Poštnina plačana v gotovini«
Stev. 9*	V Ljubljani, dne 28. februarja 1923.	Leto XXXVI.
Glasilo Jugoslovanske Kmefske Zveze
z mesečno prilogo .»Občinska uprava".
Izhaf« vsako sredo ob S. uri zjutraj. — Ceaa nta |e 12 Din. za po! leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Potamezn« Številke se prodajajo po 1 Din.
Spisi in dopisi se poSiljaio: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljani, Kopitarjeva ulica — NaroCnina, reklamacije in inscratl pa: Upravaištvu 0Domoljuba°, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Zaupnikom SLS.
Povprašajte pri županu kje je volišče za Vn?o občino in potem o tem obvestite vse naše volile«?. Pazite (lobro, kajti v mnogih občinah so volišča drugače razdeljen« kakor leta 1S20. Ukrenite vso potrebno, da nnšl volilci ne bodo ostali dom«. Vaša skrinjica na Kranjskem je prva, na Štajerskem drug«.
Tajništvo Si.S.
Kdo |e snedel slovensko avtonomito?
u
Na volivnem sliodu v Št, Vidu nad Ljubljano zadnjo nedel o, ki jc bil sijajna parada naiih bojnih sil v tem naprednem in zavednem predmestju Ljubljane, je bivši predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc med drugim razpravljal j tudi o avtonomiji Slovenije po prevratu, Govornik je ob napeti pozornosti in burnem pritrjevanju občinstva temeljito razkrinkal tozadevno slepomišenje dr. Šu-steršiča, kateremu odreka vsako pravico kritiziranja dogodkov, pri katerih bi bil moral-sam sodelovati, pa se jim je strahopetno odtegnil z begom v tujino. D r. Brej c je v tem oziru izvajal sledeče:
NOVO BOJNO GESLO PROTI SLS.
V službi velesrbskega centralizma stoječe stranke in njihova glasila nas ljuto napadajo kot avtonomiste, separatiste, fc-deraliste in sploh kot državi nevarne elemente, misleč, da se bo ljudstvo raditega obrnilo od nas. Zgodilo se je ravno nasprotno. Ljudstvo se v masah zgrinja v našo stranko in čimbolj nas ccntralisti psujejo in sramote, tembolj raste zaupanje slovenskega naroda v SLS in njene voditelje. Videč vse to, si je zato bivši klerikalni vojvoda, ki koraka danes ramo ob rami s ccntralisti, Velesrbi, liberalci starega in novega kova, izmislil novo, originalno vojno ukano in je zatrobil v drug rog, da bi zanesel zmedo in nezaupanje v trdno sklenjene vrste slovenskega avlorto-mistično mislečega ljudstva. SLS ni avto-nomistična, ampak centralistična je bolj Kakor sam Pašič -- tako grmi z votlo do-
Na Kranjskem je naša skrinjica prva,
nečim basont v svojem, slovensko pisanem, toda velesrbskim interesom služe-čem trobilu, kajti SLS da je prejšnjo deZel-no avtonomijo razbila iri podržavila, raditega da sedajna njena zahteva po avtonomiji ni resna in odkritosrčna,
»V BELINO OČESA .
Prav hvaležen sem dr. Šusleršiču, da mi je na ta način dal povod, da javno spregovorim o stvari, o koji drugi naši centralisti najrajši molče, to jc namreč o ustanovitvi Slovenije ob težkih dneh prevrata ter o takratnem njenem državo-pravnem značaju. Res da ni šc niti celih pet let od tedaj, toda današnji svet tako hitro in površno živi, da so veliki dogodki tistih dni premnogim samo še kakor senca pred očmi, dočim se velika masa naroda njihovega pomena še do danes niti zavedla ni popolnoma. Zato jc prav dobro, da fi nekoliko spomin osvežimo, potem pa si z bivšim deželnim glavarjem kranjskim glede tega resno pogledamo globoko v belino očesa}
DR. ŠUSTERŠIČ DEZERTIRA OB NAJHUJŠI URL
Ko sc jc avstroogrska fronta na Pijavi zlomila in habsburška zvezda nagnila k zatonu, tedaj je bil deželni glavar na Kranjskem dr. Ivan Šusteršič. Kot tak ni bil morda zastopnik dunajske vlade, ampak zaupnik slovenskega ljudstva je bil, kateremu je bil nad dve desetletji tudi priznani politični voditelj. Kdo je bil tedaj poklican, da v tistem trenutku, ko so dunajski vladi zdrknili vajeti i/, rok, avtoritativno seže po njih in vzame vso oblast na Kranjskem v svoje roke? Kdo drugi pač kakor deželni glavar, kot šef avtonomne uprave in predstavnik ljudstva samega!
Kaj pa je storil dr. Š., ki ni nerad slišni, če so ga Nemci nazivali za nekronanega vojvcao kranjskega? Z v estoba za zvestobo — tako je učil skozi več kakor dvajset let in ljudstvo mu je verjelo, mu izkazovalo brezpogojno zvestobo od svoje strani, ga kovalo v zvezde in častilo
kakor nikogar drugega. In kaj jc storil dr, šusteršič, ko je prišla ura odločitve, na katero jc narod čakal tisoč in več let? AH jc vrnil ljudstvu zvestobo? Ali mu je
ostal ob strani ob uri preskušnje bodisi kot general bodisi kot prostak? Kaj še! Skupaj s t c p e n i m i in p r c p 1 a š c • nimi avstrijskimi generali jo je p o p i h al iz dežele, ki je bila njegovi skrbi in njegovemu varstvu izročena. — Vprašam: Kaj bi se bilo zgodiio s Kranj' sko, če bi bili tudi drugi voditelji naredili kakor on iu bi bili tudi oni nosli svojo kozo in kaso v Švico na varno? Zavladala bi bila na strašnejša zmeda, vsestranski nered, kojemu bi brezpogojno rporala slediti najusodnejša nesreča, k ar jih j c naš slovenski narod kdaj doživel. Brez vsakršnega vodstva bi sc bila javna uprava sama v sebi razsula, ljudskega vodstva bi se bili polastili brezvestni kričači, kakor se v takih slučajih' vselej zgodi, razbite mase milijonske a v* stroogrske armade, ki so so že valile z bojišča proti naišnt zapadaitn mejam, bi sc bilo kakor, hudournik razlile po n;<žift dolinah, potiskane od zadaj od zmage" pijanih laških arditov, Prepuščam Vaši domišljiji, da si sami predočite sliko tega' kar bi nujno moralo iz toga nastati — ropi, morije, požigi, nasilstva vsake vrste itd.; Sc tisto blagostanje, kar ga ni bila vojska požrla, bi bila ta poplava odnesla seboj, slovensko zemljo izpreminjn-o' v pustinjo, m-šo kulturo pa v kadeče sc razvaline. Konec pa bi bil brc/ dvoma italijanska —. okupacija celega slovenskega ozemlja, gotovo pa vse Kranjske in mi bi daneš zdi-hovali pod laško fašistovsko vlado kakor nesrečni naši primorski bratje.
KDO JE REŠIL SLOVENSKO LJUDSTVO OB PREVRATU.	. ;
Takšna bi bila usoda naše zemlje, če bi bili tudi drugi voditel j naroda sledili zgledu junaškega kranjskega glavarja in ljudstvo ob uri nevarnosti prepustili samemu sebi. To so Vam bili stari kranjski glavarji nemškega plvmena drugačni možje. Dasi tuje krvi vendar niso ljudstva pu* ščuli na ccdilu, temveč z mečem v roki so ga branili ob turških vpadih in zanj prcli--
1'
B,rnn 94_______DOMOLJUB 1923,____
fp^T Na Kranj-kein je naša skrinjica prva.
vali tudi svojo kri. Zadnji kranjski deželni glavar pa jc strahopetno zbežal in sedaj, ko jc nevarnost minila, preliva tinto po potrpežljivem papirju in bljuje žveplo na tiste, ki so prostovoljno, nc da bi jih klicala v to kaka dolžnost, kakor jc klicala njega, zasedli in branili od njega zapuščene postojanke ter prav v tistem času, ko je on lovil šc zadnje utrinke ugašajočega avstrijskega solnca, na brzo roko osnovali Narodno vlado in s tem domovino rešili nesreče, večje kakor je bil katerikoli hunski ali turški pohod. Še preden se jc masa ljudstva prav zavedla, kaj se godi, je Narodna vlada že spravila pol-milijonsko armado preko slovenske zemlje, brez najmanjše nesreče, skoraj da brez incidenta, za njo pritiskajočo laško vojsko pa blizu demarkačne črte ustavila in daljno zasedbo Kranjske po Italijanih preprečila. In vse to takorekoč brez vojaštva in — brez denarja. Kajti od Šusteršiča zapuščene blagajne so bile tako nabito »polne«, da ie morala Narodna vlada že prve dni svojega obstanka operirati z meničnim bančnim kreditom.
In sedaj čez štiri leta, ko je habsbur-. žka zvezda za vedno zatonila, prihaja ta žalostni junak zopet na plan in se osmeli na odgovor klicati tiste, ki so bili na njegovo mesto stopili, ko je on puško od sebe vrgel in v tujino dezertiral! Ta je pa res predebela celo za dr. Šusteršiča. Vsakdo drugi na njegovem mestu bi previdno molčal in bi bil vesel, če drugi njega ne kličejo na odgovor. In mi smo ga res velikodušno pustili v miru in bi ga šc pustili, če bi tako predrzno ne izzival in čc bi se sam ne postavljal predrzno za sodnika nad nas, on, ki ga je 99% naroda žc obsodilo, on, ki jc izmed vseh javnih delavcev zadnji poklican soditi o dogodkih prevratne in poprevratne dobe na Slovenskem,
Ta mož torej sedaj deklamira, da je SLS deželno avtonomijo kran sko odpravila, jo državi izročila in centralizirala. Poglejmo torej, kako je s to stvarjo.
MI SMO DALI SLOVENIJI NAJPOPOLNEJŠO AVTONOMIJO.
Razmere ob prevratu so kategorično zahtevale skupno delo vseh slovenskih političnih strank; to je bilo tako samoob-sebi umevno, da, kolikor jaz vem, o tem vprašanju sploh nobene načelne debate bilo ni. Zavedajoč se zgodovinske važnosti trenolka in nevarnosti položaja so vse tri takratne stranke vzele solidarno odgovornost nase, čemur je morala kajpak odgovarjati tudi sestava vlade. Ta vlada je po danih razmerah mogla biti samo ena edinstvena za vso zedinjeno Slovenijo, ki ie tiste dni meso postala. Prejšnji dvotirni državni sistem cesarskih deželnih vlad in poleg njih obstoječih avtonomnih deželnih odborov je moral pasti že raditega, ker so slovenski deli Koroške, Štajerske in Primorja, kakorhitro so se bili od prejšnje skupnosti z Nemct ozir. Italijani odcepili, ostali brez deželnega 2'
avtonomnega zastopstva. Položaj je bil tak, da smo imeli na eni strani zedin,eno Slovenijo kot politično enoto, ki se je bila tujega jarma in avstrijskih cesarskih vlad otresla, na drugi strani pa samo deželni o^oor kranjski, dočim so bile vse ostale pokrajine brez avtonomnih deželnih za-stopov. Politični enotnosti Slovenije je morala odgovarjati politična uprava i s t c : in to je prevzela Narodna vlada. Sedaj je bilo vprašanje, kaj na, se zgodi s posli, ki so jih bili poprej upravljali deželni odbori v Celovcu, Gradcu, Gorici, Trstu, Pulju, kdo naj jih vodi naprej ozir. kdo naj )ih prevzame. Mogoči sta bili samo dve poti; ali ustanoviti posebne deželne odbore za slovenske dele Koroške, Štajerske itd. z vso potrebno upravo, ali pa vse te posle izročiti tudi Narodni vladi. Za prvo možnost je manjkalo vseh predpogojev, pa tudi vsake — potrebe. Kajti prejšnja državna uprava v ccli Sloveni,i je žc bila v rokah zastopnikov ljudstva. Na mesto prejšnje cesarske vlade je žc bila stopila v vsakem oziru popolnoma avtonomna, samosvoja, od nobene tuje oblasti odvisna ljudska vlada. Nobenega smisla ni torej imelo, poleg t e 1 j u d -ske vlade vzdrževali ali cclo na novo ustvarjati šc druge ljudske vlade, t. j. deželne odbore, kar bi upravo samo zmešalo in brez potrebe silno podražilo. Zaraditega ni moglo biti nc dvoma ne pomisleka proti temu, da je vse posle javne uprave prevzela Narodna vlada kot zastopnica celega slovenskega naroda. S tem je naš narod postal v resnici sam svoj gospodar in vladar, dobil je samoupravo v najširši meri, ki je sploh mogoča. Prejšnja deželna avtonomija je bila komaj slabotna senca tiste samostojnosti in samouprave, ki je bila last Narodne vlade, prvega ministrstva zedinjene, samostojne Slovenije. Kaka nesmisel ali hudobija je tedaj trditi, da smo deželno avtonomijo zapravili, ko je baš nasprotno res, da smo namreč samovlado l.udstva tudi na one grane javne uprave raztegnili, ki so jih poprej od tuje oblasti nastavljeni in od nje odvisni cesarski namestniki in deželni predsedniki upravljali! mi smo prejšnjo skromno deželno avtonomijo do najvišje stopnje izpopolnili tako da smo jo v pravo pravcato lastno državnost povzdignili in s tem najširšo ljudsko samoupravo dosegli, ki je sploh mogoča. Kajti narod, ki ima vso upravo v svojih rokah, ni samo avtonomen, ampak naravnost samostojen je. In to je bila Slovenija ob prevratu po naši zaslugi.
REGENTOVA BESEDA.
In ko smo se potem s Srbijo u j e d i -niti v eno državo, nam je regent svečano obljubil, da bodo naši avtonomni upravni organi, to je torej tedanja Narodna vlada, ostali v moči in da bodo za svoje delovanje o d £ o -
vorni avtonomnim predstav, n i š t v o m vse dotlej, da bo ustavotvorna skupščina o bodoči ureditvi države odlo. čila, kar bi sc smelo zgoditi samo s kvali-ficirano večino. Smeli smo pač tej besedi verjeti in misliti, da je vsako nasilje ali prevara izključena,
CENTRALISTI SNEDLI REGENTOVO BESEDO.
