38. številka.
Izdanje zet četrtek 28.
(v Tratil, v četrtek ijntr^j dne 28 marca 1895 )
Tečaj XX.
„B01N09T"
izhaja po trikrat na tedun t Aontiii if-danjih ob torkih, ćetrtkih in *obotah. /jutranjo itdanjo izhaja ob H. uri zjutraj, rečcrno pa ob 7. ■ti teror. — Obojno izdanje Rtu« : i» J«<U» mesec . I. —.»0, ixveii Avutrije f. I.«> m tri raeiec , . , 2.rt0 , . , t ,— z« pol lt-ta . . , .S,— . . , teta v.e leto . , , 10.— • » , 1".—
Na naroćbe brez priloiene naročnin« s* ne jemlje oilr.
PoHamične itevilko »o dobivajo t pro-dajatnicah tobaka v Irntn po a ntf„ iiren Trata po a nrč. Sobo tno »eierno i »danje v lr*tu 4 n«., uran Trsta B ni.
Oli
EDINOST
•Jjflasi »i» ra<"i.»: po tarifu » p.-titu, ii> na*loT i debelimi črkami p i a«? uje ; rOHt.ir, k >!lk<ir ob-ogn r *%n Inih Tratio Po.lnna urnnrin ce in j tvnozaliTale. do »ia?i oglu ii it<l. ne m-uuaja po pogodbi
V.i dopi.i ii.tj >»•> poiiljajo jredni »tTu : olim l'aiorin i <it. IS. V*afco pihni t mora '.iti fraii:.OTutto, k>ir nufi *nko»i\na no ne •pri«: >mnjo. R'ikr>pi«i • • uo »racajo.
Naročnino, ruklainarijo in ofla.o <pri« joina ttitrtirniUvo ulicu M.»line pic-colo hit. S. II. nadilt. Odprti- ri'klania 'ij« »o pro.te pu^tmne.
lilo alovenakeda političnega društva zet Primomko.
, f tđlttmmii J* mt I '
Castitim našim gg. naročnikom!
15. t. m. potekel je rok onim čč. gg. našim naročnikom. ki so še na dolgu 7.a leto 1894 ter smo začeli razpošiljati jim postna naloge. O onili čč. trg, naročnikih, ki se ne odzovejo niti na to, smatrali bodemo, da ne želć držati več našega lista tet- ga jim ustavimo s koncem tega meseca. Zastano naročnino iztirjali pa bodemo drugim potom.
Ponavljamo prošnjo, da se nam doposlje tad i naročnina z a letošnje prvo četrtletje.
Upravničtvo.
Posl. dr. Laginja o preosnovi davka«
(Dalje).
Jaz mislim, da smo si vsi želeli kot idejni preosnove davkov : splošni, četudi zmerni davek na imetje v kateri-koli obliki in pa davek na čisti prihod. Takov davčni zistem donašal bi državi brezdvojbeno večega dohodka in s prebitkom bi lahko prihitevali na pomoć občinin in pokrajinam. Tega žalibog ni pričakovati od te preosnove. Poskusiti hočem, da v malih besedah nekoliko spregovorim o tem.
Jaz mislim, gospoda, da je pod vezana žila vsakoršnemu nadaljnjemu razvoju davčne reforme, ako ista Sioni na sledečih, rekel bi, skrajnih temeljih: Z jedne strani pravi država: jaz od davka ne smem dobiti manje, nego do sedaj, pač pa glede nekih vrsti, n. pr. obrtarine, pričakuje še več za naprej ter računa za bodočnost se nekoliko odstotkov poviška od leta do leta; z druge strani pa določuje stalne nezadostne odstotke, do kojih je pripravljena popustiti na zemljarini in obrtarini.
Kjer se postavljati taki dve načeli, moremo trditi po vsej pravici, da to ni prava reforma, ker se po isti državljani ne osvo-bode ni najmanje onih bremen, o kojih se je trdilo ponovno, da so se naložila le začasno v pokritje neobhodnih državnih potrebščin, ter se, /. drugimi besedami — ako ne ravno točno do slednjega odstotka —, v glavnem pa vendar, redni in izredni predpis skupno uvrstita v redni davek; z druge strani pa — ako se vsprejme ta reforma — vzeta bo-deta pokrajinam in drugim avtonomnim skupinam t. j. občinam in okrajem, za dolgo časa, po moji sodbi za vedno, mogočnost in nada, da bi mogli od države dobiti toliko, kolikor znašajo davki na zemljišča in zgradbe.
Kar se pa dostaje podeljevanja prebitka od novih osebnih davkov pojedinim deželam, mislim, da je to navezano na pretežak pogoj, na pogoj namreč, da se tudi dežele, kakor občine in okraji, odrečejo onim dokladam, katere pobirati bi imele sicer pravico, na novo dohodarino. Glede tega odreka mislim, da deželni zbori ne privole tako lahko v to, da po zakonu zgube te doklade.
PODLISTEK.
