se ribice razlikovale, sicer pa so vse imele steklene oči, srebrne luske ter odprt gobec in — vse so bile mrtve. — Tega ni bilo mogoče drugače izvršiti! — je pristavil mojster. Če bi ribice bile žive, bi bile nemirne, ko sem jih slikal. - • t r- — Ali ste srečni? — je ponižno vprašal radovedni reporter. Fernand Serf je globoko vzdihnil. — Srečen bi bil, če "jury" ne bi bila odklonila mojih del. Visokorodni gospod, jaz imam samo eno hrepenenje. Gospod, jaz nosim s seboj veliko idejo. Samo uresničiti je ne morem, ker mi manjka prostora. Majhna dvoranica v jesenskem salonu, vseeno, kje bi bila ta dvorana — četudi bi bila pod stopniščem ali pa v pralnici — potem bi jaz pokazal, kaj zmorem, česa sem zmožen! Naslikal bi nekaj takega, česar še noben slikar ni naslikal. Ljudje bi občudovali moje delo in dejali bi: "To je res cel Fernand Serf!" Veste, kaj je moj dijo) pričakuje čudeže, ker jo je razburil petletni deček Maung Tun. Deček je sin navadnega poljskega delavca, se še nikjer ni učil in nenadoma je postal pridigar. Pove na pamet dolge buddhistovske tekste, čita v starem sanskritu pisano sveto pismo in obvlada več narečij.Buddhistovski mni-hi so mnenja, da je v Maungu vtelešen duh pred kratkim u-mrlega svetnika Junk-Sajdoja. Množice imajo dečka za svetnika. Zdaj potuje Maung v spremstvu starišev iz kraja v kraj in zbira povsod nepregledne množice, ki pričakujejo velikih dogodkov. -o- BOGATA ANGLEŠKA. Plymouthski magistrat je o-pazil, da vržejo prebivalci stran preveč kruha. Veliko pristanišče zaposli dosti mornarjev, uradnikov, strojepisk, ki hitijo s kosilom ozir. zajtrkom in ne morejo pojesti svojega VIHAR NA MORJU. Plymouth, Anglija. — Semkaj je priplul ameriški tanker Dartford, ki je rešil 19. decembra 6 mož posadke angleške jambornice Ana A. Moulton, ki* je v viharju poškodovana nošiliala signale za pomoč. Strahovit je bil vihar, ko se je jambornica nahajala na sredi .morja. Ko je Dartford uiel° signale, je kapitan Kilmer takoj odplul na nomoč. Jad^a jambornici so bila na kosce raztrgana in moštvo ni več upalo na rešitev. Voda je vdirala v ladjo, katero so možje s se-salko odstranjevali, bili so izmučeni, da so bili le še malo živi. Ameriški tanker je šele po 37 ur trajajočem rešilne™ delu posadko rešil. Kakor gore visoki valovi so onemogočali priti blizu ponesrečene jambornice, katero je razburkano morje metalo sem in tja, kot majhno igračko. Ko so konečno vendar rešili moštvo ponesrečene jambornice, so isto zažgali, da se je popolnoma potopila, to pa vsled tega, da bi ne plavala na površini in kakšna druga ladja ne zadelo v njo. POUK O TEM IN ONEM. (Nadaljevanje s 3. strani.) znaša $2119, torej le $181 manj. Poročilo tajnika Hooverja o gospodarskem zboljšanju od 1. 1921 naprej ne pomenja, da je prosperiteta prišla k večini a-meriškega ljudstva, marveč — kakor meni prof. Fisher — pomenja, da siromaštvo širokih mas, kakršno je od pamtiveka obstajalo v vseh narodih na svetu, utegne kmalu biti odpravljeno v Združenih Državah. Mr. Hoover je cenil povprečno letno mezdo v 1. 1925 na $1280; taka mezda ni še od daleč znak resnične prosperite-te. Ob taki povprečni mezdi bi bilo treba dveh kruhoborcev v vsaki družini peterih članov, da se vzadostuje minimalnemu standardu zdravja in dostojnosti, ki ga postavlja delovni department. Z ozirom na različno kupno vrednost denarja se je po trditvi Mr. Hooverja resnični dohodek ali kupna sila povprečnega mezdnega delavca povišala od 1921 na 1926 za 35 odsto. F.L.T.S. