85. StNlIkL V UHOM. I KMMItk, U. Vili NOJ. iahaja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a tati o ografco dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za to|o OOftolO toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo •rez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat'ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln nnravnlitvo je v Knaflovib ulicah it 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Jfcscina priloga: „Slovenski Tehnik". UreelnJAtva telefon it. 34. Upravnisrva telefon it 85. Someščani! Volile!! V Vaših rokah leži usoda bele Ljubljane. Dosedanji razvoj in procvit mesta Ljubljane je jasen dokaz, da Vam je izvrševalni odbor narodnonapredne stranke vsekdar priporočal kandidate, ki so imeli voljo in sposobnost žrtvovati svoje moči metropoli slovenski. Tudi v prihodnjem času čakajo občinski svet važne naloge rešitve in zato se zopet obrača izvrševalni odbor narodnonapredne stranke do Vas, da se polnoštevilno udeležite volitev in s tem jasno dokumentujete, da je in ostane Ljubljana navzlic vsem vročim željam nasprotnikov in sovražnikov razvoja Ljubljane narodnonapredna trdnjava, ob katero zastonj butajo požrešni valovi breznarodnega reakcijonarstva. — Komur je napredek našega mesta na srcu, naj glasuje za kandidate narodnonapredne stranke! Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke je postavil za 11. volilni razred, ki voli dne 17. aprila, naslednje kandidate: 3van jfribar, mestni župan, ravnatelj banke ,,Siavije" in pes. Gosposke ulice 12. dr. ganilo Jttajaron, odvetnik in posestnik, Miklošičeva cesta 26. Dragotin Sajovic, kotrolor južne železnice, Cesta na južno železnico I. dr. 3van Tavčar, odvetnik in posestnik, na Bregu 8. za !. volilni razred, ki voli dne 19. aprila, naslednje kandidate: Josip Čenče, trgovec in posestnik, VVolfove ulice 4. Jlija predovic, trgovec In posestnik, Ambrožev trg 7. dr. 7(arol Triller, odvetnik, Dalmatinove ulice 7. ttbald pl. 7rnkoczy, lekarnar in posestnik, Mestni trg 4. Brezbrižnost ni na mestu in se lahko maščuje; zato Vas poživljamo, da se v čim največjem številu udeležite volitev in volite priporočane kandidate! Njih imena dajejo Vam poroštvo zato, da lahko z mirnim srcem polagate upravo mesta v njihove roke. V Ljubljani, dne 6. malega travna 1907. Izuršeuolni odbor narodno-napredne stranke. PreroUovanja dr. Šuster- Resne čase imamo in vendar se pripeti, da pride človek, ki spravi ljudi v smeh. V presrčni smeh nas je spravil včerajšnji proroški govor dr. Šu-steršiča! Sam je pripoznal, da je preroško navdahnjen in prerokoval je beli Ljubljani, da se kmalu poruši magistrat, deželni dvorec in da bo nazadnje z dolgo brezovo metlo po-metel tudi ljubljanski Grad z njegove visoČine. Strašno moč je oznanjeval in skoraj bi se ga bili bali, ko bi ne vedeli, da ni na teh grožnjah prav nič resnega! Eno pa je res in sicer, da se dr. Šusteršič prav zelo boji Hribarja. Sklical je v „Union" javni shod. Povabila na imena. Prišlo je precej ljudi. Da nam ne bodo očitali, da se lažemo kakor „Slovenec, moramo resnici in dr. Šusteršiču na ljubo povedati, da je bilo navzočih 700 do 800 ljudi. Seveda bo „Slovenec" trdil, da so bili to sami ljubljanski vo-lilci, toda ljubljanskih volilcev je bilo prav po milosti šteto kvečjemu 150, med njimi tudi socialni demo-kratje, kakor je dr. Šusteršič sam pripoznal, vse drugo pa so bili sami kmetski okoličani, katere so nagnali vkup, da markirajo ljubljansko meščanstvo ! Ob četrt na enajst je otvoril ta shod dr. Pegan. Rekel je, da opusti forinaliteto voiitve predsednika. Mislil si je, najbolje je, če sva s Šusteršičem kar sama, kaj bi nama delal drugi zgago, sioer pa menda ni nikogar izmed svojih navzočih somišljenikov našel, ki bi bil sposoben voditi predsedstvo! Predno je poklical glavnega klovna te predstave na oder, povedal je svojim poslušalcem, da se je ta shod sklical osobito za to, ker se je po Ljubljani raznesla vest, (katero sta seveda samo ta dva dolgouha slišala), da hoče liberalna stranka kompromis s „Slovensko ljudsko stranko". Da to ni res (o ne, ne!), dokaže naj današnji shod. Z žarečim obrazom je povedal, da liberalne stranke sploh ni več (ker je Pegan slep) in da obstoji le še takozvani „Izrael" te stranke, Šusteršič pa, da bo pometel tudi še s temi ostanki (O jej, to bo težko delo). Poživljal je nato poslušalce, da napnejo ušesa, ker jim bo prorok Šusteršič razkril skrivnosti o županu Hribarju in o njegovi kandidaturi! Nato je pri-rogovilil na oder dr. Šusteršič. Živio dr. Šusteršič! je zaklical Štefek. Seveda je vse, razen pristnih ljubljanskih volilcev, zaukalo „živio gaspud dohtar Šusteršič". Bodoči slovanski minister je stopil prav spredaj pred predsedstveno mizo, na kateri je ležal kakor kak „corpus delieti" pregrešni „Slovenski Narod" z dne 8. aprila t. 1. Pogledal je po množioi, — težek vzdihljaj se mu je iz vil iz dna njegove krščanske, socialne in demokratične duše in za-ječal je takole: „On kandidira!" — Molk. — „Nečuvena infamija se je zgodila v Ljubljani. — Dolgo je iskala ta ljubljanska frak arij a kandidata, in ni ga mogla najti! Zdaj prihaja člo- vek, ki je celo voditelj izvrsevalnega odbora te narodne napredne stranke, človek, ki se imenuje Ivan Hribar in je župan ljubljanskega mesta, ter se kandidira za naše mesto, katero zastopati je pač zmožen le Kregar. Nečuveno pa je, da ta Človek, ki se je na Velikonočni ponedeljek predstavil v „Mestnem domu" kot kandidat, nima programa! Norčeval se je iz napredne Ljubljane, ko je sebe proglasil za program z besedami: „Program, ki ga zastopam, sem jaz sam." Ni li to nesramno? Ta človek ni hotel niti priznati programa svoje lastne stranke, čigar voditelj je on sam! Izdajalec je svoje lastne stranke! Prepričan sem, da bi od vas nihče ne volil takega moža za svojega zastopnika, ki bi sam sebe imenoval program! Hribar je pokazal, da se smatra edinole on sam zmožnega zastopati Ljubljano, ker zna češko, rusko in se bo še poljsko naučil, ker si je pridobil premoženje, katerega drugi nimajo, on misli, da je Kregar nezmožen ter da sploh ni drugega in morda sem mu še jaz premajhen ! Program je torej on sam, in delal bo tudi le samo za svoj žep! Bog mi odpusti grehe, jaz nisem tak, prsti moji so čisti, brez madeža! (Za-krulilo je po dvorani). Taki so liberalci, vidite! Kakršen je župan Hribar, taki so liberalni zastopniki in kandi-datje po deželi. Gruden, Dekleva, Žu-žamaža in vsi drugi so brea programa, vedno in povsod se sramujejo pripo-anati, da so liberalci! Seveda, — če jaa rečem, da nisem klerikalec, ima to svoje tehtne vzroke! A to še ni vse! Čujte, kaj vam še povem. Ta Ivan Hribar je v „Mestnem domu" celo rekel, da, Če ga izvolijo za državnega poslanca, bo takoj priglasil svoj pristop klubu jugoslovanskih klerikalnih poslancev ! Seveda ga ne bomo sprejeli, to mu garantiram danes, ker ž njim ne maram biti skupaj pri eni mizi. Povem vam, da Ljubljana tako brezznačajnega človeka še ni imela za župana! Na magistratu vam je mogočni župan s svojim Žančkom, vse mora biti pokorno, — pri vladi pa se valja v prahu in plazi se po trebuhu, — v deželnem zboru je laj nar ter nosi kravji zvonec kakor kaka krava (ipsissima verba!) — v državnem zboru pa bo postal klerikalec! Ljudje božji, je li to značaj! (Dr. Pegan bi bil moral zdajci prijeti Šusteršiča krepko za ušesa). Povem vam, da mora biti kandidat za