&tev, 89. Trst, v petek 29. marca 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN m«fl eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične slev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih kobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, N.'.brezini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dombergn itd. Zastarele Ste?, po 5 nvč. (10 stot.) <><3la8i 8e računajo NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni ogiasi po S st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 5 O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka t.».daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-■canj pa 40 stot. Oglase sprejema InHeratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tofljivo v Trstu. 6PIN0S T Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko. „ V edtnosii je moč t* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol teta \1 K, 3 mesece 6 K; ni aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItrotDiBt u a«4«tjik« Isdaoj« ,.EDINOSTI" atam« t ••10 l«to Kroc 5 30, ik pel J »ta Kron S OO. Vai dopisi naj f»e pošiljajo na uredi^tvo li.sta. Nefraako- vana pisma se ne sprejemaj« In rokopisi se oo vraftajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio GaJattl 20 (Narodni đ#®). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konsorcij lista „Edinost". - NatisniU Tiskarna „Edinoat*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Tnia. alica Giorgio Galatti štev. 20. Poftno-hranlInKnl ra*un Jtev. 841-652, TELFFOfl It 11-57 DRŽAVNI ZBOR. Hrupni prizori. Kravali. DUNAJ 28. (Izv.) Današnja plenarna seja se je jako razlikovala od včerajšnje. Včerajšnja mirna in tiha ; v včerajšnji trezno parlamentarno delo na socijalnopolitičnem polju; današnja — polna razburkanja, trušča, viharja in dejanskih kravalov. Mesto resnega dela — strašilo obstrukclje. Razpravo o vodccestni noveli sta pričela s svojimi ekspozeji trgovinski minister er. pl. Rosssler in minister javnih del Trnka, ki sta imela namen prepričati zbornico, da vodna predloga ni nikak politikum, ampak, da je velika narodnogospodarska potreba severnih dežel. Zanimiva so bila tudi izvajanja ministra Trnke, ki je pred vsem povdarjal, da vlada nikakor noče zanemarjati gospodarskih interesov južnih kronovin, nadalje je minister zatrdil, da so pripravljalni načrti za izve-denje velikega kraškega vodovoda, ki bo dajal vodo celemu kompleksu vasi med Bazovico-Divačo-Sežano-Komnom, že skoro končani. Po ministrih so govorili posamezni govorniki. Popoldne je prišel k besedi dr. Trilovsky, rusinski radikalec in je nepričakovano pričel strašiti z obstrukcijskim govorom. — Ker pa je bilo za danes določeno glasovanje o Kornerjevem nujnem predlogu glede sodnih razmer na Češkem, je začel predsednik prositi Trilovskega, da preruši svoj govor. Dr. Trilovsky je ugodil predsednikovi prošnji in nadaljuje jutri svoj govor kot prvi govornik v vodocestni jut-rajŠnji debati. Prvi preludij. Zatem je sledilo nebroj dopolnilnih popravkov k KOrnerjemu nujnemu predlogu. Atmosfera v parlamentu je postajala od minute do minute bolj nasičena in dosegla je tudi danes svojo skrajno mejo. — Med nemško radikalnim poslancem Lipko in so-cijalnimi demokrati je prišlo do velikih in naravnost burnih prizorov. Socijalist Seliger je razkrinkal zbornici Lipko za navadnega denuncijanta. Med groznim hruščem in glušečim truščem ter urnebesnim krikom socijalnih demokratov, ki so v enomer vpili Lipki „Elendiger Schuft! Baraba I", je predsednik podal končno besedo češkemu poslancu Kčjrnerju, da na kratko reasumira rezultate od novembra lanskega leta sem trajajoče debate. Toda Korner ni mogel pričeti z govorom, ker kravali med Nemci in socljalnimi demokrati so začeli zadobivati prave orgije. Predsednik je moral sejo za dobro četrt ure prekiniti. Potem, ko je hrup v zbornici nekoliko polegel, je Kflrner zamogel končati svoj zaključni govor. Med njegovim govorom pa so polagoma izginili iz zbornice skoro vsi člani poljskega kluba, Italijani in tudi večina Rusinov, le dr. Trilovskjr s svojim maloštevilnim rusinskoradikalnim krilom je še ostal v zbornici. Pri glasovanju se Je v resnici v pravi luči pokazala slovanska vzajemnost, ker je KOrnerjev predlog propadel z malo imponu-jočo manjšino. Nemci so, ko je predsednik konstatiral izid glasovanja, ostentativno ploskali in klicali: ,Hoch Hochenburger l- Odzvali so se jim češki poslanci s klici: „Ab-zug Hochenburger 1" Tako je končal ta nujni predlog, ki je bil od meseca novembra 1911. v debati. Koncem seje so se zopet odigrali burni prizori in Škandalozni kravali. Prišlo je do dejanskih spopadov med nemškim narodnim delavcem Seidlem in socijalnim demokratom Jocklem. Slednji je prvega hudo oklofutal. Prihodnja In zadnja predvelikonočna seja jutri. Pričakujejo jako burne in obširne debate k vodocestni predlogi. Seja se najbrže podaljša. Sejno poročilo. Zbornica je danes pričela prvo branje vodocestne novele, s katero namerava vlada uresničiti posamezne, v narodnogospodarskem oziru važne vodocestne projekte (regulacija rek, kanalizacija rek in gradnja ga-liškega kanala med Odro-Vislo-Dnjestrom, kateri projekti naj bi bili zvršeni do leta 1927. Ekspoze trgovinskega ministra. Trgovinski minister dr. vit. Rčssler je pokazal na velik razvoj, ki ga imata Francija in Nemčija zahvaliti vodnim cestam, in je izjavil, da so vodne ceste tudi za Avstrijo brezpogojna potreba. (Živahna pohvala), pri čemer ne smejo biti merodajni malenkostni interesi. Nobene uloge ne sme igrati vprašanje, se imajo li izvesti rečne uravnave na nemškem ali češkem ozemlju. Izvedba zakona o vodnih cestah iz 1. 1901, za katero ni materijelno preskrbljeno dovolj, ima sukcesivno in sistematično tako slediti, da se prične najprej z najvažnejimi in naj-nujnejimi deli, Izlasti z rečno uravnavo na srednji Labi in na Moldavi in vodnogospodarske zgradbe v Šleziji, na Moravskem in Niže Avstrijskem ter z drugimi gradnjami gališkega kanala od šlezijske deželne meje do Krakova. Novela o vodnih cestah noče nič drugega, kakor podeliti določeni kredit za določeni čas za izvedbo gradenj. Od kredita, določenega zakonom o vodnih cestah iz leta 1901 ostane koncem 1912 bržkone še 117 milijonov K neporabljenih, tako, da bo vlada po dovolitvi v noveli zahtevanih 193 milijonov K razpolagala s skupno svoto 310 mil. K. Minister je omenil, da so vodne ceste velikega pomena, ker so cena prevažna pota, izlasti za zapadno Galicijo, kjer se nahajajo še ogromna neodprta premogova ležišča, o katerih trdijo geologi, da postane morda nekdaj Avstrija popolnoma neodvisna od uvoza premoga iz gorenje Siezije. Minister je priporočal, naj zbornica razpravlja o predlogi. Minister za javna dela Trnka je obširno razpravljal predlogo. Govoril je po-glavitvo o nameravanih rečnih uravnavah in je naglašal sosebno, da bo vlada po možnosti enakomerno uvaževala tudi vodnogospodarske želje alpskih dežel, izlasti povišanje milijoracijskega fonda ter druge državne vo-dogradenjske dotacije. Nadalje je minister povdarjal, da se ima potrošiti za uravnavo Soče, Tara, Idrije in Vipave 11 miijjonov kron. Na Krasu se vlada poglavitno bavi z v p r a- PODLISTEK Vitez iz biše. (Xe chevalier de Maison Rouge.) 