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) POGREŠA SE Amerikanec Jožef Vičič iz Harij 33 Trnovo Bistrica, I-talija, ki je že 18 let v Ameriki, pa že 5 let ni nobenega glasu od njega. Žena njegova in hči živite v Harij ah v veliki bedi. Če je živ naj se oglasi, če je mrtev naj bo kdo rojakov toliko prijazen in to sporoči, iz ljubezni do bližnjega. Tudi se pogreša brat Ivan Boštjančič iz Harij 17, Bistrica, bival je v Sheboyganu, Wis. Naj sporoči svoj naslov sestri Mariji Vičič, Harij 33, Bistrica via Fiume, Italija. IZŠEL JE novi slovenski molitvenik z velikim tiskom IMENUJE SE: * DRUŠTVENIM URADNIKOM (CAM) naznanjam', da imam na roki vse legalne forme za poroštva (Bonds) društvenih uradnikov (ic). Kdor želi i-•neti poroštvo se naj zglasi in »e mu bo postreglo v tem »žiru. JOHN iERICH, Notar " 1*09 W* SUM Stre*. .......111.........""■ Naznanilo in zahvala. Tužniro srcem nazranjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je umrla v petek, 23. decembra 1927, po kratki mužni bolezni dobra mati in zvesta žena. Mrs. Frances Krošelj Pogreb pokojnics je bil v torek, 27. decembra s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Štefana. Pokojna je bila rojena 30. marca, 1892, v Artičah qri Brežicah. Pogreb je imel v oskrbi Andrew Glavach Undertaking Co.; kateri se zahvalimo za tako lepo oskrbovan pogreb. Dolžnost nas tudi veže, da se najprisrčneje zahvalimo vsem, ki so darovali vence in se udeležili pogreba, kakor Johnu Krošeljnu, svaku in soprogi; RozaUji Jeras, svakinji in soprogu; družim Frank Ferenchak; družini Joe Zorko; družini Martin Mihelich; dtužini Blaž Peton; družini Frank Terse-lich; družini Tony IvansHek, družini Frank Sečen; družini John Meznarich; družfeii Tony Gfadishek; družini Steve Gjura; dhi-firii Korablinovith; družini Frank GrUla; družini Kengoitt, Park View Laurfdry Co. J drttfevm sv. Štefana; društvu sv. Mohorja in društvu sv. Neže. Hvala tudi vsem drugim, ki so prišli pokojno pokropit in na ?n. *li drilg način pomagali ter nam stali ob strani ob krhki uri preizkušnje. Tebi. nepozabne mati in soproga, naj bo lahka žemljica in večna luč naj Ti sveti. , Žalujoči ostali: MARTlfc K KO ŠEL/, soprog; TEREZIJA, FRANCES, ANNI, ELSIE, ttLAlEK in jDttANA, hčere; MARTIN, sin. Chicago. 111. 28. decembra 1928. - : Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajisek, O.F.M. Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko Čitljiv. Cena $1*50 1 NAROČA SE Pfcl: Knjigama Amen Slovenec i Me WEST 2*ttd STREET, CHICAGO, ILL. Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke. Mrs.Winslow's Syrup priredi svojo letno veselico, ki bo obenem velika maškaradna veselica, Družba sv. Mohorja. Odbor je že na delu, da bo poskrbel vse najboljše za to veselico. Ker družba .šteje okrog 500 udov in je obenem zelo priljubljeno društvo v naselbini, je pričakovati kar največje udeležbe. V bolnišnico je morala spet Mrs. Mary Habjan na operacijo. Želimo, da jo uspešno prestane in čimprej okreva! -o- ZAHVALA. Chicago, lil. Mrs. Matilda Duller nabrala 1 je za lep bel mašniški plašč, ki \se bo rabil v sesterski kapeli pri sv. Štefanu v Chicago, skupno svoto $45.25. Vsem blagim darovalkam se šolske sestre najiskreneje zahvaljujejo. Bog povrni! Darovale so sledeče: M. C. Barrett $3.00. — Po $2.00: Mrs. J. Ursich, Mrs. Rose Ba-nich, Matilda Duller, Mary Tomazin, Math Kremesec, Theresa Kremesec, Mary Ko-renehan, Mary Kolarieh, Joha-na Perko, Mary Tomazich. — Po $1.00: Julia