Zlatarjevo zlato.
28
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spina) A, Š e n o a.
V.
„Vivat batius!* odzvali so se vsi jednoglasno.
Ali hitri* utihnili so klici. Po stopnicah bilo jo slišati težke korake, da se je hiša tresla. Vrata odprla so se na stežaj, a na prag stopil je možak, viši od vrat. Bil je suh, silnih brkov ii: živih očij. Težki plašč, kožnati oprsnik, velika sablja, pa na glavi bela kučma kazalo je jasno, da ta človek prihaja s potovanja.
„Dober dan in zdravje!" pudzravil je orjaški prišlec goste, prignovši se malo da ne bi lupnol čelom ob vrata.
No, in ako bi tudi storili ,to glede na pokrajine, vendar mislim, da nimajo pravice zakonom zabraniti občinam in okrajem, da ' bi poslednji sploh ne smeli pobirati ni kaki h doklad na določeno vrst direktnega davka. Jaz sodim, da se kaj takega more odrediti le državnim zakonom, in sicer ravno za tuj '1 ker je ta pravica utemeljena v državnem zakonu.
Dovolite mi, da v tem pogledu navedem določila takozvanega temeljnega zakona za občine od 5. marca 18i»2 št. 18 drž. zak v zvezi z deželnimi pravilniki, koji so, kakor je znano, izdani v prilogi februvarskega patenta.
Vsi pokrajinski pravilniki govore sicer, da posli, tičoči se občin, spadajo v kompetencijo deželnih zborov. Ali to je pobližje označeno iti na neki način naglašeno določilom, da je tu razumeti pobtižnje odredbe v postih občinskih „v mejah splošnih zakonov."
In ravno ta zakon od 5. marca 1862 je tak splošni državni zakon. V členu 15. tega zakona stoji: „Občina more skleniti pobiranje doklade na direktne davke ali na užit-nino, ali oddajanje druzih davkov v pokritje svojih potrebščin, v kolikor niso pokrita po dohodku iz občinskega imetja. Deželnemu zakonit pa bode določiti, v koliko je občina glede na višino teli doklad obvezana na odobrenje okrajnega ali deželnega zastopa" itd. Meni se vidi, da po tem določilu okraji, oziroma deželni odbori, morejo sicer znižati odstotek občinske doklade glede na neke vrsti direktnih davkov, oziroma zabraniti povišanje odstotkov, nimajo pa pravice določiti'za-konoin, da občina ali okraj sploh ne smeta pobirati nikakih doklad na določeno vrst direktnih davkov.
Razpravljali bodemo zopet o davku, ko pride na vrsto vprašanje, kako stojimo s kompetencijo deželnih zborov.
No, denimo, da sem jaz na krivem potu se svojim tolmačenjem. V tem slučaju razpravljalo se bode v deželnih zborih, da-li je koristno za občine in okraje, ako se jim odvzame pravica do pobiranja doklade na novi dohodarinski davek; ker pa je tu mnogo gospodov, ki sede tudi v deželnih zborih, in ker je od ostalih, ki pridejo v te zbore, misliti, da temeljito pregledajo ta načrt, pride po moji sodbi do tega, da se večina zastopnikov kmečkih občin ne bode mogla odločiti za to, da se kmečkim občinam odvzame ta pravica do doklad; a ravno tako, dasi iz družili vzrokov, ne bode najti zastopnikov mestnih občin, koji bi glasovati za to.
Razlog temu je vprašanje, kako bodo tisti popusti na državnem davku vplivali na gospodarstvo teh avtonomnih skupin.
Ako namreč država od vseh prebitkov, ki jih pričakuje od novih davkov,dd pokrajinam neko svoto, moremo trditi že v naprej, da dežele ne bodo tako očetovsko postopale nasproti občinam. V avtonomni upravi dežel ustvarja
tAve Stolnikovič !* pozdravili so ga gospodje, skočivši na noge.
„Ali nam nosiš oljkino vejico mira?* prašal je živahno stolni prost.
„Nisem ušel iz ladije NoetoveI" odvrnil je skozi smeh prišlec in pokazavši bele svoje zobe, odložil plašč; .nisem niti golob*, dodal je ironično, ,da, mal da se nisem izpre-menil v divjo zver, toliko sem rogovilil in plazil !*
1 it sel je na stolico, pa vsi drugi okrog njega.
„Krgo !* omenil je grb isti han, „iztresi pred naše gospodstvo vrečo svojih novic!"'
»Maksimilijan kralj —■ začel je Borne-lnissa važno.
„Kaj je V, planili so vsi naenkrat.
„Umrl je,"je završil Stolnikovič. Tišina je zavladala,
se malo po malem nekaj stičnega onemu, kar je v državni upravi. Za občine in pojedince ni ravno toliko brige, kolikor bi jo moralo biti Po deželah se usiljuje, rekel bi, neki birokratizem ter postaja uprava istih vedno dražja, tako, da od prebitkov, ki doidejo pokrajinam, bode le malo ali nikake pomoči občinam in okrajem. Ako torej poslovim ne bode pomoči, in je tudi v resnici ne bode, potem bodo morale kmečke občine nalagati siltio velike doklade na zemljarino (davek od zemljišč), mestne občine pa na obrtariuo, da pokrijejo primankljaj, ki jim nastane.