54 rioman iz Časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. Maurice je odvedel Moranda in Gene-▼ievo ven; opozorjene od Lorina, so jih straže puščale nemotene mimo. Postavil jih je na neki mali hodnik v najvišjem nadstropju, kjer so morale priti mimo kraljica, princesa Elizabeta in mlada princesa, ako so se hotele podati na galerijo. Sprehod je bil določen za deseto uro in čakati je bilo treba še nekoliko minut. Ne le, da Maurice ni zapustil svojih prijateljev, temveč je vzel s seboj tudi občana Agrikolo, ki ga je bil srečal, da bi se ne ▼zbudil sum vsled tega nezakonitega koraka. Ko je odbila deseta ura, se je začul doli v stolpu glas, ki je bil po Mauricevem mnenju Santerrov: „Odprite !w Straža je takoj prijela za puške, na kar so zaprli ograjo. Po vsem stolpu je nastal ropot. Ćuti je bilo žvenketanje železa in bli-žanje korakov, kar je napravilo na Moranda in Genevievo velikanski utis, kajti Maurice je videl, kako sta oba obledela. Zaklical jima je: „Pozor, tu so jetniki." „Imenujte mi jih po imenu, kajti ne poznam jih," je dejala Genevieva. „Prvi dve, ki stopata navzgor, sta Ka-petova sestra in hči. Poslednja, pred katero stopa psiček, je Marija Antoinetta." Šanjem, kako bi te kraje preskrbela z vodo. Minister je v imenu ministra za poljedelstvo izjavil, da ustvari vlada že v kratkem podlago, da se primorski Kras v velikem obsegu preskrbi z vodo, a ministerstvo za javna dela se pa bavi z vprašanjem da se preskrbi z vodo tudi Istro. Konečno je omenil minister, da je posebna programna točka vlade tudi, da dvigne Dalmacijo na vodno-gospodarskem polju. (Živahna pohvala). Po ekspozejih obeh ministrov je podalo več zastopnikov raznih strank kratke izjave k vodocestni predlogi, nakar se je branje prekinilo in se bo debata nadaljevala jutri. Nato se je danes končala debata o Kornerjevem nujnem predlogu. Nujnost predloga je bila odklonjena. Koncem seje je prišlo do gori opisanih kravalov in spopadov. Poslanci južnih dežel proti vodocestni predlogi. DUNAJ 28. (Izv.) Danes se je vršilo mnogoštevilno zborovanje poslancev južnih dežel. Zastopane so bile naslednje dežele: Štajersko, Kran|sko, Koroško, Predarlsko, Istra, Trst in Gorica ter Dalmacija. Namen zborovanja je bil, da poslanci zavzamejo k vodocestni predlogi jasno določeno stališče in precizirajo svoje zahteve. Zborovanju je prisostvoval tudi ministrski predsednik grof Sturgkh. Štajerski poslanec, vitez P a n t z je poslancem predložil generalni vodnogospodarski program za južne dežele ter prosil ministrskega predsednika, da se o nJem izjavi. Pantz je tudi povdarjal, da gospodarske zahteve južnih dežel nikakor ne predstavljajo kompenzacijskega objekta za gališko vodo-cestno predlogo. Ministrski predsednik grof Sturgkh je izjavil, da vložitev vodocestne predloge še nikakor ne pomenja zapostavljanja vodnogospodarskih potreb južnih dežel. Nasproti predloženemu generalnemu programu mora vlada povdarjati, da bo vlada stopila v pogajanja s posameznimi kronovinami. Sedaj pa vlada še ne more dati preciznega odgovora. Grede posameznih točk generalnega načrta Pantza bo vladi tekom debate o vo-docestnem zakonu omogočeno zavzeti primerno stališče. Poslanec Hoffmann — Wellenhof je izjavil, da odgovor ministrskega predsednika ni zadovoljil: južne dežele se * čutijo zanemarjene v vodnogospodarskih potrebah in predlaga resolucijo, v kateri izrekajo poslanci južnih dežel brez razlike na politično smer izrecno nado, da bo vodnogospodarsko vprašanje južnih dežel vlada primerno rešila. K tej resoluciji je posl. dr. Sušteršič stavil še dodatni predlog: 1) generalni vodnogospodarski program posl. Pantza za južne dežele se sprejme za podlago, 2) vsi poslanci južnih dežel se izrekajo za solidarno postopanje, 3) izvoli naj se izvrševalni odbor, ki naj vodi na podlagi generalnega programa z vlado pogajanja. Vse točke predloga so bile sprejete. V odbor so bili izvoljeni: za Kranjsko: dr. Šusteršič, za Štajersko: Pantz, Markhl, Korošec, za Trst: PlHcco, za Goriško: Bugatto in For, za Istro: Rizzi in Laginja ter za Dalmacijo: lv-čevič in Dulibič. Kraški vodovod. DUNAJ 28. (Izv.) Poslanec dr. Grego-rin je ponovno interveniral v poljedeljskem ministrstvu zaradi gradnje kraškega vodovoda. Danes je dr. Gregorin v pol|edeljskem ministrstvu doznal, da upa vlada v kratkem dokončati detajlirane projekte tega kraškega vodovoda. Skupni stroški cele naprave, ki bo oskrbovala cel Kras z vodo, so preraču-njeni na 7 miijonov kron. Odsek državnih nastavljencev. DUNAJ 28. (Izv.) Odsek državnih nastavljencev Je danes zopet nadaljeval razpravo o spornih določilih službene pragmatike. Po daljši debati je sprejel določila o postranskih zaslužkih oziroma poslih, o dopustih in adjutih v deloma nespremenjeni obliki vladne osnove. Zelo obširna debata se je razvila o§-u 68. službene pragmatike, ki doloia avanzma posameznih uradniških skupin. S 16:13 glasovi je bil sprejet predlog posl. Fahrnerja na delitev skupine C v korist računskim uradnikom. Odsek je dalje določil In formuliral sposobljenostne pogoje uradniške skupine D. Sprejeto določilo zahteva: absolviranje 4 nižjih razredov srednjih šol, odnosno z meščansko šolo združenega učnega ku-za v zvezi s posebnim strokovnim izpitom. K tej točki Je posl. Korošec predlagal resolucijo, glasom katere naj deželne uprave skrbe za narodne meščanske šole. Vladni zastopnik se je izrekel proti resoluciji, ki je nato propadla, kljub temu, da je Korošec dostavil še spreminlevalno resolucijo, ki samo vlado naproša, da stopi v pogajanja z deželnimi odboii zaradi ustanovitve narodnih meščanskih šol. Nato je poročevalec dr. Waber obširneje poročal o določilih glede termina napredovanja in je predlagal skrajšanje tega roks 2a skupino C. uradnikov. Tekom debate je postalo očividno, da dr. Korošec v zvezi s posl. Gostinčarjem uganja obstrukcijonistično taktiko. Skoro k vsakemu paragrafu službene pragmatike sta stavljala neutemeljene spreminjevalne predloge, da na ta način za vlečeta razpravo. Josip Gostinčar je znal zahtevati tudi večkrat poimensko glasovanje. Oba pa sta vedno s svojimi predlogi pogorela. Nova mesta pri carinskih in davčnih uradih. DUNAJ 28. (Izv) Vlada v kratkem stabilizira kategorijo provizoričnih carinskih in davčnih asistentov ter bo imenovala na ta mesta daljšo dobo služeče carinske In državne praktikante. Praški Nemci in ljudsko štetje. PRAGA 28. (Izv.) Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo mnogo Nemcev kaznovanih na 40 K globe, ker so v ljudsko-števno listo vpisali svojo češko služlnčad za Nemce. Cesarsko namestništvo je sedaj Nemcem kazen odpustilo. Bosanska deželna bramba. V zadnjih časih so se vršila pogajanja med vojnim ministrom , Auffenbergora in Genevieva je stopila korak naprej Mesto da bi gledal, se je Morand naslonil ob steno. Njegove ustnice so bile bledejše in rumenejŠe nego zidovi stolpa. Genevieva se je zdela v svoji beli obleki, s svojimi lepimi in jasnimi očmi kakor angelj, ki pričakuje jetnike, da jim osladi grenko usodo in jim mimogrede natrosi nekoliko radosti v njihova srca. Princesa Elizabeta in mlada princesa sta šli mimo, potem, ko sta začudeno pogledali tujce; prva je nedvomno menila, da so to potom znamenj jim označeni prijatelji,' kajti živahno se je obrnila k mladi princesi ter ji stisnila roko. Obenem je spustila na tla žepno ruto, da bi opozorila kraljico nato. Kraljica, ki je komaj sopihala in ki jo je mučil suh, rezek kašelj, se ni počutila dobro. Prestopila je še nekoliko stopnic in ; je tudi dospela pred Genevievo, Moranda in mladega uradnika. „Oh, cvetlice!" je dejala; „že dolgo j jih nisem videla. Kako prijetno dehtijo, in kako srečni morate biti, da jih imate.4* Hitro, kakor misel, ki je ležala v bo-, lestnih besedah, je iztegnila Genevieva roko, da bi ponudila šopek kraljici. Marija Antoinetta se je vzravnala, jo pogledala, in nekaj kakor rdečica je oblilo njeno obledelo lice. Toda nehote je tudi Maurice iztegnil t roko, da bi zadržal Genevievino. Kraljica se je obtavljala, pogledala Maurica in spoznala v njem mladega uradnika, ki je občeval ž njo sicer odločno, toda obenem spoštljivo. Vprašala je: „Ali je prepovedano gospod ?