Da je prišlo drugače, ni naša krivda, ampak poleg domačih podrepnikov je v
Ervi vrsti krivda tistih srbskih politikov, i so vladarjevo besedo sncdli, prav tistih, katerih milost danes obseva tudi dr. Šusteršiča s a ni c g a. Ti so imeli kakor sedaj sjjoznamo, že od kraja nečiste namene z nami. Kajti komaj se je bilo črnilo posušilo na adresi, že so sc pričeli več ali manj prikriti poskusi odpravljanja in centrali-ziranja naših avtonomnih pravic in naprav, pri čemer so slovenske centralistične poturice na vso moč pomagale. Dokler sem bil jaz predsednik deželne vlade, smo te centralistične težnje krepko odbijali, o čemer ne pričajo samo sejni zapisniki deželne vlade, ampak tudi domače in bel-grajsko časopisje, ki me je radi moje neupogljivost ljuto napadalo. Kar smo izgubili avtonomnih pravic pred vMdovdansko ustavo, se jc zgodilo po zaslugi naših demokratov, Vidovdansko ustavo pa, ki je n?ši avtonomiji in samostojnosti vrat zlomila, imajo poleg demokratov naši samostojni na vesti. Kajti z 12 glasovi večine je bila ta ustava sprejeta in teh 12 glasov so ravno dali 3 demokrati in 9 samostojnih.
To je kratka zgodovina državopvav-nega razvoja Slovenije od prevrata sem.
In sedaj naj poštena slovenska javnost sama sodi, kako ime zasluži človek, ki preudarno in premišljeno obrekuje, da je SLS centralistična, da ji v resnici ni za avtonomijo, da ji avtonomija služI samo kot volivno geslo. Delo naših zastopnikov govori in njihova parlamentarna taktika priča o iskrenosti te naše prve programne točke. Kajti če bi ne bili resnični avtono-misti, če bi bili avtonomisti samo za čas volitev kakor n. pr. samostojni, potem bi bili lahko ves čas v vladi sedeli, kamor so nas vsak čas tudi vabili.. Mi pa smo dosledno odgovarjali, da v centralistični vladi ni mesta za nas, da se vladnih poslov ne moremo udeleževati, dokler ne prodere naša zahteva, da je ustavo treba revidirati v smislu našega avtonomistične^a programa, ki ga nismo šele danes iznašli, kakor Šusteršič svojo ljubezen do Srbov, ampak ta svoj avtonomistični program smo že ob volitvah v konstituanto pred javnostjo razgrnili in ga tudi dosledno in možato branili in ne bomo prej odnehali, dokler našemu narodu zopet ne priborimo nazaj tiste svobode 5n samostojnosti, ki jo je ob prevratu zadobil In za ko o so ga pozneje opeharili današnji belgrajski Šu» steršičevi — prijatelji.	^
~Pri trgovcu pazi na znamko in vtisn eno besedilo
GAZELA MILO
p$jp Na Štajerskem je naša skrinjica druga. "HI
Centralistična po vodenj.
Povodenj se je razlila čez Slovenijo. Papirnata povodenj, ki hoče preplaviti in dne 18. marca za vedno utopiti vse slovenstvo: slovensko kulturo, slovensko gospodarstvo, slovenski jezik, slovensko samostojnost. Pa-čičeva barka naj edina plava po celi Jugoslaviji. in ko bo docela uničen slovenski duh in hrvatski, tedaj se bo Pašičeva barka odprla in iz nje bodo stopili belgrajski vele-srbski mogočnjaki, oderuhi, krvopiji, državni liieranli ter vzeli v last in posest vesoljno Jugoslavijo — njena neizčrpna bogastva, njeno premoženje, njene dohodke, njeue delavne moči itd.
Kadar s« vodi vojska, ni denarja škoda in ga ne sme biti škoda. Amerikanci so za vojsko izmetali milijone, profitirali so milijarde. Treba je samo zmagati. In še tako draga zmaga nese — če ne narodu, pa oderuhom. krvopijem, mogotcem Ln to je glavno. Zalo Pašič in njegovi velesrbski bratje ne štedijo z milijoni, zakaj profitirati hočejo milijarde na račun slovenskega in hrvatskega ljudstva.
Zato ni nobenega denarja škoda za »Ljudski dnevniki: in ^Ljudski tednik«, ki jih dr. šusteršič dan za dnom in teden za tednom cela skladišča pošilja v sleherno vas. To stane sto in sto tisoče. Odkod denar? Že zadnjič omenjeni radikalni politik je izjavii, da obstoji med dr. šusteršioem in Pašičem pogodba, po kateri se dr. Šusteršič obvezuje razbiti najhujšega velesroskega sovražnika v Sloveniji, t. j. Slovensko ljudsko stranko, zato pa bo Pašič plačal volivno agitacijo. Dr. šusteršič trdi, da to ni res in da mu lista plačujejo ljubljanski prijatelji. Mi le vemo, da dr. šusteršič zna lagati, kar kaže njegova zloglasna brošura, in se je lagal že svojim zaupnikom pred vojsko, o čemer smo že zadnjič govorili. Mi vemo tudi, da je dr. šusteršič svoj čas nenaprošen prejel tudi že od dunajske vlade denar (za »Slo-vonca<', ki ga pa le-ta ni hotel vzeti). Torej 1
Pa če bi bilo tudi res, kar trdi dr. šusteršič, potem je Pašič lahko vesel, da hoče dr. šusteršič z denarjem svojih prijateljev to doseči, kar Pašič hoče: razbili slovensko fronto na sto koscev, da bo centralizem potem tem tesneje zadrgnil morilno zanjko okrog vratu slovenskega kmeta, delavca in obrtnika.
Zato ni škoda denarja, zakaj če Pašič zmaga, so bo izplačalo njemu in — dr. Šu-steršiču, ki bi rad postal (po vzorcu samo-stojneža dr. Vošnjaka) sijajno plačan poslanik pri kakšni zunanji državi. (Primer jaj dr. šusteršičevo brošuro stran 50, kjer v pismu na dr. Korošca izrecno izraža to željo), ki mu jo dr. Korošec ni izpolnil).
Dr. Šustersiču moramo priznati, da s« t nadčloveško pridnostjo trudi za velesrb-eko Pašičevo politiko. Slovensko ljudsko stranko napada, sumniči, sramoti tako, kot jo svoj čas znal samo Kmetijski list, danes
pa se edino le še »Domovina« more z njim kosati. »Katoliški« dr. šusteršič ne vidi so-kolstva, ki kvari na.šo mladino, ne vidi brezverskih šol, v katerih svobodomiselni učitelji pohujšujejo našo otroke, ne vidi cele množice časopisov, ki trgajo katoliškim Slovencem vero iz srca, ne vidi, kako so samostojneži in liberalci proti al i slovenskega kmeta Ln delavca in obrtnika bel-grajskim krvoeonou, ne vidi zagrizeno proti verski h socialistov — on vidi samo SLS, ki edina visoko in odločno brani versko svobodo, versko vzgojo otrok, ki edina se je borila za naše fanto-vojake, ki edina je narodni skupščini ob najhujšem sramot en ju liberalcev in samostojnežev po-vdarjala in zopet povdarjala pravice slovenskega ljudstva — on vidi samo SLS, katere načela je sam skozi 25 let branil — danes pa pljuje nanjo in samo nanjo, ker jc 1. osebno žaljen, 2. ker Pašič tako hoče. Vedno jo bilo tako: Poturica je hujši od Turka. Najhujši in najstrupenejši pregan-javec prvih kristjanov je bil oesar Julijan Odpadnik, ki je odpadel od krščanstva. Dr. šusteršič pa hoče še celo katoličan biti.
Globoko vrže človeka lastna nekro-oena strast.
Drugi agent, ki opravlja službo za Pa-šiča, oziroma Pribioeviča, ki je najožji prijatelj Pašičev, je dr. Zerjavova »Domovina«. Vzorec brezverskega in protiljud-skega časopisja. Od nekdaj najvnetejši apostol svobodomiselstva in sokolstva, tudi danes bluje ogenj in žveplo na SLS zato, ker so le-ta noče ukloniti velesrbskemu centralizmu.
»Domovina«, ki prihaja brezplačno med ljudi, plačujejo liberalne banke z denarjem, ki ga jim dajo kmetje zaslužiti s tem, da vlagajo svoj denar v liberalne posojilnice.
Tretji Pašičev agent je »Kmetijski iiste, glasilo bivšega ministra Puclja in sa-stojne kmetske stranke. »Kmetijski list« je za centralizem, za katerega so samostojneži tudi glasovali in za katerega se jo ponovno izrekel Pucelj sam na shodu na Trati v Poljanski dolini.
Zasluge samostojnežev so dovolj znane. Znani so Pucljevi voli. Nemčija nam je poslala 17.000 volov. Te vole je Puoelj prodal družbi izvczničr.rjev po 16 K kilogram. Izvozničarji so n/odf-ii vo!o v Švico po 1.60 švicarskih frankov in ^služili do 600 milijonov kron. Država je bila s tem ob dobre pol milijarde, ki jo morajo na drugi strani kmetje doplačevati. Koliko je Pucelj zraven imel dobička, se ne ve. Kdor pa ve, kako je Pucelj zadnja leta obogatil, in kako so samostojneži povsod odirali kmeta (misli na Gustava Pirca), ta ve, pri čem da jo. Pucelj je pa zato seveda tožil vsakega našega človeka, ki se je o tem neprevidno izrazil, ker mu ni nihče ravno takrat v žep gledal.
Samostojneži so varali naše fante-vo-jake, o katerih so razširjali vesti, da se jim dobro godi. Ko so naši poslanci generala Zečevič-e postavili pred zatožno klop, ker je po njegovi nemarnosti 350 naših fantov umrlo in 6000 obolelo, so se samostojneži
umaknili in tako pokazali, da jim za slo« venske fante-vojake ni nič.
Ljudski tednik, Ljudski dnevnik, Domovina in Kmetijski list, štirje velesrbsld agenti 1 Slovenci, če vam je še kaj za lastno svobodo, za lastni obstoj, za lastno premoženje in lastno kulturo:
Vrzite te agente iz hiše!
Na vsak »Ljudski dnevnik" in „L;udski tednik" zapiši: Nazaj I Ne sprejmem!
Vsako »Domovino" in »Kmetijski list" vrni pismonoši.
Obsojeni samostojneži.
Nobena stranka n« doživlja v tem vo> livnem boju takih sodnih dnevov kot samostojna. Saj se pa tudi — kar smo že ved* krat poudarjali — nobena stranka ni tako sramotno obnašala v narodni skupščini kot samostojna kmetska. Celo pri srbskih bratih smo vsi Slovenci ravno radi samostojnežev silno izgubili na ugledu.
Od vseh strani so nam poroča, kakšno ogorčenje vlada na naših shodih ravno proti samostojnežem in kako naravnost porazni so njihovi lastni shodi celo v krajih, kjer so dosedaj imeli precejšnjo zaslombo.
Tako so jo izkupili samostojneži 24. t. m. v Žubini pri ŠL Vidu na Dolenjskem, kjer se je ta dan vršil semanj in so samostojneži hoteld porabili to priliko za svoj shod.
Cel teden so raznašali agitatorji kričeča vabila na javen shod na prostem v Žubini in sicer ob 11. uri, ko je kupčija najbolj živahna in največ ljudstva na sejmišču. Vabili so na ta shod tudi v časopisu in pripravljala sta ga prejšnji dan Rajer in Majcen z zaupnimi sestanki v celi okolici.
Žubina ne pomni še tako velikega sejma. Na tisoče je bilo zbranega ljudstva od blizu in daleč. Ko sta poslanca Rajer in Majcen videla toliko ljudstva, sta si mi« slila, da jima bo šla pšenica v klasje. Pa glej čudo I Za zborovanje nista mogla dobiti prostora ne v hiši in ne na prostem. Spravila sta se na tržni prostor sredi vasi in hotela po stari navadi obljubovati in slepiti ubogo ljudstvo. Ko pa ljudsl /o opazi, da ho« Četa govoriti Rajer in Maje jn, tega kratko« malo ni dovolilo. Česar niso prepovedale naše oblasti (javne shode f o sejmiščih), ta je storila množica našega ljudstva. Soglasno je prepovedalo govoriti samostojnežem s klicem: »Dve leti ste nam govorili v Belgradu, govorila so vaša dejanja, dovolj sta nam že povedali!«
Na poziv navzočih, kdo ju je klical, se je oglasil samostojuež Hlade: Kmetje sma ju povabili. Ljudstvo jo ogorčeno klicalo: Kje so tisti kmetje? 1 Zbegani Hlade je mo« gel našteti le tri kmete. Na ponovni poziv množice, naj se še kdo pokaže, se ni nihče oglasil. To se je ugotovilo pred tisočglava množico in vpričo treh orožnikov. Medtem jo je pa ves zbegan odkuril v bližnjo gostilno, ne da bi sploh otvoril shod, sklicatelj poslanec Majcen, da potolaži Se bolj
a*
Na Kranjskem je naša skrinjica prva.
obupanega »kmeta« živlnozdravnika in okrajnega kandidata Rajarja, ki se ljudstvu •ploh ni prikazal, ampak je bil ves ta čas •krit v gostilni. Pa bil je tudi zadnji čas, taka j razjarjena množica bi napravila dejansko obsodbo slovenskega naroda. Le pomirjevalnim besedam treb orožnikov in dveh duhovnikov se imata zahvaliti, da ni prišlo do tega.
Naš pristaš je nato pozval ljudstvo: »Ker ob 11. uri napovedan javen shod SKS do sedaj še ni bil otvorjen (bilo jo pol 2) !n ker sta samostojna govornika, potem ko eta poznala, da so minuli časi, ko so se duše našega trpečega ljudstva kupovale tudi po sejmiščih tn po samostojnih mešetar-Jih prodajale brezvestnim liberalnim kapitalistom, sramotno zbežala, vas pozivam, da ee mirno razidete. Živela edino prava in za pravice ljudstva neustrašeno se boreča Slovenska ljudska stranka 1« — Ljudstvo je navdušeno pritrjevalo tej Izjavi
Nato se je ljudstvo mirno razšlo.
ImaS bolečino y obrazu? V celem telesu? 1
Uporabljaj Elza-Fluid!
Potrebuje« ti dobrodejno In okrepčujoče mazilo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Alt t« muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali lellš najboljše za njogovanjo rob, kcte, glave?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Alt si preveč občutljiv glede mrzlega zraUa?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali žcliS dobro domač« ln kosmetsko «red3t,vo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Fellerjev pravi Elzafluid j« m no k o močnejši, izdatnejši in boljšega delo vonja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
To je na.boljiia,
kar sem edaj poskušal!