državni zbor neomadeževan, Čistih rok in kremen i tega značaja, z eno besedo podoben mora biti meni Šusteršič se oddahne, čez nekaj časa je pogledal v „Narod" ter nadaljeval mešanje rezance z otrobi. Dejal je: »Poglejmo nekoliko, kaj je nadalje naš Župan Hribar v primeri z Lue-gerjem, dunajskim županom! (Vsi zavedni pristaši S. L. S. zatulijo: „Živio Lueger!" Šusteršič se sladko na-muza.) Ta primera je sploh nemogoča! Celo iz Pariza je prišel ondotni vodja soc. dem. stranke študirat dunajsko občinsko upravo ter župana Luegerja in izrekel je, da sta dunajska občinska uprava in župan Lueger nekaj brezprimernega na vsem svetu! Jezi me do žolča, da tega niti Etbin Kristan ne ve, ki je v soboto Luegerja popolnoma pozabil in omenil samo nemške, angleške in francoske mestne občine! — Kar pa je najhuje, je to, da Ljubljana ni imela še nikoli tako dragega župana! Stane nas celih 18.000 K na leto! In kaj je storil ta župan za mesto Ljubljano ? NiČ! Potres je podrl stare hiše, in oni, ki so imeli še denar v mošnjiČku, so si zidali zopet nove hiše! Ne gre za procvit mesta zasluga Hribarju ampak potresu! (Zopet so zameke-tali ubogi backi.) Odkar je gospod Ivan Hribar župan, narasla je občinska doklada za celih 60 odstotkov. Ko ni bilo Hribarja, plačevali so t>" 1 in danes plačujemo 95%. Posestniki starih hiš so največji reveži! V stare hiše noče nihče v stanovanje, vse sili v nove hiše! Nove hiše pa so zadolžene tako, da niti ena strešna opeka ni gospodarjeva! Tako se jim godi kakor škofu, mojemu prevzvi-šenemu prijatelju z njegovimi zavodi! Za delavce pa Hribar sploh nima srca. Svojim delavcem v Radečah pridržuje mezdo! On greši na božjo zapoved, ki pravi, da je tako ravnanje vnebovpijoč greh. Nekoč je celo zahteval, da mu naredi delavec pobotnico za prejeto mezdo. Delavec je pobotnico podpisal, a denarja mu ni izročil! Še le pri sodišču je segel v mošnjiček ter plačal to mezdo. Pri nas se kaj takega ne zgodi! Na našo slabo luč in drago električno moč bi bil skoro pozabil! Obljubil je Hribar v „Mestnem domu", da bo skrbel za zboljšanje učiteljskih gmotnih razmer. Celo podržavljenje jim je obljubil. Jaz pa pravim, da iz tega ne bo nič! Država o tem ne bo hotela ničesar slišati! Učitelji bi ie davno — imeli lahko višje plače, ko bi tega ne bil zadržal Hribar s svojim finančnim načrtom, ki ga pa ie meni ni hotel na mojo zahtevo pokazati! Danes se imajo oženjeni uči-telji zahvaliti edino meni, da so dobili draginjsko doklado! Nadalje je glasoval Hribar proti predlogu zbornic, svet. Kregarja glede zavarovanja privatnih uradnikov. (Cita iz zapis, trg. zbor. predlog Kregarja, a utemeljevanje Hribarja izpusti, ker se boji blamaže.) Hribar je obljubil, da izposluje od vlade popolni odpis potrebnega posojila. In glejte, dr. Tavčar ni bil svoj čas za to, ko smo mi kranjski klerikalni poslanci to spravili v državnem zboru na dan. Župan Hribar je vedel o dr. Tavčarjevem početju, a ni se ganil. Danes pa ni več časa za to, da bi to storil župan Hribar, danes ima Kregar prevzeti to važno nalogo! V Mestnem domu je povedal nadalje župan Hribar svojim volilcem vedoma neresnico. Rekel je, da bo gradil jaz ne vem koliko železničnih prog, toda povem vam, — on ne bo zidal niti en meter železnice, niti en meter, o vseh teh železnicah ne ve država ničesar. Izdal je tajnost da smo se združili k ustanovitvi velikanskega gospodarskega podjetja, izrabil je to tajnost v svoje politične namene ter govoril zopet neresnico, in sicer, da smo v to svrho že zložili ogromni kapital, a povem vam, da niti krajcarja ne! Seveda ostanem le pod tem pogojem pri tem gospodarskem podjetju, če ne bo župan Hribar načelnik tega podjetja. — Za mesto Ljubljano hoče napraviti Hribar nov kulturni zavod in sicer se hoče v to poslužiti našega gradu. Ali ste že slišali tako neumnost! Tam, kjer so nekdaj obešali in zapirali lumpe in kamor noben domačin ne gre še manj pa tujec, hoče napraviti kulturno delo, preosnovo gradu, v katerem naj bi bil neki muzej knjižnica in kaj vem kaj še. Zato bo prosil vlado za podporo nekaj stotisočev kron. Za ta grad, kjer se klatijo večinoma samo ljubljanske barabe včasih vidimo tudi lemenatarje gori) pa toliko denarja! Naprej mu obljubim, da bomo z vsemi močmi delali na to, da ne dovoli država niti vinarja za tako kulturno delo. Veliko bi vam imel se povedati o neznačajnem, samosvojnem in meni čez vse mere zoprnem županu Hribarju, a Čas poteka. Nekaj še v slovo ! Danes sem nekako preroško navdahnjen in povem vam, da se že maje magistrat, kmalu bo tudi tam zagr-melo na kup, povem vam, da bom pameten v deželnem zboru in sicer korenito pameten: predno se bo pisalo leto 1908, bomo mi gospodarji mesta. In to nam bo lahka reč! Saj nihče ne mara za župana, lastni njegovi uradniki na magistratu ga ne marajo ! In kdo ga mara v beli Ljubljani? — nihče. Novo doba se bo pričela, ko nastopimo mi! [Gorje kličem že danes na tem mestu vsem onim magistratovcem in uradnikom dež. odbora, ki bi hoteli pri volitvah vplivati na svoje podložne! Naznanite vsakega meni! Zanesite se na mene, jaz nisem izdajalec in ne špicelj, kar poveste meni, je tako kakor bi vrgli v grob. V mene gre veliko, iz mene pa nič! — Obračam pa se tudi do tebe, inteligenca ljubljanska, (nehote so se obračale glave navzočih okoličanov in iskale inteligenco meščansko) spametuj se, dokler je še čas. Ne voli moža, ki je brez programa, ali ki pravi, da je program on sam! Delal bo samo za svoj žep! Volite pa Kregarja, ki je izobražen in odločen možak in čistih rok. Združite se za njega in zmaga bo gotova !u Te in Še veliko drugih oslarij je govoril dr. Šusteršič na včerajšnjem shodu. Svest si je bil, da si je s tem podlim in neumnim osebnim napadom na župana Hribarja pridobil kake simpatije, ter da napredna Ljubljana res ne more voliti sedaj župana Hribarja temveč monštr anoarj a Kregarja. Dr. Pegan se je zahvalil dr. Šu- steršiču, kateri mu je ves čas kaaal zadnjo stran svojega nerodnega telesa, za to mlatenje prazne slame. Trdil je, da je Šusteršič pokazal ljubljanskim volilcem Hribarja v taki luči, kakršne ne premorejo vse ljubljanske električne leščerbe. — Ves govor Šusteršičev je bil ena sama infamija. Ta podla natolcevanja dobe naj krepke ši odgovor dne 14. maja. Ta dan bo napredna Ljubljana korenito pomedla s šusteršičem in z njegovimi kumpani. Volilno gibanje Dunaj, 14. aprila. Vodstvo vse-nemške stranke je izreklo pod predsedstvom Schonererja, da smejo društveni Člani kandidirati v državni zbor le na podlagi vsenemŠkega bodočega programa'in s pri poznavanjem Schonererja za voditelja. V tem smislu so črtali šest kandidatov stranke, ki so nastopili na češkem kot samostojni vsenemški kandidati. Praga, 14 aprila. Agraroi v mestni skupini Žatec so ponudili kandidaturo nadučitelju M i k š u, ki jo je tudi sprejel. Nagodbena pogajanja. Budimpešta, 14. aprila. V poslanski zbornici je krožila danes vest, da se je v nagodbenih pogajanjih doseglo glede uži t ninske-ga davka popolno spora-zumljenje, tako da se ta davek loči že leta 190S. Nadalje sta se obe vladi zedinili, da je svobodni promet do leta 1917. zajamčen potom trgovinske pogodbe, a po letu 1917. se zagotovi prvo mesto tako avstrijski industriji kakor ogrskemu kmetijstvu. Razvoju ogrske industrije se ne bodo delale zapreke. — Ministrski predsednik dr. Wekerle je po svojem povratku z Dunaja izjavil, da so se nagodbena