Gottlieb, Mar-Fabian, Mary Petrovcich, Ft*. Merlak, Lydia Duller, Mary Kobal, Katherine Oberman, Anna Kosmerl, Mary Ovniček. Mary Habjan, Mary Launch. Therese Chernich, Mrs. M. Me-roslavich. Anna Grum, Ursula Zakrajšek, Anna Kosmerl. Mrs. Kravčar, Mrs. Mary G ril . Mrs. Mary Omerzal, Mrs. Barbara Wencel. — Po $50c: Mary Yorga, Josephine Koren. Mrs. Mikush, Mr. Horvath. — 25c: Mrs. Freedman. Članstvu ®FMŽbe Sv. Družine v pojasnilo. Z novim letom se je pričeio pri Glasilu Družbe sv. Družine z novim redom. Kakor članstvu že znano, odobrila je zadnja, konvencija D. S. D., da ima od novega ieta naprej prejemati vsak član in članica aktivnega oddelka tednik-glasilo, ki je "Amerikanski Slovenec". Tako bodo odslej prejemali člani in članice vsak teden petkovo številko, katera bc prinašala uradna družbena naznanila, dopise, članke, finančna poročila in sploh vse, kar spada v to področje. V ta namen plača D. S. D. za vsakega člana in članico Glasilu po 7c. na mesec. To je dokler ne bo število članstva narastlo do števila 1400, ko doseže družba to število, potem pa po €c. Doslej je D. S. D. naročevala in plačevala vsem gl. uradnikom in uradnikom (cam) lokalnih društev dnevnik. ( Zdaj z novim letom to odpade in uradniki (ce) si bodo J morali, ako bodo želeli prejemati dnevnik naročnino sami j doplačati, kajti odslej bodo prejemali ravno tako, kakor * drugi člani D. S. D. samo tednik-glasilo. KOLIKO IMAJO ZA DOPLAČATI ČLANI IN ČLANICE ZA DNEVNIK? Kdor želi prejemati dnevnik izmed članstva Družbe sv. Družine bo imel doplačati tako le: D. S. D. plača listu "Amerikaaski Slovenec" za tednik-glasilo na leto 84c. Uprava bo dala vsakemu članu (ici) toliko kredita pri naročnini. Naročnina za'dnevnik je $5.00 na leto. Za Chicago, Kanado in Evropo $6.00 na leto, ker za te kraje se mora vsaka številka lista frankirati s le. znamko. Torej člani in članice izven Chicage po Ameriki imajo za doplačati za dnevnik: ZA CELO LETO..........................$4.15 ZA POL LETA ............................$2.10 pa imajo za kakor že po- Člani (ce) v Chicagi, Kanadi in Evropi doplačati za dnevnik radi višje poštnine, jasneno: ZA CELO LETO ........................$5.15 ZA POL LETA ...........................$2.60 Prosimo zlasti društvene tajnike (ce), da to pojasnilo izrežejo in ga shranijo, kajti vemo, da jih bo članstvo radi tega večkrat poprasevalo in jim bodo gg. tajniki (ce), lahko zadevo pojasnevali. Isto naj storijo tudi člani in članice, kajti kdor ne bo za ta pojasnila vedel, bo moral pisati na upravništvo in odtu zopet njemu. Zato kdor bo imel to le shranjeno ali pa si bo zapomnil bo prihranil sebi in upravniitvu čas in delo. Tudi vse naše gg. zastopnike (ce) prosimo, da si izreze jo in shranijo to pojasnilo, da bodo vedeli, kako pobirati naročnino od naročnikov, ki so člani Družbe sv. Družine. Z bratskimi pozdravi do vsega članstva UPRAVA GLASILA — "AMER. SLOVENCA". lirtiltftW 1 -----: - - ■ .--- L Četrtek, 5. Januarija 1928 m PISANO POLJE HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. šči". Takih primerov je veliko in tudi včerajšnji "Makedonci" postanejo lahko jutri Srbi ali narobe. L. 1918 se je ta pravda odločila definitivno v srbsko korist. Kdor hoče zdaj na Balkanu mir, mora to rešitev priznati. Tudi Bolgari so pod Stambolijskim spoznali nujnost take rešitve, vendar pa številni begunci iz Makedonije, ki v politiki še vedno čislajo komitaška sredstva: teror, bombe in puške, neprestano strahujejo javno mnenje in