Obisk v Zvezni republiki Nemčiji
Ii3tos je že tretje leto, kar p&teka izmenjava mladinskah delegacij mest Wiesbiidna in .Ljubljane.
Nemški mladinci so bili prl nas y Ljubljani tri tedne in mladinska delegaoija Ljubljane jim je vrnila obisk v enaki meri.
Naša pot v Nemčijo je bila dolga, vendar, prav nič dolgo-časna. S tistimi, ki jdh še nls-mo poznali, smo prav hitro navezali sfcike, beseda je dala besedo, pesem in smeh sta se razlegala v dokaj prezračenem avtobusu-
Govorili smo angleško, nem-ško. slovensko in srbohrvatsko in prav dobro smo se razu-meli. Potovali smo namreč z nemško delegacijo, ki se je vračala     domov.
Wiesbaden je lepo in silno prijazno mesto. En teden smo preživeli v njem in še bi osta-
li, toda pot nas je vodila na-prej.
»Programska zasnova kon-cepta prvega tedna je bila mo-zaični sistem kar najbolj teme-ljito spoznati Z. Nemčijo v sedanjem trenutku, s tem da smo spoznavali stvari, ki so ta sedanji trenutek pogo jevale. Kot primer bi navedel predavanje profesorja Aben-dtotta, največjega borca pnoti fašizmu v ZRN, ki nam je sko-zi zgodovinsfej prikaz nacional-socializma in druge svetovne vojne analogno prikazal pogo-je za nastanek Nemčije, tak-šne, kot je danes,« pravi Bo-roje Artur, član Ijubljanske de-legacije in nadaljuje: »Skozi predavamja in oglede smo spo znali nemško kapitalistično ureditev in razmere ter način življenja ljudi v tej ureditvi. Vsekakor je bila primerjava med sistemoma, ki se nam je
nehote ustvarjala, zelo zanimi-va- V pogovorih po strokovno pripravljenih predavanjili smo se dotaknili neštetih vprašanj glede družbenoekonomskega in političnega sistema teor življe-nja ljudi v takem sistemu. Za nas nov in presenetljiv je bil pogovor s predstavniki različ-nih političnih štrank. Spozna-M smo neenakost In razceplje-nost v nekaterih osnoviih vprašanjih socialno ekonomske politike v Zvezni repubhki Nemčiji.«
Kot sem že omenila — vide-li in doživeli smo veliko. Wdes-baden, Lorelajr, Berlln, Miinc-hen, Dachau, Burglengfeld,.. • Mesta, ki so pustila na nas moftne vtise. V Berlinu smo preživeli en teden. Spoznali in videli smo grenko dejstvo Ber-lina, ki je najbolj natančno pokazalo posledice druge sve-tovne vojne  za nemško  ljud-
stvo. Berlin je silno veliko me-sto iii kar tuje smo se počuti-li v njem, nismo se mogli na-vezati nanj.
Mtinchen — saj ne bi mog-la verjeti, če ne bi videla. Mo-gočen olimpijski stadion in mesto oziroma naselje sta res nekaj enkratnega, enkratna pa je tudi vsota, ki je bila vlože-na vanj.
In Dachau ... Res je, danes Dachau  nl   več   tabdrišče,  pa
vendar • • • Kaj je res moral postati tako sprehajališče, park? Eddno krematorij in ne-kaj dokumentarnih gradiv je še ostalo in ni ga bilo med na-mi, ki se ne bi vsaj za tre-nutek zamislil in se vprašal: Je bilo res vse to potrebno?
To je le del vtisov, ki smo jih prinesli s seboj. Toda tež-ko je to razložiti in povedati, to je treba videti in doživeti.
Darinka Legat