pogajanja ugodno zasukala proti njegovemu in njegovih tovarišev pričakovanju. Končana pa bodo pogajanja koncem maja ali v mesecu juniju. Sodna imenovanja na Češkem. Dunaj, 14. aprila. Po dolgo-gotrajnih konferencah med ministrskim predsednikom dr. Bečkom in ministri Kleinom, Pa cakom in P r a d e j e m se je sedaj doseglo sporazumljenje zaradi imenovanja v sodni službi na Češkem. Imenovanje je na veliko škodo Cehom, vsled česar se imenovanje tudi ne razglasi poprej, dokler se cesar ne vrne iz Prage. Skoraj polovico vseh izpraznjenih sodnih služb dobe Nemci, dasi je bila velika večina prosicev Čehov. Imenovanje bo provzročilo zelo slabo kri v čeških krogih ter pride gotovo do konflikta z ministrom dr. Pacakom zaradi njegove popustljivosti. Dr. Wekerle o razmerah na Balkanu. Budimpešta, 14. aprila. V včerajšnji seji ogrsko-hrvatskega drž. zbora je interpeliral posl. Polit (Srb) zaradi dogodkov na Balkanu. Rekel je, da so izza dogovora v Miirzstegu minila Štiri leta, ne da bi se bile razmere v turških pokrajinah kaj spremenile. Klanje traje že več let. Ti dogodki v Macedoniji in Stari Srbiji so opozorili druge velesile. Posebno Anglija je začela zagovarjati avtonomijo v Macedoniji ter se je sploh pojavilo na Angleškem mogočno gibanje za balkanske dežele. Toda z avtonomijo bi se Macedonija kakor svoječasno vzhodna Rumelija spojila z Bolgarijo. Velika Bolgarija pa ni v interesu naše monarhije, posebno Ogrske ne. Ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e je odgovarjal, da ima dogovor v Murzstegu namen, pomiriti balkanske dežele, posebno turške vilajete v Evropi. Druga naloga je bila, odstraniti krivice na gospodarskem polju, posebno glede davščin. Tudi ta naloga se je skoraj popolnoma posrečila. Glede pomirjenja so se tudi še dosegli lepi uspehi in bolgarska vlada je dala odločna jamstva, da bo delovala proti vstaškim četam. „Naša politika je ohranitev statusa quo na Balkana; pod to besedo pa razumemo tudi nedotakljivost turške države. Is tega pa je tudi razvidno, da ne bodo podpirali stremljenja proti avtonomiji Macedonije ali oelo aa razkosanje Macedonije, temuč bomo zavzeli proti takim stremljenjem najodločneje stališče. V tem o žiru med nami in Ma-oedonijo ni |diferenc.u Črnogorska skupščina. Cettnje, A. aprila. Položaj še vedno ni jasen. Skupščina ne more delovati. Narodna stranka dobiva iz vse dežele mnogo' brzojavk, v katerih se odobrava njen izstop. Iz Srbije. B e 1 g r a d, 14. aprila. Zatrjuje se, da obišče kralj Peter še to spomlad italijanskega kralja. Uradni list prinaša kraljev ukaz, s katerim se veljava državnega proračuna za leto 1906 podaljša do 15. avgusta 1907. Bivši načelnik generalnega štaba, upokojeni polkovnik Maš in, je razposlal odličnim častnikom in državnikom zaupno pisanje, v katerem opisuje razmere v srbski armadi v primeri z bolgarsko armado v temnih barvah ter zahteva čimprej Q preosnovo armade. Dogodki na Ruskem. P e t r o g r a d, 14. aprila. Car se je zahvalil finančnemu ministru v la-storočno pisanem pismu za jnjegovo jasno in možato nastopanje v dumi povodom proračunske debate. Moskva, 14. aprila. V Aprak-sinu pri Nižjem Novgorodu, kjer je bil nedavno umorjen policijski uradnik PetraŠevič, so policaji pri zasliševanju kmetov porabljali najgrozo-vitejša sredstva, da bi izsilili priznanja. Tepli so jih s šibami po golih podplatih ter jih tudi na druge načine mučili. Niti ženskam niso prizanesli. Med pretepanjem je neka noseča žena rodila mrtvega otroka. I Varšava, 14 aprila. Zaradi zadnjih ropov in umorov v Lodzu je bilo sedem banditov ustreljenih. Odesa, 14. aprila. V Rigi so se spuntali kaznenci, napadli ravnatelja in vojaško stražo ter pobrali vojakom puške. Prihitela je cela stotnija vojakov, ki so streljali. Sedem puntar-jev je bilo ustreljenih, 12 pa ranjenih. Izmed vojakov jih je ranjenih devet, med njimi dva nevarno. OttnI zbor „Dramotlinesa V soboto zvečer je imelo „Dramatično društvo" svoi redni letni občni zbor v restavraciji „Narodnoga doma". Udeležba je bila izredno številna. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Karel vitez Bleiweis, ki je v iskrenih besedah pozdravil zbo-rovalce ter imenoval za zapisnikarja prof Jos. Westra. V svojem govoru je naglašal, da občni zbor že 20 let, odkar je on predsednik društva, ni bil tako številno obiskan in da je letos opažati med slovenskim občinstvom živahnejše zanimanje za „Dram. društvo", kar dokazuje dejstvo, daje baŠ letos društvu pristopilo mnogo novih članov. V društvenem imenu je izrekel zahvalo mestni občini ljubljanski za redno in izredno podporo, dež. odboru za prepustitev lož, „Gle-dališkemu društvu" za gmotno, časopisju pa za moramo podporo, kot predsednik se je pa zahvalil za neumorno, požrtvovalno delovanje v prid društva prejšnjima odbornikoma dr. Jos. Staretu in dr. Fr. Tekavčiču, blagajniku Rozmanu in obema lanskoletnima intendantom a. Nato je dal besedo tajniku prof. Westru, da poroča o društvenem delovanju v preteklem društvenem letu. Iz obširnega zanimivega tajniko-vega poročila posnemamo: Odbor „Dram. društva" je imel v pretekli poslovni dobi 19 sej, na katerih je razpravljal o društvenih zadevah. Meseca novembra je izstopil iz odbora večletni odbornik dr. Fran Te-kavčič. Kot prisednika je imenoval v odbor mestni obč. svet ljubljanski obČ. svetnika Dimnika in Len-Četa. Vodstvo intendance se je v seji dne 7. maja 1906 poverilo mag. koncipistu Govekarju, obenem pa sta bila v intendanco voljena blagajnik Rozman in tajnik AVester. JfNa željo intendanta Govekarja se Bje v seji 13. septembra pritegnil in-Ftendanoi tudi prof. Juvančič. Po odborovem naročilu je intendant an-gažoval vse operno in dramsko osobje in sestavil repertoir, da se je gledališka sosona že lahko pričela dne 2. oktobra. Takoj začetkoma sezone J sta izstopila iz intendance prof. Ju- jvanČič in prof \Vester. Dne 17. novembra je odstopil intendant Fr. G-ovekar in njegove posle-je prevzel prof. Juvančič, ki je nato do keoo* sezone vodil sam gledališče v artističnem pogledu, denarno poslovanje pa blagajnik R oa m a n. Vseh predstav je bilo v pretekli sezoni 95, in sioer 23 pod Govekasjevim, 72 pa pod JuvanČiČevim vodstvom. Letos sfavi „Dramatično društvo" štiridesetletni o o svojega rojstva; 18. t. m. namreč poteče 40 let, odkar je deželna vlada kranjska potrdila pravila „Dramatičnoga društva". V prvem letu svojega obstanka je društvo štelo 138 podpornih članov in letos čez dolgih štiri deset let je Število članov prav isto. Prvi predsednik „Dram. društva" je bil Luka Svetec in od 1. 