politike ter vzdržujejo fikcijo bolgarske Makedonije. Sicer so med njimi mnenja deljena in so se zaradi tega že ubijali med sabo; nekateri hočejo namreč "neodvisno Makedonijo", kar pa je še bolj fantastična politična zahteva. To idejo podpirajo iz čisto posebnih interesov tudi nekateri laški in angleški spletkarji. Co ne bi bilo teh intrigantov, bi se bili " ma ked on st vu j ušč i" počasi 'vendarle spametovali. Južnosrbsko vprašanje je za sedaj življensko vprašanje Jugoslavije. Na njem sloni balkanski mir. od njega zavisi sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki naj bi privedel k Veliki Jugoslaviji. Zato ga moramo tudi Slovenci do dobra spoznati. "JUŽNA SRBIJA, ZEMLJA SLAVE IN TUGE." (Konec.) O tem se prepirajo že več desetletij. Obstoji obsežna literatura o makedonskem vprašanju tako z bolgarskega kakor s srbskega vidika.. Vsi sporazumi med obema narodoma so se razbili v glavnem na tej točki; vsa danes obstoječa nasprotja se vrte okoli nje. Veliki učenjak Jovan Cvijič je dobro označil etnični značaj teh Slovanov. To je ljudska flotantna masa, namreč -narod, ki še ni prišel do narodne zavesti. Govori narečja, ki spadajo v skupino narečij od Soče tja do Soluna. Ni v jedru ne bolgarsko in ne srbsko, marveč čisto južnoslovansko ljudstvo. Flotantna, t. j. tekoča masa, ki se mora odločiti na to ali ono stran, tja, kjer se je že izoblikovala narodnost; k Srbom ali Bolgarom. Tako Jezikovne lastnosti kakor narodne šege in navade in narodno blago (pesmi) pričujejo, da je to ljudstvo znatno bližje srbstvu nego bolgarstvu. Vrini tega biva na tleh, kjer se je v teku zgodovinskih dob si-j cer ponovno izmenjavala srb-j ska in bolgarska državnost, ki pa zgodovinsko vendarle izrazito srbska zgodovinska tla, s katerimi se vežejo najslavnejše tradicije srbstva. Stara srbska država je bila nositelji-ca civilizacije v teh krajih, o čemer pričujejo Še danes stari samostani, n. pr. Gračanica, potem prosvetno delo sv. Save. zakonik carja Dušana itd. ter divno narodno pesništvo. Koncem preteklega stoletja ! so se začeli Srbi in Bolgari za-! nimati za to prebivalstvo. Tek-' movali so med sabo, kdo bi ga pridobil zase. Dolgi in zamotani so politično- cerkveni boji, ki so jih imeli Srbi z grškim patri j arhatom v Carigradu, ki je često podpiral bolgarsko tezo j ter nastavljal bolgarske du-j hovnike in učitelje. Na ta način so nastali v Makedoniji Bolgari. Nikdar bi se ne bili ti Slovani orientirali na bolgarsko stran, če jih ne bi cerkev vzgajala v tem smislu; tudi turška vlada je dostikrat podprla bolgarsko tezo zoper'srbsko. Kasneje so S9- pridružile temu cer-kveno-kulturnemu tekmovanju še komitaške organizacije, ki so bile srbske in bolgarske. Na ta način se je zanesel narodnostni razkol celo v iste rodbine. Nekatere vasi so docela srbske druge v bližini "bolgarske"; oče je prijatelj Bolgarov, sinovi pa so deloma Srbi, deloma "makedonstvuju- "Lopova! Brez blagoslova pogineta. Ali nista mogla vsaj one pobite pretipati?" "Bala sva se!" sta odgovorila Kozma in Damijan. Edino Soroka je bil zadovoljen in je veselo jezdil za svojim polkovnikom. "Že so nas zapustili zli uroki," je mislil, "ravnokar smo pobili one tam. Radoveden sem, koga bomo bili sedaj ?" In bilo mu je vseeno, kakor mu je bilo vseeno tudi to, kam jezdi. Kmiticu se ni upal nihče bližati, ali ga sploh kaj vprašati, zakaj mladi polkovnik je jahal mračen kakor noč. In grizel se je strašno, da je moral pobiti te ljudi, ker bi bil rajši čimprej stal