* „Ne, ne, madama," je odvrnil Maurice, „Genevieva, lahko ji ponudite šopek.- „Oh, hvala, hvala gospod," je vzkliknila kraljica z odkritosrčno hvaležnostjo, pozdravila Genevievo s svojo prisrčno ljubeznivostjo, segla s svojo shujšano roko po šopku in izrula iz množice cvetlic lep na-geljček. „Vzemite vse, madama, vzemite," je rekla Genevieva boječe. „Ne," je odvrnila kraljica in se ljubko nasmehnila; šopek ste morda dobili od osebe, katero ljubite, a jaz Vas nočem oropati daru." Genevieva je zardela, vsled česar se je kraljica Še bolj smehljala. „Naprej, občanka Kapet," je dejal Agri-kola, „nadaljevati morate svojo pot." Kraljica je pozdravila in jela zopet stopati navzgor; toda predno je zginila, se je še enkrat ozrla in zamrmraia. „Kako prijetno dehti ta nageljček in kako ljubka je ta ženska!" „Ni me opazila," je zašepetal Morand, ki je, skoraj kleče v hodnikovi poltem i, res ubežal očem kraljice. „Toda, Vi ste jo dobro videli, kajneda, Morand in Vi tudi, Genevieva?" je rekel Maurice, dvakrat srečen, enkrat radi prizora, ki ga je bil nudil svojim prijateljem, potem tudi radi veselja, ki ga je bil napravil nesrečnim jetnicam za tako malo ceno. „Oh, da, da," je dejala Genevieva, „dobro sem jo videla in vedno bi jo gledala, tudi če bi živela sto let." „Kako se Vam dozdeva Marija Antoinetta ?" „Zelo lepa je." „In Vi Morand, kaj pravite?" Morand je sklenil roki, ne da bi bil odgovoril. „Povejte mi vendar," je rekel Maurice tiho in smejoč se, „ali je morda Morand zaljubljen v kraljico ?" Genevieva je zadrhtela, toda takoj se je zopet umirila in odgovorila tudi v smehu : „Pri moji veri, zdi se, kakor da bi bilo res tako." „No, ali mi nočete povedati, kako se Vam dozdeva Marija Antoinetta?" je vprašal Maurice. „Zdi se mi zelo bleda," je odvrnil. Maurice je prijel Genevievo pod pazduho in odvedel na dvorišče. Na temnih stopnicah se mu je zazdelo, kakor da mu je Genevieva poljubila roko. „Kaj pomenja to, Genevieva ?* je vpra^ šal Maurice. „Maurice, nikoli ne pozabim, da ste radi mene tvegali glavo." „Oh, Genevieva, Vi pretiravate. Vi veste, da hvaležnost napram meni ni ono čustvo, po katerem stremim. Genevieva mu je rahlo stisnila roko. Morand jima je sledil omahujoče. Prišli so na dvorišče. Lorin ju je spoznal in ju pustil iz Templa. Toda, predno je Genevieva odšla, ji je moral Maurice obljubiti, da pride £nhod" njega dne zopet k njim na obed. (Dalje.) Stran II »EDINOST* 3t. SIJ. ob:ma domobranski.na ministroma glede ustanovitve bosansko-hercegovskega domobranstva. Kakor se čuje, so prišli do sklepa ustanoviti dva domobranska poveljništva po tri polke s tremi bataljoni. Napis na fesu naj se glasi: „Za cesarja, kralja in domovino". Povelja bodo hrvatska, oziroma srbska. Bosanski poslanci so mnenja, da pride ta zakonski predlog še letos pred delegacije. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 28. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen bo jutri baje prosil cesarja v avdijenci, da naj ogrski kabinet definitivno odpusti. Dosedanji finančni min. Lufcacz, ki je veljal doslej za najresnejšega kandidata, je baje ministrsko predsedstvo odklonil. Situacija je zelo kritična. Rusinski dijaki stavkajo. LVOV 28. (Izv.) Na vseh rusinskih gimnazijah v Galiciji prično dijaki s stavko, ker je bil nedavno en rusinski dijak iz gimnazije izključen zaradi tega, ker je imel pri sebi razglednico s sliko matere morilca bivšega gališkega namestnika, Siczynskega. Ponesrečeni socijalno-demokratični poslanec Silberer. DUNAJ 28. (Izv.) Današnja popoldanska „Reichspost" porote, da državni poslanec Siibčrer ni ponesrečil v gorah, temveč je pobegnil v Ameriko in ga je v Novem Yorku videlo već oseb. Nekatere osebe so pripravljene to s prisego potrditi. Več nanj se nanašajočih pisem hrani tudi neki dunajski advokat. S socijalno-demokratične strani pa zatrjujejo, da je ta vest „Reichs-poitc" grda izmišljotina in jo je smatrati za Čisto navaden volilni manever pred bližajočimi se občinski volitvami. Občinski stražnik poneveril HEB 28. (liv.) Občinski stražnik občine Leskova Ambrož je poneveril 8.000 K. Pri aretaciji je priznal, da ga je k temu napelji! župan. Danes so orožniki aretirali tudi župana. Poneverjenje in dolgovi BERLIN 28. (Iz.) Tukajšnji veletovarnar in generalni konzul republike Kostarika, Mtiiier, Je neznano kam pobegnil. Poneveril je mnogo tisoč in zapusti precej dolgov. Grozen požar na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 28. V občini Troztena Je včeraj popoldne izbruhnil požar, ki je upepeiil celo vas. Nad 300 hiš, zatem podružnici dveh bank. samostan, samostanska cerkev, okrajno sodišče in poštno poslopje so do tal uničeni. Požar je zahteval tudi eno človeško žrttv. Skoda znaša poldrugi milijon kron. Nesreča v Alpah. KUFSTEIN (Tirolsko) 28. (Izv.) Danes so pripeljali z gora predvčerajšnjem ponesrečenega sodnika Weissa, ki je umrl na otrpnenju srca in vsled mraza. Volilna nasilstva raladoturkov. CARIGRAD 28. (Izv.) Solunski vali je danes poslal notranjemu ministru uradno poročilo, ki potrjuje že včeraj javljene izgrede v L^ngozi. Poročilo podrobneje slika krvave spopade kmetskega prebivalstva s turškimi orožniki, ki so skušali z nasilnostmi razgnati volilni shod v Langozi. Po uradnem vaiijevem poročilu so demonstrantje kričali in glasno izjavili, da raje glasujejo za šerjat (moslimski verski zakon), kakor pa za svobodo. Ubitih je bilo deset kmetov, 25 pa težko ranjenih. Krvava drama. PETROGRAD 28. (Izv.) V Moskvi je usmrtil 11 leten deček dijaka Untilova, ker je imel slednji ljubavno razmerje z njegovo materjo. Stavka na Angleškem. LONDON 28. Gosposka zbornica je včeraj v drugem branju sprejela zakon o minimalni mezdi. Tretje branje zakona je bilo odgodeno, da se da vladi prilika glede stilizacije nekega tehniškega pristavka, ki ga namerava gosposka zbornica sprejeti. LONDON 28. V vojnem, 56 km. od Londona oddaljenem taborišču Aldershot sta pripravljena dva pehotna polka, da takoj na dano znamenje odkorakata v stavkovno ozemlje. Viada je že poslala oddelek vojaštva v sevirni Walts, da Ščiti dela voljne rudarje pred insulti stavkujočih. LONDON 28. Železniška ravnateljstva so sklenila v času od 3.—9. aprila ustaviti splošni blagovni promet na vseh progah. Prevažala bodo le hitro pokvarljivo blago. Interpelacija poslanca Matka Mandića in tovarišev na gospoda ministra javnih del v zbornici poslancev dne 26. marca 1912. Selo Brdo, v krajni občini JelŠane, politični okraj Volosko v Istri, ima 67 hišnih Šte/ilk in preko 500 prebivalcev. To selo nima absolutno nlkake prometne zveze z ostalim svetom hvzemši ^va kolovoz?, po katerima se more ob najugodnejem vremenu le količkaj naložen voz vleči komaj s Štirimi parmi volov. Od državne ceste je to selo od laljeno dobro uro hoda, a po kolovozih tresa tudi dve uri, ako se zbog poškodbe na vozu ali na živini radi strmin in klancev ne potrebuje še več. V zimskem času je vsak promet po teh kolovozih popolnoma zavstav-ljen radi velikih snežnih žametov, po vodi razdrtih klancev, ali vsled z ledom pokrite površine. V tem tužnem zimskem času morajo prebivalci potrebne stvari nositi od zunaj domov na ramenih ali hrbtih po strminah in razdrtinah. Afco je kje pri nas potrebna kaka cesta, je to gotovo ona med Jelšanami in Brdom. Po prizadevanju občinske uprave in preudarnih mož se je prosrečilo s prispevki in podporami nabaviti strokoven načrt za bodočo umetno cesto, ki bo nekaj nad 5 kilometrov dolga. Kake 4 kilometre je ta cesta že presekana in deloma za silo tlakovana. Ker pa so troški za izvede «je vsega dela veliki, jih ono siromašno gorsko selo ne more naprtiti na svoja ledja. Treba bo znatnih