1868 naprej je bil nevzdržema odbornik v društvu sedanji predsednik dr. K. vitez Blei-weis. Poročevalec je nato podal kratko zgodovino razvoja slovenskega gledališča. Do leta 1892, ko se je otvorilo novo deželno gledališče, ie slovenska Talija jedva životarila. V dolgi dobi 25 let je bilo komaj 478 predstav, v zadnjih 15 letih pa 1677, torej skupaj 1199 predstav. V prvem desetletju je bilo povprečno 24 predstav na leibo, v drugem 16, v tretjem 67, koncem četrtega desetletja pa 95. Dasi je gleda išče eminentno kulturna ustanova, kulturno vzgajališČe, vendar je med nami mnogo takih elementov, ki njegovega kulturnega pomena ne-čejo pripoznati in uvaževati. Vsakemu intendantu, ki je hotel dati slovenskemu gledališču umetniški značaj, se je godilo kakor Martinu Kačurju: kot idealist je prevzel delo v nadi, da ga bodo vsi podpirali, ki imajo kaj kulturnega smisla, a skoro je moral opaziti, da se je bridko varal. Prenehati je moral „kačuriti", ako ni hotel zaiti kakor tip naših kulturnih delavcev Martin Kačur v Blatni dol. Tajnik je končal svoje poročilo z besedami: „Če je kako mesto predesti-nirano za kulturno središče slovenskega naroda, mora to biti Ljubljana, če bodo vsi, posamezniki in korporacije, branili v tem prepričanju obstoj našega gledališča, potem poznejšim poročevalcem ne bo treba izrekati z bridko ironijo v mislih malo spremenjenega vzklika Goethejevega: Mein Laibach lob* ich mir! Es ist ein klein i Pariš und bil det seine Leute!" Tajnikovo poročilo seje sprejelo z odobravanjem na znanje. Nato je podal blagajniško poročilo kontrolor Rozman. V uvodu svojega poročila je naglašal, da je že pred leti, ko je izostala „Dram. društvu" vsled ob-strukcije dež. zbora podpora, opozoril na nevarnost, da zadene slovensko gledališče katastrofa, ako se „Dram. društvu" ne bo redno izplačevala dež. podpora. Glede te podpore je 1. 1901. interveniral pri merodajnih faktorjih, ki so mu vsi zatrjevali, da je podpora slov. gledališču stalna subven-vencija in da se bo torej redno izplačevala vkljub obstrukciji. Toda to se ni zgodilo in zato se tudi nahaja sedaj slovensko gledališče na pragu katastrofe. Z ozirom na očitanje, da se vzdržuje gledališče, ker se mu daje dež. podpora, s kmetskim denarjem, in da mora vsled tega kmet plačevati za ustanovo, ki služi baje zgolj v zabavo ljubljanskemu prebivalstvu, je poudarjal blagajnik, da plačuje Ljubljana več nego eno tretjino vseh direktnih davkov na Kranjskem, da ima torej povsem pravico zahtevati deželne podpore za gledališče, ki je obče narodne kulturne važnosti. Gmotno stanje društva podaja ta-le slika: Denarni promet je znašal v pretekli poslovni dobi 215.560 kron. Račun režije za leto 1906 07 kaže na dohodkih: subvencija mesta 26 000 kron, „Gled. društvo" 1089 K, članarina 394 K, predstave 15 787 kron 60 h, lože in abonma 10 967 K 69 h, torej skupaj 54.238 kron 2 9 h, na stroških pa za plače 48 501 K, za naobrazbo 453 K, repertoir 1939 K 55 h, zavarovalnino itd. 1640 K 88 h, za razne stvari 3391 K 33 h. skupaj torej 55 925 K 76 h. Čistega aktivnega premoženja ima društvo 10.126 kron 56 h. K blag. poročilu je kand. prof. Ko bal pripomnil, naj bi se odbor pobrigal za to, da bi društvu pristopilo čim največ Članov. Na predlog revizorja G. Pire a se je blagajniku in odboru dal absolutorij. Proračun izkazuje 5 7.100 kron dohodkov, 73.200 kron pa stroškov, torej 16.100 kron primanjkljaja. Pripomnimo, da se ta primanjkljaj spremeni, ako dežela stori svojo dolžnost in izplača vse obljubljene podpore, v prebitek v znesku 4100 kron. Nato je poročal prof. Miroslav Juvančič o svojem de- Ilovanju kot intendant. Njegovo poročilo, v katerem je ostro kritiko val delovanje prejšnjega intendanta in ki je bilo nekaka samoobramba proti napadom z gotove strani, priobčimo radi njegove pouČljivosti in zanimivosti v podlistku. Na Juvančičeva izvajanja je odgovarjal Fr. Gove-kar ter skušal dokazati neutemeije-| nost JuvanČičevih trditev. F r. Kobil je govoril na adreso gotovih kritikov s perečim sarkazmom Pisa-(telj Ivan Cankar je vehementno 'napadel Govekarja, očitajoč mu/da ima „v srcu znano kobilo" ter predlagal, naj se voli iznova ves stari odbor, Govekarja pa naj se ven vrže. Etbin Kristan je govoril o kulturnem pomenu gledališča, poudarjajoč, da je treba gledališče modernizirati in demokratizirati. Po končani debati o intendantovem poročilu, Ije predsednik dr. Bleiweis naznanil, da je ves odbor odstopil in da bo treba voliti novi odbor. Predno so se odredile volitve, se je zglasil za besedo še Ivan Cankar, ki je naglašal, da v svojem govoru ni imel -namena žaliti Fr. Govekarja in da »popravlja svoje besede, „naj se vrže Govekarja ven", v toliko, naj se vrže iz društva tip Govekarja. Volitev odbora se je vršila po listkih Skrutinatorja sta bila prof. Pa j k in dr. I. Demšar. Za predsednika je bil izvoljen notar Aleksander Hudovernik z 21 glasovi Izmed oddanih 32. Pri volitvi v odbor so dobili Rozman 24, Juvančič 21, dr. Novak 20, Wester 28, Andolšek 13, dr. Goestel 13, dr. Dermota 11, Jančigaj 10, Govekar 9, Etbin Kristan 9, Paternoster 9 itd. Ker niso hoteli sprejeti izvolitve kont. Rozman, prof. Juvančič in prof. Wester, je tudi notar Hu-,do vem i k odklonil izvolitev. Nove volitve bodo na izrednem občnem zboru, ki se skliče prihodnjo sofa o to. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. aprila. — Občinske volitve v Ljub-ljani. Danes je bila volitev iz III. razreda. Ta šteje 2490 volilcev. Oddanih je bilo 872 glasov, kar priča, da ni bila agitacija in udeležba od narodnonapredne strani nič posebna. Izvoljeni so seveda narodnonapredni kandidatje in sicer so dobili gg. Kozak 56 0, Mally 566 in Zirkelbach 5 4 2 glasov Socijalno demokratični kandidatje so propadli. Dobili so gg. K r i s t a n 327, dr. Dermota 321 in Mlinar 145 glasov. Socijalnim demokratom se mora priznati, da so disciplinirani. Točno so se odzvali pozivu svoje stranke. Toda glasovi, ki so jih dobili njih kandidatje, niso bili vsi socijalno demokratični. V zadnjem trenotku so namreč priskočili socijalnim demokratom na pomoč klerikalci, mislec, da pomorejo s svojimi glasovi socijalnim demokratom se do zmage in narodnonapredni stranki do poraza. Kakor kaže izid volitve, je ta manever ponesrečil. Konstatirati se mora tudi, da je za socijalne demokrate glasovalo razmeroma prav mnogo Nemcev, ki so tudi po volitvi pri Frlincu nekam demenstra-tivno prepevali nemške pesmi. V o 1 i 1 c i narodnonapredne stranke imajo danes zvečer ob S. uri sestanek v Narodnem domu. — Shod volilcev narodno-napredne stranke sklice „Slovensko društvo" v nedeljo, dne 21. t. m. ob 10. dopoldne v veliko dvorano „Me-stnega doma". Na dnevnem redu bode samo točka: „Slovenčeve" laži in dr. ŠusteršiČeve klobasarije- in bode o njej poročal župan Hribar. — Ker je jako poučno izvedeti, kakega nedostojnega in umazanega orožja se poslužuje klerikalna stranka v boju za ljubljanski državnozborski mandat, opominjamo na ta volilni shod že danes. — K poglavju o »Slovencev!" resnicoljubnosti. Prejeli smo in prijavljamo: „Slovenec" je v sobotnem uvodnem članku nakupiČil o meni in mojih dohodkih vse polno neresnic ter sestavil cele bajke. — Oa-stite svoje someščane za danes samo opozarjam na to; na volilnem shodu, ki ga v kratkem sklicem, bodem pa podal pojasnil, kako ta list vedoma trosi neresnice med svet. — V Ljubljani, dne 15. aprila 1907. Ivan Hribar. — Klerikalni shod v Unionu. Županov govor na sijajnem shodu narodno-napredne stranke v Mestnem domu dne 7. aprila je naše klerikalce v dno duše preplašil, kajti ta govor je napravil povsod največji in najlepši vtisk. Čutili so potrebo sklicati proti shod, na katerem bo govoril, kakor bi vsak razsoden človek pričakoval, Hribarjev protikandidat Kregar, o katerem vedo pri „Slovencu", da je izrednih zmožnosti in talentov. Govoril pa na tem shodu ni Kregar, ampak dr. Šusteršič, iz česar se da sklepati, da že klerikalci spoznavajo, daje Kregar docela nesposoben človek. Iz včerajšnjega shoda se pa tudi razvidi, kaka je klerikalna moč v Ljubljani. Zbobnati so morali klerikalci ljudi iz Bizovika, Most, Rudnika, Šent Vida in celo iz Medvod je prišel delat „drenu oča Smo v o. Navzočih je bilo tudi precej socijalnih