Išči Elzafluid v vseh do-tlčnib poslovnlcah. vendar pazahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naravnost, gtanozzavojnino ln poštnino, če se denar poiije naprej ali po povzetju:
I frsjniti ilt 1 ipniiililDi itekliilci
Btiljriitil n 4 isssIla.Ba Uiltiinlt'.; „ 8 tpfcciiaiiiih itotlulc
M t$ n ^ n	»»
24 illnsrj«;
64 . 143 „ »I -
Kot prlrnot: EIra. oblil »opor kurja ooesa I din. •U I din.; tlia-mentolni črtniil 4 din. i Kl«»-ribj« olj n 10 din. | Klza-voda m u«'a II din.; Kl«a-kolon»ka voda I i din.; Jtlaa-inmaki miri« .ia .obo It din.; OlToerln 4 din. ln 1< din.; Ly«ol, Lfioform it din.; line........ *-"----' — -------
leiki daj od 1 din. dalj«;_ originalno Bunikom
i Tfi ' "' ' Lt ' " " —
.i•trup i . _ _______
S« primot M aavojnlna ia poitnlna posebej ralnna*
traneoafco tganj« Tolika ateklanioa IS din.; Elaa-■krdasnl praaak 7 din.: »trup aa podgan« in miti 7 din.
H* te cen« •• računa 5°/° doplačilo. Pisma te natančno adreslratl na t iOOEN FlUER. lekarnar, JTUBtCfl 00*1«, Elzatrg 10, Hrra»ko
Dova Pašičeva zvijača.
Stari lisjak Pašič na vse strani išče potov, kako bi armadi slovenskega ljudstva, ki jo zbrano v SLS, prišel za hrbet ter jo 18. marca porazil, zakaj a tein bi se v narodni skupščini rešil najhujšega in najodločnejšega sovražnika velesrbskega centralizma. Zdi se mu, da z dr. Suster-šičem, Zupaničem in samostojneži ne bo dosegel svojih namenov. Zato je prišel sedaj no nove sijajno misel.
Znano je, da je radikalna vlada izjavila, da ne dopusti nobeno komunistične misli — pod nobenim še tako nedolžnim imenom.
Drugače se pa zdi, da velja za Slovenijo. V Sloveniji so postavili komunisti v zvc?i s socialističnimi levičarji svojo kandidatno listo, ki je bila tudi potrjena.
Pašič si najbrže misli: Glavno je, da ta razbije SLS, in če k temu kaj pripomo-rej tudi komunisti, dobrodoi".'.! Seveda bo Pašič vse izvoljene komuniste po zakonu o državni zaščiti pometal iz narodne skupščine. Sedaj pa bodo vendarle storili veliko uslugo g. Pašiču, če čimbolj oslabe enotno fronto . Iovenskega ljudstva.
Nam se čudno zdi, da komunisti ne spregledajo te zvijače Pašičeve in sc dajo največjemu velesrbu izrabljati v boju proti slovenskemu ljudstvu — za plačilo pa bodo po izvolitvi od njega dobili — brco. Nikakor ne trdimo, da je Pašič komuniste najel — za tako prodane duše jih nimamo, toda obžalujemo njihovo kratkovidnost.
Seveda nas tudi ta Pašičev načrt nič ne moti. Ljudstvo je danes po štiriletnem trpljenju tako prepričano o tem, da je treba centralizmu napovedati najhujši boj, in da Je edino orožje avtonomija, za katero se bori SLS, da se ne bo pustilo speljati na led. Oe kje, se bo gospod Pašič pri Slovencih temeljito opekel prste.
Shodi SLS.
Shodi SLS so najveličastnejša zunanja manifestacija za avtonomijo, fce nikdar niso biti tako dobro obiskani kot sedaj, še nikdar niso zborovanja tako dobro pot< kala, kot pred temi volitvami, še nikdar ni ljudstvo tako jasno povedalo, za kaj gre v boj, kakor ravno letos. Na naših shodih so vedno tudi v večjem ali manjšem številu zastopani samostojneži, ki so povsem mirni in navadno pritrjujejo našim govornikom. Tista naravna pamet pač zmaguje v njih: boljše jo, če si v svoji hiši gospodar, kot pa zadnji hlapec. Zato bo to pot tudi veliko pristašev drugih strank volilo SLS, LMiib temu, da ne bodo nikdar odpadli od svoje stranke. Zakaj dejstva so pretežka in tudi samostojni želodci niso tako močni, da bi jih prebavili.
Preteklo nedeljo so 30 vršili sle ' čl shodi SLS: V Št. Vidu ad Ljubljano, kjer Je dr. Brejc sijajno odgovarjal na obrekovanja dezerterja dr. Susteršiča. Govoril je tudi kandidat Stanovnik. V Preski je imel shod dr. Brejc. V Notranjih goricah, kjer Je vedno paševaj samostojni Kijšar, Je go-
voril Stanovnik. Istotako v Dolskem, v Mengšu in na Homcu sto govorila kandidata Stercin in Smodej. Sterchi Jc. imel shod tudi vGozdu nad Kamnikom. V Pod. hrezjah in Dupljah jo govoril kandidat liro-dar, v Sorici kandidat prof. Dolenc, v Ov-Sišah Avsenek, v Gorjah kandidat Jan, na Boh. Beli obadva. Na Koroški Deli bivši poslanec dr. Gosar, OostinČar je govoril v Begunjah pri Cirknici, v Žirih dr. Natlačen, v Št. Petru pri Novem mestu Sušnik hi dr. Kulovac, v Šmarjeti Sušnik, v Rrus-nicah dr. Kulovec in tajnik Munda. Ista dva v Orehovicl, v Radečah pri Zidanem mostu dr. Mohorič.
Na Kranjskem se je vršilo še precej drugih shodov SLS, o katerih pa poročila Je niso došla.
Istočasno Je SLS na Štajerskem preteklo nedeljo priredila 40 volivnih shodov.

Razgled po svetu.
DOMA.
Volivni boj je v celi državi v najhujšem razmahu. Kar se posebno opaža po celi državi, jo velikanska razcepljenost strank, velika množica kandidatnih list v isti stranki. Ta notranji boj med kandidati iste stranke jc posebno ljut v radikalni in demokratski stranki. Ta strašna razcepljenost ima svoj vzrok pač v splošni nezadovoljnosti ljudskih množic, ki iščejo novih smernic in z novimi smernicami novih strank. Na drugi strani pa je znamenje velike korupcije, ki se je najbolj ravno uganjala v velikih vladnih strankah — demokratski in radikalni. Zakaj poslanci teh strank so vedno imeli priliko globoko zagrabiti v državno korito in potem se sline cede še mnogim drugim radikalom in demokratom. Dobro pa je, da ima ta volivni red to svetlo stran, da vse take stranke, ki so jih samo za volivno dobo ustvarili razni politični sebičneži, ne pridejo vpo-štev. Zato bo razdrapanost v prihodnji narodni skupščini znatno manjša, kot se kaže v volivnih skrinjicah.
Ministrski svet je v zadnjih dneh ime; noval upravne sodnike. Za Slovenijo še m Imenovan. Upravno sodišče za Slovenijo bo v Celju.
Najvažnejši dogodek preteklih dni, se je st. margheritska pogodba med našo državo in Italijo končno vendarle podpisala. V najkrajšem času bodo zato Italija«' J izpraznili tretjo cono v Dalmaciji in Sušak. Komisije, ki imajo vse potrebno urediti, ■o že odšle v Opatijo.
Drugi važni dogodek iz naše notranje politike je obisk avstrijskega ministrskega predsednika dr. Seipla in zunanjega m®' 1 stra dr. Griinbergerja v Belgradu. Vršna so se razna trgovska in prometna poga|a' nja, o čemer omenjamo na drugem mesl"; Zdi se, da se po teh pogajanjih proniei med obema državama znatno oljša, kar d bilo prav posebno želeti. Naša vlada je tudi sprožila koroško vprašanje. Dr. ®elPe jo sk ušal naše ugovore razrešiti, končno J je sklenilo, da se bo obojestransko koro-
škemu vprašanju posvetila največja pažnja. škoda, da bo ostalo najbržo vse pri besedah.
drugod.
Češki inaneni minister dr. Itašiu jo po atentatu zadobljenih ranah podlegel. Na njegovo mesto je imenovan inženir Bogdan Bečka, zaupen prijatelj pokojnega dr. Rabina.
Na Češkoslovaškem sklepajo zakon o zaščiti države. Nemci in Mažari se na vse pretege upirajo.
Na Mažarskem so začeli veliko ljubkovanje z italijanskimi fašisti. Ogrski Musso-lini — voditelj mažarskega fašizma Fried-
rich je odpotoval v Italijo.
Razmere v Porurju se še niso nič popravile. Francozi vstrajajo, Nemci tudi. Sedaj je Porurje že skoro docela odločeno od Nemčije in francoska vlada je celo prepovedala nemškim ministrom obiskovati Porurje. Uvedena bo celo carina med Po-rurjem in Nemčijo in poseben denar. Francoski načrti ustvariti iz Porenja samostojno državo, ki bi zabila klin med Francijo ln Nemčijo, dobiva vedno jasnejše oblike.
, Sklepe lozanske konference glede turškega vprašanja pretresava turška zbornica v Angori. Ne ve se, če jih bodo turški poslanci sprejeli. Vendar je upati, da ee bo zadeva za enkrat mirno dokončala.
zveza v Avstrijo. Zadnjo dni jo nastalo s strani 11» lije veliko povpraševanjo po semenskem (ižolu in krompirju, izvoz teh dveh pridelkov So sicer na uspova, a je podoba, da so bo razvil znaten izvoz. Izvoz naših izdelkov preko Jesouic in Maribora v Francijo, ki jo bil v početku meseca precej živahen, jo ponehal, ker jo železniški promet preko" Ivehla še vedno otežkočen. Istotako jo promet preko Švico zaradi snežnih žametov nereden.
H Zniži\njo izvoznih carin in iivoz koruze. Finančni minister Stojadinovio je na zadnji seji upravnega odbora Narodne banko razložil stanjo našili financ in izjavil, da jo njih stanjo zadovoljivo. Zni-žanjo izvoznih carin so nadaljujo in bo ugodno vplivalo ua naš izvoz. Izjavil jo, da imamo koruze za izvoz več kot v letu 1921. Tega leta so izvolili 8» tisoč vagonov koruze, kar so bo sedaj zvišalo na 40 tisoč vagonov. — Uvozno carino ao zmanjšujejo, kar jo dobro znamenje, ki izkazuje, da manj uvozimo od preteklih let. To povoljno vpliva na ustalitev ia polagoma popravljanje dinarja. Država točno plačuje svoje obveze in noben dobavitelj ne čaka.
g Nov stavbni način. Zagrebški profesor Pero! si Je dal patontirati nov gradbeni sestav, ki se v kratkem praktično preizkusi v Zagrebu. Peroš je Iznašel nov gradbeni materijal in nov gradbeni način, ki sta cenejša nego vsi doslej znani. Enonad« stropna hiša z dvoma stanovanjima po tri sobe ia a pritikllnami je zgrajena v enem tednu in takoj uporabna za stanovanje, je suka, topla, trajna in solidna. Celokupni gradbeni stroški znašajo 80.000 kron. — Losa ni treba skoro nič, tudi stavbnih odrov nI treba. Država in zagrebška občina sta dali prof. Perošu na razpolago sredstva in stavbišča, da svoj izum praktično preizkusi. Ako se obnese, bo stanovanjsko stiske kmalu konec.
RAZNO.
g Sporazum med Avstrija in Jugoslavijo. Pretekli teden se jo mudil v Belgradu predsednik avstrijsko republike dr. Seipel s svojim spremstvom, kjer so med drugim razpravljali tudi o gospodarskih vprašanjih, zadeva jočih oba državi. Pri tej priliki so sklenili ved sporazumov ali konvencij.
Prva konvencija govori o ukinjeniu sekvestrov nad imetjem avstrijskih državljanov v Jugoslaviji in nad imetjom jugoslovanskih državljanov v Avstriji. V tej konvenciji so eni in drugi državljani pooblaščajo, da smejo svoje premično premoženjo in vrednostno papirje prenesti v svojo državo, ne da bi bilo treba plačati takso ali carino. — Glcdo obveznio predvojnih' dolgov, ki so last naših državljanov, a so nahajajo na ozemlju Avstrijo in katere jo Avstrija hotela žigosati,> čeprav so bile prijavljene naši državi, jo došlo do sporazuma, da so lo obveznice, ki dosegajo višino CSO milijonov predvoj-' nih kron, morejo prenesti v našo državo in žigosati z našim žigom.
D r u g a k o n v o n c i j a ureja vpra -šanje dolgov, zasebnopravnega značaja, ki se glaso v predvojnih avstrijskih. kronah. Sklonjeno je, dn so vsi dolgovi izplačajo na način, da so za vsakih 100 avstrijskih predvojnih kron plača 32 jugoslovanskih kron. Isto velja za prirastek vsote. Izvzeti pa so iz tega določila slučaji lombardnih poslov, ki so bili sklenjeni na avstrijsko vojne dolgove. Ker so tedaj to vrsto dolgov ne smatrajo za predvojne, ee izplača za vsakih 100 starih avstr. kron 100 novih avstr. kron. Ker pa so ta konvencija zelo tiče zasebnopravnih interesov državljanov, je naša vlada izjavila, da je ne more kratkomalo sprejeti, marveč mora prej poprašati za mnenje interesentov ter jo predložiti parlamentu v potrjenje. Iz-
Gospodarskl obzornik.
DENAR.
g Pozor pred ponarejenimi 1000 lirskimi bankovcev Celju je bil zaplenjen ponarejen tlsočlirsld bankovce, vsled česar obstoja upravičena sumnja, da jih je šo več v prometu.
g Belgrajsko banke povišale obrestno mero. 1» llelgrada poročajo, da so belgrajsko banke zaradi pomanjkanja denarja bilo prisiljeno znatno zviSati obrestno mero kreditom, ki jih dajejo.
g Papirnatega denarja je bilo v prometu v nait državi v sredi meseca februarja za 5267 milijonov, 200 tisoč Din.
CENE.
g žitni trg. Na naših žitnih trgih s« položaj pretekli todon ni iapremenll. Cone so v glavnem ostale ueizpromenjene. Promet je bil slab, izvoza ni bilo skoro nobenega.
Zagreb, dne 28. februarja. Postavno baška, oziroma vojvodinska postaja stanejo: Pšoniea 450 do 455, koruza rumena začasno suha 225 do 260, umetno sušena 300 do 805, rž 850 do 855, ječrnon za pivovarne 350 do 370, za krmo 812.50 do 815, oves 290 do 295. fižol beli 400 do 405, moka »0« 690 do 700. »2« 665 do 675, 640 do 650, za krmo 225 do 230, otrobi drobni 190 do 200, dobell 200 do 210.
Novi Sad, dne 24. februarja. Pšenica baška 450, ječmon 315, oves 290, koruza 267.50, fižol boli bnškt 412.50, mokn *0c baška 650, »2« 625, >6« 587, moka sremska »0« 050, pek-Uiez srbi,jonski 590.