Tako nastane, bojim se. borba vseh proti vsem; in ako pa v ostalem prodre prepričanje, da občinam ni smeti odvzeti one pravice do doklad, in ako potem vsaka občina in vsaki okraj naloži bodisi najmanji odstotek doklade na novo dohodarino, zgrešil je dohodarinski davek povsem svoj državno-gospodarski namen ; kajti, kakor vemo, morala bi namišljena dohodarina po svoji naravi iu po svoji svrlii — da se namreč more povišali po potrebi — biti svobodna od vsake doklade.	(Konec pri h )
Politiške vesti.
Državni zbor. Poslanska zbornica je v svoji predvčerajšnji seji vsprejela poglavje preosnove davkov, izvzemši nekatere $;§., ki so sn vrnili odseku. Vsprejela je tudi v 3. branji vladno predlogo o podržavljenju telefona na Dunaju.
Občinske volitve na Dunaju so se začele danes. Ako bi soitiii po gibčnosti v agitaciji, reći bi morali, da se bliža dellni-tivno konec gospodstvu nemških liberalcev v naši prestolnici, kajti antisemitje — ti naj-zagrizenejši in tudi najnevarnejši nasprotniki nemško-liberalue klike — agi to v al i so neumorno, dočiui je bilo razmerno malo čuti o delovanju liberalne stranke — Tej skromnosti je bil očividno vzrok ta, da gospoda sami slutijo, kako malo so priljubljeni med nižjimi sloji ljudstva. In ako vendar ne pride do popolnega poraza za nemške liberalce, zahvaliti se bodo morali na tem jedino le okolnosti, da so nastale resne razprtije med antisemiti samimi, v prvi vrsti med krščanskimi socijalisti iu nemškimi nacijonalci Schttnorerjeve pruske barve.
Osemdesetletnici! Bisuinrckovn. Kakor smo že javili, pohitel je tudi nemški cesar sam v Friedrichsruh, da čestita bivšemu železnemu kaucelarju Bismarcku. Vojaški paradi je zapovedoval cesar sam, izroči vsi Bismarcku v imenu kirasirjev časten meč, na-glašuje, da ni mogel najti primernejšega darila, nego je meč z grbom Alzaeije in Lota-ringije, meč, orožje f Jermanov, katero sredstvo ne odreče nikdar. Pri obedu je nazdravil cesar Bismarcku.
„Reipiiescat iu pace!" (Naj počiva v miru!) pregovoril je Zelnički.
„A Rudolf?" prašal je Vramec.
„Išče sreče po zvezdah*, pristavil jo Bornemissa. ,No bojim se, da nam to ne obeta baš sreče. Rudolf j« Španjec in v pesteh je španjskih. Češke p i karte je prognal, grozi št; avstrijskemu protestantskemu plemstvu, a novotarji v rimskem cesarstvu rasto kakor gobe iz zemlje. <1e že pokojni Maksimilijan — tajni ta prijatelj luterstva — ni smel zahtevati pomoči od Nemcev proti Turku, ne stori tega ni Rudolf, kakor se vidi. Hodil sem okrog gospode, kar so me noga nosile. Sladkih besed polno, novcev ni križa!"
„A naša kraljevina? zagnal se je Alapič na prihodnika.
„Draškovid se misli izmuzniti iz banstva."
Različne vesti.
Nadvojvodinja Štefanija v Trstu. Nj
ces. in kv. Visokost eesaričina udova dospela je s svojim spremstvom minoli torek v po sobnim vlakom južne železnice /. Reke v Trst Na kolodvoru pričakovali so Nj. ces. iu kr. Visokost namestnik vitez liinaldini. župan dr. Pitieri, predsednik Llovdov. baron Kaleh-berg in policijski vavnatelj dvorni svetovalec Tschernko. Pred kolodvorom bila je zbrana množica ljudstva ki je pozdravila nadvojvodinjo z navdušenimi ,.živio" iu „ev-viva" klici. Nadvojvodinja odpeljala seje,po milostnem svojem običaju prijazno zalivalje-vaje pozdrave občinstva, naravnost v hotel de la Ville.
