štev. eo.
V Linijam, v peieK One 18. opmo 1824. Posamezna mm stane i »50 Din. Leto LIL
Naročnina
za državo SHS: na mesec . . , , . . Din 20 ca pol leta ..... .120 ca celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji , t . . Din 40 V inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petltno vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2"30, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
Poštnina Blatena v oolovinl
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50. upravniitva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je y Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 In 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Resnično, resnično vam povem: ako pšenično zrno, pavši v zemljo, ne umre. ostane samo; če pa umre, prinese bogati plod. Ev. Jan. XII, 24.
Ko je Kristus, obsojen kot hudodelec na križu, izdihnil svojo dušo, se je zdelo, da je njegovo delo za vselej pokopano. Njegovi učenci so se poskrili, med judovskim narodom je triumfiral mrzli in licemerni racionalizem gole postave, pogani so deloma v razbrzdanem materializmu, deloma ob azijatskih marnjah uteševati žejo svoje duše, ves svet pa je priznaval gospodstvo rimskega orla.
Šele dosti časa potem je Pavel pogumno vzel potno palico v roke, se nameril v široki svet in začel oznanjevati zveličavno vero človekove bogopodobnosti, socialne enakopravnosti in neskončnega moralnega dostojanstva vsake brezsmrtne duše v največje umske, srčne in družabne zmote pogreznjenemu svetu.
Toda dolgo, dolgo, celih tristo let je ta dušo zrevolucionirajoči in družbo preosnav-ljajoči nauk ostal last nekaterih izvoljencev, ki so bili preganjani, državljansko de-klasirani in zasmehovani, ker da hočejo kot nižja vrsta ljudi premaknili z mesta ogromno svetovno cesarstvo Rimljanov in preobraziti njegovo sijajno civilizacijo.
Šele s Konstantinom zmaga krščanstvo tudi v javnem življenju, priborivši si svobodo, in začenja pokristjanjevati družbo v vseh panogah. Toda bizantinizem in despo-tizem cezarjev, ki so se preselili v Cari-(grad, zopet izpači lice javnega življenja in v svojih posledicah povzroči razkol mnogih milijonov od vesoljne cerkve.
Socialni razpad rimske države, vpadi Oarbarov in ostarelost kulture, katera svetu ni imela podati več nobenih vrednot, je povzročil dolgo dobo teme, nereda, uničevalnih vojska in brezvladja, sredi katerega je cerkev ohranjala stare vrednoto, blažila gorje in čakala vstajenja nove dobe, ki napoči šele po dolgih stoletjih.
Pripravljene po karolinžanih, se leta 1000. po Kristusu obrisujejo na obzorju konture »novega cesarstva«. Papež Silvester II., bivši menih Gerbert, ki je obvladoval grško, arabsko in indsko modrost, se pečal z astronomijo in kemijo ter veljal za >čarovnika«:, je v božiču tega znamenitega leta, ko se je splošno pričakoval konec sveta, z Otonom III. v Rimu svečano otvoril epoho, ki jo danes imenujemo visoki srednji vek.
1000 let po Gospodovi smrti na Gol-
gatil
Prihaja vek Danteja in Tomaža, Frančiška in Ludovika, cvetočih mest in bogatih cehov, drznega visokega filozofiranja, Bvobodoljubja meščanov, poveličevanja čiste in lepe ženskosti, razmaha dobrodelnosti, sladke mistike, popolne skladnosti mišljenja, krščanske edinosti. Za to sijajno sliko razcveta vseh dobrih sil pa zamolklo bučijo zli nagoni, vladoželjnost knezov, absolutistične težnje dinastij, lakomnost plemstva in mamonizem novih denarnih mogotcev.
Reformacija da razmaha vsem tem težnjam, razdere edinstvo krščanskega bogo-vladstva, opustoši v dolgih vojskah srednjo Evropo.
Seme resničnega nauka pa klije dalje, zopet vzklije iz zemlje, cerkev se še tesneje združi okoli svojega poglavarja, novi apostoli misijonstva, socialnega in ubož-nega skrbstva, sloveči pridigarji, učenjaki in učitelji lepega življenja, pripravljajo in dovršijo preporod, umetnost doseže višino, ki jo danes samo še kopiramo.
Sile pa, ki skušajo porušiti Gospodovo đelo, ne počivajo. Izbruhne meščanska revolucija, za njo se vrstijo podobne druga za drugo, veleindustrija skuje okove milijonom in milijonom in izzove socializem maščevanjaželjnih sužnjev, znanost se postavi v službo racionalizma, mamonizma in brezverstva, dviga se zmagoslavni krik: Zbrišite z lica zemlje cerkev I, tehnika doseže nesluteni višek, človek vzklika: Vse je dovoljeno temu, kdor ima moč!, človek si domišljuje, da je Bog za vedno kapituliral pred njim, ki meni, da s svojim razumom kmalu objame vso tajnost vesoljstva. V svetovni voini Da Dokažo človek veleka-
pitalistične >svobodoumne« dobe, da je brez milosti Boga hujši od najbolj divje živali.
2000 let po daritvi na križu!
Božanstveni nauk pa je silnejši od vseh zemskih sil. Razvija se počasi, čaka, se umakne, potem pa vzcvete s podvojeno močjo in človeštvo se za ceno ogromnih žrtev kakor izgubljeni sin vrača k blagovesti svetega Križa. Nič ga ne premaga, niti izdajstvo lastnih učencev. >Jaz sem vedel,« zašepeče blodni duši Gospod z lesa, >da
se boš k meni vrnila.« Še blodi današnje človeštvo, kakor da se ni še docela osvobodilo, išče uteho vsepovsod, sramežljivo še moli stare malike, toda smelosti ni več, ni več prave vere v prejšnjo blodnje, strašno se hoče izmučenim dušam svetlega miru, zadovoljnosti, skladnosti, preprostosti, ljubezni, usmiljenja, družinske in družabne sreče, edinosti in socialne vzajemnosti, ki jo je najti samo ob Križu.
Zopet bohotno klije božansko seme.
RADIKALI UVIDEVAJO PAŠIĆEV PORAZ — BREZ UPANJA NA USPEH.
USKOKI OSAMLJENI.
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) Po kraljevem odhodu v Topolo je nastala v političnem življenju tišina, ki bo trajala do začetka prihodnjega tedna. Takrat ce bo začelo zopet konzultiranje na dvoru, kamor bodo pozvani razni parlamentarni voditelji, ki še niso bili konzultirani, zelo verjetno pa je, da bodo ponovno pozvani tudi še nekateri načelniki klubov, ki so bili že ponovno na dvoru. Večina voditeljev opozicionalnega bloka je odšla na velikonočni odmor, zavedajoča se, da bo kriza daljša nego je bila katerakoli druga dosedanja in najtežja od vseh kriz po prevratu. Ni pa po vseh dosedanjih dogodkih prav nobenega dvoma, da bo prišlo do poslovne vlade, s katerim dejstvom računajo že vsi radikali in mislijo svojo taktiko tudi po tem urediti. Upanje na kako volivno vlado so opustili kot neizpolnjivo in so s to svojo dosedanjo volivno tezo kapitulirali. Pri posameznikih se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da je Pašič to pot zavozil in niti oddaleč ni bil kos taktični spretnosti opozicionalnega bloka, ki ima vrtega zase vse moralne vrednosti napram Pašičevim materialnim.
Od radikalnih voditeljev je večina ostala v Belgradu, ker so se odločili, da se ne pokažejo volivcem, ki so ogorčeni nad ra-dikalsko koalicijo s Pribičevičem in vidijo v tej zvezi največjo napako. Dosedaj je od-
potoval iz Belgrada edinole Ljuba Jovanovič v Skoplje in sicer po povsem zasebnih poslih. Njihovo prizadevanje gre zdaj za tem, da izsilijo od krone koncentracijsko vlado, brez Pribičevićevih uskokov seveda. Pa tudi ta kombinacija je izključena, ker bi opozicija nanjo ne pristala. Zato je povsem verjetno, da se bo kriza rešila tako, kakor je zamišljena od opozicionalnega bloka, ki ima parlamentarno večino.
Edini, ki ne morejo opustiti brezupne misli na volivno vlado, so Pribičevič in njegovi tovariši, ki so poraženi. Ne morejo se vživeti v misel, da so poraženi in jih čaka v bodočnosti popolna osamljenost. Ljuba Davidović dan za dnem dobiva pisma od poedincev in celih organizacij demokratske stranke, ki demantirajo vesti o pozdravih Pribičeviču in javljajo, ali da so bili ti pozdravi falzificirani ali pa da so bili napravljeni in odposlani v prvem trenutku nr. hitro roko, ko ni še bilo mogoče pregledati stvarnega položaja o razmerah v demokratski stranki. Pribičevič je ostal danes osamljen s svojim maloštevilnimi tovariši iz Hrvatske in Slovenije. Danes je Ljuba Davidovič dobil poziv na skupščino v Subotici, ki ji bo prisostvoval tudi poslanec Bunjevec Blaško Rajič. Iz Subotice potuje Davidovič v Zagreb, kjer se bo udeležil skupščine demokratske stranke, ki je bo vršila v pondeljek.
ODHOD KRALJA V TOPOLO.
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) Danes ob pol 3. uri je kralj odpotoval v spremstvu ministra Vukičeviča in demokratskega poslanca dr. Miloša Radosavljeviča v Topolo. Kralj se bo vrnil v nedeljo zvečer. Pred odhodom je kralj sprejel v avdijenci vojvodo Stjepana Stepanoviča.
Dr. Krnjević o razvoju кше.
Zagreb, 17. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal z dr. Krnjevičem o političnem položaju. Dr. K r n j e v i č je med drugim dejal: Kakor vidite, stopajo danes v ospredje stvari, ki spadajo po svoji naravi v ozadje. V časopisju se piše in v političnih krogih se mnogo govori o Radičevih izjavah. O teh izjavah Vam jaz ne morem dosti govoriti, ker je stvar R a d i ć a , da jih dementira ali potrdi. Sicer pa v sedanjem položaju ni važno, kakšne izjave daje g. Radič. Glavno je vprašanje, ali se bo kriza reševala parlamentarnim potom ali ne. Tudi držanje Nastasa Petroviča je sekundarnega pomena. Vsekakor je simpatično, da se dobe med radikali ljudje, ki obsojajo nepravilno postopanje radikalov, vendar pa ima opozicionalni blok večino brez Nastasa Petroviča in za rešitev krize ne more bili odločilno, če pripelje Petrovič seboj dva, deset ali pa nobenega poslanca.
POROČILO RADIČU.
Zagreb, 17. aprila. (Izv.) V velikonočnih praznikih bo odpotovalo več poslancev HRSS na Dunaj, da poročajo Radiču o političnem položaju in o razvoju vladne krize in se razgovore o nadaljni akciji v narodni skupščini.
HRVATSKI KOMENTARJI O STEPA-NOVIČEVI AVDIJENCI.
Zagreb, 17. aprila. (Izv.) Časopisje obširno komentira avdijenco vojvode Stepanoviča pri kralju. Tej avdijenci pripisujejo precejšnjo važnost. Spravljajo jo v zvezo z ustvarjanjem koncentracijske vlade s Stepanovičem na čelu. Čeprav jc po mnenju opozicionalnega časopisja Slepa-nović naklonien ooozicionalnemu bloku,
vendar take rešitve krize ne smatrajo za povoljno, ker bi gotovo Pašič delegiral v tako koncentracijsko vlado tudi nekaj svojih ljudi, kateri bi na Pašičev migljaj ob ugodni priliki skušali razbiti vlado.
ja z Mažarsko.