stroškov za odkup zemljišča od posestnikov davčne občine Dolenje, kjer treba še 1500 m ceste presekati po strmih tleh. Tlakovanje ceste bo stalo tudi prilično svoto, ker ni v bližini dobrega kamenja za to in ker bo treba drobno kamenje za posipanje od daleč dovažatl. Poslednji del ceste bi se dovršil z nekoliko podporo od strani države in to tako, da bi domači prebivalci delali za najniže cene, kakor so delali doslej na dveh poteh. Ako bi to delo poverili kakemu podjetniku trebalo bi za presek ostalega dela ceste vsaj kron 15000. Tako se je s podjetniki ob podporah po 5000 K leta 1905 in leta 1910 presekalo po priliki samo po 500 m. (skupno 1035 m), dočim se je z domačimi prebivalci leta 1906 presekalo kilometer za 1000 Kr., a leta 1908 za 2000 K, to je za 3000 K tri kilometre Najprej bi trebalo cesto presekati do kraja in potem zgraditi tri male mostove in postaviti ograje. Prvo podpisani se zavzemlje že leta za to, da bi se že enkrat dovršilo to neobhodno cesto, aH zdi se, da se državne oblasti nočejo tako zavzeti za to vprašanje kakor bi se morale ker je gradnjo začel neki okrajni glavar s prispevki za blaženje bede in ker ni dal svojega načrta dotični stavbeni oblasti v odobrenje in potrjenje. Radi vsega tega stavljajo podpisani na njegovo prevzvišenost gospoda ministra za javna dela sledeče vprašanje: Hoče-U vaša prevzvišenost nemudoma naložiti stavbenim oblastim v Primorju, da se ukrenejo takoj potrebni koraki, da se že enkrat zgradi neobhodno potrebna cesta JelŠane-Brdo v krajni občini Jelšane, političnega okraja Koper v Istri, ter v ta namen izposlovati iz državnih sredstev potrebno pri po moč za dogradnjo rečene ceste. Domače vesti. Imenovanje v bančni stroki. Upravni svet „Unionbanke" je imenoval dirigenta tržaške fiiijalke te banke, Fortunata Vivan-teja pl. Mirabeila, ki vodi podružnico že od 1. 1870. za ravnatelja „Unionbanke" in tudi v načelstvo banke. Vlvante ostane na svojem dosedanjem mestu v Trstu. O nekem čudnem „slučaju", ki seje dogodil v vrstah tržaških itaiianissimov, smo prejeli iz italijanskih krogov poročilo, iz katerega posnemamo sledeče podatke. Imenujejo se razna imena, katerih ne moramo prlobčevati, dasiravno je pri celi stvari udeležen neki gespod, o katerem je splošno znano, da bi najrajše v žlici vode utopil zadnjega tržaškega Slovenca. Navedemo naj torej samo činjenice, ki pa so po omenjenem pore čilu neizpodbitne. Seveda bodeta „Piccolo" in „Indipendente" trdnovratno molčala o tem škandalu, ker so prizadeti njuni najediičnejši ljudje. Ni dolgo temu, kar je prišla v konkurz neka znana italijanska trgovska tvrdka manufakturne stroke, ki ima svoje prodajal-niŠke prostore prav v sredini mesta. Za upravitelja konkurzne mase je bil imenovan oni slovenožrc, ki smo ga omenili zgoraj, in ta upravitelj, ki sicer opravlja javne posle in postavlja pred označbo svojega poklica celo kr.-.je poslal trgovinskemu sodišču stroškovnik za pettisoč kron za svoj upraviteljski trud. Lepa svota je to, a to ni še tako čudno, pač pa je čudno to, da ni niti specifiral teh stroškov, temveč kar kratke malo zahteval okroglo svoto 5000 kron. Sodišče je seveda zahtevalo natančno specificirane stroške, s čimer pa je seveda spravila v velikansko zadrego gospoda upravitelja konkurzne mase, ker nikakor ni vedel, kako bi spravil skupaj tako veliko svoto. Zato pa je tudi odgovoril sodišču, da noče specifirati stroškov, in je ponovno zahteval, da mu sodišče prizna zahtevano svoto 5000 K. Malo čudna je res ta stvar, in čudno se nam zdi, kako to, da se tako mirno trpe take stvari. Prepričani smo, da bi v nasprotnem slučaju, ako bi bil to kak Slovence, nemudoma zopet „posredovale" razne „zbornice", da bi bilo sodišče preplavljeno z zahtevami, da naj začne uradno postopati proti njemu. Toda dotičnik ima najboljše zveze, je steber tržaške kamore, in zato vse molči. Kako bi trgali kamo-ristični Usti Slovenca v takem slučaju, kako bi vriskala „Piccolo" In „Indipen-dente", tako pa seveda niti ust ne odpre nihče. Počakali bomo še nekoliko, da vidimo, kaj ukrene v tej zadevi sodišče samo; če pa tudi tu ne bo nič, pa izpregovorimo jasnejše. Čivilta latina! Te dni je na trgu pri „Rudečem mostu" prodajala neka mlada kmečka deklina dve gnjati. Elegantno opravljen gospod jo je (v laškem jeziku) vprašal za ceno. Kmetica je odgovorila, oziroma, je povedala ceno, po kateri prodaja. Revica je storila to v jeziku, ki ga zna — v slovenskem. Da ni nikdar storila tega! Kakor da ga je gad pičil, je Lahom shropel nad revno kmetico in ji prerekel vse, — same cvetke dedne kulture. Med drugim je laško lajal: „Kaj ravno v tem umazanem jeziku prihajaš prodajat sem v Trst! V jeziku barbarov — katerega ne morem trpeti niti od daleč itd.!! ? Čudom se je čuditi našim ljudem, da so tako potrpežljivi in da ne dajajo takim ne3ramnežem primerne jim lekcije. Sicer ne zamerjamo kmeticam, ki često niti ne u mejo psovk in ne vedo, kaj jim sinovi civilta la-tine vse prerekajo; ali oni, ki razume naj bi ne pustil nekažnjeno takega prostaškega žaljenja naših ljudi in naše narodnosti. Pfuj — taka civilta latina! Akademija hrvatskega društva Strossmayer. Poročilo o tej prireditvi smo zaključili z opazko: „O nadaljnjem teku akademije, žal, ne moremo poročati, ker nam nI bila dana prilika, da bi dalje prisostvovali". Ker se je od udeležene strani izrazila bojazen, da bi se ta opazka mogla napačno tolmačiti, smatramo za svojo dolžnost, da na podlagi formalne izjave si. odbora hrvatskega društva Strossmayer pojasnimo, da nI noben odbornik imenovanega društva niti od daleč mislil, gotovo ne pa iz hudobnega namena, delati našemu poročevalcu težkoče pri \TrŠenju njegove časnikarske dolžnosti, tako, da je pripisati le neljubemu nespo-razumljenju, da se naš poročevalec ni mogel do konca udeležiti omenjene prireditve. Predavanje v NDO. Opozarjamo na današnje predavanje NDO, ki se vrši ob 8. zvečer v prostorih N. D. O. ul. sv. Frančiška št. 2. Predaval bo gosp. dr. Josip M a n d i ć in sicer o predmetu : „Z 1 o č i -nec in družba. Krajna skupina mestne plinarne N. D. O. sklicuje za soboto, 30. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni „Konsum-nega društva" pri sv. Jakobu javen shod z dnevnim redom : Razmere v mestni plinarni. Ciril - Metodova družba priporoča vsem rodoljubom svojo veliko zalogo narodnega kolka. Kdor pošilja svojim znancem in znankam spomladanske in velikonočne pozdrave, naj nikar ne pozabi priiepiti na razglednico ali pismo tudi družbeni narodni kolek. Ta mali izdatek vsakdo lahko utrpi, CM družba pa vendar dobi potem skupno lepe zneske. Kopujte torej narodni kolek ker s tem koristite ob jednem prepotrebni Šolski družbi! Za mornariški dom v Trstu je prinesel ples krajne skupine mornariškega društva (Flottenverein) znesek 4140 42 K Svota je izročena vodstvu mornariškega doma, ki se ima zgraditi. Izleta NDO, ki se vrši v nedeljo ob 2. uri pop. v Skednju, se udeleži cela godba NDO, ki šteje okoli 40 mož. Za izlet vlada veliko zanimanje. Kdor si želi preskrbeti poprej vstopnico na veselico, jo dobi v uradu NDO v ul. sv. Frančiška štev. 2 — Vstopnina 40. vin za osebo. Družbi sv. CM je poslal g. Fr. Skerlec od Sv. Tomaža 3 K, katere sta darovala g. Iv. VelIČ, trgovec v Ormožu 2 K in g. Iv, Grivec 1 K, mesto cvetja na grob pok. g. Fr. Loparnika. Na izrednem občnem zboru društva „ Morje" v Vižovljah se je nabralo za CM družbo 6 K, te so darovalj gg. Al. Pernačič, Mart. Furlan, Iv. Šuc, Jak. Klemene in Al. Peric po kronskih darovih. G. V. VVatzak v Smartnem pri Litiji Je poslal 6 K, prebitek I. slov. recitatorja g. V. Rožanskega od njegovega predavanja v Litiji 20. t. m. Gospa Ana Podboj v Ribnici je darovala 10 K mesto venca na krsto g. Amaliji Podboj v Ilirski Bistrici. Hvala 1 Stoletnica Škofa J. Dobrlle. 