Metod Dular 1899 -1990
V ponedeljek, dne 8. ok-tobra t. 1. je v Ljubljani v 92. letu življenja umrl in-ženir ekonomije in univ. profesor Metod Dular, ki je s kratkim presledkom med drugo vojno skoro 20 let vodil, dograjeval in razvijal tovarno Motvoz in platno v Grosupljem.
Metod Dular se je rodil 12. junija 1899 v Novem mestu. Po maturi na novo-meški gimnaziji leta 1917 je opravil abiturientski te-čaj in nato študiral na viso-ki trgovski in prometni šoli v Zagrebu, kjer je leta 1925 diplomiral za inženirja ekonomskih znanosti. Med študijem je služboval v Za-družni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, v veletr-gpvini Stermecky v Celju in v podjetju Majolika v Zagrebu; v šolskem letu 1924-1925 je predaval na dvoletni trgovski šoli v No-vem mestu, dne 8. oktobra 1925 pa je nastopil kot knji-govodja in tajnik v tedanji Mehanični vrvarni, terilni-ci lanu in konoplje d. d. v Grosupljem. Vrvarna (kot so jo splošno imenova-li) je bila zaradi slabe pro-daje izdelkov v stečaju. Kreditna banka iz Ljublja-ne, kot lastnica stečajne mase, je hotela tovarno opustiti in razprodati opre-mo in nepremičnine, Dular pa je upravni odbor banke prepričal, da je možna po-ravnava in v dveh letih ob-noviti in eelo povečati pro-izvodnjo in prodajo. Z ugodnimi krediti in spretnim nakupom suro-vin in hitrim obračanjem kapitala je Dular izkoristil trenutno konjunkturo (za-radi mednarodne sankcije v času italijanske zasedbe Etiopije) ter rešil tovarno tudi s spretno prodajo vr-varskih izdelkov. Zaradi vidnih uspehov je banka imenovala Dularja za di-rektorja ter mu z ugodnimi krediti omogočila moder-nizacijo, nakup angleških strojev in posodobitev po-stopkov. V tridesestih letih so zgradili mokro predilni-co, tkalnico in belilnico za laneno platno. Mehanično vrvarno so preimenovali v tovarno Motvoz in platno d. d., povečali storilnost, sortiment in kakovost iz-delkov; pri tem so mnogo
prispevali mladi tekstilni in drugi strokovnjaki, za katere je Dular še posebno skrbel. Tovarna je pospe-ševala pridelovanje lanu in konoplje v Suhi Krajini in v drugih delih Dolenjske. vse to pa je omogočilo splošen dvig in razvoj širše okolice, saj je bila s to to-varno podana osnova za nadaljnji razvoj okoliških naselij. za razvoj elektrifi-kacije in občinskeg gospo-darstva; število zaposlenih se je od leta 1925 od 100 dvignilo do leta 1940 na na 469!.
Kot direktor se je Dular v tovarni živo zanimal za sodobno podjetništvo, za računovodstvo in kalkula-cije v industrijskih podjet-jih; postopoma in prvi v te-danji Sioveniji je začel uva-jati prvine enokoličnega knjigovodstva, ki je mnogo prispeval k uspehu tovar-ne Motvoz in platno: izkuš-nje v naši tovarni so bile osnova in vzor za izdajo predpisov o obveznem kontnem planu v vsej Ju-goslaviji.
Leta 1944 je Komisija Avnoja za obnovo države zadolžila Dularja, da izdela predlog predpisov za uved-bo sistema enokoličnega računovodstva in kontne-ga plana v jugoslovanskem gospodarstvu. Kot je Me-tod Dular zapisal v Zborni-ku občine Grosuplje (1976) je Motvoz in platno rojstno mesto sodobnega računo-vodstva.
Potem ko je bil izvoljen za univ. profesorja na Eko-nomski fakulteti, Metod Dular ni pozabil naše to-varne; izdelal je razvojni in naložbeni program, po ka-terem proizvaja in posluje ter napreduje Motvoz in platno. Zato mu je kolektiv in občina hvaležna za nje-gov nesebični prispevek! FRANCE ADAMIČ