Belgrad, 17. aprila. (Izv.) Pogajanja z Mažarsko, ki so bila določena za 21. aprila, pozneje za 26., so sedaj končnoveljav-no določena za 23. aprila. Razgovori se bodo vršili istočasno v Belgradu in Budimpešti.
OBISK KRALJA ALEKSADRA V PARIZU.
Pariz, 17. aoprila. (Izv.) Posebni poročevalec »Matina« poroča iz Belgrada, da obišče kralj Aleksander Pariz koncem maja in da bo pri tej priložnosti podpisana defenzivna vojaška pogodba med Jugoslavijo in Francijo.
VPRAŠANJE 600 MILIJONSKEGA POSOJILA V ITALIJI.
Rim, 17. aprila. (Izv.) »Tribuna« poroča, da na uradnih mestin ni nič znanega o 600 milijonskem posojilu za Jugoslavijo. O zadevi bi bilo mogoče govoriti šele po sklepu trgovske pogodbe.
REPARACIJSKO VPRAŠANJE.
Pariz, 17. aprila. (Izv.) Reparacijska komisija je imela danes dopoldne in popoldne sejo. Razpravljali so med drugim o nemškem odgovoru. Sklenjeno je bilo, da se poročilo strokovnjakov oficielno predloži prizadetim vladam. Po seji je predsednik reparacijske komisije Eartliou izjavil, da je zadeva na pravem potu, vendar pa ni pričakovati, da bi bilo to vprašanje v kratkem času rešeno.
London, 17. aprila. (Izv.) Za danes pričakovana razprava o reparacijskem vprašanju je v londonskem parlamentu izostala, ker je parlament odgoden do 29. aprila.
Berlin, 17. aprila. (Izv.) Kancler dr. Marka je izjavil poročevalcu Hearstovih listov Wiegandu, da je bilo za Nemčijo jako težavno sprejeti predloge strokovnjaške
komisije, tem bolj, ker ni povedano, kako dolgo bi morala Nemčija plačevati.
OGRSKA ZBORNICA SPREJELA SANACIJSKI PREDLOG.
Budimpešta, 17. aprila. (Izv.) Danes je v parlamentu odgovarjal grof Bellen na razne očitke opozicije, češ da vodi Ogrska preveč od zunanjih sil odvisno politiko. Grof Betlen je naglašal, dn se mora danes Ogrska bolj ko kedaj prej ozirati na zunanji svet, ker ni več velesila in tudi ne del velesile.
Budimpešta, 17. aprila. (Izv.) Raz« prava o sanacijskem posojilu za Ogrsko je končana. Zbornica šc ni glasovala, gotovo pa je, da bo vlada dobila večino.
Budimpešta, 17. aprila. (Izv.) Parlament je z veliko večino sprejel sanacijski predlog.
NAPETOST MED AMERIKO IN JAPONSKO.
Tokio, 17. aprila. (Izv.) Razpoloženje na Japonskem napram Ameriki je zaradi novega izseljeniškega zakona jako slabo. Razburjenje je veliko.
ŠPIONAŽNA AFERA V BRNU.
Brno, 17. apri: (Izv.) V Brnu so odkrili novo veliko špionažno afero, v katero je zapletenih večje število višjih oficirjev. Šiponirali so baje za Mažarsko.
O krizi prinašajo ljubljanski listi tako nasprotujoča si poročila, da se nam zdi potrebno naše čitalelje ooozoriti na pisanje drugih večjih listov. Prinašamo izvlečke nekaterih listov, došlih nam včeraj.
»Jutro« šc vedno poroča v svojem smislu in pravi med drugim; »V vladnih krogih se razplet krize stalno presoja zelo povoljno za sedanjo vlado. Prevladuje trdno prepričanje, da iz krize ni drugega izhoda kot volilna vlada Pašič-Pribičevič in nove volitve. Tej želji daje krepkega izraza tudi današnja »Samouprava« (op. ur.: glavno glasilo radikalov), ki izjavlja, da je vprašanje naše državne ureditve tako važno, da se mora o njeni izpremembi dobro razmisliti. Pri tem razmišljevanju se pokaže, da današnje politične smernice (op. ur.: centralistične) še najboljše odgovarjajo vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.«
»Slov. Narod«: »Po končani konzul« taciji sprejme kralj sedanjega predsednika kraljevske vlade Pašiča in pa voditelja samostojnih demokratov Pribičeviča, da mu še enkrat pojasnita vse one tehtne motive, ki govore za razpust skupščine in za razpis novih volitev.« Dalje poroča, »da je med radikali in samostojnimi demokrati sklenjen sporazum za slučaj, da dobi Pašič volilni mandat, v tej smeri, da se izvede delna, rekonstrukcija vlade in da prevzame za časa volitev vodstvo ministrstva notranjih del Svetozar Pribičevič. Vedno jasneje postaja, da so volitve popolnoma upravičene.«
Ljubljanski »Narodni Dnevnik«; »V političnih krogih se mnogo razpravlja o ideji koncentracije vseh narodnih sil, t. j. osnovanje delavne in volilne vlade iz vseh političnih strank. Ta vlada bi morala dokončati šc nekaj najvažnejših državnih' poslov in bi pomenila zanesljivo jamstvo za popolno svobodo pri volitvah ... V nekaterih krogih so mnenja, da bodo dosedanjim posvetovanjem sledila nova posvetovanja, katerih cilj bo, najti izhod iz krize. Danes (16. aprila) se je govorilo (v Belgradu), da ima krona tendenco za poskus, poveriti mandat tudi drugim osebam, ne samo Pašiču in Davidoviču, da bi se preskusile vse možnosti za rešitev krize. Šele če bi ti poskusi pokazali neuspeh, bi se krona vrnila k današnji kombinaciji.«
Zagrebški »Jutarnji list« poroča z dne 17. t. m.: »Šele okrog 30. t. m. začno nova posvetovanja, ki bodo vplivala na krizo. Na dvoru jc več kombinacij za izhod iz krize. Vidi se, da se bo prej poskusilo vse, predno se bo porabilo zadnje sredstvo, da se razpusti parlament in Pašiču da volilni mandat.« Nato poroča v posebnem poročilu, kako radikali »uvidevajo, da razvoj krize nc gre v njihovo korist, vsled česar lansirajo vesti o koncentra-
cijski vladi, v kateri bi sodelovali vsi radikali«.
Zagrebški >Obzor« z dne 17. t m. prinaša o krizi daljše razmotrivanje, v katerem naglaša, da bo došlo do iznenadenj. Parlamentarne razmere so se popolnoma spremenile. »Dohod HRSS v Belgrad, razkol demokratske stranke, odpoved sorvil-nosti režima od strani Nemcev in džemi-jeta, forsiranje Pašič-Pribičevičeve koalicije in inavguriranje srbskega nacionalnega bloka proti sporazumu, vse to so dogodki, ki so iz temelja spremenili fiziognomijo sedanjega parlamenta.« Nato povdarja, kako krona to pot sama prevzema reševanje krize ter veli dalje: »opozicijski blok postaja vedno kompaktnejši in pod pritiskom negotovosti vedno jačji. Ta njegova sila se opaža tako zelo, da je pri radikalih započe-lo resno kolebanje, ki preti preiti v razkol. Nastas Petrovič vrši neko vrste ferinentaci-je v klubu; če tudi bi ne privedel se'ooj takoj večje dote opoziciji, je njegovo zadržanje zelo značilno, ker on pridržuje opoziciji džemijet, kateri ima v Nastasa Petroviča največ zaupanja. Opozicija bi na ta način porastla za najmanj 15 glasov. Ker pa topot gre za globoko državno vprašan je, za vprašanje sporazuma ali hegemonije namreč, je gotovo, da bo kriza dolgo trajala. V tej fazi, v kateri se ima ustvariti avtoritativna delavna vlada, ki bi se v parlamentu mogla držati, se zdi, da je ta situacija ugodnejša za opozicijo, ki garantira možnost delovanja. Predno pa se preide v novo fazo, — ki naj odloči bodisi v smislu opozicijskega bloka ali v smislu Pašiča-Pribičeviča — se bodo izvršili še vsi poskusi... Danes se e govorilo, da ima krona namen poskusiti dati mandat tudi drugim osebam poleg Pašiča in Davidoviča, da se tako poskusijo vse možnosti za rešitev krize. In še-le potem, ko bi se vsi drugi poskusi ponesrečili, bi ee krona vrnila h kombinaciji: Pašič ali Davidovič. Tedaj bo padla odločitev.«
Pripomnimo pa, da »Obzor« kakor tudi »Jutarnji list« nista glasili bloka, marveč zastopata v zadnjem času ono smer v hrvatski inteligenci, ki dela za radikale.
Preosnova italijanskega kabineta.
Rim, 17. aprila. (Izv.) Politični položaj etoji v znamenju nepričakovano odločnega nastopa katoliških krogov zaradi fašistov-skih nasilij proti katoliškim organizacijam. Vsi listi se obširno pečajo s tem nastopom. V političnih krogih domnevajo, da gre za dobro organizirano ofenzivo velikega sloga proti fašizmu in fašistovski vladi. Vlada in fašistovslca stranka se žurita z upoetavo reda in miru v prizadetih krajih. Od strani vatikana se pričakuje nova okrožnica.
Po hodnikih se širijo vesti o obširni preosnovi vlade v zvezi z zborničnim pred-sedništvom. Predsedstvo v poslanski zbornici naj bi prevzel dosedanji justični minister Oviglio, na njegovo mesto pa naj bi prišel Carnazza. General Diaz naj bi iz zdravstvenih razlogov odložil vojno ministrstvo, ki bi ga prevzel general Giardino. Vse te vesti o preosnovi vlade je pa Acer-bo zaenlcrat dementiral kot popolnoma ne-oenovane.
Upor v Turkestanu.
Litvijska brzojavna agenca v Rigi je prejela iz Moskve poročila, po katerih je izbruhnila v Turkestanu velika oborožena vstaja proti sovjetski vladi. Oborožene čete vstašev Štejejo do 20.000 ljudi in sestoji iz konjeniških ter topničarskih oddelkov z gorskimi topovi. Z vstaši se jc zedinilo do 2000 starih ruskih častnikov, ki so pobegnili v Turkestan in hoteli že prej prirediti upor s pomočjo Enverja-paše. Po zadnjih poročilil so napadli vstaši sovjetsko armado in vživajo podporo turkestanskega
prebivalstva. Sovjetska vlada jo odposlala v Turkestan proti vstašem močne vojaške oddelke iz zapadne Sibirije.
Razmere v ruski rdeči armad!,
»Leninski nabor«, ki ga izvršuje sovjetska vlada, hoče povečati število pristašev komunistične stranke z vpisovanjem malo izobraženih in po deželi raztresenih ljudskih slojev. Istočasno pa se je pričelo energično čiščenje stranke od »visokošol-cev in mladih oficirjev, kateri so naklonjeni opoziciji in posebno nevarni, ker bivajo v velikih mestih. »Pravda« zahteva odstranitev vseh, naj še tako visokih komisarjev, kateri niso prožeti s strankinim duhom.
K pojavu te vrste spada n. pr. ravno končani proces proti častniškemu zboru enemu izmed najboljših sovjetskih polkov, ki je spadal k vojski Glavne politične uprave (bolj znani po prejšnji kratici »Čeka«), Patron tega polka, uprava severno-zapadnih železnic, mu je dajala 5000 zlatih rubljev mesečno. Ves ta denar so zapili. Pil je ves polk, častniki pa so se ukvarjali s pustolovščinami in prirejali v kasarnah razuz-d ne žive slike. Obtožnica trdi, da je poveljnik polka »delil zaušnice, povzročal gluhost z udarci po ušesih, nasilno vdiral v zasebna stanovanja in zaprl v nekem mestu celi odbor stanovanjske zadruge.« — »Pravda« se jezi ob tej priliki na pustolovce, katerim omogoča bivanje v komunistični stranki ugled in službeni uspehi«.