Točno opoludue pripeljala se je Nj. ces. iu kr. Visokost v namestništveno zgradbo. Sprejela jo je namestnikova soproga, poklo-nivši ji krasen šopek cvetlic in spremši jo v krasno razsvetljeno, zelenjem bogato odičeno koncertno dvorano. Tam je bilo zbrano poleg načelnikov civilnih iu vojaških oblasti mnogo najodličnejšegn občinstva. Koncert je pričel s cesarsko pesmijo, katero je poslušala nadvojvodinja in ž njo seveda tudi občinstvo, stoje. Posamične točke koncerta vršile so se kaj gladko in precizno, pa saj so bile izbrane ne le točke vsporeda, ampak tudi izvršujoče sile. O vsaki točki pokazala je nadvojvodinja svojo zadovoljnost z živahnim ploskanjem. Koncert je trajal jedno dobro uro; potem si je Nj. ces. in kr. Visokost dala predstaviti pri koncertu sodelujoče umetnike iu umetnice, oduosuo diletante, izrazivši jim svojo zahvalo ua užitku.
Pred početkom koncerta bil j'1 zajutri-k, katerega se je udeležilo 1(5 oseb, med katerimi je bil tudi okrajni glavar z Voloskega, gosp. Fabiaui. — Nadvojvodinja ostavila je nauiestuiško zgradbo okolo 'J*. pop. V lem se je zbrala pred poslopjem množica ljudi j, ki je spoštljivo pozdravljala nadvojvodinjo, vračajoče se v hotel de la Ville. Okolo 3 ure pop. odpeljala se je nadvojvodinja s spremstvom v Miiamar, ob h. uri zvečer pa je prišla Nj. ces. iu kr. Visokost, v občinsko gledališče. Tam se je mudila dobre •/» mo (prva dva čina; predstavljala se je opera „Manon"). Iz gledališča podala se jo nadvojvodinja naravnost ua parnik „Trieste",ki je odplul včeraj doptdudiie z Nj. ces. iu kr. Visokostjo ua daljšo pot proti Vstoku.
Parnik „Trieste" je bil doplul v Trst nasproti prej določenemu programu Se - le idi 5 t/t uri pop. Morje bilo j« namreč prilično razburjeno, zato se je nadvojvodinja pripeljala ra,e po železnici v Trst, namesto da bi se bila že na IJeki vkrcala naravnost na parnik,
Nj. ces. in kr. Vis. cesaričina-udova nadvojvodinja š t. e f a u i j a podarila je povodom poslednjega dvornega koncerta svoto ion g|d. v prid družbi „Zlatega križa*.
.A mesto njega?" ponovil je grbasti suban plašno.
„Ne vem," odvrnil je Stolnikovič', „mislim — uikdo. Prejasni veliki vojvoda Karol ve najboljše, kdo bode vladal na Hrvaškem. Več nisem mogel poizvedeti. Ali, obrnol se je Stolnikovič proti Stepku, „evo tudi poglavarja in gospodarja med ve.'.grajskega. Dobio, da vas vidim. Nosim vam vesel glas. Kraljevski stol je sodil."
„A razsodba?* prašal je Stepko plaho iu skočil od svoje stolice.
„Zagrebčani izgubili so pravdo za Medvedgrad."
„Vidiš no"\ dodal je zvito Vramec, „tddi pravda tjubčeke."
(Dalje prili.)
Shod volllcev v Mruiici Kakor smo Že
jnvili na kratko v večernem izdanju 011 nii-nrt|Hir;v t,,i ka, sklirujHa bi vsa deA. posla.n-a .M a t k <• M a n d i e' i.i Slavuj J e n k o shod volileev v Hniši/i. Omenjena bodeta poročala svojim volihem o svojim delovanju v deželnem »boru v Poreču. — Pri tej priliki bode poročal tudi gosp. državni in deželni poslanec V e k o s 1 a v S p i n č i e o svojem delovanja. Poživljamo torej vse volilee okraja podgrajskegn, da s« v velikem številu tidel-že tega sli ida. Dokazati jim je svojo politiško zrelost s tem, da pokažejo zanimanje za delovanje in nehanje gg. poslancev ter da potem kot zavedni možje izrečejo svojo sodbo o računu, položenem po njih zastopnikih. Shod se bode vrSil v nedeljo dne 31. t. m. v Hrusici v hiši g. Antona Požarja št. 72 ter se prične ob uri popoludne.
Sprechtin Sie deut&cli! Pišejo nam: Dragi čitatelj, kaj misliš, je-li možno priti iz Trsta v — Herolin v dobri pol uri? Seveda ju možno, vsaj meni se dozdeva tako. Nedavno s • * 111 bil sicer v llorštu, ali mislil sem, da sem v Uerolinu. Tako domnevanje je vzbudilo vsaj v meni vedenje nekega vlakovodje, kojega sem vprašal v slovenskem jeziku ke-daj odrine prvi vlak? Na prvo moje vprašanje ni uiti odgovoril, a na drugo je zarezal nad menoj : S p r e e h e n S i e d e u t s c h !