16. aprila se letos završuje 100 let, odkar se je rodil biagopokojni škof Juraj Dobrila. Ob tej priliki je izdala knjigarna I. Novaka sliko njegove rojstne hiše, male neznatne kočice v vasici Ježenje pri Pazinu. Nakup te slike, originalni bakropis (Radierung, agna foste) slovenskega slikarja S. Santla priporočamo ne le, ker je med slovenskimi slikarji le pičlo število onih, ki se bavijo z grafično umetnostjo te vrste, posebno pa zato, ker je del Čistega dohodka namenjen družbi sv. C. in M. za Istro. Slika je natisnena v omejenem številu eksemplarjev ter stane le K 3, z okvirjem pa K 4 50. Naroča se pri knjigarni I. Novak v Pazinu (Istra). V Trstn, dne marca 1912. Odbor tržaške podružnice .Glasbene Matice" ima svojo sejo danes v petek, dne 29. t. m. ob 9. zvečer v restavraciji „Balkan". Pevski zbor „Glasbene Matice" / Trstu. Danes zvečer pevska vaja za mešan zbor. Prosim vse p. n. pevke in pevce, da pridejo točno in polnoštevilno. Pevovodja. Pevsko društvo „Trsttt. Danes v petek točno ob 8. zvečer pevska vaja za mešani zbor. G.čne pevke in pevci so naproŠeni, da pridejo polnoštevilno k tej vaji. Vaje se vršijo v prostorih „Delav. podp. društva* ul. Galatti 20, I. n. Članom „Delavskega podpornega društva" se naznanja da bo jutri 30 t. m ob 7. uri zvečer volilni shod v društvenih prostorih. Na obilno udeležbo vabi ve-lilni Odsek. Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah vabi vse člane in prijatelje društva na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 31. marca t 1. ob 3 30 popoludne v gornji dvorani „Nar. doma" v Barkovljah. Hrvatsko društvo „Strossmayer" pri-redjuje svoj već najavljeni izlet do Boršta, dojduče nedelje. Sastajalište pred „Narodnim domom", u 1 sat i po popodne, odakle će se otputovati pješke preko Lonjera, Ka-tinare i Rscmanja do Boršta (dvorac „Moccou). Zadruga opravičenih posestnikov v Bazovici vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 31. marca ob 4 pop. v prostorih „Kons. društva" istotarn. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo dirko hitrosti na 1. kilometer. Vpisnina je eno krono. Vpisati se je treba pri g. Kranjcu, kavarna „Minerva", aii v soboto istotam pri odboru. V soboto seja koles, društva „Balkan* K seji so vabljeni tudi dirkači in drugi člani, ki se zanimajo za šport. Godbeno društvo „Volarič* v Lo-njerju bo obdržavalo danes, dne 29. t. m svoj redni občni zbor v prostorih „Konsuro-nega društva" istotam. Začetek ob 8. zvečer Slov. delavsko izobraževalno društvo za Trst in Primorje s sedežem v Trstu sklicuje v nedeljo, dne 31. t. m., ob 5. pop. ustanovni občni zbor v dvorani ulica Stadion št. 19, L n. s sledečim dnevnim redom : 1) Nagovor predsednika, 2) Prečitanje društvenih pravil, 3) Volitev prredsednika, 4) Slučajnosti, 5) Volitev odbora, b) Vpisovanje novih članov. Pripravljalni odbor Tržaška mala kronika. Trojčke je povila. Dne 22. t. m je povila pri Sv. Barbari v Miljskem hribu neka 33 letna Marija Korošec trojke. Mati in novorojenčki so zdravi. Nevaren natakar. Natakar GiusepDe Misill', 35 let star, TržaČan, ki stanuje na Acquedottu št. 23. se je včeraj zjutraj ob dven nekaj sporekel v ulici delle Poste z mehanikom Lazarjem Ignjatovićem, stanujočim v ul. del Belvedere št. 25. Končno pa je potegnil iz žepa nož, udaril svojega nasprotnika po glavi in ga precej nevarno ranil Masillija so aretirali. Zaradi tatvine sta bila zopet aretiran t dva delavca v novi prosti luki, ker sta ukradla na tamkaj zasidranem Lloydovem parniku nekaj čaja, eden 85 dek, drugi pa 1 kg 40 dek. Oba so seveda vtaknili v luknjo. Čudno, da se ti ljudje ne spametujejo ! Toda, kaj hočeš, postavi kozo k zelju in ji ne natakni nagobčnika, bo žrla, in če jo tudi tolčeš s palico, bo le Še prišla nazaj na zelje. Mlad tatič. Pri založniku budjejeviškegi piva Smolenskem je neki 13-Ietea deček, Josip Sustič, doma iz Dalmacije pokradel več kletarskih predmetov, kakor pip itd. in je obenem poškodoval aparat za pretakanje piva ter s tem napravil Škode za najmanj K 600. Koledar in vreme. — Danes : Mati božja 7 žalosti. — Jjtri: Angela dev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 17 C°. Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Mlo. Zmerni zap. vetrovi Nar. dei. organizacija. — Skupina zidarjev N. D. O. skl'cuje za soboto, 30. t. m. točno ob 7. zvečer sestanek v „Konsumnem društvu' (pri .Valentinu" v Skednju. — „Narodna delavska organizacija" v Trstu sklicuje za nedeljo, 31. t. m. ob 3. pop. javni shod na vrtu „Gospodarskega društva" v Skednju. Dnevni red : „Položaj slovenskega delavstva v Štednju in okolici". Poročal bo tudi drž. in dež. posl. g. dr. Ryba r. Škedenjsko delavstvo ! Udeleži se sheda v obilnem številu ! — Delavcem tehničnega zavoda pri Sv Andreju se naznanja, da bo jutri v soboto, urad NDO pri sv. Jakobu odpit od 5. ure pop. naprej do 8. ure. Vsi oni, ki so se vpisali, a še niso prišli po članske knjižice, so naproŠeni, da pridejo po nje. Vpisovaio se bo tudi nove člane. Hočete imeti dobro obleka in po ceni?»£ Armando Leui, s&sss ( itn b rljn * to oa Mb f>g \r lii i'' ti i v * bor g cofitovo^m [ HA« 9\ i&lnqV • i- i ./ ■ V Trstvj. dne 20 marca »EDI^OBTc žt. 89 Stran III. Naše gledališče. V nedeljo popoludne ob 4. uri bodo peli poslednjikrat v tej sezoni priljubljeno Kalmanovo opereto JESENSKI MANEVRI" Glavno, tenorsko partijo poje g. Ljubiša I i i iić, tenorist deželnega gledališča v Ljubljani. Jesenski manevri" so najlepša opereta, uprizorjena v tekoči sezoni. Oni, ki še niso imeli priliko videti r.a slovenskem odru te naravnost briljantne operete, naj ne zamude nedeljske poslednje predstave. Zvečer bo slavnostna in poslovilna predstava naše ljubke in splošno priljubljene igralke. Poslovi se namreč od nas, naša nadarjena naivka gospica Ivanka Meki n d o v a. Gospića se poslovi v krasnem sentimentalnem igrokazu „LOWOODSKA SIROTA". Vsem, ki Ježi na srcu napredek in pro-cvit Slovenskega gledališča v Trstu, bodi ta predstava toplo priporočena, kajti gospica Mekindova je do zadnjega trenotka zvesto izpolnjevala težke dolžnosti slovenske igralke. Tudi ona je pripomogla s svojo marljivostjo, dz danes naše gledaiiŠče tako lepo napreduje. Izkažimo torej čast vrli sotrudnici na kulturnem polju s tem, da v nedeljo zvečer napolnimo gledališko dvorano. Gospodarstvo. Kmetijski napredek Srbije. Srbsko poljedelstvo je v zadnjem desetletju zelo iepo napredovalo in doseglo prav lepe uspehe. Za ta napredek in te uspehe gre zahvala v prvi vrsti raznim javnim ustanovam, n. pr. poljedelski zadrugi, kmetijskemu društvu i. t. d., a ne v zadnji vrsti srbskim kmetom samim, ki so zelo zavzeti za napredek. Srbski kmet si prizadeva, da bi svojo zemijo obdeloval na način, ki bi mu prinesel največ dobička in največji pridelek in to prizadevanje se najlepše zrcali v številkah statistike iz leta 1910. 6lasom omenjene statistike je bila: Površina obdelane zemlje v hektarih 1900 1910 Uspeh žetve v tovorih 1900 1910 Pšenica 310032 385584 Koruza . 463333 585426 Rž . . 35585 50440 Ječmen . 74814 107524 Ovts . 83236 108101 Grahovina 4657 5788 2214070 4235111 4692063 8434401 172249 384212 491931 1479509 338980 778575 Proso . Ajda . . Fižol Sočivje . Grah . Zelja Krompir Cesenj . Čebula . 407 2004 5851 372 172 5363 438 2369 9871 589 838 8690 14541 2708 7956 33886 3238 9514 7564 11146 2811 3384 4260 221061 620123 1244 9651 944 9591 297154 502752 284894 846362 45258 76616 57035 203924 54849 220796 4060 9944 61840 864560 9169 19567 155593 758953 5342207 7396105 3693486 2976778 800481 1196909 146301 153560 2320 Konoplje 10917 15454 Lan . . 