Maribor. Pšcnica 450 do 500 Din, rž 400 dinarjev, jnčmon 400 Din, oves 350 Din, nova koruza 400 Din, boli fižol 400 do 500 Din, krompir 150 do 175 Din, moka št. 0 750 Din, moka za krmo 625 Din, otrobi 275 Din. seno 225 Din, slama 175 Din.
Cakovce. Pšenica 470 do 487.50, r/, 400 do 412.50, ječmen 365 do 375, oves 337.50 do 348.75, nova koruza 292.50 do 3(»0, umetno iu-šena koruza 313.75 do 345, beli fižol 437.50, pisani fižol 437.50, moka št. 0 730, otrobi 220.
Nova ulradiška. Pšenica 425 do 450, rž 825. ječmen 300, nova koruza 250 do 27.", pi-nani fižol 450, krompir 150, moka št. 0 700, otrobi 200, souo 150 do 175.
Djakovo. Pšenica 412.50. rž 300, jočmen 250, oves 250, nova koruza 200, krompir 100, moka št. 0 725, otrobi 220.
Jtrod na Savi. Pšenica 475, ječmen 360 do 365, oves 310 do 315, uova koruza 275 do 285, stara koruza 325 do 835, beli fižol 410 do 415, pisani fižol 410 do 415, moka št. 0 710 do 715, moka za krmo 625, otrobi 225.
Vukovar. Pšoniea 425, ječmen 800, oves 290, nova koruza 250, beli fižol 400, pisani fižol 380, moka št. 0 725, otrobi 200.
Mltrovlca. Pšoniea 440 do 450, rž 850 do 365, ječmen 325 do 840, oves 270 do 285, koruza 235 do 240, fižol 860 do 880, moka št. 0 650, moka 6t. 2 625. moka h t. 5 060, moka it. 7 450, otrobi 170.
Ilok. Pšenica 425, joomen 275, oves -.">0, koruza 200, fižol 350, moka št. 0 650, inoka št. 2 625, moka št. 6 575, otrobi 200.
Subotica. Pšoniea 450, rž 860. aočmon 805, ovos 290, nova koruza 225.
Sabac. Pšenica 820 do 400, koruza 205 do 250, ječmen 210 do 240, oves 220 do 240. Ponudba slaba, ker kmetje radi slabih potov svojih pridelkov no prinašajo na trg.
Na nmoriških tržiščih so cono žitu, zlasti pšonici, naraslo, kor Evropa zelo povprašajo po blasru in tedaj mnogo kupuje. Ni izključno, da povzroča vedno večje povpraševanje po žitu sedanjo stanjo posevkov. V Zedinjenih državah se nam rod ra voj ozimnih aetev presoja precoj slabo. Istotako javljajo iz Argentinijo, da je koruzna rastlina nokoliko zaostala. Huda zima v Kanadi je v tem oziru brez pomena, ker prideluje dežela izključno le jaro žito. Cene naraščajo tudi na zapadnih evropskih trgih, kjer je povprašauje preccjšaje, toda promot no zavzema ravno velikega obsega. Omeniti rc, da je na holandskem trgu narasla cena pšenici tokom štirih todnov za cel holandskl goldinar (jo okoli 40 dinarjev). Podoba jo. da bodo na svetovnih trgih ceno nadalje naraščalo.
ŽIVINA.
g Živinski sejiu r Zagrebu. Obisk sejma je bil Številen. Cene so narasle. Močno je bilo povpraševanje po kmečkih konjih, katero so nakupovali laški kupci. Cene za kilogram živo teže v kronah. Voli I. vrste 44.5 do 47, II. vrsto 40 do 44, III. vrste 80 do 35, mlada živina 34 do 40, kravo I. vrsto 80 do 34, II. vrste 23 do 27, svinje I. vrste 102 do 110, II. vrsto 04 do 100, III. vrsto 90 do 03. teleta 58 do G0, II. vrsto 50 do 58, III. vrsto 28 do 82. Seno so je tržilo po 700 do 900, detelja po 900 do 1050, slama po r>00 za 100 kg.
g Prihodnji živinski in kram,trski sejem v Celja se vrši v soboto, dne 10. marca.
promet.
g Trnsiranjo železniških prog. Finančni odbor je odobril kredit v znesku 1 milijona dinarjev na breme 7 odstotnega državnega investicijskega posojila za ti-asiranje železniških prog Kočetjo—Sturi trg—Vrbovsko in Črnomelj-zveza ■ to progo ter progo St. Janž—Sevnica. Kakor znano, ima finančni odbor protiradikalno večino. To je treba povdaritl, da se vsled gostobesednosti radikalskih agitatorjev gospod minister Zupuuič no bo zamenjaval s — finančnim odborom.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz i> Slovenije. Izvoz lesa iz slovenskega dola naše države se vrši stalno v velikih množinah. Preko Jesenic gredo dnevno Številni vagoni reza' nega in tesanega lesa v Italijo. Drv za kurjavo Ke nekaj v Švico. Izvoz zaklane živine, ki je nekaj iaaa miroval jo ponovno oživel. Zaklana živina so izvaža največ v Italijo, Istotako gre precej mleka iz Slovenije in sicer ga izvaža ljubljanska Gospodarska
Nas denar v
govorila ni jo 15 dnevni rok za posvetovanje z interesenti. Isto je storila avstrijska vlada. Naša' vlada si je izgovorila 15 dnevni rok osobito radi nastopa ljubljanskih gospodarskih krogov, ki ko v tem vprašanju internirani z milijoni. Ti odločno odklanjajo lako rešitev, ra-zun, če bo za 100 a. K plača 24 j. K. Na ta način so ljubljanski gospodarski krogi odvrnili od sebe vsako odgovornost. Sedaj bo vlada 15 dnevni rok porabila, da so z gospodarskimi krogi posvetuje.
Tretja konvencija obravnava vprašanje tujih podjetij v Bosni in Hercegovini. V tej konvenciji je obseženo tudi vprašanje poslaniške palače na Dunaju ter tudi vprašanje IG milijonov papirnatih mark, ki so shranjene v avstrijskih bankah, v teh vseh vprašanjih jo bH dosežen popolen sporazum. Avstrija odstopa dunajsko poslaniško palačo, naši državi proti plačilu 10 milijonov Din. Kar pa se tiče .10 milijonov mark, je naša vlada popustila ter prepustila lastništvo Avstriji. Četrt a Konvencija rešuje vprašanje obvez tistih akcijskih družb, katerih last se nahaja v Jugoslaviji, a njihov upravni sedež v Avstriji. Sem spada tudi Trboveljska preniogokopna družba. Sklenjeno je, da se imajo sedeži teh akcijskih družb v teku 6 mesecev prenesti v našo 'državo.
g Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo cd 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmetski sinovi, v prvi vrsti oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje ter majhno nagrado v denarju. Gospodarska praksa je Izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1923. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. Lastnoročno na celo polo pisane prošnje s priloženim krstnim listom, doinovnico, zadnjim šolskim spričevalom ter spričevalom o nravnosti, je poslati do 10. marca 1923 ravnateljstvu drž. kmetijske šolo na Grmu pri Novem mestu.
g Kmetijska tečaja. Na kmetijski šoli na Grmu sta se vršila pred kratkim dva trodnevna tečaja za kmetovalce in sicer sadjarski tečaj in tečaj za pridelovanje iu umno uporabo krme.
Za oba tečaja jo vladalo živahno zanimanje in je bil zlasti drug tečaj vkljub hudi zimi prav dobro obiskan. Posebno častno je bila na tečaju zastopana ljubljanska okolica in Gorenjska sploh, pa tudi Notranjska, dočiin je bilo iz Dolenjske lo malo udeležnikov, iz novomeškega in krškega glavarstva po eden, iz Belokrajino pa ni bilo nobenega. Kakor je zanimanje za kmetijski pouk od Strani Gorenjcev vso livale 61
vreden, tako je žalostno, da so zanj Dolenjci tako malo brigajo, dasi imajo za oti-iskovanjo strokovnih tečajev na grinski šoli najboljšo priliko. Kdor no napreduje s časom, ta mora gospodarsko propasti! To naj bi si zapomnili vsi mlačnczi. bplon bi bilo pri nas potrebno več gospodarskega in izobraževalnega in manj političnega delovanja, več zadrug in gospodarskih društev in manj volilnih Skrinjici Udeleženci so bili ! tečajem vsestransko zadovoljni h!
ustreglo, če ne to, pa sigurno prihodnjo
zimo.	, .
g Finančni minister « gospodarili radevaiL Ptic 21. februarja je sprejel finančni minister časnikarje tu jim povedal sledeče: Ker jc lUavniaka industrija izjavila", da zaradi velike uvozne tarifo ne inore izvažati, so jo finančno ministrstvo odločil", da lic zmanjša izvorna tarifa za zaklane svinje; fiiiaučr. .-ekonomski Komite ministrov jo določil postavko 3«) Din za kg zaklane svinjo. Na ta način bo omogočen izvoz tudi seljakom samim in bo preprečeno, da bi klavniSka industrija sama' imela ves izvoz. — Ker je izvoz hrastovih pragov pri postavki 33.30 odstotkov nemogoč, jo bilo sklenjeno, da dajo izvozničarji vsak četrti prag državi v naravi kot izvozno carino, kar zuači postavko 25 odstotkov. — število luajev za prednjo živine, dobljeno na račun vojne odškodnine, sc bo pomnožilo tako, da so bo moglo s prodajo okoristiti čim največ krajev državo. — Glede ameriškemu posojila naši državi je rekel finančni minister; Kar tiče Bleero-v«?ga posojila, je bil kupon za 1. maj lo plačan naprej in odposlan Bleerovi skupini. Kupon znaša (MOOO dolarjev. Bleerovo posojilo je v Ameriki stra?co padlo; dofim S« fcuašal emisijski tečaj 95, znaša tfedaj samo 58 odstotkov. Padec -je povzročilo predvsem razširjenje vepti o razveljavljenju pogodbe, ki pa so biie popolnima izmišljene. Prvi obrok je Bleerova skupina žc plučaln, za drugi obrok v znesku 10 milijonov dolarjev pa ji j« dovoljen odlog do 1. maje.
g Zborovanje vinogradnikov ec je vreilo dno 17. februarja v Zagrebu, na kuterem jc bilo zastopanih 17 zastopnikov vinogradniških organizacij. Na tem zborovanju >;o zahtevali: Odpravo carin n« vino in :.nižanje železniških tarifov, ureditev in razširitev državnih sadnih in trtnih nasadov, da morejo dobiti vsi po znižani ceni trto in sadno drevje; organizacijo združenih Ideti; nov vinski zakoli; odpravo carin ca uvoženo žveplo in inodro galico; ustanovitev vinskih skladišč ?n flaSa vina v Avstriji, Ce-: škoslovaškem in Poljskem; Ustanovitev stalne po-skušcvalnicc v Zagrebu, ki bi bila obenem tudi stalni posredovalec me.l kupci iii prodajalci, oziio-ma Informacijski urad za vse večje vinske tvrdke v tu- jn inozemstvu.
g Zbiranje podatkov o pomladnih setvah. V ministrstvu za kmetijstvo in vodo v Bclgradu se vršijo priprave za zbiranje podatkov o površini zemlje, ki so bo posejala d pomladnimi posevki. Onim krajem, kjer zemlja doslej ni bila dobro obdelana, so namerava dati materijelno pomoč, da bodo poljedelci mogli prirediti zemljo za kulturo.
g Trgovska pogajanja z Italijo. V smislu ra-pailske pogodbe ee bodo v najkrajšem času začela z 1 bdijo pogajanja za trgovinsko pogodbo. Naša komisija jn žo imenovana in odpotuje v najkrajšem času v Him.
Tedenske novice.
g s >i aro dni Gospodari, glasilo 3 Zadružno zveze: v Ljubljani št. 'i jc pravkar izšla. Ima sledečo vsebino: J. B.: Tako se ne dela. B. I.: Avtonomija v zadružništvu. ZWšajmo deleže pri zadruguh z omejeno zavezo. Hrvatsko zadružništvo. Neprijazna finančna oblast. Medsebojno terjatve med Nemško Avstrijo m Jugoslavijo, Vprašanja iu odgovori. Za-uruzuistvo. claui Zadružno zveze dobe list brezplačno. Za nečlane jo cena listu 25 Din nn leto, za clano Zvezrnih zadrug 20 Din na leto. List se naroča pri Zadružni zvezi v Ljubljani.
, . « 600 lesenUi hiš jc naročilo ministrstvo za socialno poliiiko na račun vojne odškodnino v Nem-
4/1 JI.
VOLILNI SHOD
Slovensko Ljudske stranke bo v nedelje dne 4. III. ob treh popoldne v Ljudskem domu v Radovljici. Govorila bosta kandidata Jožef Gostincar in Jakob Jan. Vsi somišljenik' iz Radovljice in okolico pridite gotovo!
d Naše sodnije. Kmetijski list jo v eni zadnjih številk zavpil na ves glas: s Slovenec« Obsojen pred sodni jo zavoljo obrekovanja, Glejte, kako laže. — Res, »Slovenec « je bil obsojen. In zakaj J Nekoč je prinesel od 26 ljubljanskih vse-učilifckili profesorjev podpisano izjavo, da 33 samostojno« dr. Vosnjak vedoma govoril neresnico, ko je v narodni skupščini očital svojima tovarišema profesorjema dr. Iv. Prijatelju in dr. Kidriču avstrijakantstvo; » Slovencev-< zagovor-nik dr. Natlačen je nastopil resnice, vsi vseučiliški profesorji so pričali, da so tir. Vošnjakovo izjavo razumeli kot očitek avstrijukanstva, isto je l /ičal prof, Dolenc, ki je v zbornici sam slišal dr. Vošnjakovo besedo — a kljub temu jo sotlnija »Slovenca« obsodila.
d Dolge vrst« skrinjic bodo stale 18. marca na voliščih. Treba L. — ra-zun SLS,. ki ima na Kranjskem prvo
venska ljudska stranka, 2. Samostojna kmetska stranka, 3. Narodna ljudska stranka (dr. šuteršičeva), 4. Narodno-eocitdislična stranka, 5. Jugpslovarska demokratska stranka (dr. Žcrjavova), (5. Narodno-radikalna stranica (velesrb-riia), 7. Socialistična stranka Jugoslavije.
d Izgubljeno delo. Ljubljansko sodišče ni potrdilo Novačanove kandidatno liste za Kranjsko, ker nj bila pravilno izpolnjena, za popravo pa ni bilo več časa. Tako so jo ubogi Novačan zastonj trudio š svojim Republikancem.
d Razveljavljena Radiče\a lista, istega vzroka kot Novačanova lista je bilu razveljavljena tudi Radičeva kandidatna lista za Kranjsko. Zato Radičevo skrinjice ne bo.