V prvi seji nanovo imenovanega revo-luc. vojnega sveta (odkoder so pometi i pristaše Trockega) je nastopil Frunsee z reško kritiko sedanjega stanja rdeče armade. Častniški zbor je po njegovem mnenju pod vsako kritiko, buržuazen po mišljenju in se je popolnoma odtujil množici navadnih vojakov. Glavni vzrok tega nevarnega stanja je preveliko število starih predrevolucij-skih častnikov. Odigrali so svojo vlogo in zdaj, »s proletarskega stališča« samo kvarijo mlade absolvente vojnih šol, ki se vdajajo njih vplivu in postajajo ravnodušni glede komunistične revolucije. Frunsee je zahteval takojšnjo temeljito čiščenje častniškega zbora, odstranitev buržoaznih slojev, predvsem starejših častnikov, ki se naj nadomestijo z mladimi komunisti letošnjih kurzov.
Govor Frunseeja je naredil velik vtis. Vojni krogi ga smatrajo kot začetek nove ostre vladne politike napram rdeči armadi. Pri strogem izvajanju teh načel lahko izbruhne nezadovoljstvo posameznih vojnih oddelkov.
Iz zunanje politike.
* Mac Donald odstopi? Berlinski listi poročajo, da ematrajo nekateri angleški politični krogi skorajšnji odstop Mac Donal-dove vlade za gotovo stvor, ker so se baje konservativci in liberalci že naveličali podpirati delavsko vlado. Te vesti izgledajo zelo malo verjetne, če pomislimo, da je angleška vlada začela resno reševati dve veliki vprašanji, namreč ureditev razmerja do Rusije in pa reparacijsko vprašanje, in da je vodja opozicije Baldvvin izjavil pred par dnevi, da bo pri rešitvi teh vprašanj Mac Donalda podpiral ves angleški narod.
Politične vesti.
+ Črnogorski demokrati za Davidoviča. Glasilo črnogorskih demokratov »Narodna Riječ«, ki izhaja na Cetinju, nazivlja radikale Pašičeve sorte i Pribičevičevo družbo »svijet mraka i korupcije«. Proti temu taboru stoji tabor onih, ki so se našli na skupnem delu za ureditev notranjih razmer v državi. Pašičeva družba bi rada s
silo oblasti brez izbire sredstev uklonila ali zlomila vse, ki so ji na potu. Nato obsoja Pribičeviča, ker je odšel med radikale in pravi, da Pašičeva korupcionistična vlada razdvaja, a ne spaja. Svari pred nasiljem in pravi, da bi to bila nevarna igra. »Pri-tisnuto jače sve na više skače.« Pašičev boj proti parlamentu je boj proti ljudstvu. Toda to ljudstvo ne bo več pustilo, da bi mu kdo na glavi tolkel — lidc, to ljudstvo ne bo trpelo tistih, ki so se sami proglasili za država Demokracija cele države mora vstati na boj proti tiranstvu in mraku. V tem boju bo pomagal vsakdo, kdor hoče v svobodni državi biti svoboden človek. — Teh besed svojih izdanih bivših somišljenikov Žerjavovo >Jutro« ne bo ponatisnilo. Pa bi bilo lepo.
-f Dalmatinski demokrati proti Pribi-čcviću. Glavno glasilo dalmatinskih demokratov >Novo Doba« od 16. aprila prinaša uvodnik pod naslovom »Borbo treba vzdržati«, v katerem govori o sedanji krizi ter ostro napada Pribičeviča radi njegovega izdajstva. Na koncu pa pravi med drugim: »S secesijo Svetozara Pribičeviča iz demokratske stranke je odpadla stara zapreka k iskrenemu sporazumu neodvisnih Srbov in Hrvatov. Ta sporazum je treba učvrstiti, okrepiti in zavarovati pred vsemi zasedami.« Kakor se vidi, Pribičevič s svojimi slovenskimi izdajalci ostaja sam.
-f O bistvu sedanje vladne krize piše osješka »Drau« med drugim: »Razločevati moramo med edinstvom države in edin-stvom naroda. Vsi Hrvatje z Radičem vred so za skupno državo. Nobena oblika vladavine ali način uprave državni skupnosti ne nasprotuje. Toda Hrvatje hočejo ostati Hrvatje, dočim vidijo radikali in demokratje spas države samo v tem, da se Hrvatje po-srbijo. Hrvatje, ki so za samostojnost Hrvatov, so pa v očeh demokratov in radikalov sovražniki države. In v dobi, ko stoji hrvatsko vprašanje v ospredju, prihaja Pri-.bičevič s svojim volivnim oklicem...«
Beležke.
Privilegij osebnega napadanja si »Slovenski narod« ne da vzeti — tako izjavlja v svoji današnji številki. Da ta svoj žalostni privilegij ohrani, si je glasilo »napredne« inteligence izmislilo zelo puhel izgovor. Pravi namreč, da »pred spoštovanjem zasebnega življenja gre spoštovanje nasprotnega človeka kot takega, njegovih duševnih idealov, njegovih življenjskih prepričanj.« Ker pa baje »klerikalci« življenjskega prepričanja naprednjakov ne spoštujejo, pravi »Narod«, da ne smemo od njega zahtevati, da bi ne blatil zasebnega življenja nasprotnikov. To je res čisto »napredna« logika. I. Prvi, ki je na Slovenskem začel napadati duševne ideale nasprotnika, njegovo življenjsko prepričanje in ni imel nikoli niti trohice spoštovanja do nasprotngea človeka kot takega, je bil »Slovenski narod«. Mar je pozabil, kako je članice Marijinih družb zmerjal z naj-gršimi živalskimi imeni, kako je versko naziranje svojih nasprotnikov grdil kot babjeverstvo in nazadnjaštvo in se ni ustavil niti pred Najsvetejšim? Mar imajo v Knafljevi ulici tako slab spomin? Ali naj jih spomnimo na to, kako so opsovali s coološkimi priimki ljubljanske uršulinke, ko so šle volit v mestni svet, da ne omenjamo neštetih drugih slučajev? — II. Mi zmote ne moremo spoštovati, spoštovali smo pa vsegdar in bomo spoštovali človeka, čeprav je v zmoti; ako je v dobri veri, ako je osebno pošton, ako je cela nravstveno razvita osebnost. Kar se tiče svetovnih nazorov nasprotnikov,- ločimo med zmotnimi in resničnimi elementi v njih; slednjih ne I pobijamo, prve pa, kajti resnica je samo j eno. — III. Zasebno žviljenje je nedotak-I ljivo, naj bo človek teh ali onih nazorov.
My house my castle. Je pa v najožji zvezi
s spoštovanjem tega, kar »Narod« imenuje »notranjo prepričanost človeka o čem«, njegovo etično resničnost in vrednost. Kdor namreč ne spoštuje enega, tudi drugega ne spoštuje. Zato pri »Narodu«, kar obstoja, vidimo, da napada osebno življenje nasprotnika prav tako kakor napada njegove nazore kot take in njegovo notranjo prepričanost. To etično pomanjkljivost »Naroda« je konstatirala vsa naša javnost, tudi tista napredna, ki ne spada v ozki krog »Naroda« in zato nam ni treba o tem izgubljati več nobene besede.
»Volivni mandat ima Pašič v žepu« —* tako je v raznih varijantah pisaril »Slov. narod«:. Včeraj pa je začel dokazovati, da je »volivni mandat upravičen« ter z grozečo gesto navsezgodaj kliče: »To zahtevajo višji državni interesi (beri: Pašiča, Radeta, Žerjava in Pribičeviča), ki jih tudi krona ne more prezreti!« To se bo krona prestrašila, ko bo slišala, kako so ata razjarjeni 1
»Nesrečnega slovenskega židovskega bestarda« imenuje v »Kmetijskem listu« štev. 16 g. Ivan Pucelj s svojim podpisom šefa slovenske »samostojne« demokratske stranke. To pa zato, ker je »Jutro« napadlo osebno čast in poštenje g. Puclja, ni pa kljub pozivu navedlo (demokrati bi rekli »izneslo«) nobenih konkretnih dejstev. Smo radovedni, kaj bo gosp. Gregor Žerjav odgovoril na »židovskega ba-starda«. Malo hud poper vsekakor.
Izpačevanje slovenščine, kakor jo uganja »Jutro«, postaja uže gnusno. Posebno se odlikuje v tem njegov uvodničar, ki menda ne bere na svetu ničesar drugega kakor srbijanske liste, ker cel6 mednarodne izraze odeva v srbijanski površnik. Koliko pa greši nad slovenskim jezikom samim, se ne da izlepa našteti in človek mora biti res demokratski ljudskemu mišljenju in izražanju popolnoma odtujeni »in-teligent«, da to godljo broz škode za želodec požira. V uvodniku od 17. t m. ima »gospod Davidovič partijske skrbi« kljub temu, da je slovenski jezik v nasprotju s srbskim in ruskim tako srečen, da ima za to pristni slovanski izraz »stranka« (storona v staroslovanščini). Nadalje se v »Jutru« predlogi redno »iznašajo«, dasi je to v slovenščini nemogoče, kajti v našem jeziku se iznašajo kvečjemu samo drva iz drvarnice, predlogi se pa stavljajo. Če bi že rekli »Jutrovci«, da se znesejo, kakor kura jajcel Stilistično je tudi jako lepo: »Hotelo bi, da se jo s v r š i že danes« (zavlačevanje krize namreč), kar zveni tako, kakor da bi nenamazano kolo zaškripalo po ostrem kamnu... Tudi to, da »se je zadnji čas v Beogradu napredovalo«, se ne sliši slovensko (Man ist in Belgrad fort-gesehritten«). Seveda mrgoli ves politični del tujk, in to zato, ker jih rabi srbski jezik. Sploh piše pravilno slovenščino pri »Jutru« samo še Cafizelj. Ako se to dela nehote, je znak nevednosti, ako pa vede in hotoma, kar je najbolj verjetno, je izraz zaničevanje slovenskega jezika, ld se je tako visoko povzpel, da se v mnogem oziru izraža lahko veliko pristnejše slovansko nego marsikateri drugi slovanski jezik, na vsak način pa ima ravno za politično življenje izraze, ki jih srbohrvatski jezik cesto nima in hodi na posodo k Francozom in Nemcem. Ako naj ta svoj razvoj zavrže-mo in začnemo n. pr. mesto komornika uvajati »kamerherja« ali za komornega slugo »kamerdinerja«, kakor naši brati, potem bi bilo dosledno, da demokrati črtajo vse od Prešerna do Zupančiča in začno pisati splošno od konca do kraja v svoji »jugo-slovenski« pljundri. Nikakor pa ne gre, da se potem ljudje, ki imajo tako malo spoštovanja do svojega maternega jezika, trkajo na prsi, češ, mi zastopamo slovensko kulturol Vi zastopate slovensko nekulturo!
Veliki petek.
(P. Luis Coloma. Prosto po nemškem prevodu A. H.)
(Konec.)
Prosilci v čakalnici se ogledujejo strme in ugibajo, kdo bi mogla biti ona stara gospa. »Čarodejka je,« so menili nekateri. Večina je pa vztrajala, da je ta kraljica Kristina, ki je prišla v Seviljo, da si ogleda cerkvene pobožnosti velikega tedna. Ta rešitev zagonetke je splošno ugajala in vse jo čakalo z napeto pozornostjo, kdaj bo ukazala užaljena kraljica, naj obesijo surovega služabnika sredi mesta San Francisco. »Bo resnično na vislicah, kakor melona, ki jo suše,« je trdila postavna žena zbadljivo. >Pa ga bodo morali obesiti ne na navadno, ampak na ladijsko vrv,« je pristavila druga-
Sluga, obsojen radi žalitve Veličanstva na vislice, se je prikazal med tem pri nekem oknu in zaklical: »Pripravite guvernerjev vozi«
Zadevo »kraljice Kristine« бо povsem hitro rešili; v desetih minutah se je že vrnila v družbi obeh gospodov v predsobo.