z njimi v isti vrsti. Toda če bi se bil tudi podaf in se pustil odvesti h gospodu Volodijovskemu, kaj bi si bil mislil gospod Volodijovski, če bi bil izvedel, da so ga ulovili, ko se je odpravljal preoblečen k Švedom in s spremnimi pismi do švedskih poveljnikov. "Stari grehi me preganjajo. . si je govoril Kmitic. "Zbežim čim najdalje, a ti, Bog, me spremljaj!. . In začel je iskreno moliti in si tešiti vest, katera mu je ponavljala: "Zopet so trupla za teboj, a ne švedska. "Bog, bodi mi milostiv!. . ." je odgovarjal Kmitic, "saj grem k svojemu kralju, tam se začenja moja služba. . sem koga izdal, je bil sovražnik, a to štejem še v zaslugo. In ee sem tu pa tam kakega lopova z zvijačo stri, bodisi kakega vstaša ali ono čarovnico — ali se še spominja, gospod ? —r- to tudi ni greh, in če bi bil tudi greh, je tvoj, gospod, ne moj, ker sem se baš od,tebe gospod, naučil zvijač." "O, ni mogoče!. . . Glejte ga no!" je rekel Zagloba. "Če že hočeš, da bi po smrti trpel za tvoje grehe, tedaj mi daj vsaj v življenju dobiček od njih. Sam uživaš vse ono bogastvo,katero si si nabral med Kozaki in zato te bodo samega v peklu cvrli v ocvirke!" "Bog je usmiljen, moj gospod, dasi ni res, da bi jaz sam užival, zakaj jaz sem najprej srečno dosegel pravdo s sosedi in preskrbel starše, ki sedaj mirno žive v Rzedzianih in nimajo nobenih priprav več, ker Javorski so odšli z mavhami po svetu, jaz pa jim še nadalje pomagam, kakor morem." "Torej ne stanuješ več v Rzedzianih?" je vprašal gospod Jan Skrzetuski. "V Rzedzianih žive moji starši, kakor poprej, jaz pa stanujem v Vonsoši in se ne morem pritoževati, ker me je Bog blagoslovil. Toda ko sem slišal, da ste, gospodje, v Šču-Činu, nisem mogel več zdržati, ker sem si mislil: zdi se, da je čas, da zopet odrinem! Če ima biti vojna, naj bo!" "Priznaj !" je rekel Zagloba, "da so te Švedje spodili iz Vonsoše. Švedov še ni v vid-zki zemlji, kvečjemu prihajajo majhni oddelki, in sicer previdno, ker so jim kmetje grozno gorki." "Torej mi prinašaš dobro novico," je rekel Volodijovski, "saj sem jaz- včeraj nalašč poslal ogledno četo, da bi dobili kako vest o Švedih, ker nisem vedel, če bo mogoče v Šču-činu varno stanovati. Gotovo te je ta oddelek spremil sem?" "Ta oddelek? Mene? Tega sem jaz spremil, ali bolje pripeljal, zakaj tam ni niti enega med temi ljudmi, ki bi mogel sam sedeti na konju!" "Kako to?. . . Kaj praviš?. . . Kaj se je zgodilo?" je vprašal Volodijovski. "Ker so jih grozno zbili," je pojasnil Rzed-zian. "Kdo jih je zbil?" "Gospod Kmitic." Gospoda Skrzetuska sta skočila pokonci, vprašujoč se drug drugega: "Gospod Kmitic ? Kaj je imel tu opraviti ? Mar je prispel že sam knez hetman ? No ! Povej takoj, kaj se je zgodilo!" Toda gospod Volodijovski je planil medtem iz izbe, ker se je hotel na lastne oči prepričati o porazu in si ogledati ljudi; Rzed-zian pa je rekel: "I čemu bi pravil, bolje je; da počakam, da se vrne gospod Volodijovski, ker to je največ njegova zadeva in je škoda ponavljati dvakrat isto." "Ali si videl Kmitica na lastne oči?" je" vprašal gospod Zagloba. "Kakor vidim vas, gospodje!" "In si govoril z njim ?" "Kako naj bi ne govoril, ko sva se sešla v Pokrzilu ne daleč odtod; jaz sem počival s konji, on pa se je. ustavil, da bi prenočeval. Skoraj celo uro sva se razgovarjala, ker nisva imela drugega dela. Jaz sem se hudoval nad Švedi, on pa tudi. . ." "Nad Švedi? On se je tudi hudoval?" je vprašal Skrzetuski. "Kot nad vragi, dasi je potoval mednje." And Kreisler, Rachmaninoff or McCornfack. Even Jesse Crawford and his big pipe-organ. Any of them will entertain you for the price of a Victor Record. The new Orthophonic Victrola (or Elcctrola) and new Ortho-phonic Victor Records bring you the best in reproduced music of every kind. Drop in and look over the great Victor series of instruments. Inspect them at your own leisure. Have us tell you about our convenient payment plan. Come in—today! NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. 