<1 Mož-besedu dr. fšustersič. ^Le v
polil ično strankarsko življenje ne grem pod njbenim pogojeni več«. To je zapisal dr. Busteršic v pismu na dr. Korošca 10. dee. .1918, ko ga je prosil, naj mu preskrbi kako poslaniško mesto v katerikoli tuji državi. (Glej dr. šusteršičevo brošuro, stran 51.) Tako je takrat pisal, ker mu jo tako kazalo, danes ravno nasprotno dela, ker mu drugače kaže. In na besede takih »mož« naj zida slovensko ljudstvo?
v d Moje napake. Pod tem naslovom našteva dr. šusteršič v svoji zloglasni brošuri napake, o katerih pravi, da tih je imel, in v brošuri imenuje liude zmote. Takole pravi: »Mislil sem, da je v političnem življenju glavna stvar delo.
Na Štajerskem je naša skrinjica druga. "fKH
m ljudski blagor. Huda zmota. Delo ni i)ič, videz vse.« »Bil sem proiskren iu predosleden. Svojega mišljenja nkem nikdar prikrival... Hinavščino in p lo-\ ičarstvo sem zaničeval... Bila je uioja napaka.« — Iz Ljudskega dnevnika j likvidno, da jo dr. Š. ;teršič te svoje ...unotc« in »napake« dane« že popolnoma popravil.
d Nenasitni centralizem. Centralna vlada je lani izdala nelco naredbo, ki pravi, da mora vsak vinogradnik tekom 10 dni po trgatvi svoj pridelek naznaniti financi. Marsikdo pa v tako kratkem času ne dobi prilike, da bi naznanil, ali pa sc no domisli. Potem ga doleti kazen in sicer 105 dinarjev. V okolišu krškega okraja nas jo letos takih okrog 3000. — Plačali bomo vsak 105 dinarjev. Računite, za koliko lepih kron so bodo belici v belgrajski vasi pomnožili samo na ta načini Vrhu tega pa je morala vsaka stranka sedaj priti osebno na zagovor, ki je obstal v tem, da so nam izročili položnice, da plačamo. — To se pravi ljudi šikanirati. — Volivci, le volite še centra-liste, da bomo imeli priliko če tako prijetnosti okušati in pa, da se bomo znebili lažjo denarja, ki ga imamo 2 preveč k (Vinogradniki imajo priliko po dr. ŠusterŠičevem re-coptu centralizem preizkušati).
d Državno žrebčarno na Selu pri Ljubljani — požrl centralizem. Na Selu pri Ljubljani je obstajala žrebčarna za vzdrževanje izbranih in dobrih plemenskih žrcbcev in je bila velikega pomena za slovensko konjereja Sedaj je pa tudi za to panogo slovenskega kmetijstva zmanjkalo denarja — naš denar gre ves v Belgrad, nazaj ga pa ni. In tako se jo morala žrebčarna zapreti, žrebco pa so iz usmiljenja vzeli vneti konje-rejci v rejo. Isto usodo deli žrebetišče na Brdu pri Kranju, ki ga je ustanovil poverjenik za kmetijstvo g. Jan in v katerem so se vzgajali dobri domači žrebci in bi se s tem veliko denarja prihranilo, ker no bi bilo treba kupovati dragih žrebcev v tujini. Žrebeta na Brdu so sedaj deloma od-prodali, deloma oddali v rejo.
d Poslanec Brodar je pretočeni teden interveniral v Belgradu v železniškem ministrstvu radi dobave vagonov za hitri prevoz krmo (slame in sena) v Slovenijo, katere zelo občutno primanjkuje. Brodar jo tudi interveniral v ministrstvu za šume in rude radi podaljšanja lova predoseljsko občine od strani pokrajinske vlade.
d »Občinska Uprava« kot priloga »Domoljuba« — januarja in februarja ni mogla iziti. Izhajati pa prično meseca marca. Za' mujeno nadomestimo in izide do kanca leta vseh 12 številk z bogato vsebino, za katero so bomo posebno potrudili. — Uredništvo.
d Varstveno ozemlje vojnih munieij-skih skladišč. Ministrstvo vojne in mornarice je odredilo, da je v bližini vojnih mu-nicijskih skladišč v razdalji do 730 metrov vsaka nova zgradba zabranjena, v razdalji od 730—1000 metrov pa dopustna le pod pogojem, ako so skladišča od vseh strani obdana z nasipom in se lastniki zgradb zavežejo. da ne bodo v slučaju ognja ali eks-
plozijo v skladiščili zahtevali od vojnih oblastev nikako odškodnine za povzročeno škodo.
d Koliko se jo popilo v občini Jožica pri Ljublja
vina L 1822. /jubljani? Z Jožico nam pišejo: Ježenska občina ni ravno velika, kar se tičo števila prebivalstva; ob zadnjem ljudskem Štetju so našteli 2.166, prebivalcev. Sestoji iz 7 vasi, ki imajo za svojo — no pa tudi za drugih
—	telesno potrebe 16 gostile«: potemtakem pride na vsakih 136 prebivalcev
i ena gostilna. Lansko leto — to je 1922 \ let po Krist. rojstvu — so potočili go-! stilni carji ježenske občine 1,451.115 lil zatrošarinjenega vina;, povprečno prido tedaj na vsakega prebivalca 671 na leto. Takoj tukaj pa jo treba povdariti, da odpade najmanj "jt te količine na razne tujce, posebno še na Ljubljančane, katerim so ravno ježenski kraji najpri-Ijubljenejše izletišče v vseh letnih časih.
—	Največ vina se je potožilo meseca decembra, ki jc imel izredno krasne dneve, kakor nalašč pripravne za krajšo sprehode; v tem mesecu se ga jo iztočilo 222.93 hI. Najmanj pa se ga je potočilo meseca januarja, v začetku katerega je zapadel precej visok sneg, na kar jc bil hud mraz; kljub temu se ga je še vedno iztočilo 39.65 hI. V splošnem izkazujejo meseci z lepimi dnevi visoko številke, meseci s slabim vremenom pa nizke številke. — Ako računamo povprečno ceno enega litra vina 45.-*- K, dobimo ogromni znesek 6,530.017 K 50 v; za toliko so je tedaj izpilo v ježenski občini vina 1. 1922. Kaj vse bi so zamoglo b tem zneskom dobrega storiti, si labko vsak sam misli. Popilo se jo tudi mnogo piva zlasti v poletnih vročih mesecih. H koncu samo to še, da je znašala obe. do-klada na drž. trošarino v 1. 1922. samo 25 %; letos so je povišala na 65 %, kar pa jo še vedno odločno premalo. Naj se poviša ta prostovoljni davek na najvišjo mero. t. j. 300 %, opuste pa naj se ali pa vsaj znižajo doklade na zemljiški in obrtni davek.
d Za ridavo katoliško cerkve v Belgradu je podaril papež Pij XI. 240.000 Din.
d Pametna naredba -- pa ne pri nas. Bolgarski naučni minister jo prepovedal učenkam vseh srednjih šol obisk plesnih vaj, večernih zabav, učenje prenapetih modernih plesov kakor tud^ striženje las.
d Darilo za god ali Veliko noč. Jako primerni za te prilike so razni letniki :>Od-meva iz Afrike« in :>Zamorčka« ter jih onim priporočamo, ki komu želijo napraviti veselje. Prvi, za odrasle, stane vezan 9 Din. Drugi, za otroke in mladino, vezan 7 Din. Vsaki knjigi jo priloženo žo lepo
>£U0DHA< l~~~ "I-- ■■'■ . i
trakmrrh
tiskano voščilo. Komur ti dve lepi knjig! podarimo, mu gotovo napravimo veselje; imata lepo poučno in zabavno vsebino a slikami. S širjenjem in branjem >Odmevas in ^Zamorčka« se pa širi tudi velika misijonska ideja, katera naj bi prevevala v današnjih dneh vse sloje. Torej v vsakem oziru lepo in obenem koristno darilo. Tudi v naših šolskih in ljudskih knjižnicah naj zgoraj omenjeni knjigi najdeta svoje mesto. Naročata se pri Iilaverjevi družbi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3. Denar je treba poslati naprej.
d Tisoč in ena noč v Belgradu. Pod tem naslovom se jo vršila v Belgradu razkošna pustna prireditev, na katero je znašala vktopnina po 1000 Din z« osebo. Pripravo sos tale 150.000 Din, a šampanjca se jc popilo za 70.000 Din. Koliko so stalo obleke, kočije in drugi stroški, naj si vsak sam iz-račni. Tako so zabavajo belgrajski verižni k i na — naš račun.
d V Škof ji Loki bo v nedeljo, 4. marca v »Društvenemu , domu« shod. SLS. Pridite v obilnem številu!
d Velika nesreča. O nesreči, ki smo jo omenjali že zadnjič, se iz Muljave na Dolenjskem §e poroča: Hišo našega gospoda župana Josip Kutnarja jo preteklo soboto dno 17. t. m. zadela velika nesreča. Ta dan zvečer je prinesel domači sjn — za cestne namene — iz okrajno smodnišniee zalogo v Dragi pri Višnji gori 7 kg smodnika in 2 kg dinamita. To blago je položil na kraj mize, kjer jo domača hči likala perilo. Vi hiši je bilo ta čas 5 domačih oseb in en mlai denič, ki jo imel dobiti neko župansko spri* cevalo in sicer je gospodar ležal na postelji, dmga oseba jo bila na poči, dočim bo! ostali sedeli na klopi. Vsled nepaznosti in neprevidnosti je padla iskra na smodnik. Ta in dinamit so vžgeta, s strašno eksplozijo in pokom — čul se je v sosedno vas » so razruši strop, dvigne strešni stol, napravijo so velike razpoke vzidovje, pokvari ini razmeče vse pohištvo ter rani vse v hiši sei nahajajoče osebe. Tri bolnike so prepeljali v bolnišnico, tri osebe se zdravijo pri sosednih hišah. Dobili so več ali manj nevarno rane po obrazu, rokah m po životu. ■ d Ogenj je vpepelil v neddljo 18. 2. ob! eni ponoči kozolce posestnika Antona Svolj- -Stlia in hišo Franc Erbežnika v Drrgi. Ogenj je zanetila zlobna roka in so storilcu že na sledu.
d Merjascc usmrtil deklico. 13 letna deklica iz Centibo pri Dolliji Lendavi jo gnala merjasca proti domu. Da bi hitrejo stopal, ga je priganjala s palico. Žival pa se jo razjarjena zakadila proti deklici in jO tako oklala, da je na mestu izkrvavela.
d Izgubljena ura. V nedeljo dno 25. t. m. jo noka gospa v cerkvi sv. Jožefu v Ljubljani pri enajsti maši izgubila zlato uro. Najditelj naj jo odda predstojništvu cerkve sv. Jožefa.
Sirom domovine.
■JOOOOCOOOOOM1.
IZ HMZNICB. Tudi pri nas se jo začelo volimo gibanj«. Vse bo pripravlja in tudi mi ne spimo. Predpost ie bil v marsikaterem oisiru prqy«8 raiveteljir. Vržile *o
63
s0 voseliia na vcsclico. Koliko dobrega bi so bilo lahko naredilo mesto takega pijančevanja! Tako jc prejšnji teden neki posestnik iz Vrbo vsled preobi-lo zaviltega alkokola stoike! vso opravo doma in naredil do 10.01)0 K Škode. Tako stvari ne gode, ie ljudstvo preveč zavživa alkoholno pijačo. Za tle-inokrato so sliši. da agitira neki dr. Starčevic, ki je doma t okolici Lesc. Pa pri nas ne bo krulia kn demokrate kakor tudi no za samostojnežo, čeravn« Gregor Žerjav zelo pisarijo pisma in ponujajo Domovino. Naša farn se zaveda, da je za njo mesto Ie J SLS.
M OSTROGA, FAltA 6ENTJERNEJSKA.
V »Domoljubu« smo brali dopis iz St. Jerneja i zaupnem setanku samostojnih kmetijacev, ki ie je vršil Sil. januarja. Seveda našega ateta ni smelo manjkati. Se celo »ta vclko besedo« so imeli: »Za Ostrožano jaz garantiram, vsi bodo z menoj, le Svalj ga nekaj spila.« Mi pa pravimo, da ga tudi te kd« drugi »špilac, ne samo Svalj. Strojinov ata pa nam no garantirajo, da so samostojni v dveh in pol lotih vsaj kaj malo tistega, kar so prejo obljnbovali, storili la kmete, pač pa garantirajo, da so jo zavo-zili pošteno, kar pa sumi najbolje čutimo brez vsake garancije. Dokaz, koliko jih je za atom Strojiiiom bo pa 18. marec. Par možakov v vasi jo še politično •slepih — starih liboralccv - mi jim pa pravimo: Kdor do sedaj ni spregledal, temu ni pomoči. — Prva skrinjica, ta bo prejela nase krogljieel — Va« ičaui.
STOPIOE.
Lepo uspelo zborovanje SLS smo imeli zadnjo nedeljo. Poročala sta govornika it Novega mesta o volitvah, državnem gospodarstvu iid. Zborovale! Miio so razšli s trdnim sklepom, da nasprotniki ne sinejo dobiti 18. marca nobenega glasit.
V GORENJEM LOGATCU
te vrši propaganda za volitve z vso ljutostjo. Liberalna žlahta je vsa iz sebe, redoč, da so bodo vršile volitve tajno in vsled tega popuste mnogi žlakto na cedilu, ker se ne bo treba bati liberalnega terorizma. Opravičenih volivcev imamo 210. Do danes je veljal Gorenji Logatec še kot močna liberalna trdnjava. Vsled centralizma so jo ta trdnjava skrhala in velika večina občinarjev voli Korošcovo listo. Ljudstvo je prišlo da spoznanja, da edina rešiteljica slovenskega naroda, slovenskega jezika in pomočnica vseh stanov je le Slovenska ljudska stranka. Zato tudi ni potrebna od našo strani nikako agitacije, potrebna pa je od žlakte, da bo vjela v.-a j kak glas za skrahirano liberalno »stranko«.
IZ LOGATCA.
Kakor se sliši po logaškem godnem okraju, se namerava baje notar Tavzes i/soliti, Ako ta vest odgovarja resnici, negarantiramo. V slučaju izselit-vo dmo vsekakor radovedni, kam jo odkuri. Nam gre za našo pristaše, da oddajo tvoja pisarniška dela našim notarjem — pristašem v Ljubljani. Nam je tudi vseeno, ako ostane še nadalje notar Tavzes v Logatcu ali ne, ker on je zaupnik liberalne stranke in načelnik logaške liberalne krajevno organizacijo (obstoja iz njega in žlahte) in kot tak lovi po cestah pričo, to kdo od nasprotnikov udriha po liberalni ialirnni stranki,
PODZEMISLJ.