»Jutri navsezgodaj,« je rekel gu^er- j ner, »vas bom obvestil o vseh podrobnostih. oridem osebno.«	I
»Hvala,« odvrne stara dama hvaležno. »Vas pričakujem zagotovo.«
Pride sporočilo, da je voz pripravljen. Toda stara gospa se brani odločno.
»Vsaj dovolite, da Vas spremim,« prosi veliki župan.
»No, toliko časti si že dovolim,« odvrne dama.
Opiraje se na roko velikega župana stopa previdno po krasnih stopnicah starega samostana San Pablo, kjer so državni uradi sedaj nastanjeni.
III.
»Kake novice?« je vpraševala stara gospa guvernerja in vstala živahno s svojega zoleno svilnatega naslonjača.
»Veliko, a nič dobrega,« odgovori ta in se vsede.
Gospa postavi vstran stojalo, ki je na njem ležala knjiga, dene nogavico, ki jo je pletla, v torbico, odloži očala, sklene roke, da bl bolje slišala in reče hlastno: »Povejte, povejte I«
»Žo od včeraj so vsi policaji na nogah,: začne guverner, »in so dognali sledeče :«
Vzame v roko popihan papir in bere:
»Stanovalec v hiši št. 69 v ulici Г. se imenujo Esteban Rodriguez, je dvaiušest-I deset let star in živi v skraini bedi. Ima že-
no, že sedem let hromo, idiotično hčer in šest vnukov, otroke druge hčere, ki je umrla pred tremi meseci; najstarejši med njimi ima dvanajst, najmanjši štiri leta. Bivališče očetovo je neznano. Esteban je služil triindvajset let kot uradnik na magistratu; pred tremi leti so ga odstavili, ko je padlo ministrstvo. Sedaj čaka odpravnine in se pogreza v vedno večjo revščino. Hišnemu gospodarju dolguje 3625 realov; če ne plača do petega tega meseca do treh popoldne dolga, mu zarubi pohištvo ter ga vrže na cesto.«
»Jutri je petega,« vzklikne dama prestrašena, »moj Bog, jutri, veliki petek.«
»Esteban ne more plačati dolga,« nadaljuje guverner, »in gospodar se že veseli, kako mu bo vse zarubil. Gospod Esteban je povsem zaupanja in časti vredna oseba.c
Guverner položi list na mizo, in stara gospa vikne potrta: »Sedaj razumem vee, lahko je žalosten ...«
Komaj jc bila sama, prečita list še enkrat, potem molči dolgo.
»Nemogoče je,« mrmra, ko si sama sebi odgovarja, »nemogoče je, da bi Bog ne uslišal take prošnje, nemogoče, da ne bi polajšala sveta Devica takih bolečin na dan , svoje žalosti. O, da sem bogata 1 Da bi I moela to storili v nienem imenu!«
Zopet čaka. Solze ji teko iz modrih oči po licih.
»Popoldne ob treh, moj Bog,« govori sama s seboj in upre oči na križ pri kle-čalniku. »Ob treh popoldne, ko si ti, moj Zveličal-, izdihnil dušo, bodo vrgli tega nesrečnika na cesto, brez varstva, brez pomoči... Šest otrok! Sveta Devica, šest otrok, šest angelov božjih, tvojih angelov! Brez očeta, brez matere, le v varstvu tega starčka, ki stoji sam z eno nogo že v grobu. Uboga deca! Ti, žalostna Mali, mati ubogih, ti jim pomagaj, ali daj, da pomorem jaz v tvojem imenu!«
Stara gospa skrije obraz v roke in ihti. Nato stopi k pisalniku, napiše pismo, ki ga naslovi na ekscelenco X. Y., velikega župana seviljskega. Na ovitek napiše: Zelo nujno.
čez tri ure prejme uradno pismo od županstva; urno ga odpre in iz ust ji privre vesel vzklik. Notri je bilo vabilo v neki urad in prisrčno spremno pismo županovo. Ime vabljenca je bilo izpuščeno. Stara gospa zapiše na prazno mesto: Rodriguez Esteban.
Potom odpro predal v pisalniku, kjer je imeia shranjen denar in vrednostne papirje. Šteje. Bilo je šest bankovcev po tisoč realov,
Dopisi.
RAZSTAVA »GOSPODINJSKE ŠOLE« V REPNJAH.
Dne 13. in 14. t. m. je priredila »Gospodinjska šola« v Repnjak ob zaključku šestmesečnega gospodinjskega tečaja zelo uspelo razstavo ženskih ročnih del in vsega, kar spada h kuharski umetnosti. Izdelava razstavnih izdelkov je bila nad vse lična. Vsaka gojenka gosp. tečaja — skoro sama kmečka dekleta — se je kolikor največmogoče potrudila z dovršeno izdelavo. Izmed perila je bilo razstavljeno vse, kar rabi človek v svojih prvih mesecih in kol odrasel. Po stenah pa je bilo raz-obešeno vse potno prav vzorno izdelanih otroških in ženskih oblek. Med kuharskimi izdelki pa od najnavaduejših rezancev do najfinejših, v vseh mogočih oblikah izdelanih tort. Mladina kakor odrasli so na teh svoje oči najbolj pasli, ko bi bili smeli še svoje prste — Na posebnem prostoru so bili kuharski izdelki iz sadjarstva in zelenjadarstva, kakor: sadni sokovi, marmelade, kompoli, gobe v kisu, fižol, grah itd. Pogrešali pa smo navadne čeža-ne (pekmeza—povidila) brez vkuhanega sladkorja, kar je za našega kmeta ob dobrih sadnih letinah največjega pomena. Mogoče pa je vzrok lanska slaba sadna letina? — Največ truda pri tako vzorno in s sijajnim moralnim uspehom prirejeni razstavi je seveda imela voditeljica gospodinjskega tečaja: častita sestra Hedvika, zato pa ji mnogoštevilno ljudstvo, ki je z največjim zanimanjem poselilo razstavo izreka tudi največjo hvalo in zahvalo. Le pogumno naprej!
Smrtna nesreča m Triglavu.
V sredo je zahteval Triglav prvo letošnjo žrtev. Ponesrečil se je 18 letni maturant I. gimnazije Ante Lenarčič, sin učiteljiš-nega profesorja Lenarčiča v Ljubljani.
O nesreči sami nam poročajo iz Mojstrane: V torek popoldne se je pripeljala z vlakom v Mojstrano družba sedmih gimnazijcev, med katerimi je bil tudi Ante Lenarčič, z namenom, da napravijo turistovski izlet v Triglavsko pogorje. Iz Mojstrane so odšU še isti dan in so dospeli brez večjih naporov po noči okoli 10 do neke drvarske pastirske koče, kjer jih je dohitelo slabo vreme in so morali v koči prenočiti. Ko so izletniki zjutraj že okrog 5 vstali, jih je presenetilo izredno krasno, popolnoma jasno čisto jutro. Okoli pol šeste ure je bila družba gotova in odkorakali so veseli turisti proti Staničevi koči. Vreme in pot sta bila izredno lepa in okoli devetih dopoldne je prišla družba pod visoko, skoro navpično steno Urbanove špice. Tu pa se je družba ločila. Lenarčič in dva tovariša so krenili nekoliko na desno, ostala skupina pa na levo. Ko je bila Lenarčičeva skupina oddaljena kakih 150 do 200 m od Urbanove stene, je nastal nenadoma silen veter, ki je prožil kamenje po pečinah. En tak kamen, ne ravno debel, je zadel Lenarčiča, ki je stal pred steno in gledal, kako pometa veter po pečinah. Kamen je zadel Lenarčiča ravno v čelo in sicer tako silno, da je na mestu padel in je obležal nezavesten. Tovariša sta Lenarčiča takoj za silo obvezala in eden je hitel v Mojstrano po rešilni oddelek, drugi pa je ostal pri ponesrečencu. Ko so prišli ostali tovariši, so prenesli ponesrečenca v drvarsko kočo, v kateri so prejšnjo noč prenočili. Tam so čakali rešilnega oddelka, ki je kmalu prišel in sicer pod vodstvom hotelirja Rabiča. Ranjenca so naložili na sani in so ga prepeljali v Mojstrano, kjer jih je že čakal zdravnik dr. Kogoj z Jesenic, katerega so med tem že obvestili iz Mojstrane. Toda vsaka pomoč je bila zaman. Lenarčič je iinel globoko zevajočo rano na čelu in se sploh ni več zavedel. Župnik Aljaž mu je podelil sv. poslednje olje, nakar so ga prepeljan v jeseniško bolnico, kjer je Lenarčič v sredo ob 10 zvečer umrl, ne da bi se še kaj zavedel.
»Do junija ne dobim ničesar več,« mrmra, »a kaj to! Mene ne bodo rubili.«
Vzame bankovce in vabilo v urad, dene vse vkup v kuverto brez napisa ali znamenja in napiše: »Žalostna Devica svojemu zvestemu-« spodaj pa ime revnega, brezposelnega uradnika.
IV.
Veliki petek je bil, kakor omenjeno, zadnji dan petdnevnice. Stara gospa je prišla preje kakor sicer v kapelo. Prostor, kjer je klečal stari mož, je bil še prazen.
»Gotovo še pride,c je menila, »je še prezgodaj.«
Cas je potekal hitro, pobožnost se je ze pričela, a ubogega nesrečnika le še ni bilo.
»Kaj neki mu je?« se je vpraševala gospa. »Konec je njegove nesreče, bodočnost mu je zagotovljena. Je znabiti eden onih mnogih, ki v bridkosti molijo, v sreči pa ne poznajo zahvale!«
Kar zasliši prihajajoče korake in šepet, ki se vzdigne, kadar se pripeti kaj izrednega. Radovedna se je sicer hotela obrniti, pa jo jo zadrževala svetost kraja.
Slednjič prideta mimo dva moža, ki neseta hromo ženo v naslanjaču. Za njimi stopa šest črno oblečenih ctročičev. Moža postavita stol k ograji pred oltarjem: eden, najbrž postrežček. odide, drugi, znani stari
Pokojni je bil jako vesel, živahen in podjeten dečko in bi moral napraviti koncem leta maturo. Bil je dober tovariš, podjeten turist in član Planinskega društva.
Dnevne novice.
—	Male oglase kakor tudi nujna naznanila za velikonočno številko »Slovenca« sprejema naša upravo še danes do 4 popoldne.
—	Kronanje kralja Aleksandra in kraljice Marijo. Iz Belgrada poročajo, da se vrši slovesno kronanje kralja Aleksandra in kraljice Marije še tekom letošnjega leta. V samostan Ziča, kjer se bo kronanje vršilo, so odšli vse-učiliškl profesor dr. Čorovič, muzejski ravnatelj Miloje Vasić in dr. Petkovič, da izvrše priprave. Slovesnosti se bodo najbrže vršile po kombiniranem starosrbskem in starohrvat-skem ceremonialu. S temi slovesnostmi se združi tudi proslava hrvatske tisočletnice.