demokratov, tistih ljudi, ki hodijo tudi na napredne shode, kjer vedno brusijo jezike in ugovarjajo temu in onemu, dočim so na klerikalnih shodih lepo tiho in se niti oglasiti ali zganiti ne upajo. Dr. Šusteršič jih je včeraj naravnost pozval, naj izpregovore, a gospodje soc. de-mokratje so stisnili rep med noge in junaško molčali. Seveda na naprednih shodih vedo, da imajo pred sabo svobodomiselne ljudi, ki ne marajo posegati po nasilnih sredstvih, na klerikalnih shodih je pa to drugače: tu je odločilna surova, brahialna sila in te se sodrugi, ki so sicer veliki junaki — seveda samo z jeziki, silno boje. Kakor smo že povedali, je imel na klerikalnem shodu v „Unionu- izključno besedo dr. Šusteršič. Govoril je tako, kakor je on sploh navajen govoriti: surovo in neotesano kakor kak pijani poulični baraba. Vodilno načelo njegovih izvajanj je bilo obrekovanje, natolcevanje in zavijanje resnice, stremljenje, da bi z demagoškimi fintami in jezuitskimi zavijanji sugerira! poslušalcem mnenje, da župan Hribar res ni mož, ki bi bil sposoben zastopati v parlamentu ljubljansko mesto. Klerikalni kolovodja je trdil o Hribarju, da nima nobenega programa, oziroma da si ne upa javno povedati, na kakšen program da on kandidira. To je ostudna laž, ki si jo upa izreči samo človek Susteršice-vega kalibra, ki ve, da ima pred sabo same take ljudi, ki nič ne mislijo, nič ne čitaj o in ki nimajo sploh nobene lastne sodbe, ljudje, ki se jim lahko natvezijo najgorostašnejše laži in budalosti, da jih slepo verjamejo. Župan Hribar je na shodu v „Mestnem domu" javno povedal, da kandi-duje na programu narodno napredne stranke in da mu baš radi tega ni treba razvijati posebnega programa, ker je program narodno - napredne stranke pač dovolj jasen, da ga pred inteligentnimi volilci, kakršni so bili zbrani na shodu v „Mestnem domu" gotovo ni potreba Še posehe pojasnjevati in komentirati. In ta program je naroden in napreden, a v njem ni ne duha ne sluha o tistem liberalizmu, ki ga narodni napredni stranki podtikajo dr. Šusteršič in njegovi prijatelji, ki so si izmislili liberalce v to, da bi kmetu, ki ne razume te tuje besede, ložje natvezili, da so v narodno-napredni stranki zbrani sami brezverci in taki ljudje, katerih se je kmetu bati bolj kakor hudiča samega. Šusteršič je govoričil, da Hribarja ne bo volil nobeden klerikalec. ,Kdo pa to zahteva? Hribarju ni treba beračiti, klerikalnih glasov, kakor to delajo klerika lc i, ki kakor tihotapci lazijo okrog in preže, kako bi ujeli kakšnega naprednjaka v svoje mreže in ga premotili, da bi oddal svoj glas Kregarju. Hribarju pa tega ni treba, on bo zmagal brez takšnih volilnih manevrov. In če bo kot poslanec prijavil svoj pristop klubu hrvatskih in slovenskih poslancev, ne bo odvisno edino od dr. Šu-steršiča, Če bo sprejet ali ne, zakaj zgodi se lahko, da v tem klubu ne bo več neomejen gospodar Šusteršič tako, kakor je bil preje. Šusteršič se je dotaknil tudi vprašanja splošne in enake volilne pravice ter zatrjeval, da je v tem oziru za Hribarja in na-rodno-napredoo stranko najbolj značilna volilna reforma, ki jo je nedavno tega sklenil ljubljanski občinski svet. Temu bi bilo pripomniti, da se je narodno - napredna stranka izrekla za splošno in enako volilno pravico za vse zakonodajalne zastope, ne pa tudi za'občinske zastope. Kar se tiče onega velikega gospodarskega podjetja, o katerem je govoril župan Hribar na shodu v „Mestnem domu" in katerega se je dotaknil tudi Šusteršič seveda na svoj znani nad vse I fini način imenujoč župana radi dotičnih izvajanj — lažnivca, bodi povedano, daje velik kapital za dotično podjetje že zagotovljen, dasi ni Šusteršič zanj žrtvoval niti vinarja, pač pa je izjavil na županovo pismo, da je rad pripravljen pristopiti omenjeni akoiji. Pripominjamo, da ni županu Hribarju bilo ležeče na tem, da bi postal predsednik dotičnega podjetja, marveč da je prevzel začasno predsedstvo samo radi tega, ker je bil v to od raznih strani naprošen. Sicer bi pa župan Hribar podjetje podpiral tudi, če bi bil tudi Šusteršič predsednik, to pa radi eminentne narodne važnosti in v slučaji, da bi bili obe slovenski politični stranki pravično zastopani v odboru. Pri tem bi pa seveda moral zahtevati, da bi se ne postopalo tako kakor pri Unionu", kjer je Hribar delničar, a se ga bas v poslopju te družbe napada in blati najpodleje. Šusteršič je govoril) tudi o zboljšanju plač učiteljstvu ter zavil stvar tako, kakor da bi bila napredna stranka preprečila, da se ni izvedla stalna regulacija učiteljskih plač. Z oziroma na to je treba kon-statovati, da s» bili v dež. zboru klerikalci na Čelu jim Šusteršič odločno proti vsaki stalni ureditvi učiteljskih plač izjavljajoč, da so edino za draginjske doklade in da ne glasujejo za ničesar drugega. Ako bi bili klerikalci pripustili razpravo o stalnem zvišanju učiteljskih plač, bi bil župan Hribar takoj vložil svoj natančno izdelani načrt, ki ga Še sedaj hrani. Kar se delavskih hiš tiče, bi bil Šusteršič bolje storil, ako bi bil molčal, zakaj že pred leti je župan Hribar pri upravi tobačne režije posredoval, da se je odločila graditi več delavskih hiš in se je v to svrho že dogovarjala glede nakupa dveh velikih zemljišč. Klerikalci so e tem zvedeli ter preprečili ta načrt s tem, da so upravi obljubili, da bodo sami zidali delavske hiše in pod tem naslovom dobili od nje 20.000kron podpore. Tabačna režija je seveda rada žrtvovala 20.000 K, ker si je s tem prihranila več sto tisoč kron za zgradbe, v koliko so pa klerikalci držali svojo obljubo, tega pa ne maramo raziskovati. — Menimo namreč, da že gori navedeno dejstvo dovolj ilustruje klerikalno skrb za delavce in za zdrava delavska stanovanja. O Šusteršičevih nazorih glede ljubljanskega gradu se nečemo prerekati z njim, zakaj za pametne in razsodne ljudi je pač odveč, da bi se pobijali rovtarski, predpotopni nazori o umetnosti itd. klerikalnega prvaka. S temi javno izpovedanimi svojimi nazori se je Šusteršič v očeh vseh pametnih in razsodnih ljudi sam obsodil in sodi baš radi teh nazorov v zbirko raritet in antikvitet, zakaj pod solncem menda ni več naobraženega Človeka, ki bi sodil o umetnosti tako glupo in bornirano kakor on, velemožni Šusteršič. Šusteršič je vlačil v debato tudi docela zasebne stvari župana Hribarja, ki jih je izvedel v svoji advokatski pisarni. Če je tako postopanje honetno, prepuščamo razsodbi poštenega slov. občinstva, to pa naglašamo, da župan Hribar še ni nikoli nikomur nobenega zaslužka pridržaval ali odtegoval in se lahko v dokaz tega sklicuje na vse svoje uradnike in uslužbence, ki so bili pri njem v službi tekom 37 let. Sicer bo pa to zadevo, kakor tudi vprašanje o občinskih dokiadah prav gotovo temeljito pojasnil župan Hribar na nedeljskem shodu v „Mestnem domu". Šusteršič se je tudi ustil, da je iz državnega zbora pometel že vse „liberalne" poslance. Šusteršič naj bo v tem oziru le lepo tiho in naj ne bo prezgodaj zmage pijan, ker se mu lahko prigodi, da ga že v doglednom času polije mrzla ploha in se zrušijo v prah njegovi gradovi, ki jih hoče zidati na ruševinah napredne stranke. Da je Šusteršičevo najpriljubljenejše orožje laž, to pač ni potreba še po-sebe naglašati. A do take očitne, gorostasne laži se pa menda še ni nikdar povzpel kakor včeraj, ko je z najne-dolžnejšim obrazom na svetu govoričil, da je bil dr. Tavčar proti odpisu državnega posojila mestu