909 1723 JaJkorna pesa 235 3002 Duhan . 1356 2151 Detelja . 3799 12798 Travniki in pašniki 318564 313145 Slive . 110511 148335 Drugo sadje — — Vinogradi 56383 35210 Iz gornjih statističnih podatkov se raz-/idi, da so vse vrste kultur v zadnjih desetih letih znatno napredovale glede eksten-livnosti, a še več glede intenzivnosti obdelovanja. Mej tem, ko je n. pr. razsežnost žitnih in koruznih polj napredovalo za prilično 25#/0. je pridelek koruze in žita poskočil pri koruzi za 85, pri pšenici za 90, pri ržu za 120 in pri ječmenu celo za preko 200®/., kar dokazuje, da se je način obdelovanja znatno zboljšal. Pri nekaterih vrstah je pridelek celo za desetkrat, da, pri sladkorni pesi kar trinajstkrat veCji, nego pred desetimi leti. Povišek produkcije sladkorne pese dokazuje, da se je med tem že precej razvila tudi sladkorna industrija. Vinogradi so po obsegih padli, ker se ne izplačuje obdelovanje; no, dasi je obseg vinogradov padel od 56.383 na 35 210 hektarov, je vendar produkcija vina poskočila od 146.301 na 153.569 vedro v, kar dokazuje, da se je tudi vinograde intenzivneje in pridneje obdelovalo. To so vsekako zelo razveseljivi znaki, ki dokazujejo dovolj jasno veliki napredek kmetijstva kraljevine Srbije v zadnjih desetih letih. Kreditne razmere v Avstriji. Trgovska in obrtna zbornica v Libercah je imela dne 27. t. m. sejo, v kateri je član zbornice dr. Neumann omenil peložaja, ki je nastal zbog znanega govora genetalnega tajnika avstro-ogrske banke dr. Prangerja in postopanja avstro-ogrske banke, ki odklanja menice, kakorŠne je sicer brez prigovora eskomptirala. Dr. Neumann je rekel, da trpi vsled tega veliko škodo trgovstvo, posebno v gospodarsko bolj zaostalih deželah. Začasni predsednik zbornice Karo! pl. Zimraer-mann je odgovoril, da more kot generalni svetnik avstro-ogrske banke ugotoviti, da mu ni znan noben slučaj, v katerem bi banka bila odklonila kako efektivno blagovno meniso. Vesti, ki so prodrle v Javnost, so pretirane. Od vseh v skoro 400 milijonov kron znašajočem znesku menic, jih je bilo odklonjenih le za K 78 000. Avstro-ogrska banka je kljubu neugodnemu položaju denarnega trga storila vse, da bi industriji zagotovila cenen kredit. Da pa ne podpira kreditov za borzne In stavbene špekulacije, se jej ne more šteti v zlo. Povišanje davkov. Državni poslanec Stelnwender je k novemu zakonu o osebni dohodnini, ki je sedaj predmet posvetovanj v davčnem odseku, stavil več predlogov, ki merijo na to, da za osebe, ki lažje plačajo, bolj obdačijo, nego so bile obdačene dosedaj. Pred vsem predlaga posl. Stein-vvender, da se naloži dodatno davek od dividend, ki znašajo več kot 10%. Ta dodatni davek bi na podlagi predlogov posl. Stelnwenderja znašal za dividende od 11 do 12% - 3°/o» 13 do 14% - 4%, 15 do 16% - 8%, 17 do 20% — 10%, za daljne 20% presegajoče dividende 15% Dalje se poojstri nameravani davek samcev. Davčna doklada za osebe, ki nimajo za nikogar skrbeti, se poviša od prvotno imenovanih 15 na 30°/,, za osebe, ki imajo skrbeti za eno osebo od 10 na 20%> vendar to le za one, ki imajo več, ko K 2000 dohodkov. Vesti iz Goriško, Združeni pevski družbi tržaških in goriških Nemcev sta imeli v nedeljo in ponedeljek dopoludne običajno pomladansko veselico v prostorih tukajšnje Schulvereinske Šole. Obisk je bil dober, kajti navzoča je bila odrasla nemška inteligenca, ki se brezpogojno pokorava komandi gospodov gozd-narske oblasti, postajenačelnika in prijatelja Slovencev, Wieserja in „Losvonronilerja" Kropscha. Ko so dovolj peli in pili, sledil je v ponedeljek popoludne pešizlet v bližni naš S t. Maver. Tu se je svobodna zabava nadaljevala, a udeležil se je je tudi ravnat* 1} goriške „Lehrerlnanstalt", ob prihodu v i-harno pozdravljen s „Heil Sniderschtitz". Česa je gospod ravnatelj iskal v tej družbi? Zahajajo li nemški pedagogi in uradniki na veselice Ciril-Metodove družbe in Šolskega doma? Škoda, da nismo tega „Heil Sniderschtitz" slišali pred meseci. Ce vest ne odgovarja dejstvom, prav radi prekličemo! Iz Kanala. Kmalu bomo imeli občinske volitve. Govori se marsikaj in sklepa — po ovinkih. Ml pa kličemo volilcem kanalske občine: Prihitite v obilnem številu na volišče vsi, ki ste blage volje in ki vam je res na srcu blagor občine — brez razlike političnega mišljenja. Složite se in volite v občinski zbor može, ki hočejo delati za korist občinarjev. Takov mož je naš sedanji župan, g. Anton Križnic. On ima vse potrebne lastnosti za načelnika občine. Ravnajmo se po geslu: „Viribus untis I" Iz Ma v hiti j. Pred par tedni je bil objavljen v „Edinosti" precej obširen dopis, zadevajoč naše „Sokolsko društvo". Ker sodim, da je nespametno obešati vsako društveno malenkost na veliki zvon, se mi zdi potrebno radi razburjanja nekaterih stvar malo ublažiti: Povedati meram br. dopisniku, da je priobčeni dopis ugajal skoro vsem društvenikom — toda grajali so ga splošno le zato ker take društvene zadeve ne spadajo v javnost Hvaležni smo pa neznanemu bratu za pouk o pomenu sokolske ideje. Dobro bi bilo, ako bi se to natančneje in umljiveje razložilo v obliki predavanja, ki smo ga zelo potrebni. Bil bi nam dobrodošel! Po dopisu užaljenim br. svetujem z br. dopisnikom vnovič, naj si oni, kakor ostali ne-užaljeni zapomnijo, da je red in disciplina temelj društva in bratske sloge. Da bi nas pa javnost, po prvem dopisu strogo ne obsojala, moram pribiti, da društvo lepo napreduje. Preskrbelo si je tri vaditelje, ki so z dobrim uspehom napravili potreben izpit po obiskovanju tečaja v Trstu. Ti so nam porok, da se bode tudi telovadba redno gojila in di bomo vsestransko napredovali. Sklenilo se je nabaviti Še ostalo potrebno orodje; prirediti lepo pomladansko veselico, sploh delovati z vso veljo do dosego cilja. Na br. pa apelujem, da se z vso vnemo posvetijo k temu, da ne bode več povoda — pisati v javnosti o naši mizeriji. Bodimo „Sokoli" v srcu, ne na papirju! Sokol 11. Častnik pred okrajno sodni jo v Kanalu. Svoj čas so nekemu ČastniKu, ki je prišel vasovat v bližnjo vas nad Kanalom, vzeli sabljo. Stvar Je bila ta: neki računski častnik se je prikazal parkrat po noči okoli hiše PodbrŠčekove v Gore njem polju. Domači —»ii-t-t-- , >r POHIŠTVO LZ&fPiš&Z* ./SOK J 4 SOLIDNO: in : ELEGANTNO i W PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TH8T - VIA MALCANTON - TRST Mnenje g. vit. dr. R. Tonin-a, Kabira glavnega zdravnika v ital. bolnišnici Umberto I. /. » HJt&A V A LZ,*.- Trst. Pogostoma uporabljam črez 12 let Železnato Kina-vino Ser-ravsllo v svoji privatni praksi In v Italijanski bolnišnici Umberto /.; jaz moram s vso vestnostjo in iz srca podprlčati, da je vino Serraiallo to nično in Izborno v vsakem ozlru in da je zlasti priporočljivo v gorkih deželah za najrazličnejše bolezni, ne samo radi svoje okusnosti In uspešnosti, ampak tudi, ker vsebuje gotovo količino alkohola. KAHIRA, 25. I. 191L Dr. R. 7ONIN. -s* Ker občni zbor, sklican na 2fi. marca t. 1. ni bil sklepčen, vabi TRŽAŠKi POSOJILNICA in HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom XX. redili občni M kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadr. pravil in ki se bo vršil v nedeljo dne 14. aprila 1912. ob 10. uri dopoludne v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma štev. 2). Alojzij Boik Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst Trsoolno deiikotes, kolon jalnega blaga in jestvin vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razcošilja se tudi -.o poš i in do-------- stavlja na dom - 1. 2. 3. kladom 4. 5. fi. DNEVNI RED : Letno poročilo in potijenje let. računa. Razdelitev čistega dobička. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim za- Prememba pravil. Razni predlogi.