—	Na naslov justiine uprave. Veliko ne-volje in neprilik povzroča našemu kmečkemu prebivalstvu za časa vojne izdana naredba bivšega pravosodnega ministrstva na Dunaju glede komisij za promet z zemljišči. Ta naredba je bila takrat izdana, da se prepreči lahkomiselna prodaja posestev za časa odsotnosti mož-gospodarjev in je predpisovala, da , je moral prodajalec to komisijo zaprositi za dovoljenje, da je mogel prodati svoje posestvo. Danes je ta naredba popolnoma brezpomembna in neumestna, ker dejansko te komisije niti več ne obstojajo. Klub temu pa morajo kmetje, ki so pri tem najbolj prizadeti še danes vlagati tozadevne prošnje na te »slavne« komisije, plačevati za to odvetnike, oziroma notarje in vrhutega še po 25.— Din takse. — Pozivamo justično upravo, da te komisije, ki so samo nepotrebno peto kolo in povzročitelj velikih nepotrebnih stroškov za kmete, vendar enkrat odpravijo in se naredba dunajskega ministrstva kot času ne več odgovarjajoča ukine.
—	Prošnja do železniškega ravnateljstva. Turisti, ki posečajo krimsko, borovniško, cerkniško gorovje, zelo pogrešajo primernega vlaka za povratek v Ljubljano. Dočim je za odhod izvrstno poskrbljeno z vlakom št. 33 ob 5. uri 50 minut zjutraj, manjka take zveze za povratek zvečer. Na razpolago sta le brzovlak št 14, ki se pa ustavlja le v Rakeku, Logatcu in Borovnici, a dospe že ob 4 popoldne v Ljubljano, torej veliko prezgodaj, in pa edini popoldanski potniški vlak št. 34, ki odhaja iz Rakeka še le ob četrt na 10 uro zvečer ter dospe v Ljubljano ob pol 11 ponoči, torej prepozno Svojčas, še leta 1921., je vozil zelo primerni osebni vlak proti večeru iz Rakeka, katerega pa sedaj ni več. Ali ne bi moglo ravnateljstvo zopet uvesti ta vlak ali pa vsaj priklopih par osebnih vozov kakemu večernemu tovornemu vlaku, ki prihaja okoli 8. ure zvečer v Ljubljano? Saj je tudi na gorenjski progi vpeljan tak tovorni vlak, ki je vedno nabito poln. Turisti prosijo ravnateljstvo, naj bi vpo-števalo njih željo ter uvedlo tudi na tržaški progi tak osebnotovorni vlak, ki bi došel v Ljubljano nekako ob 8. uri zvečer.
—	Tridesetletnica K. S. K. Jednote v Združenih državah. Dne 2. aprila t. 1. je poteklo 30 let, odkar so slovenski izseljenci v Združenih državah Severne Amerike položili temelj svoji samopomoči pod imenom Kranjske slovenske katoliške jednote. Kakor je bil začetek skromen, tako je bil razvoj lep in mogočen; danes je K. S. K. Jednofa razširjena do-malega po vseh ozemljih, kjer so naseljeni Slovenci, je njihova opora v nesreči in smrti, opora in vodnica pa zlasti tudi v moralnem oziru v vseh viharjih in blodnjah sedanjega časa. K. S. K. .Tednota je dvignila katoliško in slovensko ime med ameriškimi Slovenci kot častno in varno znamenje, v katerem morejo nadaljevati predanja iz stare domovine in uspešno delali za svoj časni in večni blagor. S tem je Jabranila, da vsaj najboljši del naših izseljencev ni postal lahek plen raznih do-
mož, poklekne na svoje običajno mesto ob svečniku. Zdi se pomlajen, četudi toči solze, solze veselja in hvaležnosti! Tudi ta ima namreč svoje solze.
Otroci pokleknejo po tleh okoli stola. Po srečnem naključju je klečala najstarejša deklica poleg stare gospe. Ta jo molri pazljivo in jo potem vpraša potihem:
>Je ta gospe tvoja mati?«
»Ne, stara mati.«
»Je bolna?«
»Hroma je; toda danes se je zgodil čudež pri nas in zato hoče, da se vsi zahvalimo Devici.«
Stara gospa ni ničesar več vpraševala. Zastrla si je popolnoma obraz s pajčolanom in uživala sama zase molče ono sladko zavest, ki jo angeli zovejo sveto, oni božji dih, ki ga je vdihnil Bog mogočnežem, da jih nagne k ljubezni do bližnjega, in ki ja toliko, ali, toliko ljudi še ni okusilo nikoli v življenju: veselje, druge osrečevati.
In vendar st,.ra gospa ni bila bogata. Knežje je delila miloščino in se je imela zahvaliti le dobremu mogočnemu prijatelju za stanovanje v krasnem poslopju. Ta, nekdaj premožna dama, je živela sedaj le s pomoč jo. svojega pisateljskega talenta in so je samo sebe lepo naslikala v knjigi, kjer beremo tudi besede: Znanje j'3 nekaj, talent več, toda dobrodelnost presega obo-ie, Dosebno. ker ie nihče ne zavida.
mačih in tujih krivih prerokov. Ogromen korak k napredku in povzdigi je napravila KSK Jednota posebno v zadnji dobi, ko je dala pobudo za prirejanje katoliških shodov. O tem piše njeno »Glasilo« (izhajajoče v Clevelan-du) v svoji slavnostni številki: Ideja katoliških shodov se je izkazala kot prava potreba, naše ljudstvo tako prireditve hoče imeti. S katoliškimi shodi smo povsodi prebudili naše ljudi, da se zanimajo za Jednoto, ker vidijo, da živimo, da se ogrevamo, da gledamo vnaprej. S temi shodi smo dali življenja našemu katoliškemu narodu, našim katoliškim možem in ženam, ki so bili prej malodušni in preziram. Razkrinkali smo razne prazne fraze naših odpadnikov, ki so menili, da so že vse podjarmili, ker se katoličani v javnosti nismo nikjer pokazali. Sedaj so jim naše veličastne katoliške prireditve zaprle usta. — Za letos so v pripravi veliki katoliški shodi v Mihvau-kee, Wis; (13. jul.), v Evelethu, Minn. (20. julija), v Leadvilleu, Colo. (27. jul.), v Clevelan-du (15. jun.) in v nekaj drugih večjih krajih; po manjših naselbinah se istotako vrše katoliški shodi, dasi seveda v manjšem obsegu. — Jednotino »Glasilo« prinaša v zadnjem času prilogo za deco »Angelček — Little Angel«. V listu najdemo tudi doneske v angleščini. — Ustanovniki KSK Jednote so bili: f Msgr. Jos. Buh, f Rev. Frančišek Šušteršič, Rev. Matija Šavs, M. Brunski, ,T. Štukel, Št. Stanfel, P. Mi-ketič, J. Oberstar, Št. Pašič, I. Pakiž, M. Vard-jan in J. Panian. — Bog daj K. S. K. Jednoli svoj blagoslov tudi v bodoč«!
—	Razveseljive vesti iz slovenskih naselbin. Chicaška »Edinost« prinaša iz slovenskih naselbin razveseljiva poročila. Več ali manj povsodi se veselo razvija društveno in versko življenje, prirejajo se cerkvene slovesnosti in društvene predstave, ki lepo uspevajo. Poreb-no lepo je, kar poroča Rev. .Tohn Miklavčič o razmerah v slovenski fari v Leadvilleu, Colo., kjer se je meseca marca vršila 40-urna pobožnost in spovedovanje za veliko noč. »Nase slovensko ljudstvo v Leadvilleu — piše Rev. Mi-klavčič — je pošteno krščansko ljudstvo. Ni pokvarjeno po slabem časopisju kot drugod. Nima nikakih slabih voditeljev. Tisti, ki imajo v fari veljavo, so krščanskega duha in vnnfi za cerkev. Mladina lepo živi in so prav vsi fantje — razen par izjem — korporativno pristopili k mizi Gospodovi. Deklela so pobožna in rada hodijo v cerkev, otroci radi ubogajo duhovnika in pridno prejemajo sv. zakramente. Možje in žene ljubijo novo cerkev in se z veseljem vdeležujeo raznih pobožnosti.« — V Pueblu zbirajo Slovenci prispevke za novo veličastno šolsko poslopje, ki si ga zgrade na Bessmerju.
—	Smrtna kosa. V Kranjski gori je umrla na veliki torek zvečer 77 letna Marija Trdina roj. Lavtižar, sestra g. duhovnega svetnika iz Rateč. Svoj čas je bila za kuharico v Alojzijevišču, nato pri knezoškofu Pogačarju, po njegovi smrti pa pod Kulavicem v semenišču. Bila je globokoverna žena, polna-ljubezni do Boga in Cerkve. Vsem duhovnikom, zlasti starejšim, ld jih je večinoma vse poznala, jo priporočamo v molitev. — Svetila ji večna luč!
—	Letalska nesreča v Novem Sadu, pri kateri јз izgubil svoje mlado življenje 28 letni France Stenovec, je vzbudila v Ljubljani vseobčo pozornost in globoko sožalje s prizadelo rodbino. Stenovec je bil 2 leti komandant aeroodreda v Ljubljani in je užival pri moštvu, častnikih in znancih splošno spoštovanje kot resen in družaben in nadvse vesten oficir. Za Veiikonoč je hotel priti k svoji nad vse ljubljeni materi na počitnice in res je prišel, ne živ, ampak mrtev. — V pondeljek je letal nad Novim Sadom in se mu je pri tem pripetila nesreča, eksplodiral je motor in po-ručnik Stenovec je padel ves ožgan pod ostanke že v zraku zgorelega aeroplana. Njegove zemeljske ostanke pripeljejo na veliki petek v Ljubljano in jih bodo ob 2 popoldne naložili na ljubljanskem glavnem kolodvoru na mrtvaški voz. Od tu ga spremi vojaški kon-dukt do Šiške, odkoder ga potem prepeljejo v rojstno vas v Smlednik, kjer ga pokopljejo v petek popoldne v domačo zemljo. — France Stenovec je bil v gimnaziji vseskozi odličnjak, prebil je vso vojsko na fronti, se boril po prevratu na koroški fronti in bil za hrabrost od Jugoslavije odlikovan in je bil na tem, da bi ga država poslala v Pariz v svrho nadaljevanja aeroplanskih študij. Rešen je sedaj vseh težav in Bog ne bo pozabil nanj, ki je tako iskreno ljubil svojo mamico.
—	Samski dom za državne uradnike. Ju-goslovensko inženersko podjetje v Mariboru je predložilo velikemu županu g. dr. Ploju zanimiv načrt in ponudbo, ki bi bila v principu za rešitev stanovanjske bede državnega urad-niŠtva splnh, istotako priporočljiva tudi. za Ljubljano in ostala mesta. Predloženi načrt upošteva zaenkrat samo zgradbo skupnega doma za neoženjene državne uradnike, ker je ta načrt radi rentabilitete najpreje izvršljiv. Načrt je zasnovan za 25 samskih stanovanj, z dvema nadstropjema. Država bi prišla po 20 letih v posest stavbe, ki bi v nadaljnjih osmih letih bila že popolnoma odpisana. Predpogoj za ta načrt pa je, da občina nudi brezplačno stavbiŠče v izmeri 500 m', da država dovoli brezobrestno posojilo v iznosu 30 odstotkov celotne svote za zgradbo in opremo stanovanj, dočim bi se ostalih 50 odstotkov celotnih stroškov krilo s posojilom pri kakem denarnem zavodu, ki bi zanj garantirala država, in ki bi se amortiziralo v -0 Mih ter obrestovalo z
10 odslot. Tudi bi morala stavba biti skozi 30 let prosta davkov in pristojbin. Stavba bi veljala z opremo Din 980.500. Najemnino za večino sob bi znašala Din 200 mesečno, za boljše sobo Din 250. Podjetje bi v slučaju državne garancije izposlovalo tako posojilo in se zaveže stavbo in pohištvo za sobe izvršiti za navedeno vsoto. Načrt je tako urejen, da se v slučaju potrebe samske sobe lahko adaptirajo tudi v mala družinska stanovanja ali pa za pisarniške prostore, kar je mišljeno za slučaj prenehanja stanovanjske bede. V domu se nahaja stanovanje za hišnika, večja kuhinja, skupna jedilnica in kopalnica. Celotni dohodki letno bi znašali Din 66.000. Vsakoletni stroški pa s popravili vred Din 6.000, tako da bi čisti letni dohodki znašali 60.000 Din, s katerimi bi bilo mogoče tekom 20 let pri obrestni meri 10 odstot. amortizirati privatno posojilo približno Din 490.000. Preostanek približno Din 500.000 bi stavila na razpolago država v obliki brezobrestnega posojila, zato pa kakor rečeno, bi dom po 20 letih prešel v popolno last države. Imenovano podjetje izdeluje na podlagi tega načrta po naročilu stavbene zadruge »Mojmir« tudi samski dom za druge samce z evenluelno večjo skupno kuhinjo in jedilnico, ki naj služi oh onem tudi kot skupna čitalnica, ter s posebna opremo, ki bi odgovarjala bolje in manj imo vitim reflektantom.