Ljubljani v znesku 200.000 K. Takšne notorične laži si upa na javnih shodih trositi mož, v katerem je že menda zamrl vsak čut poštenosti, mož, ki ve, da ima pred sabo takšne nerazsodne ljudi, katerim lahko natvaai celo medveda. Njegovo zatrdilo, da to posojilo ne bo nikdar odpisano, dokler bo v Ljubljani napreden kandidat, seveda ni jemati za resno, izpričuje pa višek njegove megalomanije, ki se že približuje momentu, ko bo v svoji megalomaniji proglasil samega sebe aa bogu enakega. Konoem svojega govora se je Šusteršič mogočno bil po prsih in kričal: Drugi so z narodnim delom obogateli, mi smo pa delali aa narod, a smo ostali— berači! Ali ni Šu-steršiču silila pri teh b e se dah v obraz rdečioa sramu in stida? On, ki kuje tisočake iz ljudskih žuljev, on,kinestori koraka,ne da bi ne bil plačan, on, ki ni še svoj živi dan žrtvoval v narodne namene, on, ki čepi na zlatih zakladih v „Ljudski posojilnici", on bi naj bil berač?! Da, Šusteršič je imel žalostni pogum, da je sebe proglasil za berača, ne da bi ga oblila rdečica sramu, toda njegovih poslušalcev je bilo sram zanj in zato so ubežali iz dvorane, da je v njej končno ostal sam s svojimi najponižnej-šimi podrepniki. In tako so Šusteršiča obsodili njegovi lastni pristaši, da bi pa mož to obsodbo sam čutil, zato ima pa predebelo kožo! — Shod socialnih demokratov. V soboto zvečer so sklicali socialni demokratje volilni shod v areno „Narodnoga doma" z dnevnim redom : Občinske volitve v Ljubljani. Udeležilo se ga je okoli 250 oseb. Shodu je predsedoval sodrug To kan. Prvi je govoril dr. Anton Dermota, ki je razmotri val, kakšne naloge ima občinska uprava sploh in zakaj je gospodarstvo v naših občinah negospodarsko. Prešel je nato specialno na ljubljansko občino, na kateri je grajal to in ono, dasi je pa moral pri tem priznavati, da je občina ljubljanska veliko storila v vsakem oziru. Mestnemu občinskemu svetu je očital g. Dermota zabitost, da se nič ne ozre po svetu in da niti ne vzame v roke kake knjige, iz katere bi se kaj poučil. Kompromisa med soc. demokrati in klerikalci po govornikovih zatrdilih ni in hoče „Slov. Narod" z vestjo o kakem kompromisu le diskreditirati soc. demokrate. Govornik je želel, da bi bil ponedeljek, t. j. danes socialnodemokratski dan v Ljubljani, „naj bo uspeh že tak ali tak, čeprav ne zmagamo, hočemo pa vsaj dokumentirati svojo politično in socialno eksistenco. Kliko v obč. svetu ljubljanskem hočemo in moramo zlomiti. Sedanji obč. svet je sama senca in nič drugega!" DoČim je dr. Dermota govoril mirno, je drugi govornik Ktbin Kristan naravnost vpil. Pretresal je vprašanje, zakaj je v prvi vrsti potrebno, da hoče soc. demokracija prodreti v ljubljanski občinski svet. Pogreval je staro laž, da narodno-napredna stranka ni bila vedno prijateljica in zagovornica splošne in enake volilne pravice. Ljubljanska občina se mora demokratizirati, priti mora soc. demokracija v obč. svet. Govornik je očital g. županu, da 7. aprila v „Mestnem domu" ni govoril resnice, ko je trdil, da je zdaj v Ljubljani manj revščine nego pred potresom. Revščina v Ljubljani raste od dne do dne. Soc. demokratje se iz narodnosti še niso nikoli norčevali, ampak iz narodnih fraz. Ker soc. demokratje to norčevanje vedno taje, jim moramo povedati, posebno pa Kristanu, da ne govore resnice. Navedemo samo en dokaz: Ko se je narodno-napredna stranka v ostrih protestih zavzemala za koroške Slovence, ki jih je volilna reforma s klerikalno pomočjo tako nesramno oropala, bil je ravno Etbin Kristan tisti, ki se je norčeval iz tega protesta. Za izobrazbo ljudstva, je rekel govornik dalje, se v Ljubljani še ni nič storilo, otrokom je treba učil in hranil in ne samo lepih šol. Precej pretirana je bila njegova trditev, da hodijo po predmestjih otroci o Božiču bosi v šolo. Da je Ljubljana lepa, naredili so delavci lapo. G. Kristan je pozabil povedati, da so bili ti delavci tudi plačani za to. Kristan se je zavzemal za mestno prodajal- nioo mesa in poudarjal, da je občina kriva, da je v Ljubljani tako zelo vse drago. Soc. demokracija zahteva progresivno razmerje direktnih davkov. Kadar bo bela Ljubljana rdeča, takrat bo pa vse dobro in lepo se bo živelo tukaj. Obrtnik Kovač je dejal, zakaj sta govornika toliko govorila, da se mora to in to storiti za delavstvo, malega obrtnika pa, ki je še večji revež od delavca, pa nista omenila nič. Te besede so vspodbodle Kristana, da je govoril cele pol ure in se zavzemal za malega obrtnika in vedel vse njegove težave. Malega obrtnika bode rešila le soc. demokracija. S tem je bil končan ta shod. — Vljudno vpraianle na poštno ravnateljstvo. Iz Velenja se nam piše: Je-li dovoljeno razpoši-ljati vabila za shod „Kmetske zveze" v občinsko uradnem, poštnine prostem (zavitku". V Celju je moral zapustiti službo radi tega pre-greškajokrajni tajnik; radovedni smo, Če bo moral radi tega zapustiti svoj županski stolec velenjski župan Jože Skas a. * ____— Volilno gibanje na~Goriž- kem. Za sodne okraje Tol min, Cerkno, Kanal, Kobarid {in Bovec kandidira narodno-napredna stranka goriška g. dr. Rudolfa G r u n-tarja, odvetnika v Tolminu. — V pokol le Žel generalni major in poveljnik 26. brambovske brigade v Brnu baron Buttlar pl. Brandenfels ter dobil pri tej priliki naslov in značaj podmaršala in viteški križ Leopoldovega reda. — Nadalje je šel v pokoj podmaršal Duller pl. Wolframsberg, vrhovni orožniški nadzornik. Na njegovo mesto je imenovan generalni major M. Tišljar. — Iz politične službe. Absol- virani tehnik g. Oskar Juran je pripuŠčen k državni stavbinski službi na Kranjskem. — Tnl red. Okrajni glavar v Litiji g. Viktor Parma je dobil me-klenburški red od nadvojvode me-klenburg-šverinskega. — Izredni občni zbor Dramatičnega društva. Ker se na rednem občnem zboru tega društva v soboto, 13. t. m. radi pozne ure [niso mogle rešiti vse točke dnevnega reda, se sklicuje s tem izredni občni zbor v soboto, dne 20. t. m. ob polu 9. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Na dnevnem redu sta še preostali točki: Volitev odbora in slučajnosti. Gg. društveni člani se k temu zboru najvljudneje vabijo, da se bo moglo po volitvi novega odbora takoj pripravljati za bodočo gled. sezono. — Dobrodelni večer v korist ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje se je v soboto zvečer v veliki dvorani hotela „Union" glede proizvajanja pevskih in glasbenih točk v vsakem oziru kar najlepše obnesel, zlasti je ugajala A. Foerster-jeva Kitica, v gmotnem oziru pa nič kaj posebno, kajti bil je obiskan slabo, kar je jako obžalovati, ker je bil Čisti dobiček namenjen tako plemenitemu namenu. — ientpetrska moška podružnica sv. Cirila in Metoda. Na občnem zboru 10. t. m. bili so voljeni naslednji funkcijonarji: Predsednik : mestni župnik Fran P a v 1 i Č, tajnik: žel. ofioijal v. p. Fran Podkraj-š e k, blagajnik: mestni kaplan Fran Z o r k o ; namestniki: gg. Viktor Rohrmann, Fran Ž a n, Lev J e r š e in Ivan B o n a č. Odborniki: gg. Alojzij L e n Č e k, Tomo Mencinger in Janko Pijanecki in kot zastopniki za veliko skupščino gg. Bradaška, Jerše, Lenček, Pavlic, Pijanecki, Podkraj-šek in Zorko. — Odbornih sej je bilo v pretekli dobi 9. Udov je štela podružnica 1 častnega, 13 pokroviteljev, 33 ustanovnikov, 107 letnikov in 150 podpornikov; skupaj 303 člane. * — Družinski večer „Dobro-delnega društva tiskarjev na Kranjskem" se je sooči v areni „Narodnoga doma" obnesel v vsakem oziru imenitno. Obisk je bil prav dober, dasi so se ga člani društva udeležili pač v mnogo prepiČlem številu. Mestna društvena godba je izborno svirala, komični prizori so pa vzbujali obilno smeha. Šaljiva pošta je dobro funkcijonioala in je bil promet kar velikanski. Vsa čast prirediteljem, ki so se resnično potrudili, da zadovole posetnike tega večera! — Umrla je v soboto v Ljubljani ga.Neža Soklič, mati g. Iv ana S o k 1 i č a, trgovca s klobuki. N. v m. p.! — Kap |e zadela včeraj po noči Franico Rihar roj. Gostiša-Blaga pokejnica je bila soproga g. Ivana Riharja, trgovca in posestnika v Gor. Logatcu. Vrlemu narodnjaku iskreno sožalje! — Tečal za pridelovanje krme. Dne 27. in 28. maja t. 1. bo na kmetijski šoli na Grmu dvadnevni tečaj o pridelovanju krme. Pouk bo brezplačen ter se ga lahko vsak kranjski kmetovalec udeleži. Kdor se hoče udeležiti tega tečaja, naj to prijavi vodstvu šole na Grmu do dne 12. m a j a t. 1. Podpore za pot se ne bodo dajale ter si mora vsak udeležnik tudi hrano in stanovanje sam preskrbeti. — Umrl je 12. aprila t. 1. gosp. Jakob Krušič, župnik v Št. Andražu pri Šoštanju, brat duh. svetniku in upokojenemu profesorju Ivanu Kru-ŠiČu v Celju. Rajni je bil mož stare korenine, koncilijanten in ljudomil, kakršnih imamo pač malo dandanes med duhovniki. Blag mu spomin! — Izpred celjskega porotnega SOdiŽča. V prihodnjem porotnem zasedanju, ki se začne 22. t. m., pridejo na vrsto sledeči obtoženci: Jožefa Veznik in Marija Z i č k a r, zaradi detomora, Fran Krumpak, zaradi požiga in Fran F i j a u š, zaradi uboja. .— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 38 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 200 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 40 Hrvatov, na Dunaj pa se je peljalo do 400 Lahov. — V soboto je šlo v Ameriko 21 Hrvatov in 68 Macedonoev, nazaj je pa prišlo 40 Slovencev, 50 Macedoncev in 200 Hrvatov. V Baden je šlo 10 Slovenk v predilnico, 60 Lahov se je pripeljalo v Ljubljano in Novo mesto, 900 jih je pa šlo na Ogrsko in Spodnje Avstrijsko. — Izgubljene in najdene reči. Poslovodjeva soproga ga. Marija Klinčeva je izgubila srebrno uro z zlato verižico, vredno 52 K. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, oziroma najdeni trije dežniki, par nogavic, solni in pet robcev. — Neka gospodična je izgubila beležnik, v katerem je ime'a bankovec za 10 K. — Delavka Marija Vokljeva je izgubila srebrno žensko uro s kratko zlato verižico, vredno 20 K. Telefonska in brzolauna poročila. Dol. Logatec 15. aprila. Včeraj za 5. uro pop. sklical je dr. Šusteršič shod v gostilni pri Kokolovcu. Shod je bil razbit. ŠU3teršiču in Gostinčarja je bil postavljen slavolok iz metel in cunj. Orožništvoje intereniralo. Gor. Logatec 15. oktobra. Včeraj se je vršil tu ob 3 uri popoldne shod na katerem sta govorila Šusteršič in Gostinčar med velikanskim smehom navzočih. Pri glasovanju Gostinčar« jeva kandidatura z ogromno večino odklonjena, sprejeta pa kandidara Grudnova oziroma Kopača Slišali so se viharni klici: „Živio Gruden". Ljubljanskega pometača ne maramo!" Gostinčar je bežal v Planino na vlak. Sevnica 15 aprila. Občinski odbor boštanjski z veseljem soglasno pozdravlja kandidaturo gospoda I?ana Hribarja, župana ljubljanskega, za državni zbor. Boštanj ob Savi. Maribor 15. aprila. Dr. Ko-roščevi in dr. Verstovškovi pristaši so postavili na včerajšnjem sbodu v „ Na rodnem domu" za slovenskega kandidata v mestni skupini mariborski pasarja Trat nika. Dunaj 15. aprila. Danes ob 8. uri 43 rrpnut zjutraj se je cesar odpeljal v Prago Z njim so se peljali Beck, Pacak in Prade. Fort je že včeraj šel tja-Na kolodvoru se je zgodil zanimiv humorističan intermezzo. Generalni adjutant grof Paar je vprašal ministra Pacaka, kako je vreme v Pragi. Pacak: Slabo. Paar: Čemu pa imamo češkega ministra, ako se v stolnem mestu ne more napraviti lepega vremena? Pacak: Kaj ne veste, da se moram za vsako stvar prej domeniti z nemškim ministrom? Paar: Pa gotovo odložite vselej sabljo, sicer bi znali taki domenki krvavo končali. Dunaj 15. aprila. Vse vesti, da pripravlja ministrski predsed- nik Beck novo Če&ko-nem-Š k o spravo so izmišljene. Petrograd 15. aprila. Na ukaz ministrskega predsednika je policija šiloma zabranila žurnali -stom vstop v dumo. Odslej bodo smeli hoditi samo na plenarne seje. Rim 15. aprila. Angleški in italijanski kralj se snideta 18. t. m. v Galti. Heteorolojlcno poročilo. t'lsina nad morjem Oti"i Sre .... zračni tla* 78t>0 mm april | Ca? : opazo-j vauja j Stanje barometra t tMttt t- O S a. > E c% Vetrovi Nebo ~v. 727 4 80 brezvetrno oblačuo 14 !7. zj. 7Ž49 86 slabjzahod oblačno i?. POp. 7*4 4 86 sr. vzhod dež 15. 9. zv. 7. xi. 2. pop 723 d 8'1 slab vzhod oblačno 72 i 4 ! 722 4 66 7 9 si. szah. al. svzh. dež dež Srednja predvčerajšnja in včeraišnja temperatura: 7*4° in 7-80; norm.: 9*3* in 9-6° Padavina v 24 nrah 0 0 mm in 4 9 mm. 1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko vest, da je Bogu vsega-mogočnemu dopadlo. poklicati k sebi mojo nepozabno, iskreno-ljubljeno soprogo, oziroma mater, hčer, sestro, svakinjo in teto, gospo Ranico Rihar roj. Gostiša danes ob enajstih ponoči, po kratkem in mučnem trpljenju, v 25. letu njene dobe. 1279 Zemski ostanki predrage rajnice se preneso v torek, dne 16. aprila t. 1. ob petih popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatcu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Matere Božje v Gor. Logatcu. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Gor. Logatcu, 14. aprila 1907. Ivan Rihar, posestnik in usnjar, soprog. — Franc in Franja Gostiš a, starši. - F rani ca in Mici, otroka. — Franc, Ivan, Alojzij, bratje — Anica in Tinica, sestri. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je po dolgi mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu naš ljubljeni oče, oziroma tast in stari oče, gospod Janez Gresorič posestnik in trgovec previden s tolažili sv. vere, v 78. letu svoje dobe. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 16. aprila 1907 ob devetih zjutraj k Sv. Barbari na Tabru. 1281 Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači in drugih cerkvah. Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Retjah, dne 14. aprila 1907. Jote Gregorić, posestnik in trgovec, Alojz Gregorić, c. kr. poštni oficijal, sinova — Marija, Ivana, Neiika, Franica, Tonica, hčere. — Pavlina, Dragica, Ivana Gregorić, snehe. — Jernej Krasovec, Janez Bartol, Alojz Lavrič, France Vesel, Anton Ko-imerl, z e t j e. Vnuki In vnukinje. Zahvata« Za mnogobrojne dokaze pre-srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda 3Frana Jngtiča c. in kr. ognjičarja v p. dalje za veliko udeležbo pri pogrebu in prekrasne darovane vence, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem drugim ude-ležnikcni presrčno zahvalo. Posebno iskreno se zahvaljujemo prebl. g. poveljniku c. in kr peh. poka št. 27, kralj Belgijcev, za preskrbitev voj. godbe, g. predstojniku tukajšnjega artilj. skladišča orodja, vsem gg. podčastnikom tukajšnjih čet in slav. veteranskemu društvu okolice ljubljanske- 1280 Vsem iskrena zahvala. V Ljubljani, 15. aprila 1907. Rodbino InglU-Rriston. Zahvala. Za vae mnogoštevilne dokaze srčnega Bočutja povodom bolezni in smrti naše preljubeznjive nepovabljene matere Antonije Stori kakor tudi za ogromno udeležbo pri pogrebu, izreKamo tem potom vtem sorodnikom, prijattliem, znancem in udeležnikom sploh, naiiskrenejšo zahvalo. Osobito iskrena hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev. 1273 Ljubljana, dne 15. aprila '9 «7. Josip in dr. Anton Start. s tremi sobami in pritiklinami v I. nadstropja, M iMl taka] ali S L Več se poiave v pisani direkcij hatala „UaJea". Zahvala. Za mnogobrojne izraze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega očeta, soproga, ozir. starega očeta, strica, brata, tasta, zeta in svaka, gospoda Mihaela Gostita posestnika in trgovca izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se najtopleje zahvaljujemo p. n. uradnikom, si. požarni brambi v Gor. Logatcu, preč. duhovščini, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev, sorodnikom, prijateljem, znancem in udeležencem, ki so prihiteli od daleč in blizu, da spremijo pokojnika k zadnjemu počitku Lepa in srčna hvala vsem I Prosimo, naj se nam blagohotno oprosti, ako kdo izmed sorodnikov, prijateljev ali znancev pomotoma ni prejel posebnega obvestila. V Gor. Logatcu, 13. aprila 1907. 