Volivui shod, ki sta ga imela pretočeno nedeljo poslanec g. Ncmanič in g. župnik Baje, jo vspel nad vso pričakovanje lepo. Prostori cerkvene hiše so bili premajhni, tako, da jo moralo stati veliko poslušalcev na prostem. Govornika sta poročala o delovanju Jugoslovanskega kluba in pa o škodljivi politiki prejšnjo vlade, katero so podpiralo tudi stranke, ki so dobilo pri zurinjih volitvah tudi slo-vensko glasove. Ljudje so pri svojih žepih čutili, da so lih strnnke, ki so jim pred volitvami obliub-ljale nebesa, grdo varale. Zlasti »kmet« Pucelj in lia »republikanec? Kristan sta moško sueilla svojo besedo. Volivci so ogorčeno oba obsodili in sklenili, da bodo 18. marca kot en mož dali glasove Slovenski ljudski stranki, ki edina neustrašeno brani kmetsko iu delavsko koristi.
IZ KAKE.
- ., Sokolsk« vzgoja pri nas se že pridno eutl, ker tuk, sokole vodi in uči Golob. NI čada, ce so to taki tiči, ker od Goloba ui pričakovati boljše vzgoje, ko se on sam prav rad pretepa po gostilnah, da ga mora celo lurt ven vreči. V prodpustu so imeli njegovi
sokoli« v neki tuk. BO.siilu ve8elieo n« ka. terl so so ined *cboj slepil In streljali Iz samokresov tako. ila so še	"S
orožniki morali pobegu ti pred lo jm"jUO četo. Med temi jo je neki sokol poste iu skupil. dobi! je strel v desno roko in sedaj lite zdravniško pomoč v brežiški bolnici. «< lopi tlel so, da nas jih Bog varuj! K«"-.««: sliši, da Golobu trd« prede za njegov obstoj na Kaki, so še s pomočjo sokola obdrži na veji, katero pa šara žaga. I.abira liaraseaj, da bi imel večjo število in boljšo zaslombo na višjih mestih, obljubuje jhn obleko, ven-dar uima uspeha, ker je zelo osovražen še celo ri lastnih pristaših. Starši, pazitei na svojo mladino, ako hočete, da se kaj izobrazijo vaši otroci, dajte jih v orlovsko društvo, ki jo šele pred kratkim ustanovljeno in ze visoko nadkrljujo vročekrvno sokole — pretepače. Sokolsko vrste so trgajo, vedno jih je manj, najbolj Golobu vdani sokoli ga ze zapuščajo, ker vidijo, da po njegovi krivili bo prišlo v kratkem do razpadu. Zato odstopajo, ker nočejo čakati te sramote, Fantje, Rueani! Včasih smo rekli le, pamet je boljša ko žamet.
JEZICA l'ni LJUBLJANI.
V nedeljo, 18. t. m. se je vršilo v društvenem domu na pobudo g. Kralja važno zborovanje radi unprave električno centrale ob izlivu potoka Gameljščlca v Savo. Za zborovanje je vladalo veliko zanimanje, toda večina navzočih je bila mnenja, da ue kaže napraviti drage naprave ob neslsurnl, ob suši sko-ro popolnoma suhi Ganieljščiei. pač pa imj bi se mislilo na izrabo vodne silo Save. Inff. Turiišek je zborovalccm predočii ogromne stroške, ki b! jih zahtevala gradba električne centrale na Savi. Omenil .je, da toliko stroškov no premore niti Ljubljana, kaj šele Jezica in Črnuče. Po informacijah g. inžeuerja bi Gameljšcica dajala tudi v najhujši suši dovolj vode za proizvajanje 45—-50HP, kar bi zadostovalo za 250!) instaliranih žarnic. Ko so se nekateri zedinili za Gameljščieo, se je sestavil pripravljalni odbor z g. Kraljem na čelu, ki ima izvesti vse priprave in načrte ter preštudirati rcutablfiteto projektirano naprave. Želimo in upamo, da se bo priprav-Ijalni odbor lotil z vso vnemo dela in uas kmalu rešil petrolejskih leščerb.
DR.VGATCJS.
Volivuo gibanje pri nas je zelo živahuo kakor ob času »mobilizacije«. i)a nismo unaliabctl, tudi lahko rečemo, saj veliko či-tamo. Dobrega časopisja kakor »Domoljuba* je veliko in drugi naši listi nam tudi ne manjkajo. Ker pa za nasprotne čas-vpis« ne maramo, nam jih pa visoki gospodje iz Ljubljano kar brezplačno pošiljajo. Rrezver-sko liberalne »Domovine« pride redno okrog ItlO Izvodov, še relo šolski otroei jo dobijo. Izvrstno g. učitelj! Vsaj vemo kdo in ka,} sle. Toda motite sc, če mislite, da boste z iHomoviuo* kaj dosegli. Svojo somišljenike lahko na prste seštejete. — Drugi vsiljivec jn pa »Naprej«, tudi brezverski list. poln samih fraz in obljub, resnega pa nič. ti. .'j uši«, župan Tanio gore, tudi vaš trud je zastonj. Z Vašo »republiko« tudi na bo nič, kov \ aši »višji« imajo pregloboko žepe. Kaj pa so storili dobrega in koilstnea,n za nas kmete Vaši poslanci v Belgradu« Republiko so takoj v začetku prodali ter šli po svojem kšoftu. Pa brez zamere ,»•. župan. O »Republikancu« se pa no izplača veliko govoriti, Kajti kdor hoic 'io tati poslanec ali minister, si ustanovi stranko, tla /. njo lov j glasove. Ko pa pride do »kurita« je pa poni/en sluga »centralizma«. Tak človek pao ne bo iincl sreče Jiri nas, ker noben vsiljivec ni dosti vreden, tudi dr. Novačan ni nie boljši. -- Kako misli naše zavedno ljudstvo so pa pokazali naši shodi v Dragatušu m na Belcem vrhu. L j ud-sivo se zaveda ter se glasno izjavlja za S>lov. Ijiiusbo stranko. 18. marce bo pokazal, kakšni da smo. Ne pretiravamo, ako ze danes računamo lahko, da bo imela prva škrin"ea r,"Vl	stranke 2«0 krogljic v Draga-
tušu. Možje n fantje volivci, Vam pa kliče. 'Z' I4« »I Pojasnujto ljudem sedanji re-t™ Kll'a,'inn\y tonom!JI jo naša reši. lev. Kdor je proti avtonomiji jo proti Vuin.
Z KAKE.
Ker 1« » zadnjem dopiso i« Šentjerneja omh. njen neki Mlakar t Kake kot agitator za JDS jc po. trebno, da tega človeka nokoliku cpisoino in eicor radi tega, ker so bo gotovo še večkrat pojavil v tukajšnji okolici. Tukaj na Itaki ga itak dobro po-znamo, tilo da je in s kom imamo opraviti. Pri zudnjib občinskih volitvah jo h polno paro agitira! za uaše samostojneže, ki bo mu bili dali dobro plutih), še več pa obljubili. Mlakar pa se m zadovoljil b samo obljubo, temveč je tudi zahteval obljubljeno mu plačilo od samostojnih uiogotcov. Nastopil jo • tožbo proti župunu Sribarju, za katerega je proj šel čez drn in strn: seveda stvar pri sodniji so (aku uredili, da je Mlakar propadel. No, in sedaj se um jo ponudila prilika, da so vsaj deloma maščuje nad taraostojneži. Govori se, da bo dobil od JDS 4000 kron za agitacijo in da bo pridobil za njeno zalu-runo stranko čim vež glasov. — M ožjo volivci I Ali se bo dal kateri izmed nas nafurbati temu človeku? Možje, spoznajmo lo enkrat svojo »prijatelje?, ki nam delo same >ilobrote«, seveda samo pred volitvami, kakor so to delali naši samostojneži. Tako, k-l;or so pri nas delali Piimostojneži ob času občin-sitih volitev, menda niso povsod. Tu so volivce lovili in jih po zidanicah napajali, podkupovali s cigaretami itd., vso na račun tSKS. Vodja toga jo bil večni agent Mlakar. Zdaj vsak predobro ve, kam so nas privedli samostojneži. — Torej volivci 1 18. mar ca dajte slovo vsem k: osesom in izdajalcem, ki za judeževe groše izdajajo vas in kar vain je najdražje ter dajte svoje gla*ovo SIvS, ki je edina resna bra-uiteljica naših koristi.
MK1LIKA.
Dne 25. t. m. so sklicali pri nas sanioslojui javen shod na trgu pred mestno hišo. Cel teden s« na vse mogoče načine vabili iu prosili. Ljudstvo j« ubogalo in prišlo ua shod vsa.j 1000 po številu. Ko je videl p. Makar. kandidat SKS za Belokrajino, (,. velikansko množico, je od veselja skakal. Njegovo očetovsko srce jo drhtelo radosti iu ponosa. Trdno je bil uverjen, da so vsi li njegovi pristaši, njegovi volivci. V tej nadi prevzame tudi sam predsedniško mesto, in da besedo nekemu mlademu fantku in Ljubljane. 1'autek pravi .1» jo zato prišel na shod. da bo belokranjske kmete politično izšolal. Z.čnie se mrmranje! Takoj nato prične udrihati če* rtu-Iiovnite in SLS. Zboroval«i zaženo velikansko vpitin iu cuje so sajuo: »Živijo SLS, dol s fantkom«. Mladi fantek so ustraši svojih učencev, prebledi iu umolkne. — Ojunačl so kandidat SKS Makar in prične svoj deviški govor z istimi besedami kakor fantek, tako da ne moremo konštatiratl, kdo jc govor spisal ali fantek ali Makar. Skoraj gotovo p* zadnji, ker jc vpletel vmes ime dr. Korošec. V tem trenutku pa sc oglasi tisočera množica in ui drugega čuti kot: oživijo dr. Korošec, živijo SLS, dni Makar. dol Samostojna. Makar gleda, otožen je njegov obraz. Verjeti ne more, da njega, belokranjskega ina-gnata, belokranjski kmet, obrtnik in meščan nič več ne spoštujo in upošteva. Od jeze pc trese iu rit duška tej jezi v znani vinski kletvi: »Jebem vam vraB otea, majko i vašega Boga«. S tem jc zanetil med poslušalci tak o?t irj, da bi pf:/,gal njega in fanl-ka, a!to ga ne bi čuvala 5 ineter-Ua višina mestnega balkona. Makar sprevidi, da tudi kletev nič več ne izda, postane krotak kot tepen lovski kužek, ter zabrenka na ilrugo ttruno. Ne da bi kdo zahteva), prične hvaliti kandidata M/Si g. Nemaniča in svetuje zborovalccm, dft naj 18. marca volijo svojega rojaka Nemaniča. Vsi kot en mož zavpijejo: Živijo Nenin-liičl in sveto obljubijo Makarju. da ga hočejo 1P. marca ubogati in vsi brez izjeme voliti g. Nemaniča. Makar, potrt na duši in telesu zlezo skozi okno v davčni urad, ljudstvo sc rnzitlo z živijo klici na SLS in Ncmaniču iu samostojnega teatra, Iti jc (rajal 25 minut, je bilo konec. Vsa čast belokranjskemu ljudstvu, ki je spoznalo vse prevare in goljufije SKS, katero Belokraioci imenujemo: J-Snirt slovenskega kmeta«, in so zbralo pod zastavo edine resue in pošteno SI/S. 18. inarcc bo celi Sloveniji jasno dokazal, tln v Belikra.iini nimajo ničesar več iskali agenti raznih strank, ki so prodale slovenski narod za judežove groše: jasno bo pa 18. marec tudi dokazal, da zaupajo Belokrnnjci svojo usodo edinold poštenemu in vernemu kmetu Ncmaniču.
17, BELE KRAJINE.
fj vseli krajev Slovenije prinaša ,->I)omoIjub' poročila, zato sem se tudi jaz ojunačil in hočem, da zvedo malo pu svetu, kaj se vse godi v »apnSčonl Beli krajini. Najprej povem, da se mnogo Belo-kranjccr jako veseli »Domoljuba«, ki le pa
fclni eden najboljših časuikov m slovenskega kmeta. .— l'ri nas je tedaj voo drugače, kot je bilo leta 192(1. Sedaj pri nas ni več ljudi, ki bi (e daii ta-•pljati t cukerčkom, podplati, i galico In t plcBnlvo remostojno koruzo. Tudi ne verjamejo več v odpravo vojaštva, v razdelitev Bukovljn, v agrarno reformo, v zavarovanje na starost in v druge »b 5} n bo. Namesto rtikra vsiljujejo sedaj časopise. Pa tujle, razni ministri, čujle razni »ekcijski šefi, čnjte ra/ni zaslužni molje, to pot ne bomo mogli plakati časopisov, kot smo plačali cukerček, plesnivo koruzo in galiro t razdeljenim Bukovljem, Čiijte, kako leze Bela krajina v dolgove. V neki župniji na Belokranjskim je začela dne 16. Julija 1922 delovati Hranilnica In posojilnica In sicer nanovo. Proti nji se ej silno agitiralo. Dali so ji ime: »Mrtvorojeno dete.« Kljub teinu Je ravno ln Hra-nilnica in posojilnica izdala 20.750 Din posojila, to je 83.000 kron enajstim raznim strankam. Statistika raznih posojil na Belokranjskem dobro kaže, v kak-Ino blagostanje nas je pripeljala centralistična vlada in ustava.
IZ ST. VIDA NAD LJUBLJANO.
Podružnica okrajne Kinetske zvezo t Št Vidu nad Ljubljano sklicuje svoj redni letni občni zbor na dan 4. marca ob 8. uri popoldne v corkveni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje la-
Sisnika I. občnega zbora. 2. Poročilo načolstva o elovanju podružnice v preteklem letu. 3. Predava nje g. Borca o nabavnih In prodajnih zadrugah. 4. Predavanje g. Krištofa o živinorejskih zadrugah, t. Volitev: a) načelnika, b) odbora, c) dveh pre-cledovalcev računov 6. Sklepanju o ustanovitvi nabavne in prodajne zadruge 7. Slučajnosti.
iz raki;.