79483 Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. godba .75 79484 Vesela Gorenjka — Korajža velja, polka,, slov. godba.........75 80059 Napitnica — Srbska himna, moško petje ...............................75 80061 Malo kolo — Veliko kolo, tainburica .....................................75 80082 Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75 80085 Duna Csardas — Drava Csardas, tainburica .........................75 S0106 Don-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester.............75 80183 Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet. .75 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. .75 SLOVENSKO PETJE. 67979 Slovenske zdravice — Svarjenje___________________________________________$0.75 69317 Tolažba — Veselja dom ____________________________________________________________ .75 69698 Sveti večer — Tiha noč .............................................................. .75 69802 Ne bom se možila — Ljubca povej..........................................75 72206 Al me boš kaj rada imela — O j ta Polončica..................... .75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski..................................................... .75 72208 O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let_...............75 72210 Slepec — Mila mila lunica__________________________________________________________75 72231 O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo................... .75 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince____________________.75 72327 Za poj mi ptičica — Po gorah grmi....................................... .75 72364 Na gorenjskem je fletno —, Ptiček in Tička...........................75 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica.............................75 72429 Krščenici — Angelji sveti ....................................................... .75 72472 Na planincah — Barčica _____________________________________________________75 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad....................................75 72527 Moj dom — domovini __________________________________________________ .75 NABOŽNE SKLADBE. 19816 Christmas Phantasie, I. in II. del. orgije................................75 19820 Tiha noč — Noel, orkester....................................................7......75 .9822 Božične melodije — Sveta noč, harpa...........:..........................75 .9823 Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. petje.....75 19833 Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor.....75. 20246 Adeste fideles — Joy to the World, angleški zbor.................75 20298 Adeste fideles — Tiha noč, orgije.............................................75 20889 Cantique de Noel — Andante religioso, violina.....................75 45519 Holy Night — Silent Night, angleško petje............................ 