V Borštu mi torej velevajo: Sprechen Sie dautscli ! — ali ni bilo potem opravičeno domnevanje, da nisem v Borštu, ampak v Berolinu? Vidite torej, pospod urednik, da lahko pridete iz Trsta v Heroliu — v pol uri. To je pa res izborno : sedaj se bodeino lahko makari v I. razredu vozili v naš istrski Heroini, učit se — nemščine! Srečni mi: od jedne strani plavamo v vseh blagrih avite kulture, na drugi strani pa nam organi državnih železnic ponujajo slovefio nemško kulturo — tu imate torej tisti veliki in ost, ki spaja laško irredento z veliko in jedino zveličavno Nemčijo! Na jedni strani nam doni na tiho tista blagoglasna „Nella patria di Rossetti", na drugi pa: Sptechen Sie deutsch! Ako še sedaj nismo zadovoljni, potem nam pa res ni pomoči! —	H.
Razpisana poitarska služba. C. kr. poštno ravnateljstvo razpisuje službo poštarja za poštni in brzojavni urad v Rubijah pri Zagradu. Plača je 290 gld., odškodnina za pisarniške stroške 60 gld., doklada za opravila pri brzojavu 120 gld. na leto. Jamčevine treba ju položiti 200 gld. Prošnje tekom dveh tednov.
Za podvzatnike. Dne 9. aprila t. 1. ob 9 uri dop. odda se v občinskem poslopju v Vižnjanu (Istra) na javni dražbi najboljšemu ponudniku gradnja novega občinskega poslopja. Vsprejemajo se le ustmene ponudbe, (iradnja je proračunjena na 15.211 gld. 49 nvč. Treba 10% jamčevine.
Če&ki kvartet v Trstu. Opozarjamo naše občinstvo, da priredi svetovnoznani češki kvartet jedini koncert, kakor smo že sporočili, v nedeljo, dne 31. t. m. v gledališču ..Umoma". Vspored koncertu je obsežen iu izboren; ni treba naglašati še posebe, da je češki kvartet nedobežen v izvajanju klasične glasbe. Pobliže priobčimo v jedni prihodnjih številk.
„Velikanski umetniški užitek* nazvali so biciklisti .Tržaškega Sokola* evfeuiistiški svojo veselico, ki so jo bili priredili minole sobote v dvorani omenjenega društva. Gorenji naslov znaSil je sicer evfemijo, za katero pa se je skrivala zares krasna domača veselica, vspela popolnoma v vsakem pogledu. Udeležba je bila toli mnogobrojnu, daje bila napolnjena vsa širna dvorana. V prizoru „Vinska poskušnja" odlikovali so se predstavljale! tako v petju, kolikor v maski; istotako so izborno uprizorili „lmmoristično-tragično, zgodovinsko-romautično pravdo iz renesaiiskega veka" : „Nos gospoda sodnika". Mnogo smeha je vzbudil ,.predpustni pot-pouri*, kojega so izvajali umetniki vseh de lov sveta, zlasti pa se je odlikoval solist na velikem bobnu in Činelah, g. Martine? Ha-ramtatados. Kapelnik Benvenuto Tremolini sme biti ponosen na takem vspehii, do kojega so pripomogli .umetniki*: Oigumigu, Klimpaklampa, Romtidldipom in Srumjanin. — Jako originalen v maski iu izvrsten v kretanju je bil umetnik na .iajerkostnu* A-chile Pifferari. — Med posamičnimi ločk.imi so nastopali „akrobatje" in se je posebno odlikoval član ljubljanskega „Sokola" gosp. Vernik se svojimi perfektuimi in elegantnimi
produkcijami. Tudi oba „clowna" sta pripojil »gla k vspehn te točke.
Zahvaliti moramo klub bicikli-tov „Tržaškega Sokola14 na toli krasni zabavi in nadejamo se, da nam priredi še mnogokrat jednakih veselic.
Slovansko bralno in pevsko drultvo „VodnV v Dolini priredi dne 21 aprila, t. j. na belo nedeljo veselico z jako zanimivim programom in sicer pod milim neb »m. Vsled obče želje se pri tej veselici ponovi „Vodnikov venec*.
Učni načrt za slovensko viijo dekliško iolo v Ljubljani je, kakor se nam poroča, iz Ljubljane ravno kar v vseh svojih podr .b-nostili izdelan in pride v jedni prihodnjih sej občinskega sveta na razpravo. — Prvi tečaj mestnega slo*\ zavoda otvori se že pričet kom prihodnjega šolskega leta.
Stroški mestne občine ljubljanske znašaj.j za kidanje in izvaževanje snega iz mestnih s trgov in cest za dobo od 1. dec. Iw94 do 16. t. m. 12407 gld. 41 kr., a do meseca aprila je naraslo brezdvomno še za 2000 goldinarjev.
Oklic. Kakor znano, je ustanovila „Zaveza slovenskih učiteljskih društev* „knjižnico za mladino", katere je že drugi zvezek izšel, a v kratkem zagleda tretji zvezek beli dan.