Čimbolj te bližamo volitvam, tem več nabave in smeha imamo. Dne 4. februarja jo prišel k nam g. Ribnikar iz Ljubljane, lovit kroglice za Žerjava. Opravil seveda ni nič, pač pa je vlovil domišljavega »župana« Junkarja, da bo kandidiral na demokratski listi za krški okraj. Ker se mu ni uresničila njegova dolgoletna želja, da bi bil res pravi lupan, jo postal sedaj tembolj ponosen, ker je upal, da bo poslanec. Pa glej ga spaka, mož ima smolo. Nekdo jo poročal demokratski stranki v Ljubljano, da Je bil z Juiikarjem Hibnikar grdo
Sotegnjen, zato so ga 12. februarja zbrisali s kan-idatno listo in sedaj bo mesto njega kandidiral neki Polovič iz Kostanjevice, toda Junkar ostane vseeno večni »poslanec«, samo Bclgrada ne bo videl in mu je najbolj hudo biti »poslanec« brez dnc„vnic. Sedaj ti bo »poslanec« Junkar lahko legel ▼ roke čuvarju samostojno volivno škatle, ker je tega poslanec ltajar ravno tnko potegnil kot •• demokrati Junkarja, misleč, da bo polna škatla kroglic, čo bo ta najnovejši »samostojnež« sedel ta Skrinjico. Pa (udi to ne bo vloklo, četudi je graščak, ker danes ljudje nomarajo več takih go ■podov. Ze predsednik tukajšnjih sainostojnežev mu jo kar v obraz povedal, da ne bo dobil več kot tri kroglice in ta še gotovo dobro pozna svojo tiče. 2c se hudo kesa, ker se je dal speljati na led; doslej po prevratu ni bil pri nobeni stranki. Čo ga ne bi »kmetijac« Rajar že prej ujel. bi lahko danes igral vlogo »poslanca« Junkarja. Kakor sino »vedeli, bi ga radi demokrati vzeli na svojo listo, pa je žal žo prej podpisal pri samostojnih, da bo Čuval na dan volitev prazno skrinjico.
Najboljša in iiaisipnse;ša prilika ga šteden ei
v l j-..£>i,a23i, Miklošičeva cesta 6t. € (t;
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ln vloce v tekočem računu po
5°/o
brez odbitka rentnepa in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v LJubljani je največja »lovenska posojilnic.!. Koncem decembra 19^.1 Je imela nad 100 miljonov kron hranilnih viog in nad t,lOO.OOO - kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoi|uje|o na osebni kredit (proti menici), a a hipotek in v tekočem računu.	?
IZ KOCKVSKEOA OKRAJA. Nal politični okraj šteje 42.000 prebivalcev. V voej tej množici ni mogel zloglasni Šusteršič udiujan hlapec belgrajsko velesrbske gospodo do-, biti priganjača, ki bi mu zganjal ljudi k njegovi : skrinjici. Iskal jo po ribniškem in veiikolaškem okraju, a ni ga dobil izdajalca v naših vrstah. J Končno se mu je posrečilo udinjati Franceta llar-j tola li Hosio pri Sndniirl. To jo tisti Bartol, ki ga i je tvojtas naš	za deželnega poslanca imel,
; ki pa ta sefcsj s trojim delovanjem ni zapustil drugih sledov nego onih, da Je pozneje, ko ga ni okraj več maral za poslanca, postal po milosti Šusteršiča takozvani deželni kmetijski veščak. Zadnje čase pa je lesni trgovec v Ijubljani. Sedaj hodi po okraju iu kot kandidat Susteršičevo 6orto po vaseh slepi ljudi velesrbom udinjano stranko. Porabiti hoče razne kupčijske zveze za c.voj in šmteršičov politični profit. Mi vemo, da jo Bartol prlganjač Šusteršiča, ta pa lilapee belgrajske velesrbske gospode. Zato kandidatura Bartolft mora nam izzvati nasmeh — »France, ko bi bil t Ljubljani oBtal —• — —«. Namestnik njegov je pa zopet oni Ljubljančan Vekoslav Pele, mož, ki je povzročil našemu zadružništvu že ogromno škodo. Bil jc tvojčas zadružni revizor, sedaj je pa tudi trgovec. Torej oba trgovca in oba iz Ljubljane! Ni ga bilo Izdajalca v okraju najti. Čast okraju! Zato pa glejmo možjo in fantje, da tudi niti ene kroglice ne bo r našem okraju za hlapčevsko Susteršičevo pogubonosno in protislovensko politiko!
IZ MIRNE PEČI.
Dne 18. t. m. se je vršil shod Samostojne kmetske stranke. Na shodu sta bila Majcen in Kolenc. Imeli so ga tako na tihem, da ni bilo ne duha ne sluha o njem; ko smo pozneje zvedeli,
iih je bilo na shodu en cel ducat. Bili so v neki :amri, ko so shod lapustili, so šli vsak na svoj dom; so šli poparjeni, kakor od pogreba, Gotovo jim ni nič dobrega povedal.
)	STRANJE PRI KAMNIKU.
Nekuj veselega iz našega kota. Dobili »mu štiri nove bronnst« zvonove in sicer dva za farno cerkev, dva za podružnico tv. Lenarta za Kalom. Pripeljali so jih iz Ljubljane 21. februarja na treh močno okrašenih vozeh. Sprejeli smo jih i največjim veseljem. Fantje so postavili mlaje, dekleta so napletle vence. Prvi jih je pozdravil čast. g09p. župnik Jos. Cognnr v jedrnatih besedah, potem pa dve dekleti Marijine družbe v imenu faranov t krasnih verzih. Zdaj pa želimo, da bi segali glasovi novih zvonov do src vseh faranov brez Izjeme, kadar so bodo oglašali za čast božjo. — Trositi moramo pa tudi Boga. da bi nam dal večjo srečo pri njih. kakor pri prejšnjih, ki so bili novi letu 10115 pa jih je nam ugrabila vojska. Dal Bog novim boljšo bodočnost.
RIBNICA.
V liberalni »Domovini« nekdo iz Sužju napada j kandidata S I,S g. Skulja, češ, da za okraj še ni ni« • dosegel. To bodi nam povod, da poudarimo v tom j Času. ' ar je treba, poudariti, da malokateri kraj bo ima .isebej g. Skulju toliko zahvaliti, kot ravno j rlbciika in sodražka dolina. Tu namreč ljudje li-I vijo od krošnjarstva in izdelovanja In razpečavanja i lesnih izdelkov. Žo 400 let se ljudstvo v glavnem | preživlja s to domačo obrtjo. Razne trgovsko organizacije to pa po celi državi z vso silo nastopile s zahtevo, da se krošnjarstvo prepove. Od vseh strani so pritiskali na trgovinsko ministre v tem smislu. In danes no bi smel en krošnjar niti en korak daleč od doma s krošnjo, da ni ravno poslanec feknlj vse sile uporabil in zares rešil krošnjarstvo tako, da smejo ribniški krošnjarji prosto po celi državi. - Kadar se je sklepala kaka trg. pogodba t. obmeznimi državami, je v parlamentu nastopil g. Skulj z zahtevo, da se zasigura krošnjarenje naše robe tudi v Nemški Avstriji, Italiji in Madjar-ski. Ravno sedaj s« bo sklepala pogodba i Italijo, kjer bo treba nastoniti za naše krošnjorje, da bodo imeli v Italijo. In še več! Ko so se nastavljale carinske tarifo za izvoz raznega blaga, je g. Skulj, So predno je šol v parlament, dosegel, da je ribniško blago — suha roba — za izvoz vsake carine prosto. S tem so se našemn okraju prihranili milijoni ln milijoni. Ker ee Je t» zgodilo pred 2 leti. •eveda ie jo že pozabilo. Se tndi vse te ugodnosti ribniška In sodražka dolina še dane nliva ravno po zaslug g. Sknlja. — Morda se udarja po gosp, Skulj« raiji zgradbe čakalnice v Žleblču. Stvar stoji tako I«: Oosp. Skolj Je dosegel od ministra to. d*
ie zgradi vsa čakalnica na državne slroške. Minister je ukazni železniški direkciji, da to izvrši. In res i,o jo začel koj/uji temelj, a glej. Prišla je ne-voščljivost in i a/gnala vso. Pucelj iz l.ašč jo bil zavisten g. Skulju za njegov uspeh in razkopal je vsa delo, s tem, da se je začelo agitirali /a celo postajo v 2|ebiču. S 6vojo nesrečno roko ze razbil staro delo ,a novega nič naredil, razven obljuba radi volitev. To jo pa storja o čakalnici! Ali jo kriv j gosp. Skulj, da sn ni zgradila čakalnica! Toli v od-govor širokoustui »Domovini«, ki nam blati moža, ki ga visoko coni cel okraj radi njegovih zaslug in njegovega truda za naše ljudstvo! —- Zaupanje b« bo pokazalo 18. marca!
ZAGGR.tK OE SAVI.
Smrtno se jn ponesreči) Franc Tauler, očo U otrok. Šol jo ponoči iz, Trbovelj po dvotirni železnici proti Zagorju, med potjo ga je pa tovorni vlak podrl, da je vsled zadobljenih poškodb na mestu izdihnil. Bil jo občo spoštovan mož in takega pogreba kot jo bil za njim, Zagorje še ni videlo. — Vzornemu očetu Antonu Prosenc, predsednika kat. izobraževalnega društva jo tekom 14 dni umrla troje starejših otrok na škrlatinlii. 20. t. m. so mu hkrati pokopali sinčka in hčerko; pretresljiv Je bil pogled, ko so mu v skupno jamo položili k večnemu počitku bratca Franceljna in sestrico Mimico| nobeuo oko ni oatnlo suho. Starejši možje ne pomnijo, da bi od ene družine naenkrat dva pokopali Prizadetim starišom naše iskreno sožalje. — Elektriko smo dobili po celi vasi. Cerkev je prav lept razsvetljena, pa če bodo farani Se kaj prispevali bo še lopše. še ivonove bi bil« treba nabaviti, p* tem bi se pa Zagorjani lahko »fest« postavili. Se* daj imamo v dveh ivonikih lamo en »bingeljček«, kar je ia tak delavski kraj odločno premalo. — V društvih se dobro gibljemo. 8 nedelje emo ** poredoma igrali, 18. t. m. jc pa telovadni odšel »Orel« priredil telovadno akademijo ■ jako bog* tim vzporedom. Vso točke so tako »Orli« kot »On lice« jako precizno izvajali. Drugo jutro jo načel nik »Orla« moral odriniti k vojakom.
POLICA.
18. t. m. tmo imeli tukaj prav dobro obiskal •hod SLS. Govoril je vsem iz srca iupan trebeljev« tki g. Gale. Po popisu zunanjega in notranjega položaja v naši državi je prerešetal vso stranke, ki nastopajo na Slovenskem idaj pred volitvami. V«« •o nove ali vsaj mlade, vse protikmečke, ker *• centralistične, vse protiverske, sanlt ena je najstarejša, največja, vedno za kmete in delavce, edin* slovenska, edina avtonomistična, SLS. Glavna ■•< sprotnica kmetov, delavcev, obrtnikov in tem is-rodnim ljudem je laži-samostojna stranka. Je cen* tralistiena. Ta beseda pove vse: je protikmečko, protislovenska, protiverska. Sedaj odločujeta tam< dve besedi ob volitvah: ali centralizem ali sakono< dajna avtonomija. Pncelj te jo Sam izrekel preti avtonomiji in jo to pokazal še prej, ko je sklepal centralistično ustavo, ki je prava pijavka slovenski krvi. Pncclj je bil dolgo časa kmetski slovenski minister. Ali ima slovenski kmet kaj od tega? AH more iti še enkrat na Hm? — Šusteršič, ki še stranke nima za seboj, zabavlja samo na SLS Njo dolžl centralizma Če je po njegovih mislih tako, Mkal pa potem 9edaj sam ne nastopi t vso silo pred centralizmu, zakaj pa noče o zakonodajni avtonomiji Slovenije, o spremenitvi nesrečne nstave nil slišati? Ljudstvo se hoče z vso silo iztrgati it bel-grajskih krempljev, da bi bilo v svoji hiši same gospodar, ker ima eveto pravico, da ga ne bode gulili in žulili tuji ljudje, zakaj jc potem šusteršič^ ki (ako povzdiguje ljudsko pravico, ne tavaame M ljudstvo, ne podpira ljudske osvoboditve iz centralističnih krempljev? Če bo Šusteršič Izvoljen, sam ne bo ostal, ker bi nič ne pomenil, ampak se b«
Sridružil SLS, o ne, torej ccntralistom. — Kogar o sedaj ta žalostna šola nI izučila, je s slepot« udarjen. Pregovor pa pravi, da še osel gre sam« enkrat na led.
IZ KOČEVJA.
Dragi moj Domoljube! 2e 28 let t« čitamo lat in moja družina, pa ie nikoli Ti nitem uit pital«. Sedaj mo je pa prignalo neko časopisje, U nam Rt po tili pošiljajo, neko »Domovino« in ie več dr*-(ih takih listov, ki Jih maramo brati. NataJ Jih tndi ne pošiljamo, tato ker papirja tmerom rabim« ta podkuritl Mi pa kočevtki Slovenci ne potnaiM drugo kot Sloventko ljudske (tranko, ker vtak pameten človek sprevidi, da gre ia poštenost, pomoč zatiranemu In tapuičenemu. r- Slovenskt kiiietien.
ZAGBADEC-FUŽINfi NA DOLENJSKEM.
18 t. m je bilo zbrano ogromno Število inni in lantov ii zagraške in nmbruške [aro na voliviiem shodu SI»S v Zagradeu. Mojstrsko je razgrinjal <!r. Mohorif pred poslušalci program S1A ki je lzve-neval v končni stavek: Slovenec bodi na svoji zem-lii v vsem svoj lasten gospod in gospodar, ne pa flafeui suženj velesrbski gospodi. Za ''''..meslnf, prazne, ie davno i »mode prešle opazke MvS se
zborovale! niso .menili ni. ta daj« k.-J». besedo, da bodo 18 marca oddali vil	B
zmagonosni zastopnici interesov slovenske^ ijuu
siva, t. j. SLS. __	____________
d Odgovor na vprašanje glede Insera-
tov dobe samo tisti, ki plačajo po5tn.no za odgovor. Vsa druga tozadevna pisma romajo v koš.
Brem iii - New York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po
izbor ni oskrbi. Nagle in varne ladje! „Oeorga MVashington"	„Amer/ca"
„President Roosevelt" „President Harding" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. Ust. 140.
» i
91 rj3B
I
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Belgrad, Palafa Beogradske Zadruge.
Harmonika
3 vrstnR, dobro ohranjena. naprodaj. Naslov: K. FABJAN, Vel. Lipje Štev. 18, žužerabcik.	1095
^AOO POŠTNO DEKLE"
dobro vzgojeno, SPREJMEM TAKOJ za pospravljanj« sob in k otrokom. — Naslov pri upravi •Domoljuba« pod Stev. 1044.
hrast, črešnja, javor, oreh, lipa v plohih; smreka, borovec in mecesen v deskah, vsako, tudi malo množino, 3®- KUPIM. Ponudi naj se na naslov: J. ČERNE, Ljubljana, zaloga pohištva, Dunajska cesta 28.