Načrti, namenjeni na centralno vlado so v kopiji na vpogled v pisarni stavbne zadruge »Mojmir« v Mariboru, ki sprejema tudi pri-glase reflektantov in državnih in privatnih' uradnikov. Izvedbo načrta doma za privatne uradnike prevzame najbrže nova stavbena družba, ki ima svoj ustanovni občni zbor dne 1. maja.
—	Ljubljanske banke na velikonočno so* boto ne bodo poslovale za stranke. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
—	Konzulat kraljovino SHS v Bratislavi. V Bratislavi bo te dni pričel uradovati jugoslovanski konzulat. Za konzula bo imenovan dosedanji prvi tajnik pri jugoslovanskem poslaništvu v Pragi.
—	Povodnji. Dne 16. t. m. je Sava pro> drla nasip pri Novi Gradiški in preplavila 1600 ha obdelano zemlje. Kraja Biljice in Straparski Lug sla pod vodo. — Pri Belgradu ostaja Sava na višini 6.50 nad normalom, enako pri Zemunu. V notranjosti reke hitro upadajo; pri Zagrebu upada Sava za 70 cm dnevno. Donava pri Novem Sadu že upada, v spodnjem teku pa deloma še raste. Bolgarskim iu romunskim obrežnim krajem preti povoden j.
—	Prošnja za službo sodnika. Bclgrajska »Republika« objavlja naslednje pismo, naslovljeno na pravosodnega ministra: »Prosim g. pravosodnega ministra, da me postavi za uradnika sodišča prvo stopnje v Petrovcu, ker imam zadostno kvalifikacijo, kolikor sc je danes v praksi zahteva in kakor se navadno prakticira: imam en gimnazijski razred, bil sem lahek jahač v jahalni šoli v Lju-bičevu, 30 let v natakarski službi, 10 let v senzalski službi, rezervni kaplar, odlikovan sem z vojno medaljo, sem sposoben za arhi-
j varja, računovodjo ali za tajnika, pa tudi za sodnika, ker imam dovolj prakse; bil sem namreč več let porotnik in sem si pridobil dovolj izkušenj za sodnika, tako da lahko iz-> vršujem sodniško službo, ker sem videl, da to ministrstvo nastavlja uradnike, ki imajo še manjšo kvalifikacijo in so brez šol, kakor n, pr. arhivar petrovaškega sodišča Vladimir Milić kakor tudi njegov tast računovodja Dra-. gutin Stamenkovič, ki sedita na istem sodišča kot zet in tast. Prosim gospoda ministra, da me nastavi za ukaznega uradnika na podlagi mojih zgorajšnjih navedb. Nastavitve pričaku-« jem 'preko petrovaškega sodišča prve stop-i nje. — Pctrovac, 3. aprila 1924. — Slavko Tasič s. r., Samsar iz Petrovca.
—	Oplenjena ameriška pi^ma. Zagrebški listi poročajo, da se v zadnjem času zopet množe slučaji, da iz ameriški pisem izginjajo dolarji. Pokrajinska uprava svetuje interesentom, naj opozore svoje sorodnike v Ameriki, da jim ne pošiljajo denarja v navadnih pismih.
—	Enoletno dete v zaporu. Sarajevski »Jugoslov. list t poroča, da se je te dni začela pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti Čanki Šućeski, ki je obtožena, da je umorila svojega moža. Bila je 9 mesecev v preiskovalnem zaporu in ves ta čas je imela pri sebi svojo malo hčerko Zado, ki je sedaj stara leto dni. Tako malo je še poskrbljeno v. naši državi za socialno, ustanove, rta mora nedolžno dete trohneti v zaporu, ker nima nikogar, ki bi zanj prevzel skrb.
—	Razno nesreče. Kraguljevac Alojzij« tesarski vajenec pri Jurgaliču Francu v Za-borštu je pri tesanju močno udaril na levo stopalo, vsled česar je moral v bolnico v Kan-dlji. — Pri lesni trg. A. Čuku v Logatcu je delavec Langenvvaller Ivan padel z vagona in si zlomil levo roko. — V tov. usnja »Indus« na Vrhniki je etroj. pom. šušteršiču Francu valjar zmečkal desno roko. Oddali so ga v bolnico. — V tov. pohištva Remec & Co. na Duplici je mojstru Zupanu Francu hlod zmečkal levo golen: istotam si je delavec Lah Jože poškodoval levo roko.
—	Iz blaznico no Studencu pri Ljubljani jo pobegnil v bolniški obleki 25 letni France Hudovernik, doma iz Velenja pri Celju. V, slučaju izsleditve naj se odda mož deželni
I boluici.
—	Čigavo je kolo? Zendarmerijn v Boh. Bistrici je zaplenila ukradeno moško kolo, črno pleskano, znamke >Dtlrkopp< ali >Dia-na«, tovarniška štev. 71.554. Lastnik naj se iglasi pri omenjeni žendarmeriji.
—	Razne tatvine in vlomi. Ferdinandu 2vikartu pri Sv. Antonu na Pohorju je bil ukraden rjav jopič, v katerem je imel usnjato denarnico z vsebino 1600 Din. — Artističnemu vodji mestnega gledališča v Celju je bil ukraden iz garderobe pleten ročni kovček, v katerem sta bih dve obleki, oficirski lakasti čevlji, rokavice in nekaj perila v skupni vrednosti okoli 5000 Din. — V Češnjevcu je bilo vlomljeno v podstrešje pri posestniku Jožefu Altu in okradena cela svinjska koža, 15 m dolga vrv, več kosov raznega perila in 20 kg suhega svinjskega mesa v skupni vrednosti čez 2000 Din. — V Vrhlogu je bilo ukradenega iz kovačnice kovaškega mojstra Simona Pleterška več kovaškega orodja, klešče, francoski ključ in 3 jeklene pile v skupni vrednosti 800 Din. — V Gaberci pri Mali Nedelji je bilo vlomljeno v podstrešje posestnika Štefana Perša. Tatovi so odnesli 150 kg masti in mesa, 10 1 bučnega olja, 3 rjuhe, del črne kože, del telečje kože in 3 pare podplatov v skupni vrednosti 8000 Din.
—	Poziv — hajduhom. Stevka Špasič in Gija Bogatinovič iz Zivinja, ki sta se pregrešila proti točld 5 zakona o zaščiti države in sta pobegnila, se imata tekom 20 dni zglasiti pri najbližjem sodišču ali pri žendarmeriji ali policiji, ker se sicer proglasita za hajduka in bo vsakemu dovoljeno, da ju lahko usmrti.
• štajerske novice.
š Knjižnici* trgovskih vajencev. Mariborski trgovski gremij je na zadnji seji sklenil ustanoviti knjižnico za vajence, katero bo vodilo vodstvo trgovske nadaljevalne šole.
š Mlada samomorilka. V Ptuju je skočila z mostu v dravo 18 letna Marija Šantel iz Ptujske gore. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.
š Detomor v Celju V greznici gostilne Grund v Gosposki ulici v Celju je našla policija popolnoma razvito dete ženskega spola. Kot detomorilko so zaprli 19 letno natakarico Marjeto Urek, iz Gaberja pri Celju, ki je v zaporu svoj zločin že priznala.
Gospodarstvo.
g Gr&dba železniške proge Knin—Gra-
Zac. Delo na železniški progi Knin—Gračac se po poročilih listov razvija ljormalno. Če nc bo nenadnih zaprek, bo proga bržkone otvor-jena za promet v oktobru letos, če ne, pa vsaj koncem 1. 1924.
g Nova električna centrala v Dalmaciji. Kakor poročajo splitski listi, bo neki holand-sko-švicarski konzorcij izrabil vodopad »Vu-tižnica« pri Golubiču za pogon električne centrale, ki bo dajala 6000 konjskih sil. To silo bodo porabili za pogon električne železnice, ki bo služila za prevoz boksita,
g Pridelovanje volne v Jugoslaviji. Po statističnih podatkih trgovinskega deparlma-na severoameriških Združenih držav je znašala lanskoletna produkcija volne v Jugoslaviji 35.4 milijonov angleških funtov (angleški funt = 0.453 kg) napram 27.9 milijonom funtom leta 1922.
g Plavži v Skednju. Kakor poročajo, so začeli plavži Kranjske industrijske družbe v Skednju pri Trstu 24. marca zopet obratovati. Plavži so dobavili tržaški občini že 160.000 kubičnih metrov plina. V skladiščih podjetja so izložili te dni 20.000 ton premoga in 10.000 ton železne rude iz Grške, Španije in Anglije.
g Podjetja brez dividende. Kukor poročajo iz Berlina, ne bo Stinesov elektromon-tanski trust izplačeval za leto 1923 nobene dividende.
g Produkcija jekla v češkoslovaški. Leta 1923. se je po poročilih listov produciralo v Češkoslovaški 1,750.000 ton jekla, to jc tri četrtine predvojne produkcije.
g Deficit avstrijske trgovske bilance. Po najnovejših statističnih podatkih znaša pasivnost avstrijske trgovske bilance v preteklem letu ne, kakor je bilo začetkoma provizo-rično izračunano, 724, ampak 818 milijonov zlatih kron, napram 544 milijonom leta 1922.
g Cena mleku na Dunaju. Na Dunaju velja mleko danes 27 tisočkrat toliko kakor pred vojno. Dnevno porabijo Dunajčanje 560 tisoč litrov mleka. Iz Jugoslavije dobiva Dunaj dnevno 11 tisoč litrov mleka.
g število konkurzov v Nemčiji. Število konkurzov v Nemčiji narašča; v marcu jih je bilo 68, v februarju pa samo 41, v januarju letos celo samo 31. Marčna številka je bila zadnjikrat dosežena v juliju 1922. Za vzrok tega zvišanja števila konkurzov se navaja stabilizacija nemške valute, ki je — kakor v Avstriji — izzvala ustavitev plačil.
g Nova nemška državna banka je začela poslovati. Denar nove banke se bo glasil na zlato veljavo. Zaenkrat uraduje le 30 uradnikov.
g Obtok bankovcev v Rusiji. Koncem preteklega'meseca je bilo v Rusiji červoncev za 33.8 milijonov, t. j. 338 milijonov zlatih rub-ljev, od konca februarja se jc povišal obtok za 1 milijon červoncev Ičervonec ie 10 zlatiii
rubliev).
0
BORZA.
Zagreb, 17. aprila. (Izv.) Pešta 0.095—0.125, Italija 8.575—3.605, London 350.25—358.25, New-уогк 80—81, dolar 79.25—80, Pariz 5 0375—5.0875ц Praga 2.375—2.405, Dunaj 0.1131—0.1151, Curih 14.20-14.80.