1.00 78913 Ave Maria — O salutaris — Tantumergo, latinsko petje.....75 80158 Sveta noč — O du Froehliche, violina......................................75 80160 Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje.....75 80180 Božič — Badnjak, slovensko-hrvatska slika s petjem..........75 SLOVENSKA IN INTERNATIONALNA GODBA. 35774 Preko valov, valček — Dunavski valček, orkester................ 1.25 35784 Melodije iz operete "Robin-Hood", petje s orkestrom........ 1.25 35793 The Death of Ace — Morning, orkester.................................... 1.25 35796 Melodije iz operete "Mikado", I. in II. del, petje z ork.....1.25 35797 Poet & Peasant, Overtura, I. in II. del, orkester................ 1.25 35799 Blue Danube — Southern Roses, valček, banda.................... 1.25 35806 The lost Cord — Adeste Fideles, angl. petje, z o^ljami.... 1.25 35809 Melodije iz operete 'Kontesa Marica' in 'The Desert Song' 1.25 68644 Nur a Liter — Alte moden, banda............................................ 1.2« 68645 Luksenburg valček — Jutranji valček, orkester................... 1.25 68662 Damelust valček — Trompeter polka, banda........................ 1.25 68665 Ob lepi modri Donavi valček — Dunajski bonbončki, ork. 1.25 68672 Mala Lidija polka — Svitanje valček, banda........................ 1.25 68674 Lizzi polka — Sladke rožice valček............................................ 1.25 68689 Vijolice kmečki valček — Na svidenje polka, banda............1.25 68691 Majska sapica polka — Domovinski zvoki, .banda................ 125 68702 Ida polka — Veseli mornarji polka, banda............................1.25 68716 Dve srci polka — Nočni jastreb valček, banda....................1.25 68746 Prvi poliub polka — Halltalen kmečka polka, banda............ 1.25 687S7 Mari polka — Satterlacher polka, banda................................ 1.25 68767 Luksenburg valček — Vesela vdova valček, orkester........ 1.25 68783 Liubica valček — Ciganska ljubezen iz operete, orkester 1.2C 68811 Krasna pomlad valček — Duna i ska kri valček, orkester... 1.25 68839 May polka — Johanes valček, banda........................................ 1.25 "1R846 Aeroplan koračnica — Polonia koračnica, banda.................... 1.2e V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ....................................................10c Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč) ..................................-.............................................................25c If v • Z vsakim naroČilom pošljite potrebno ¥ d&UU« "" svoto. Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Rzedzian ni nameraval prenočevati v Po-krziku, ker iz Vonsoče do Ščučina ni bilo daleč, hotel je le, da bi se konji odpočili, zlasti oni, ki so vlekli otovorjene vozove. Ker mu je torej Kmitic dovolil iti dalje, ni Rzedzian tratil časa in je po eni uri pozno v noči dospel v Ščučin in se naznanil stražam. Nastanil se je na trgu, ker so hiše bile zasedene od vojakov, ki itak vsi niso mogli dobiti prostora. Ščuein je veljal za mesto, kar pa v resnici ni bil, zakaj imel ni niti okopov, niti mestne hiše, ne sodišča, niti pijaristovskega učilišča, ki je nastalo v čash kralja Jana IH. A tudi his je bilo malo in več koč nego hiš, ki so se imenovale le radi tega mesto, ker so bile zidane v četve-rokot in tvorile trg, ki ni bil manj blaten nego ribnik, nad katerim je ležalo mestece. Ko se je Rzedzian naspal pod toplim kožuhom, je pričakal jutra in se takoj napotil h gospodu Volodijovskemu, ki ga je radostno sprejel, ker ga ni že dolgo