Do sedaj se je oglasilo do 500 naročnikov in je stvar v nekak tir prišla; a neznatno število — 500 naročnikov — še nikakor ne zadostuje za obstanek temu vele-važnemu podjetju. Radi tega se podpisano predsedništvo obrača z najuljudnejo prošnjo do vseh slovenskih mladiuoljubov, da naj blagovolijo naročiti „Knjižnico za mladino*. Saj je cena 1.80 gld. za 12 trdo vezanih zvezkov tako malenkostna, da jo zmore vsakdo. Le tedaj bode mogoče tudi vztrezati vsestranko vsem zahtevam glede „Knjižnice za mladino", ako se oglasi zadostno število naročnikov, torej 15<i0—2000. Kako skrbe drugi nurodi za jednaka podjetja, pač ni treba posebej naglašati.
S tem, da pomagamo postaviti „Knjižnico za mladino" na trden temelj, da jej zagotovimo obstanek, izpolnimo tudi najsvetejši in nujplemenitejši zakon napram nežni mladini. Nihče pa ne more zanikati, da nima dobra knjiga največ vpliva na mladino, našo bodočnost; in kakaršna bode mladina, tak bode narod. Ako se mladina navzaine že v prvi dobi svojega življenja dobrih in pravili nazorov, gotovo jih obdrži celo svoje življenje. Mladina slovenska je že tako plemenitega srca, a ako si smatramo kot naš najprvi in najglavneji zakon, ohraniti to plemenitost tudi v doraslem človek«, potem ohranimo narod slovenski i z vestno pred ono pogubonosno boleznijo, ki žuga uničiti vse * družinske in človeške vezi.
In Vi, velečastiti pisatelji mladinski, o-skrbite naši mladini primerne duševne hrane. Nagrada 4 gld. za tiskano polo res ni pre-vabljiva, a če Bog da, se poviša ista, ako naraste zadostno število naročnikov. Večje plačilo Vam pa naj bode zavest, da ste tudi Vi pripomogli vzgojiti narod slovenski, do naroda značejev, naroda poštenjakov.
Naročnina iu rokopisi naj se pošiljajo: „Goriška tiskarna", Andrej Gabršček, Gorica. Dcdscdništvo „Zaveze slov. učiteljskih društev*
v Dol. Logatcu, 20. marca 1895. Ivan s. r. Vojtcli Rilmikur s. r. t. ć. tajnik.	I. 6. predsednik.
„Zar I učiteljicam Istu plaću ?" Narodno gospodarstveno pitanje. Razpravio Ante D u-k i č. U Zagrebu. Vlastita naklada. 1895. — To je naslov baš izišli 106 strani oblegajoči knjigi, kot odgovor na javno polemiko s podpisom „jedna učiteljica". Spisovatelj nam z mnogimi vzgledi temeljito razpravlja vprašanje, ki so se ga poprijel« nekatere učiteljice, nadeje se, da se izjednačijo, emancipirao — seveda v plači — se svojimi sodrugi učitelji.
Zanimala bude knjižica vsacega ter se sploh toplo priporoča učiteljem, učiteljicam in obče onim, ki imajo pri šoli posla. — Razen njenih somišljenikov, razvidi tudi ona „jedna učiteljica", da ni „zlobna zaviduost* kakor se izrazuje, temveč le pravična stvar, ako ima učitelj, ki je kot oče „steber" družini, nekaj već mimo učiteljice in ako ostaneta tudi v bodoče pri poboljšanju plač v istem razmerju. — Seveda Jedna učiteljica* je baje mišljenja, da se učiteljica — oženi,
ko stopi v zakon ; mi pa pravimo, da se omoži
kakor sploh vsaka druga. —
Knjižica je pisana popularno, tako, da tudi onim. ki niso popolnoma vešči hrvaščini, ne bo delala posebnih težkoč. —
Dobiva se pri gospodu pisatelju Ante D u k i u, učitelju v Kastvu — Istra, fena
1	K. (po pošti pa 55 nvč.) —
Dijogenovič.
JajČift CJntra Sla-ia Že parkrat odložena razprava, ki bi se bila imela vvršiti vsled tožbe gosp. Ivana J a j čiča proti vratarju magistratu«palače N. Slani zaradi žaljenja na časti, določena je na dan 30 t. m. ob 11. uri dop, Razprava s® bode vršila pri tukajšnji kazenski pretili i.
Izpred porotnega sodišča. (Razprava dne 26. marca 18U5.) Obtožena sta %aradi hudo« delstva tatvine 251etni, že večkrat kazno-težnlc Ivan Petje iz Trsta in 33letni že večkrat kaznovani ribič Ivan Salvagno iz Trsta, pristojen v Koper. Obtožba je utemeljena na tem le dejstvu : Due 24. novembra min. leta pop. odprli so tatovi s ponarejenimi ključi trgovino z južnim sadjem g. Jakoba Philippa v ulici Ctriutia hšt. 12, ulomili v stanovanje poleg prodajalnlce ter ukradli i t dveh zaprtih kovčekov razne vrednostne predmete, med katerimi je bilo par uhanov, vrednih 3000 gld.; ostali ukradeni predmeti bili so vredni okolo 430 gld. Policijski organi prijeli so takoj naslednji dau omenjena zloglasna moža, kajti opravičen je bil sum, da sta ona dva ukradla te dragocenosti. Petje je bil obtožen poleg tega tudi hudodelstva poskušoue tatvine, kajti bas dan pred tatvino v Philippovem stanovanju hotel je na trgu Ponterosso potegniti gospej Lavri Philipp novčarko iz žepa, toda ista je opazila drznega tatu ter mu zasolila krepko zaušnico, vsled katere je nespretni tat pobegnil.