Vajenca za vrtnarstvo
SPREJMEM TAKOJ. Hrana in stanovanje prosto, IVAN ŠIMENC, Ljubljana, Gradišče štev. 12.
Semena vrtnice in sad. drevje
se dobe pri »Vrt« Džamonja in drugovl družba z o. z., Maribor, Čopova ulica. - Zahtevajte ceniki
Prostov. Javna dražba
razne MOŠKE OBLEKE, POHIŠTVA, OTROŠKEGA VOZIČKA, KOVČEGOV itd., vse le malo rab-Ijeno, se vrši v soboto, 3. marca, ob 2. uri pop. ▼ Novem Vodmatu, Zaloška ccsta it. 36, I. nadstr.
KUPUJEM vsako množino
v popolnoma zdravih, ne zimastih, ravnih, malo grčavih rkljev, od 30 cm debeline na tankem koncu in cd 2 m dolžine naprej. Plačam najvišje cene. -Cenjene ponudbe na: P. HIGERSPERGER, lesna trgovina, CELJE.	1018
Ppr.n^-IIP tftP rodovitnih vrst, vkoreninje-Vbpl|i>ait> II IG nih divjakov, vkoreninjene »šmarnice« in šmarničeve vlačenkc, prodaja po dnevni ceni Alojz Grabar, pos. in trtnar v Zagorci, p. Juršinci pri Ptuju. Za pojasnilo prosim znamko.
pošteno, sprejmem takoj k mali družini v mesto. Naslov pove uprava «Domoljuba« pod štev. 1042.
7.a apnenčarje in oglarje. Kdor bi prevzel napravo In izvršitev apnenice ia oglja v gozdu, naj se oglasi osebno ali pismeno v Posojilnici v _ Dobrepoljah. — Drva so posekana.
Preklic.
Podpisana Angela Prestor,
posestnica Roviše, p.Vače, obžalujem da sem v sramotilnem namenu v „Do-moljubu" z dne 31. 1. 1923, St 5 na strani 54, dala uvrstiti ženitno ponudbo za Hraaiijo Cirar iz Tirne št. 17, p. Št. Lam! ert ob .Savi, vsled česar jc taisia imela zadosti neprilik in sramote. Zahvaljujem se navedeni Amaliji Cirar, da je odstopila od sodnega preganjanja.
i5nqela Prestor s. r.
LIPOVO CVETJE "
IN DRUGA J*- ZDRAVILNA ZEIJSCA
kupuje po najvišjih cenah drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ul. I. — Zahtevajte ceniki
$t*rom HLAPEC,
ki ima veselje z lepimi in bistrimi konji ter se razume na poljedelstvo, dobi mesto tako| proti dubri plači pri trgovcu IVANU SAV-NIKU v Kranju.	1006
Izrcžite ta listek in ga pošljite z naročilnim listkom ter sliko —	dobit« 10 odstotkov popustal
K, STAUT, umetni zavod,
LJUBLJANA, CEGNARJEVA ULICA 4.
POVEČUJE vse slike in portrete po predloženih slikah. KOPIRA razglednice, male svete podobice, velike slike, 6tenske ali r« cerkev, križev pot io drugo v akvarelnih in oljnatih barvah, z ogljem ali rujavo sepia-barvo, umetniško izdelane, pripravne za darila, po skrajno NIZKIH cenah/ — NARO-ČITE TAKOJI — varujte se goljutovl - OA potnika zahtevajte legitimacijo!
Lepo posestvo naprodaj
ob cesti pri Mokronogu. — Hiša jc zidana, z 2 so-j bama, vse poslopje krito z opeko; 2 vrta sado-1 nosnikn, poba za 52 mernikov posetve, 4 travniki, ! ki rede 8 glav živine, 4 gozdi, 2 vinograda. Vh I v dobrem stanju. Več pove Anton Znidaršič, vsi | Slepšek, p. Mokronog.____
BErriaBfia^^^-^asinsnrasi
specialist za notranje in pljučne bolezni
se jc NASELIL v LJUBLJANI, v CEGNAKJFV1 ulici štev. 4 (nasproti deželne bolnice) in ORDI-NIRA od 9. do 11. dop. in od 2. do 4. popoldne.
Velik sejem
tudi za živino (govedo, konje in prašiče)
zopet otvorimo 10. marca t. 1. Postavili smo lepo novo sejmišče. K obilni udeležbi vabi kupce in prodajalce.
Županstvo na RAKL
iS1
?
Denar si prihrani vsak, kdor kupuje pri meni v trgovini izbiro vsakovrstnega blaga, kot n. pr.i banaško moko, domače otrobe, koruzo, oves, sladkor, cikorjo, milo itd., v zalogi imam najboljši cement po konkurenčni ceni. — Nizke cenel — 1'očna postrežbal — Se Vam najtopleje priporočam z velespoštovanjem ADOLF KERN, podomače pri »Peku«, KRANJ.	1048
5tKAI P.fl Naprodaj je po jako ugodni ceni SKALCA Z DESKAMI VRED.
Ogleda se (najbolje v nedeljo)
pri VINKO R1EDL v DOMŽALAH,
1050

,3
nB^&i S d
lahko vsak zasluži donia v svO/U. k ;ju >ia" jimjem nekega izdeltia. Kdor ht te zaslužni, a"! mi pošlje svoj naslov in znamko za odgovor.
io&m Batic, Litija 75.
rezan in okrogel ter vsako množino tramov. — Cenjene ponudbe pod «LES« n® anončno m reklamno družbo Alonta Coffl-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3,
ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST
M. U. DR. IVAN OBLAK
Liubliana. Stari trg št. 31
(nasproti šentjakobske dekliško šole) ORDINIRA od 8.—12. dopoldne in od 2—5. popoldne.
VAJENCA za brivsko obrt
SPREJMEM. HRASTNIK.
JOŽEF RAKAR, brivski mojster,
1039
■ aacnsaaHKB3B-3!aeataiHBBKHaBHH
z« izdelovanje papirja, postavljen v tovarno na KOI.IČEVEM. -- Les je lahko poljubne dolžine od pol metra dalje in debel 8—30 cm, biti pa mora zdrav smrekov ali jelov in olupljen. Vrhači niso dobri, ker so pregrčavi. V poštev pride torej les, ki ni za deske in tramove porabljiv.
Tovarna za lepenko. Količevo.
pošta Dob pri Domžalah. 1054 ■ BBaBBBBHffijaBBMaHBBBBBBHB iHaetaffiaaaaBaaBBBaaBBBaifiaeBaBGiRBBg
Živinorejci, pozor!
Pokladajtc živini, osohito kravam, mladi govedi in prašičem
l)f8IŠŠ-Hffl«i0SKiK
stenice- fer&ii in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moia najbolj« preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti polj3k. in hišnim mišim 28 K, za podgane K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 it, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti tišem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zeleni. tO in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju Savod za ckap;
M. J0NKER, Petriniska ul. 3, ZAGREB 1.
G0SPQSV£ri'SKA CESTA 2, LJUBLJANA
&tvaBfti strogi.
Izborim konstrukcija ln elegantna izvršitov Iz tovarne v Ltncu. Ustanovljena L 1KG7. D o slo je ravnokar večje števUo strojev zo vsa it o obrt Vezenje poučuje brezplačno. Pisain stiojl AOuEtt. Ceniki zastonj in tranko. Kolesa tz prv.h tovoru; Ddrkopp, Styrta, Waiienrad m moto ree na prvo kolo.
združenih obrtnikov
stalno v zalogi pri
sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah.
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (št. Peterski most.) Sprejemajo se popravila in v zameno.
Cie. 6lc. Transatlantlip Francoska linija
Ha|S?aJ8a ln nsjudsfinejfla vožnja v Pmerfbo. Havre-Newt)ork samo 6 dni.
Glavno zastopstvo ra Jugoslavijo: Slovenska banka d. d. v Zagreba.
Vozne llsfte in tozadevno pojasnilo daje:
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41.
H«nRHffi&MHBII«!aHMM<HHHMM9M
7rp*s?e od sladkorne oe.se g m
po 3 Din 50 para kg, ki jc strokovno priznano i ® ^ naftečnejše, najizdatnejie, in razmerno najcenejše krmilo. Osušeni zrezki se najprejc namočijo v —roči vodi ter se pokrmijo ohlajeni ali mlačni. — Naročajte to krmilo takoj ori
Kmetijski družbi za Slovenijo
v Ljubljani.

>waai«BBaaaaB
lir. Mm Uoiji.
Redni brzi pofitin parnikl te Amii«rdsma in Cherbourga v
Rto de Janotro, Sam os Monte >iatao in Baenos Alrcs Vsa potrebna uavodila daje Kr. Holundski Lloyd. Glavni zastopnik za JUGO jI.AVIjO JUOO^LAVENSKa B.S Ka • ZAGREB B-cesia 33. — Tetelon: 21—65. Brzojavni naslov: „Realloyrl" Zagreb.
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska tal. 26.
O&oii zbur
I. delavskega konsumnega društva
registrovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani
se vrši
ie 20. marca 1923 en psi 11 iri Kep. v Mi prostorih Mesni in 2
po sledečem dnevnem redni t. Poročilo načelstva ln nadzorstva.
2.	Odobritev rač. zaključka za 1. 1921/22.
3.	Citanje rev. zapisnika Zadružne zveze.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Določitev nagrade nadzorstvu,
6.	Slučajnosti.
Občnega zbora se smefo udeležiti le na zadnjih skupščinah izvoljeni pooblaščenci.
Odbor.
mmmmi
Razprodata	Razprodaja
gnan^tahfnrnega hiaga. Tvrdha Franc Ksav. Souvan,
rieslni trik 24	raesinl trfi
soziianla ceni. občinstvu. da se bo prodajala sedanja zaloga
samo do 15. marca
vsled sKcrajSnje preselitve v novi loKal
po Izdatno znižanih cenah.

FspBSsiissHa ©sms natelfte siess^T u
VZAJEMNI POSOJILNICI v ljubljani
V* S* Z SI« 2«
sedaj jseleg nunske cerkve, poleti 1.1823 v svoii lastni palači ob Miklošičev! cesti polsg iiotsln »Union«.
Hranilne vloge se obrestu- gl brez odbitka rentnega in in-jejo po H.J5 validskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po S > 2 Hranilne vloge vezane nn dobo pol leto po 6 Vs; Večji vezeni zasskl se obrestujejo po dogovoru.
LJUBLJANA
priporoča 0

na drobne in debelo.
Najhitrejši parnikl svet«. Direktna potnt-tka iu tovorna voinja od
Hamburga InCh^rbourga za Ameriko in Ksnado
4 dlmnkt, 5 s/2 dneva, lastno !:abIr.o za potnike lit. razr. Potnike odvodo izkuSfini uradniki od lukc ukrconja ter jim nato draperolje nudijo vsako nemoč, Pojr.phiia" dajo:	EJr.n
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: •tagesiavenska banHa tf, d.
Ztgreb. Glavno zastopstvo ra Slovenijo: Ljubljana, Kolodvorska nI. 2«.
Poro?. prstani Donble verižice Sienske ure Bn! like Že - ne ure Uhani
N8jst?r«|'Sa trgovlr.3 ur.zlatnine In
srcSrnine p# ČUDFK
LiUBUANA 22, Prs; emc
:s Kopitarjeva ulica 4,
svojo veliko zalogo
0 V i* lil I Ml&lOirefa*
pn.70Rt Za podeželska drožlvn, POZOR!
ti uprizarjajo (jlcdaliSkc ijfrc, izdelmem nove,
UMETNE BRADE "»t .
ki ne rabijo lepila. 6 brndza tazUčnecmskc in barve 60 Din, 10 brad 90 Din. - V ZALOGI to
tfa-nlture Šmink, 8 barvne, lepilo (Mastic), lasno volna, puder. - Izdelujem po naročilui fiiedalUke v lasulje. Kupujem ženske zmeSanc LAhhpo n:ij-višiTdncvm ceni. - I DOLENJSKA LASNA INDUSTRIJA I. SVETEC, NOVOMESTO.	21
SploSno stavbeno ključavničarstvo ia kovač u orodje TONE LIČAR, Dvor pri Žužemberku, Sl)
priporoča (JfJ. posestnikom in trgovcem za ccnj. na. ročilu. - Sprejmem dobrega KOVAŠKEGA POMOO.
N1KA, Iti r.e razume na sekire, matikc, cepine it-I
FIŽOL in PROSO
KUPUJEM po najvišjih cenah. I, & J. ROJC, SEL O pri Ljubljani.	7/0
Tvircilcai
l,juhijan3> Pv. Petra cest« £9
pri Ivanki \
pri porot?, volilo izbiro blaga za s omkulnuske iu lelno obleko in Eitcer razuovrstnepo. sukca tu knrngarua ta moške ter različnega Seviotu pol iri čistovolnene(;a v vseh barvati kr ženske obleke listor, žamet, lilacovnio, l.oteniao bolo in temno, platno za rjuhe, cviiii, vsakovrstne odejo; svileno žorpc"in rebro v t ofeatt izbiri. MoSke srajco belo in v uiodmi barvah, otroške oblcl ce rt« dečko i u drkbco, | redpatn ko. bluze, urila in rn*ne tiru?«
narejeno cblfko, kravate, ovratnike, nogavice i. t. d, Prepričajte se, da kupite tu znatno ceneje kot povsod drugod.
M n
hočete is
Nfljitfl
ne v udih delih tele
Tisoči so že bili azdrasljeni!
ir, členkih, otekli udje, .'.ključem1 roke In noge, Irgenje. zbocianjo po raznih o, du celo ::!aboct oči ko posledice revmatičnih In prolinukih bolr-zni.
Fonotllmllam n&rasmi Mitoza ozdravljenja!
Nikako univerzalno zdravilo, marveč sredstvo, k! je p.udj bolnemu človeštvu mali narava. Vsakemu brezplačna poizkuSnjat Pišite ni lakoj in vam pošiljem sredstvo in poučno razpravo popolno zasioaj. Osioli i
ml bedelo trajno hvuležni.	_______
EHspedfcija Opern-Spiiflielis, Budapest. yi Hbtli. 1«.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 67. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
v lastni palači (vis a vis hotela „Union").
-M, % a	------- ------I1VM1UU ).
Kapital in rezerv® skupno usad M fi^ooo.ooo-
lirnirn M^vllin* C'„.___?____ m ■	.. ___ — _

Izdaj« konzorcij »Domoljubi«, •i'
Odgovorni urednik Anton SnSntk
»bani,
Tiska Jiigoslorantka tUk*ra«,
m ;