videl, in takoj spremil na/stanovanje gospodov Skrzetuskih in gospoda Zaglobe. Rzedzian se je razjokal, ko je zagledal svojega nekdanjega gospoda, kateremu je toliko let zvesto služil, s katerim je preživel toliko nezgod in si naposled pridobil premoženje. Ne da bi se bil sramoval svoje nekdanje službe, je začel gospodu polju-bovati roke in ganjen ponavljati: "Moj gospod. . . moj gospod. . . V kakih Časih se zopet srečava!. . Začeli so tedaj vsi skupaj se pritoževati radi slabih časov — naposled je rekel Zaglo- VOLČJA NADLOGA V DRŽAVI ILLINOIS. Chicago, 111. — Farmarji Cook in Lake okraja so napovedali boj volkovom, katere je zima pregnala iz gozdov v nižje kraje, kjer napadajo živino. Za vsakega ubitega volka se dobi $20 nagrade. Prvi je bil deležen nagrade K. G. Fryp iz Libertyville. Njemu in sosedu so volkovi pomorili 1.°, glav drobnice. Charleston. \V. Va. — O-genj je izbruhnil v South Charleston tovarni Carbide in Carbon Chemical korporacije, ki je povzročil pol milijona dolarjev škode. KAKO SE ČASI SPREMINJAJO. Kanadski farmarji so pridelali pred nekako 60 leti dc 15 milijonov bušljev pšenice letno. Lansko leto so pa pridelali 410,000,000 b uši je v. To je pač velik napredek. "Ti pa, Rzedzian, sediš vedno sreči pod pazduho in, kakor vidim, si postal gospod. Ali se spominjaš, da sem ti prerokoval, da če te ne obesijo, boš še ljudem v veselje!. . . Kako je zdaj s teboj?" "Gospod moj, čemu naj bi me bili obesili, saj nisem ničesar storil, kar bi bilo proti Bogu aii proti pravici. Služil sem zvesto, a če kot kupne pogodbe, poobla stila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače »z star^ ga kraja in vs* drug* n«>-tarske posle izvršuje JOHN J ERICH — Notar — 1849 West 22nd Street. Chicago. 111. Eksplozija v kamniški »modri i sni ci. Iz Kamnika poročajo: Iz ne7 znanega vzroka se je vnel smodnik v objektu, kjer sta nameščena dva stroja za drobljenje, in je odneslo streho, leseno steno ter del enega stroja. Da ni večje škode, se je zahvaliti napravam- in previdnemu zidanju posameznih objektov, še več pa delavcu, ki je samo slučajno ušel smrti, a skočil kljub največji nevarnosti nazaj v objekt in ustavil drugi stroj, da ni tudi ta eks-nlodiral. Mestna požarna bramba ni niti v akcijo prišla, ker so v tovarni že z lastnimi napravami ogenj takoj uduši-li. Tako se je tudi veliko razburjenje, ki je nastalo po mestu ob eksploziji, kmalu poleglo. TISKARNA AMERIKANSKl SLOVENEC PREJELI SMO ZA LETO 1928. Letošnja pratika je zopet prav zanimiva, brez katere gotovo ne bo zopet" nobena slovenska hiša v Ameriki. Naročite jo dokler je v zalogi. Sta ne 25c. komad. Naroča se pri Knjigarni "Ameri-kanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chica- IZVRŠUJEMO DOBRO wnf točno in po najnižjih cenah vsa v > r tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo" slavnim drustvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcei obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz jS. slovenščine na angleško in obratno. Kv Nobeno naroČilo preveliko, nobeno jk ^sgRV premalo. jašm Pilit« nam po ceo predno oddate naročilo drugam! Knjigarna Amer. Slovenec 849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. IŠČEM ŽENSKO postarno za vodstvo gospodinjstva pri otrokih. Dober dom. Plača po dogovoru. Katero veseli naj se zglasi pri Martinu Krosel, 1636. Wort 22nd Str., Chicago, HI. AMERIKANSKl SLOVENEC ~ 1849 West 22nd Street, CHICAOO, ILL. Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!"