Pri razpravi tajila sta oba obtoženca, toda sodišče je dokazalo njiju krivdo. 1 porotniki prepričali so se popolnoma o krivdi obtožencev, kajti pritrdili so na njim stavljena vprašanja. Sodišče obsodilo je vsled tega verdikta Petjeta na 71etno težko ječo in Salvogno radi sokrivnje pri tatviui na
2	leti težke ječe. Oba sta obvezana povrniti škodo v znesku 1715 gld. Petje pride po prestani kazni pod posebno policijsko nadzorstvo.
Povodanj na Goriškem. Iz Gorice javljajo dne 26. t. m.: Soča je nenadno narasla. V Stražicah in v tovarnah v Podgori morali so ustaviti delo. Soča je le še 60 cm. pod mostom, ki je med Gorico in Podgoro blizo železniške postaje. Ljudstvo je v velikem strahu, kajti sneg kopni naglo in voda narašča.
Povodenj v ljubljanski okolici. Ljub jan-sko barje je popopolnoina poplavljeno; razne vasi so že pod vodo.
Nevarna „igrača*. \ 1 let ni Josip Bizjak, siu posestnika v Dutovljah, izmaknil je svojemu očetu nekoliko smodnika in se igral, posuvši ga po tleli in zapalivši ga. Po naključju se dežek ni uuiaknil hitro, ko je zopet zapalil „kačo* , plamen švignil mu je v obraz, mu hudo opekel lice in tudi levo roko.. Dečka so prinesli v Trst; zdravnik je očetu svetoval, da naj odda opečenega otroka v bolnišnico, toda oču ga je rajše pridržal pri sebi v obskrbi.
Železnica na ledu. Dne 21. januvnrja t. 1. odprli so železnico na zmrzneni reki Volgi, da zvežejo železniški postaji Anisovska in Uvek. Na dan odprtja pretekla je novo progo le jedna lokomotiva ; uvidevši potem, da bi mogli na ledu voziti celi vlaki, odpošiljali so tovorne vlake, sestoječe vsak iz 10 voz. S to železnico bila je Rusija od Uralsk neposredno zvezana z evropskimi železnicami. Žal, da ne znamo povedati, koliko časa se je vršil p.iomet na tej železnici i u kako so shranili železniški materijal, ko se je pričel tajati led.
Policijsko. Mehanik u Ivanu Gianoniju v Skednju ukradel je neznan "tat zlat prstan, vreden 50 gld., ki je bil shranjen v omari na Gianonijevem stanovanju. — 36!etnega težaka Frana Weissa (?) so zaprli, ker je na sumil, da je pred nekolikimi tedni ukradel viatarici hiše št. 4 v ulici del Ronco razne predmete neznatne vrednosti, — 321etni težak Karol Obat iz Dekani in 37letni Fran Sevat* iz Trsta sta popivala miuolo noč v neki gostilni v ulici Leo, toda nista bolela poravnati računa. Gostilničar je pozval stražarje, ki so hoteli odpraviti čudna gosta iz gostilne, toda ta dva vsprejela sta jih s ka-
menjem. Stražaiji so ju odpeljali na komisa-
rijat v ulici Scussa, kjer »o ju tamošnji po -licijski organi zaslišali na zapisnik iu ju po-tein izpustili, dokler ju sodišče ne pozove na odgovor. — 79letnega Antona Siračiča iz Poatojine so zaprli, ker se je brez posla in imetja klataril po mestu.
Koledar Danes (28.): Janez, puščavnik ; Ksist, papež. — Jutri (23); Ciril, škof; Avgusta, mučenica. — Mlaj* -- Solnce izide ob 5. uri 54 min., zatoni ob 6. uri 17. min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 12stop., ob 2 pop. 14 6 stop. B.
Najnovejše vesti.
Dunaj 27. Že leta ni imela dunajska loterija tako slabega dneva, kakor je bil dan 23. t. m. Izplačati,ge morala na dobljenih temah in kvaternah nad jeden milijon goldinarjev, dasi še niso povzdigujem vsi dobitki. Srečne številke so bile 1, 10, 26, 47.
Berolin 27. Besede cesarja Viljelma v čestitki Hismarcku, da bode sablja v slučaju pitrebe poklicana braniti tudi na znotraj jedinost nemško, so napravile v Berolinu silno neugoden utis. Časopisje obsoja te besede. „Tageblatt* pravi, da avtoriteta, ki se opira na sabljo, ne bode mogla nikdar zagotoviti procvit domovine.