*) Volitev načelnistva. 7. Volitev nadzorstva. TRST, dne 27. marca 1912. NAČELNIŠTVO. *) § 50. Vsak zadružnik .sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso Da dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloČi, Če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo izročiti posebnemu odseku. ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. I>r. IVčnik (PETSCHNiGG) £rst, via S. Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 xjt — 1. - - h I Veliko vinsko Klet OPČINE, dvorišče Gorjup. Prodaja se najmanj 56 litrov. Istrski teran.........po 56. vin liter Kraški teran......... „ 76 „ „ Belo Rizling......... „ 52 „ „ Burgundsko belo........ 68 „ „ Pristna žganja........ n K 1*40 „ „ Žganje se pošilja tudi 5 litrov v botiljkah. Q □ □ Potil j a. po povzetja. □ Q □ JOSIP SOSIČ št. 176. Stanovanja se oddalo o „Narodnem doma". Poizredeti je uri mm upravitelja t Tfž. posojilnici. Martin Dovgan Trst, ulica Giulia 86. Priporoča cenj. občinstvu svojo na novo prevzeto in že 50 let obstoječo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga. Razpošilja po pošti dnevno pakete od pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. I I I i POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Kadi plačilne zaostalosti več velikih tvornoij.I mi je bilo ponuđeno, uaj rodine veliko zalogo čevljev globoka pod proh-vajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali Črno galonirano, h predniki in močno močnimi podplati, celo elegantna, najnovejSa fasona. Velikost po Številki. Vai 4 pari sta'iejo samo 7 S 50. Pošiljate v po povzetju H. SPIKGARN, eksport čevljav Krftkovo 11. 240 ) "4 r i. Sme se zamenjati in bo vrno denar. Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici naznanja slav. občinstvu, da je poskrbela. svoje prodajalne : v TRSTU, Via Barrlera vecchla in Via elei Kettori 1 in V GORICI, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišč*) s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter finesra in trpežnega usnja. Zato se pripoioca za obilen obisk ob priliki bližnjih Velikonočnih praznikov. Lovrenc Botac Trst - ul. Piccardi, vogal Pasqua1e Revoltella - Trst Nova trgovina jestvin in kolonijalnega blaga. Postreže se vedno z dobrim iu svežim blagom prve vrste :: ter po nizkih ln zmernih cenah. g^POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM.^ i i Vsem: gospodinjam toplo priporočamo CIKORIJO edino pmufi. po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. v korist družbi sv. Cirila in Metoda Stran IV. „EDINOST" St. 89. V Trstu, dne marca 1912. Razne vesti. so bili v strahu, kaj je, nekoč so videli, da težkih vozov na dan. Sedaj pa že več časa fma človek, ki dela nemir okoli hiše, kapo. ne popravljajo več te ceste. Zato je postala Ko je umrl gospodar, je neko noč zopet popolnoma nerabna ter podobna strugi prilomastil oni častnik iz Kanala v Gorenje- hudournika. Nihče ne more po tej v cesti polje v Podbrščekovo hišo. Dcmači so se srečno, brez držačev, pripeljati voza v Sturje. ■ bali, so mislili, da straši; slednjič ga je Ob cesti leži vse polno lesa, ki se je vozni- j prijel sin Ivan Podbršček v hiši; oficir je kom prevrnil ter si ne upajo več ponj. \ rekel, da je financar ter da ga lahko aretira, i Vozniki z bolj težkimi tovori se morajo, ker imajo luč v hiši. Podbršček je zapazil posluževati nad eno uro veče dal.ave p d na to, da je častnik segnil kakor bi hotel skladovni cesti čez Vrhpolje. Tudi vojaščin;«, potegniti sabljo, pa ga je prijel in vrgel ob zlasti topničarji, se ne bodo mogli ob svojih tla. Tiščal ga je k tlom, vzeli so oficirju j vsakoletnih prehodih, posluževati gori ome-snbljo in potem so ga pustili, da je šel. S njene škandalozne ceste, ako je ne popravijo. Sabllo je Podbršček izročil orožnikom ter Radi nerabnosti te ceste je že veliko vozni-povedal, kaj se |e vse godilo. Ivan Pod-j kov moralo opustiti voznino ter se s tem bršček je bil klican pred sodnijo v Kanal, odreči svojemu zadnjemu koščeku kruha na obtožen, da je poškodoval onega oficirja.' domači grudi ter se podati v tujino. To je Navzoč je bil pri razpravi tudi oficir, ki je; res pravi Škandal 1 Vlada obljubuje razne priznal, da je šel v Gorenjepolje, ker se mu * akcije za olajšanje bede, a tu jo Še poje tisto noč zahotelo... Podbrščekovi imajo vspešuje. — Ej, kje ste gospoda poslanci namreč hčer, ki mu je dopadla. — Razprava 1 gospodovalne stranke na Kranjskem ? ! Kdor v Kanalu je končala tako, da je bil Ivan ne verjame, naj pride pogledat, da se pre-Podbršček oproščen obtožbe. priča! Popotnik. Take le reči trgajo dobro razmerje, katero naj bi vladalo med vojaštvom in rza«eln°oni Sci° ^etT'uudsfvo's'JS Drzni tolovaji. Iz Pariza poročajo, da USem Naši' ijuie sc'potrpeži^l H= «-» 'opovov dne 24 t m z|uM vsta-do skrajnosti, da pa ne pustijo, da bi delal v Montgeronu pri Corbeiiu neki avto- kdo ž njimi kar bi hotel, četudi je oficir, hobil. Pri napadu na avtomobl so ramll imajo pa popolnoma prav. - Dogodek zie?,?Sa potnika, ubili šoferja in na tO pobeg-onim oficirjem je razburil prebivalstvo pol""' f avtomobilom. - Iz Chantillyia pa celem Kanalskem. Naj se ne zgodi več kaj 1^1?°, da je v ponedel ek dne! 25. IL m takega in naj nlkdone sodi krivo našega t ?b 1. dopoludne dospel tja avtomobil s «ud|va v takih slučajih, kar se tako rado sesd^seba^ Štiri -^oboro^z Strokovna nadaljevalna Sola za zidarje v RenČah sklene šolsko leto 1911 do 1912 dne 31. t. m. ob 3. in pol popoldne. Ob tej priliki se otvori razstava šolskih izdelkov, katero se lahko ogleda še v mesecu aprilu. Občinstvo, ki se zanima za obrtno šolstvo, dobrodošlo ! Posebni vlak do Nabrežine. Z zadnjim dnem meseca marca začne voziti po južni železnici iz Trsta do Nabrežine ob nedeljah in praznikih posebni vlak ob znatno r - . D1 ^ XT _ . znižanih cenah za II. in III. razred. Vlak bo|m,ade soproge milijonarja Blermana. Vzrok odhajal iz Trsta ob 3 55 pop., ustavljal se juniora ,e neznan. Moz samomorilke se bo v Miramuru, Grijanu in Sv. Križu in bo ^nedavno vrnil s potovanja . okolij sveta, prihajal na Nabrežino ob 4 36 pop. Nazaj z Nabrežine v Trst bodeta vozila dva vlaka in sicer do 1. majnika ob 6 31 in 9 55 zve- (SlHILimUlEi j A SUU OOLASI m raeoaat« m 4 } dot bw39 Soliden mladenič; 29 let, z dobro službo, išče znanja v svrbo žeritve. Samo resce ponudbe pod Šifro „BodcČnoat št. 165" polte restante Trst glavna pošta. 721 General", ubili dva blagajnika, nekega tretjega uradnika pa so težko ranili. Tolovaji so potem ugrabili 40.000 frankov. Ta dogodek je silno razburil prebivalce bližnje okolice, katerih nekateri so udrli za razbojniki. Ali ti so se neprenehoma streljajoč z revolverji umaknili v smeri proti Parizu. Sodijo, da so to tolovaji, ki so v Montgeronu ugrabili avtomobil. Samomor milijonarke. — V Novem Jorku je vzbudil veliko senzacijo samomor čer, od 1. majnika dalje pa ob 7 in 10 29 zvečer, ki bodeta prihajala v Trst ob 7 07 la 10 35, oziroma 7 30 In 1102 zvečer. Poleg teh vlakov pa bodeta vozila z Nabrežine v Trst še dva vlaka in sicer od 1. majnika do 9. junija in od 15. septembra do 3. novembra ob 6 45 z dohodom v Trst ob 7*15 zvečer in od 16. junija pa do 8. septembra z Nabrežine ob 7 30 z odhodom v Trst ob 8'04 zvečer. Cene voznim iistkom za tja in nazaj iz Trsta so: za II. razred do Miramara ali Grijana 1 K, za III. raz. 60 vin.; do Sv. Križa II. raz. K 1 40, III. raz. 90 vin.; do Nabrežine 11. raz. 1*50, 111. raz. 1 K. Bralno in pevsko društvo „Zora" v Kostanjevici na Krasu priredi dne 14. aprila t. 1., v slučaju slabega vremena pa osem dni kasneje na dvorišču krčmarja Fr. Uriha Milijonarka, ki se je poročila leta 1903, se je obesila v kopalnici. Med