Curih, 17. aprila. (Izv.) Berlin 1.29, Italija 25.20, London 24.73, Newyork 568.25, Pariz 36.85, Praga 16.70, Dunaj 0.008025, Sofija 4.05, Belgrad 7.10.
f Dvorni svetnik FRANC REGALLY.
Ljubljanske novice.
lj Pogreb dvornega svetnika dr. Fr. Re-ga!lyja je bil včeraj popoldne iz Hilšerjeve ulice na pokopališče k Sv. Križu. Pogreba se je udeležilo kljub slabemu vremenu veliko število sorodnikov, tovarišev, prijateljev in znancev, kar kaže, kako je bil pokojni v vseh krogih priljubljen in spoštovan. Na zadnji poti so spremili pokojnika zastopniki raznih oblasti in uradov. Pokrajinska upravo je zastopal veliki župan Š p o r n , ljubljansko občino pa podžupan dr. Stanovnik. Sodna oblast je bila zastopana skoro korporativno. Dalje smo opazili zastopnike vseučilišča, Slovenske ljudske stranke, Leonove družbe, Jugoslovanske in Glasbene Matice, odvetniške zbornice, delegacijo mestne občine Radovljica itd. Pokojnega, ki je bil marljiv sotrudnik našemu listu, bomo ohranili, kakor vsi, ki so poznali njegovo blago dušo, v najlepšem spominu.
lj Obreda umivanja nog v ljubljanski stolnici na veliki četrtek so bili deležni sledeči starčki: Balant Franc iz Ljubljane, star 84 let; Roje Jauez iz Prežganj, 83 let; Urevc Matija iz Predoselj, 82 let; Sovinec Andrej iz Ljubljane, 82 let; Sernec Lovro iz Ljubljane, 81 let; Vrhovec Franc iz Ljubljane, 81 let; Novak Franc iz Šenčurja pri Kranju, 80 let; Rotar Matej iz Gorič, 80 let; Arlič Martin iz Ljubljane, 79 let; Vizar Janez iz Ljubljane, 77 let in Sušnik Jernej iz Šenčurja pri Kranju, 75 let. Skupna starost (12) starčkov znaša 967 let.
lj Triclosetletnico svojega službovanja pri tvrdki Pollakovi je obhajal včeraj g. Tomaž Kalan, zvest somišljenik SLS in vztrajen agitator pri vseh volitvah. Še na mnoga leta!
lj Šentpelerska vojašnica jc bila po prevratu izročena raznim dobrodelnim namenom. Ustanovil se je v njej Invalidski dom, pro-tezna delavnica in dr. Zadnji čas pa je vojaška oblast začela relrvirirati vojašnico za nastanitev garnizijskega vojaštva, čemur bi sledila izselitev invalidov in drugih zavodov — toda kam? Poslauec Škulj je pri vojnem ministru protestiral proti tej nameri, enako tudi pri generalu inž. telm. oddelka. Intervencija je uspela. Šentpeterska vojašnica ohrani svoj Invalidski dom in preide čimprej v last ministrstva za socialno politiko.
lj Ljubljanski trg brez orehov. Včeraj dopoldne so hitele mnoge gospodinje uakupovat razno za velikonočne priboljške potrebno blago. Med temi priboljški medena potvica ni najslabša. Za medeno potvioo pa je treba medu in orehov. Orehov je bilo na sadnem trgu do zadnjih dni vedno dovolj, zato je marsikatera gospodinja odlašela z nakupom orehov do zadnjega, da ne izginejo sladka jedrca prezgodaj v sladkosnede želodftke, saj so se vse tolažile, da celih košar orehov vendar ne bodo ljudje pokupili. Ko so pa včeraj gospodinje prišle na trg, ni bilo naenkrat nikjer niti enega jedrca! Začelo se je že preteče godrnjanje o navijanju cen in kar je podobnih ljubeznivosti iz medvojne dobe, ki je trajalo tako dolgo, dokler niso »stručnjaki« ljudem pojasnili, da so dan poprej vse orehe v Ljubljani, kolikor so jih le dosegli, pokupili belgrajski pre-kupci in trgovci iu sladko blago odpeljali v Belgrad.
Kongregacija za učiteljice in kongrega-cija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani se udeležita velikonočne procesije pri Sv. Jožefu na vel. soboto ob pol osmih zvečer.
lj Včerajšnji trg jc bil, kot jc običajno pred prazniki, posebno v velikem tednu, jako bogato založen in zelo živahen. Posebno veliko jc bdo na trgu raznih postnih jeslvin, razne ribe, domače in morske, Prišla ie tudi
večja pošiljate v rib »Ribogojstva Zdenčina« pri Zagrebu. Opazili smo tudi morske rake in pa večje množine žab. Cene pa so nekoliko poskočile, kar je tudi običajno pred prizniki. Bogato je bil založen tudi mesni trg. Posebno mnogo je bilo razne suliomesne robe. Okoličani so prinesli izredno mnogo mlečnih izdelkov in drugih domačih pridelkov, mesa in kuretlne in pa mnogo pomladanskega cvetja in zelenja.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Sršen, bivši tesarski pomočnik, 39 let. — Ladislav Šu-ligoj, sin pekovskega pomočnika, 8 mesecev. — Antonija Pintar, rudarjeva žena, z novorojenčkom, 41 let. — Anton Grkman, delavec, 59 let — Julija Tancer, delavčeva hči, 1 leto.
lj Mestni dohodarslveni urad razpisuje javni natečaj za napravo letne službeno obleke za svoje uslužbence, obstoječe iz suknjiča in hlač. — Natančnejše podatke daje dohodar-stveno ravnateljstvo na Gosposvetski cesti 17, kjer se sprejemajo ponudbe do 26. t m. opoldne.
Dražba zakupa njiv. V sredo, dne 23. aprila 1924, ob 9. dopoldne se bo oddalo nekaj njiv za Bežigradom potom javne dražbe v zakup. V četrtek, dne 24. aprila 1924 ob 9. dopoldne se bo oddala košnja mestnih potov in stradonov v Trnovskem predmestju, v nedeljo, dne 27. aprila 1924 ob 3. popoldne pa v Karlovskem predmestju. Zbirališče zakupnikov in ponudnikov za njive za Bežigradom na dotičnih njivah, za košnjo potov in stradonov v Trnovskem predmestju pri mitnici na Opekarski cesti, v Karlovskem predmestju pri šoli na Barju ali pri Mokarju.
lj Afera JerančiP. Vesti, ki so se razširile v tej zadevi, da so našli baje nekega novega krivca, pri katerem so dobili tudi revolver kalibra, ki bi odgovarjal poškodbi, so se izkazale kot pomotne. Res je kupil dotičnik podoben revolver na starini, vendar pa se je ugotovilo, da je bil dozdevni sokrivec cel večer doma tn ni s celo zadevo prav v nobeni zvezi. Preiskava proti Jerančiču ni prinesla še nobene jasnosti.
lj Opozarjamo na naznanilo g. Aleksandra Gjuda ml., Kongresni trg 6, o otvoritvi če-sainega salona za dame.
lj Cestni napadi v Rožni dolini se vedno bolj ponavljajo, tako da se domačini že skoro boje bolj pozno iti sami domov. Tako sta bila zopet brez vsakega povoda napadena na poti, ko sta se vračala domov, neki kurjač in neki ključavničar, ki je dobil precejšnje poškodbe. Ugotovila sta, da ju je napadel neki mesar Anton Slamič, ki bo dobil pošteno plačilo pred sodiščem.
lj Bela čepica. Hišna posestnica Katarina Košakova v Hrenovi ulici je opazila okoli 10. dopoldne, da ji je zmanjkalo iz ročne torbice, katero je imela pripravljeno, da jo vzame na trg, 250 Din. Osumila je takoj neko mlado deklico z belo čepico, ki je bila malo prej pri njej in je vprašala po nekem čevljarju Ahčinu. In res se je posrečilo, da so zopet prijeli pri svojem poslu, Ljubljančanom še dobro znauo mlado Angelco, ki je bila svoje-časno pred ljubljansko poroto zaradi raznih predrznih tatvin po hišah in katero so spoznali in izsledili v kinu Matici, ker je nosila belo čepico. Dekle je tatvino takoj priznalo. Pri njej so dobili še 100 Din, za ostanek pa si je kupila bela čepica nogavice in pa cel kup rajnih slaščic in klobas. Dekle je bila takrat pred poroto oproščena, če bo imela tudi sedaj to srečo ni verjetno.
lj Zmotil se jo neki Franjo Belič, doma od Krapine. Njegovi domačini so ga nalagali, da je v Ljubljani dovoljeno beračiti in da se pri nas beračem jako dobro godi. Mož se je napotil in je poskusil svojo beraško srečo. Na Dunajski cesti pa ga je pograbil stražnik in na stražnici so ga poučili, da tudi v Ljubljani preganjajo berače.
lj Purana za Velikonoč si je po ceni nabavil delavec Josip Zupančič. Na 'to veselje pa se je mož malo opil. Ko je šel s puranom pod pazduho domov, ga je ustavil stražnik in ugotovilo se je, da je mož ukradel 150 Din vrednega puraua z dvorišča ljubljanskega semenišča.
lj čedna družbe. V gostilno k »Črnemu orlu« v Gosposki ulici so priSli zvečer okoli 9. ure dva moška in ena ženska. Naročili so kar dva litra vina in celo kopo cigaret, Ko ro nekaj časa pili in kadili, je naenkrat odšla ženska. Kmalu za njo jc izginil eden njenih spremljevalcev. Ker se nista delj časa vrnila, jih jc šel tretji tovariš iskat. Vrnil pa sc ni nobeden, natakarici pa je ostala za spomin na mizi samo ničvredna športna čepica.
lj Vlom v Slomškovi ulici. Neznan zliko-vec jc vlomil v stanovanje trgovke Terezije Kumer v Slomškovi ulici in ie ukradel iz omare denarnico z 2500 Din. Vlomilec je odprl vsa vrata s ponarejenimi ključi.
lj Zaprta laiica. Pred kratkim smo poročali, da je policija aretirala služkinjo Berto Zadnikovo, ki je ukradla svoji gospodinji več špecerijskega blaga in 5 litrov brinjevca. Zad-nikova namreč rada pije žganje, dasi je še mlada. Sedaj pa je prišlo na dan, da je ukradla tudi svoji prejšnji gospodinji ?,asebnici Katarini Kobalovi več ženskega perila. Če bo dekle še delj ?a:-a v preiskovalnem zaporu, so bo morda razkrilo še več tatvin.
lj Tat v šolskem vrtu. Mestni učitelj in nadzornik šolskega vrta ob Zeleni poti Andrej škulj je prijavil, da je vlomil uekdo v vrtno barako skozi okno in je pokradel škarie. pred-
pasnik, par čevljev, 40 nageljnov in pa 4 kg različnih semen.
lj Prijazen sostanovalec je bil Anton Fran«
cek, zidar v Rožni ulici št. 8. Mož se je po francosko poslovil in je odnesel svojemu sostanovalcu M. Čekulju črno obleko, suknjo, čevlje, nekaj perila, klobuk, hlače in eno slikn v skupni vrednosti čez 3000 Din.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo pri« javljenih 26 policijskih ovadb in sicer: 4 radi tatvine, 1 radi vloma, 1 radi poneverbe, Д. radi žaljenja straže, 1 radi kršenja zglaševalnih predpisov, 8 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi telesne poškodbe, 1 radi napada na cesti, 2 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi ogroženja telesne varnosti, 1 radi prekoračenja obrtnega reda, 1 radi neplačane cehe in 1 radi goljufije.