Bero In 26. Ceaarica je po prestolonasledniku doposlala knezu Bismarku šopek cvetic z čestitko vred.
Bruselj 26. Poslanska zbornica je pričela razpravo o vladni predlogi, tičoči ae volilnega zisteiua občinskega.
Trgovlnalio brzojavke.
Bndiopsita. Piontoa t* spomlad 7,17-719 PSonica i a joson 1895 (1.97 <1<> 7 9» 0»«« /a ipo-inlad n.H» R-40 It/j /u »pomlad 5 90 - 5 92 Koruza in Mid-jaiil ri*H7 6 (58.
1'Acnica nuva od 7H kit. f, 7'--706. od 79
hI. f. 7 05 7 10 od S1.", kil. I. 7 10-715 od H! kil. f 7 15-7 20. od N'J kil. far 7-20—7.25.
IrfluiMji ft Bo - 8 20 i priuo 6'2>»—H-80.
Trg mirileji. p Srnica 5 nvč. ceneje. Prodalo bo jo 80 iO uit. nt. Vmiio; lepo,
Praga. Neraliuli-aiu aUdkor .-.h mar« f. 12.47'/, m:ij 12 52, nova letina 12.90.
1'i'MKH- Contrifugal novi, postavljen v Trni in h caviiio vroil, odpoAiljater proeuj t, 28.25--29. Mnr»
Avg.f. 29.50--.— CuiicHMid za tuarc-aprll 21.5*1
—•—. Cotvoriii zu marc 8075. V glavah fmidili) fcii inai c 30 75
H&vre. Kuva Haiii>»t ^oo>l avora^o za man 94.-. za j ull «5 —.
Ha.njburg. Sanio* ifond nvor«^o t« m«ro 78 75 luni 77*75 »opti tnl.. r 77 25.
Dunajuhn borzn 27 maroa I SOS
včoraj danea
I>r2a«ui dolg v papirju . , . . 101.45 101.15 „ „ v troliru . . . 101 60 101.15 Av«trijxka renta v zlatu . . . l?4<50 ]24.2i» „ v kronali ... 101 15 lOl.lo
Kre.litne akcijo....... 408 75 408.50
London 10 ........122.60 122.55
Napolooni......... 0.7 P/, 9-70 •/'
20 mark ........ 11 ,li8 11.MH
luO italj. lir .........4rt.22V, 40 25
Točijo bo
idomaia
in
[lstrika
izvratna
v.na.
Josip Katalan v Rojanu
„Dvan^istih Murvah"
Priporoča *e »I oličiiibivu '/a obilen obink.
Dreherjevo
pivo.
Kuhinja ,se p r e h k r bijena' mrzlimi in gurkiuii jedili.
<Z Tv^Hzr, -'j .Tf.i^a^Tj^sE^^T^irr?;^ „Kupuj pri kov ču In ne pri kovaietul"
pravi 8'iin pregovor.
To velja po VHi>j pravici za moj zavod, kajti I* tako volika k upA tja, IcukorSua j» moju, ima /lnik gotuvojja plnčovanja volikuu-k ii množin blaga, iu družili produ sli, ceno «truške, kar mora 1 iri Blodnji A v korint kuporulou namenili.
Krasni uzorci zasebnim odjemalcem grotla i n franko. — Bog*lo zbirke lizorcer, kakor So nikoli, ga krojače ne franko vane,
Snovlj za obleke.
Perurlpti oi doaking za lelo^aatilo dn-hovAčino, pruilpinane »uovij m linifitrino c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, *uk»o /..v biljard in "igralne mize, preproge za vozove, lodon Velika z;ilogu itiijerikega, kor.iS-..^ga, lirohkega lodna za gospodo in gnspe po izvornih lovarniškdi ronnli t tuko veliki izb.-n kakor takih no moro imoti niti dvajseioia konkurencija, Najveva izber lo finega trajnega Kukna v , ajm darnejiilt I arvnh za goipe. Sukna ki »e dajo prati, polni ogrtači od gld. 4 do 14 it d.. potoni tudi potrebščine za krojače (kiik jr podstavu za rokave, sjuinbi, iivanke, ■ukanec itd.)
Cene, pr meino, požten.i, trajno, finto volneno Hiiknuno biago in no J bor kup cunje, kuturo veljajo komaj o.lškodniuo /u kr»»-jača, priporoča
Iv. Stikarofsky,
BRNO (uvHt-
Najroča zaloga tovarni5ke.;a hu' na v rrodnu-ti 1 , milijona goldinarjev. — PoAilja h* lo po postnem povzetju ! Svarilo! Airet.tju in ki<iSnjurji ponnjajo nedoH atno nvoje ldngo pod znnmko .Štikarof-nki-gu bla^o". l).i ^ubriiniin varanje p. n od juinuleuv, naznanjam, da takim ljudem n* pr> • F; dujuui blaga pod nobi'ii m pogojem. (24)
Lastnik politične društva .EdinastV — IzdavateU in oilgovami urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.