milijoni tudi ni človek srečen 1 Ženska volilna pravica na Kitajskem. Londonska „Times* poroča iz Nan-kinga, da je kitajska narodna skupščina sprejela resolucijo, s katero se ženstvu v načelu priznava volilna pravica, izvedbo pa se odgodi na nedoločen čas. Denarna vrednost ženskih dražesti. Ameriške sodnije so že sestavile celo listo denarnih odškodnin za izgubo ženskih dražesti. Izlasti visoka je odškodnina za izgubo las. Pariški list „Eclair" piše, da je neka sodnija v Združenih državah Severne Amerike obsodila neko železničarsko društvo, da plača odškodnino 8000 kron neki gospej Ktari Bidarro, ki je povodom neke železniške nesreče dobila tako poškodbo, da so jo zdravniki prisilili, da je odrezala svo a lase. Neki delavki, ki je pri tvorniškem <;■ lu izgubila svoje lepe plave lase, je sodi; .a prisodila kišna št. 84 veliko spomladansko veselico.: 20.000 kron oškodnine. Poleg las dobivajo Bralno-pevsko druStvo „Štanjel" v tud* brazgotine veliko denarno vrednost. Tako je neka gospica Florence E(der bila za brazgotino, ki je uničila lepoto njenega levega lica, odškodovana z 12 000 kronami, dočim so neki Bessie Andreus iz Čikaga izplačali za izgubo nosa le 10.000 kron, in če tudi je v poslednjem slučaju šlo za do- ^tanjelu bo imtlo veliko spomladansko ve selico dne 5. maja t. 1. in ne dne 28. ap-prila kakor je bilo že objavljeno. „DruStvo Goriških Slovenskih Fo-icamaterjev" v Gorici naznanja, da se bo vrš i ustanovni občni zbor dne 31 marca vr5eno , to nosa gtške oblike, cb 10. uri predpoludne v prostorih hotela , . x , , ,, „Zlati Jelen" In ne (kakor prej določeno) i, E «*™*0? b™ Ž*1*™}^ V^u*,"! dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer, ker se vrši! Jork" Ie inženir električne stroke^ Bachelet t ga dne koncert Pevskega in glasbenega i Jf«®1" novo »leznico, W preseže s svojo društva v Gorici. Pripravljalni odbor (hitrostjo vse dosedanje železnice Električni ___ ' i motorji te zeleznice so previđeni s posebej - - I jniml elektro-magneti, ki zmanjšujejo tlak * SZ IStrOa zraka tako, da zamore voziti železnica z naj-Pcdružnica družbe sv. Cirila j„ 1 večo hitrostjo. Po dosedanjih posicusih je Metoda za Lazaret s sedežem pri Pobegih ugotovljeno, da zamore nova električna že-sklicujtr svoj občni zbor v nedeljo, dne 31. lezn,ca doseči na uro hitrost 300 miIl t. m. ob 4 popoludn^ v gorenjih prostorih' 73 Šolskih zdravnic je dosedaj nastav-„Konsumnega društva pri Pobegih. Ob tej Ijenih na Angleškem ; v 6 občinah stoje na priliki se bo sprejemalo tudi nove člane, čelu šolske zdravniške službe. Razun tega Delokrog te podružnice obsega ves Lazaret; je nastavljenih 289 šolskih sester, ki imajo zato pričakujemo obilne udeležbe iz vseh oskrbovati in nadzorovati nego bolnih in bližnjih vasi. Dobrodošli tudi vsi drugij slabotnih šolskih otrok rodoljubi in prijatelji naše družbe I I Boj z divjim cetellnom. V Fuldi na Novo druStvo. Namestništvo je vzelo Nemškem je 5la 14-letna deklica Filomena naznanje ustanovitev pevskega in bralnega Schnell Bkozi gozd. Kar naenkrat je mimo društva „Domobran" v Manzanu na Pom- idočo deklico napadel divji petelin. Z ostrimi njanŠčini. j kremplji, kljunom in močnimi perutnicami jo Premestitev peš-pošte Bal—Rovinj Je obdeloval po glavi. Slučaj je hotel, daje V postno vožnjo. S 1. aprilom t. L se deklica, ki se je obupno bila 8 petelinom, opusti dnevno enkratna peš-pošta med pošt- P»dla» petelin pa je prišel pod njo. K sreči nima uradoma Bal in Rovinj ter se vpelje >e ležala blizu Palica. 8 katero je dekle pe-mesto iste dnevno enokratna, enovprežna telina tako obdelovalo, da je bil mrtev, pošina vožnja s sledečim voznim redom: Vsa krvava je prinesla deklica mrtvega bo-odhod iz Bala ob 6. uri 45 min. predp. vražnikapetelina domov. Petelin je raztrgal prihod v Rovinj „ 8. „ 15 „ „ - ------ odhod iz Rovinja „ 1. m 45 „ pop. prihod v Bal „ 3. „ 15 „ Bojna ladja „Szlgetvar" je dospela iz Port-Saida v Pulo. Na krovu je vse zdravo. VQ0^0ni Je nova zatog& bieitlov. motoci-OC£«3lll klov tovarne Pnch v Gradcu. Zastopnik Alojz Kineze. Prodaja tudi na obroke ter zamenjuje stare bicikle z novim proti doplačilu. 466 Dobro uspevajoča trgovina o prometni ulici u Trstu, ne daleč otl „Narodnega doma", ti bi še boljše uspevala v slovenskih rokah. IECjS5* se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila dbja upravitelj inseratneja oddelka „Edinosti". Stalni krajevni agenti sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za predajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno Neugas-e 2«. 244 pM|IJ|#Q • Pohištvo za zakonsko sobo iz jeee-s I lllnd ■ novine, novo, nepolirano, tine^fie, angleškega sloga, drugo že rabljeno same dva meseca, skoraj novo iz orehovine, nemškega sloga, kompletno z mramori i iz zrcali se preda po ugodni ceni. — Kerbler, Mo'ino a Vento 7. 663 Dr. K. Lukež odvetnik, v Lovranu BI9IIBBBS3 H ĆE* I JABNiCA ^ K Valentin Ceh gg Trst, ul. 6. Carducci 40. gg Produjalra z dtlavnlco vsako- g m vrstnega obuvala za mo>ke lu jg- ienske ter otroke. ® SPREJEMAJO SE NAROČILA ®j mŠ - PO MERI. - Cene zmerne. Svoji k svojim ! ■ ■BHBIB1BH1E9B išče popolnoma izvežbanega solicitatorja POZOE! (zlasti v zemljeknjižnih poslih). Znanje italijanščine se želi. Vstop, če mogoče, takoj.1 ALEKS. FRASC MATER - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. Najbo jšl vir za dobivanje pečeno ka\ e. V nov! trgovini ul. Sette Fontane 2 (hiša na oglu trga Barriera) se dobi vedno na izbero moško perilo : srajce, spodnje hlače, spodnja Srajce, ovratniki, ovratnice, šerpe za vra:. nogovice, dežniki itd. Žensko perilo: srajce, spodnje hlače ir-šifona in fuštanja. Moderne fuštanjaste bluze, spodnja krila, torbice za nakupovanje, druge torbice. Garniture glasnikov In drugi predmeti j Se priporoča udana ANTONIJA RIEGER Mizarska delavnica franccsco Kramcr Trst, via Miramar št. 21. Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamči za točno izgotovitev po j ^ umetniških pravilih. Najzmernejša cene , Skladišče ofilja in drv za privo, pslrolja in stavi, materijala Josip Miceu^ Trst, via San Clllino št. 2 (Sv. Ivan) a - TRST. 1 MS 1 larrta)* naka (otocraitna t Ha, kater lUl rmagtade, poanatka, •>oir»-ajeat Ukalvv, fiaalTiata ploMi u Tiakarmna avoaaalka ttd. 1M. lat. Posebnost: Povečanje vtakatere fotografije. Sadi odabnoaU T, M. aaratalko* ■prajama oarotba la Jtk larrloja aa ioaaa, rraotaaloo uuh coaaj S* Zaloga tu- in ;nozem vin špirita likerjev In razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque i . 6, Trst (Nasproti Caffž) Centrale) Velik izHor francoskega šampanjca, penećih d««" nih italijanskih in avntro - figr-«kib vin. Bordea^r Burgunder, renskih vin, Mesella in Cnianti. Ku:u konjak, razna £ganja ter po<*eKni pristni tropinov^ slivovec in brinjevec. Iideiki L \r t«rf d »?li if d tičnih krajev. VMata naroČba takoj irvr^i itazp-Bilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franc j. Razprodaja od pof litra napre). Druga slovanske dežela hvala S Kranjskega. V pravo sramoto za Anfnn bojaUi mojeter v Gorici, c kr cestno upravo je postala državna cesta nillun m uoiu, tekaliMe Frana Josipa iz Cola nad Vipavo do Šturij. Še do pred 36' Igluje obleke po meri v vsakem krojn. r . r , . K . * __ _ Sprejema tudi naročila izven Gorice. Prt naročila par leti Je b;la to prav lepa cesta, čeravno ^tuje prana mera. v »logi ima razno^Stno jtr prevažalo po njej do Sto In se več |ako blago ter razpošilja uzorce na ogled. Gene zmerne. Aristide Gualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odllkooana tovarno Z) cevi In cementnih plott. teracov In umetnega kamna. a • • • a a a a Sprejema vsakovrstno delo v cementa. Cese zmerne, delo toiao.