1176 Marija Gos tisa. Predilei dobe stalnega dela v predilnici V Ajdovščini. 1276—i DružiDe dobe prosto stanovanje. Pomoćnika mladega, sprajma taka, Ivan Šmon sedlar sni mojster 1277 1 na Črnučah, p. LJubljani. Tlič« s«? cifkiiioriVtou za žaganje niz, na pogodbo, ebenem tudi (tim ti* rmrisler). Ponndbe: Parotaga Deghenghi, Ljubljana. 1278—1 P VIII 130/5 78 Oklic Dne 10. aprila 1907 ob 11. uri dopoldne se bode pri podpisanem sodišča soba štev. 37 oddala potom javne dražbe hiša t Spodnji M št. 9 pri PovSetu, po domače „Anžok" z gostilniško koncesijo vred v zakup. 1*82 C. kr okrajna sodniia v LjublianK odd. VIII., dne 11. aprila 1907. I Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov iz vseh vrst marmorja in pa nagrobne okvire prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbenska dela. Zaradi preselitve obrti prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 1274—1 kamnosek Ignacij CameiTlik kamnosek pomenskega ulice Stev. 26 v Ejnbtjani. 1 Ces. kr. avstrijske državne ieleznloe. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 Odhod iz Ljubljane juž. zel.: 7-IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7- 17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ii-30 pr*»d»oidno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. 1-05 popoiar e> Vjvabm vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4oo popoldne. Osebni /lak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 708 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 30 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io-23 pono6l. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod ¥ L|ubl|ano Jut. tel.: 700 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta II 19 predootdne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel.,' Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. l"'2 popoiine Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala. Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8- 3B zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 845 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žsi, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i. Odhod Iz LJubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oa popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. io 45 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v L|ubllano dri. kolodvori 849 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IOB9 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika, e-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 60 ponodl. Mešani vlak iz Kamnika. (Sama v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Prodajalka za modno in mešano stroko, slov. in nemik. jeiika zmožna, iiče službe. Naslov pove uprav ni št vo „Slov. Naroda". 1271 1 2 učenca z dobrimi šolskimi izpričevali, z dežele in is poštene hiše, se tako, sprejmeta v trgovino mešanega blaga J. Razborsek v Šmartnem prt Litiji. 1230-2 specerijst, dobro izurjen, vešč slovenščine in nemščine se sprejme tako]. Reflektantje z dobrimi daljšimi izpn čevali imajo prednost. n>f;—3 Ka^el Planinšek, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta Zlata svetinja Berolifl, Pariz, Rim itd. Najboljše kozm. čistilo za zobe Izdeluje: O. Se y dl Stritarjeve ulice 7. kr afT M M M M M m 1 M * M M 2 a M S •* M M 1 ti 0: Kauarna .Leon' V Ljubljani na Starem trgu št. 30 usak torek, sredo, četrtek 97 soboto in nedeljo vso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fani Pogačnit. Lepaihnližnica po rajnem profesorju Antonu Artel, se proda skupno ali posamezne knjige. Proda se tudi sablja k uradniški uniformi. 1265—2 Ljubljana, Simon Gregorčičeve ulice 11. Meščanska korporacija 1269 2 v Kamniku preda takoj večje število 31etnih smrekovih in boroučeulh Stara, izvrstno upeljana trgovina = == s čevlji na najboljšem prostoru v Ljubljani se radi bolezni takoj proda, Glavnice je treba 3000 gld. Samo pismene ponudbe pod »redka priložnost11 na upravuišUo „Slov. Naroda*. 1196—6 Proda se pod zelo ugodnimi po-___ goji lepo posestvo blizu mesta, 20 minut od kor. žel., obstoječe iz 22 oralov smrekovega lesa itakoj za posekanje), 17 oralov njiv in 10 oralov travnikov, zelo lepa hiša-vili podobna, z velikimi gospodarskimi poslopji in veliko žago za les Ogled posestva, poboji prodaie in vse drugo se izve nn: E, Kotzbek v Marenbergu ob Dravi. 1:82— 1 kavarna" odda sledeče Časopise: Neue Freue Presse, Fremden Blatt, Die Zeit, Arbeiter Zeitung, Deutsches Volksblatt, Grazer Tagblatt, Agramer Tagblatt, Politik, II Piccolo, Hrvatsko Pravo Novi List, Pokret, Modrn. Kunst Oesterr. Ilustrirte Zeitung, Die VVoche, L' illustratione. Illustra-zione Italiana, Zlata Praha , Oesterr. Rundschau, Die Wage, Uber Land u. Meer, Das Inter-essante Blatt, Wiener Bilder, Meggendotfer Blatter, Neue Fl Blatter, Ljubljanski Zvon, Siovan Dom in Svet, Edinost, Gorica, Soča. 1261—2 Samo 6 dni Havre-NewYork Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Basel, Pariš, JCavre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljatia dunajska cesta 18 tjubljana V novi hiii „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigovcu". @|®|®l©|©|©|(§) £ Proda se posestvo radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji, tik tržaške državne ceste, 10 minut od Ljubljane oddaljeno, kjer je že nad 50 let obstoječa J gostilna z velikim senčnatim vrtom in vrtom za soČivje. Zraven je velika vinska klet, pripravna za vsako kupčijo, posebno pa za vinskega trgovca. IC69-13 Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*. -•a ^ \ Hpre^ma zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejSih kombinaegah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživele in smrt s manjšaj očim i se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. •9 - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - ■ Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383 75 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države e TMistil al«*s»tlel*e>-n«re>dsae) «»ra»o. Vsa pojasnila daje: 0eaeraksl aaalap v li|nki|aal. Čigar pisarne so v lastnej bančnej hiii «■ i*etev. asa. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa uajnoljAi sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pnatoalamiek. Lastnina in iak „Narodne tiskarne' 7188 60