Po svetu,
—	2600 delavcev brez kruha. Delavstva avtomobilne tovarne v Steyerju je stopilo v mezdno gibanje, zahtevajoč višje plače. Tovarna pa je v odgovor ustavita c'elo in vseb 2600 delavcev vrgla na cesto.
—	Cigareta kot prva pomoč. Tole se fe zgodilo v Newyorku: Delavec Bert Boyle je popravljal dvigalo (lift) v 17. nadstropju neke hiše. Med delom pa je kolesje zgrabilo njegovo levo roko, stroj ga je potegnil za seboj, kolesje mu je zdrobilo 3 prste, sam pa je obvisel na dveh prstih levo roke 17 nadstropij visoko v zraku. Ni pa izgubil ne zavesti ne potrpežljivosti. Cele pol ure je mirno čakal, dokler ni prišlo gasilstvo. Niti enkrat ni zastokal, pač pa prosil svoje tovariše, da so mu od daleč, podali cigareto, ki jo je navidezno mirno pokadil. Ko so prišli gasilci in ga rešili, se je takoj onesvestil. V bolnici so mu nato odrezali vseh pet prstov.
—	Stinnesovi dediči. Kakor poroča »Deu« tsehe Allgemeine Zeilung«, je postavil umrli Hugon Stinnes svojo ženo za edinega dediča.
V	sestavi uprave firme se ne bo nič spremenilo.
—	Beethovnova Missa solemnis v Rimn.
V	Teatro Augustes so te dni prvič v Italiji proizvajali Beethovnovo Missa solemnis. Navzoč je bil tudi Mussolini.
—	Volkovi na Ruskem. Na Ruskem so se divje zveri od vojske sem silno razpasle, zlasti dogti trpi ljudstvo pred volkovi. Vlada pošilja proti volkovom cele vojaške oddelke.
V	eni guberniji v severnih Rusih, v Vjatki, so raztrgali volkovi vi. 1923 : 222 konj, 300 krav, 800 telet 200 ovac, 180 prašičev ter 7000 gosi in kokošL
Iz katoliške cerkve.
PIJ XI. O AMERIŠKIH KATOLIČANIH.
Povodom izročitve kardinalskih biretov novima ameriškima kardinaloma Mundeleinu in Hayesu se je Pij XI. v svojem odgovoru izrekel o ameriških katoličanih na izredno priznalen način. Rekel je med drugim:
»Zastopnika sta onega episkopata in one duhovščine, ki sta imela na pripravi veličastnega čudeža ljubezni do bližnjega, ki smo mu bili priča v vaši deželi, kakor tudi na prekrasnem razvoju krščanskega življenja tako velik delež, kajti kakoršen duhovnik, tako ljudstvo... Imena vaših mest, Chicago in New York, slave vašo pastirsko delavnost. Koliko je tu treba gibčnosti, koliko spretnosti za grajenje, obnovo, organizacijo, koliko je treba modrosti v vladanju, koliko velikopoteznosti, da se vsak dan z rednostjo množi delavnost ter se na tako razsežnih, trdih in suhih tleh žanje sad dela!... Drama bolesti in ljubezni do bližnjega je drama, ki ne bo nikdar nehala, dokler bo stal svet; je kakor drama človeško revščine in božjega usmiljenja. In veličina prve je v podobnosti z drugo. Je pa še druga drama, v kateri se prvi dve stikata iu odigravata: to je božja drama življenja cerkve v svetu, v vekovih in prostoru, drama, ki včasih zavzema oblike tragedije, božje tragedije ... Na kaj se je še pred enim poletjem omejevalo katoliško življenje v Združenih državah, Je to statistika neznatnega obsega, vsebujoča samo par majhnih števili;. In kaj vse se je v tem kratkem času storilo!... Milijone in milijone ljudi je rešila dobrodelnost njihovega prebivalstva lakote in smrti. Kaj bo v petdesetih, kaj v sto letih, ako bo utrip življenja tamkaj še dalje tako bil kakor doslej ?... Vi boste še dalje s polnimi rokami želi sadove svojega truda in drugi, ki pridejo za vami bodo imeli še obilnejšo žetev, kajti tako hoče veliki Kristusov zakon...<
Dne 28. marca se je v cerkvi sv. Petra v javnem konzistoriju izvršila slovesna vpeljava obeh kardinalov v sv. kolegij. Naval občinstva, posebno iz ameriških krogov je bil velikanski. Sploh sta bila nova ameriška kardinala ves čas njunega bivanja v Rimu predmet najživahnejšega zanimanja javnosti. Časnikarji in fotografi so ju zasledovali na vsakem koraku in ju niti med kosilom niso pustili v miru. Fotografi so se pulili za letala, ki naj bi preko Cherburga čim hitreje ponesla v Ameriko njune slike.
Kardinalu Mundeleinu je papež podelil naslov ob vznožju Pincia ležeče cerkve St Ma-ria del Popolo, kardinalu Hayesu pa naslov servilske cerkve St. Maria in Via.
OB OTVORITVI »ORATORIJA SV. PETRA* V RIMU.
Dne 10. t. m. sc jc vršila v Rimu sve« čana otvoritev »Oratorija sv, Peira«, ki Ua
je zgradila in opremila ameriška organizacija Kolumbovih vitezov. Oratorij je namenjen vzgoji in izobrazbi delavske mladine. Zgradba se dviga med zidom Vatikana ln palačo sv. oficija ter obsega tudi sedaj obnovljeno cerkvico sv, Odrešenika. Povodom otvoritve je izdal sv. oče poseben Motu Proprio. Na otvoritvenih slovesnostih je zastopal sv, očeta tajnik kardinal Gasparri, oba ameriška kardinala Mundelein in Hayes, predsednik Kolumbovih vitezov Hearn, osem nadaljnjih kardinalov in druge visoke osebnosti. Po končanih slovesnostih je udeležence sprejel sv, oče Pij XI., ki je imel daljSi nagovor, v katerem je zopet slavil ameriško velikodušje in vclikopoteznost in poslal vsem vernikom svojo zahvalo in blagoslov. Dotaknil se je pa tudi vprašanja, zakaj se ni osebno udeležil tega njemu tako dragega slavja (nekateri italijanski in drugi listi so bili prinesli prezgodnja poročila, da se je papež slavja dejansko osebno udeležil) in rekel: »Dejansko nismo mogli priti tje, kamor ste mogli iti Vi: tega nismo mogli storiti, ne da bi zapustili tako-Imenovano cksteritorialnost, ki naj dobro ali slabo, na definitiven ali nedef'nitiven, morda neizrazni način, brani, varje in potrjuje dostojanstvo vrhovnega rimskega poglavarja, namestnika Kristusovega.« — »Osservatore Romano« se še posebej peča s prezgodnjim poročilom »Giornale d'Italia« o papeževi udeležbi ,na otvoritvi oratorija ter pravi med drugim: »Razlog, da sc sv. oče ni udeležil slovesnosti, ld mu je bila toliko na srcu, jo velesnostaven. Na dan otvoritve se je Njegova Svetost želel prepričati, ako leži mesto, na katerem se dviga novo delo, v priznanih mejah apostolskih vatikanskih palač: ugotovilo se je, da leži onstran njih, kar je bil opomin, da" se ne podaja v oratorij. Vse to le znova dokazuje, kakšne so sedanje okoliščine vrhovnega poglavarja, čegar koraki se omejujejo na malo metrov njegovih soban.«
radi ■ velikonočnih praznikov. Prihodnjo soboto, t. j. 26. t. m. predava kapelnlk g. dr. Joalp Čerin in sicer >o zgodovini opere v Ljubljani od 1. 1600 do 1. 1900«, nakar uže danes opozarjamo Elane in prijatelje društva »SoCe«, želeč vsem veselo veliko-nočne prazniko. — Odbor.
Maribor. >Lepega zvona glas,
Seže v deveto vas — Zato naročite >Zvonoglas.c
Narodno gledišče.
DltAMA.
Začetek ob 8 »večer. Nedelja, 20. aprila: 0b 8 popoldne: »Dom«. Izven. — Ob 8 zvečer: »Kamela skozi uho šivanket. Izven.
Pondeljek, 21. aprila: »Ana Karenina«. Izven. Torek, 22. aprila: Zaprto.
Sreda, 23. aprila: »Cezar in Kleopatra«. Rod C. Četrtek, 24. aprila: »Ašantka«. Red A. Petek, 25. aprila: »Hamlet«. Ob 8 popoldne. Dijaška predstava. Izven. Sobota, 26. aprila: »Kamela skozi uho šivanke«. Red E.
Nedelja, 27. aprila: »Dom<. Izven. Pondeljek, 28. aprila: »Ana Kareninac. Red D.
OPERA.
Začetek nb pol 8 zvečer. Nedelja, 20. aprila: »Aidac. Izven. Pondeljek, 21. aprila: »Prodana nevesta«. Izven. Torek, 22. aprila: Zaprto.
Sreda, 23. aprila: »Možiček« in plesni večer. Red F. Četrtek, 24. aprila: »Manon Lescautc. Red D. Petek, 26. aprila: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 26. aprila: »Gorenjski slavček«. Red B. Nedelja, 27. aprila: »Carska nevesta«. Izven. Pondeljek, 28. aprila: Zaprto.
Izpred sodišča.
Cerkveni vestnik.
CERKVENA GLASBA V KRIŽANKAH.
Veliki petek: Ob tričetrt na devet zvečer po rožnem vencu žalostinke: 1. Sv. Križ — Vavken; 2. Jezus na križu — Sattner; j
3.	Kaj sem ti storil — Foerster; 4. Žalostna M. B. — P. Kolb; 5. Skrij me Jezus v svoje svete rane — Hribar.
Velika sobota: Ob pol osmih zvečer slov. večernice. Po trikratnem aleluja: Zveličar gre iz groba — Fiihrer; Te Deum — Schopf; Regina coeli — Foerster; Tantum ergo — Kimovec; Zveličar naš je vstal iz groba. Vse točke s spremljevanjem inštrumentov.
Velika nedelja: Ob pol enajstih slovesna sv. maša. Izvaja se Missa solemnis v H molu, zl. M. Brosig (instrumentalno). Graduale: Haec dies in sekvenca — P. Gries-bacher. Ofrertorium: Terra tremuit — Jos. Gruber (instrumentalno). Tantum ergo — J. Meuerer (instrumentalno). Po maši: Raduj se kraljica — Kimovec (instrumentalno).
CERKVENA GLASBA PRI SV. JOŽEFU.
Velikonočna nedelja: Ob osmih slovesna sv. maša: Missa solemnis v H molu, zL M. Brosig (z orkestrom). Graduale in sekvenca: P. Griesbacher. Offertorium: Terra tremuit — J. Gruber (instrumentalno). Tantum ergo — F. Kimovec (instrumentalno). Raduj se kraljica — Fr. Kimovec (instrumentalno).
Velikonočni pondeljek: Ob osmih sv. maša z blagoslovom. 1. Dan pre-Bveti — Vavken; 2. Jezus premagavec — Premrl; 3. Zveličar naš je vstal iz groba;
4.	Skalovje groba — Cvek; 5. Raduj se kraljica — Kimovec; 6. Tantum ergo — Kimovec. Vse točke se izvajajo instrumentalno.
po svo,
postrežen. Zaloga velika in prvovrstna ter po skrajno nizki ceni le v konfekciji in modni trgovini Iran Lttfilt	Pred S ho E 5jo 19
V 4 • •
želji
Naznanila
Občni zbor Slovenskega planinskega društva eo vrši v soboto, dne 26. aprila ob 8 zvečer v restavraciji Narodne?!* doma v Ljubljani. Dnevni red: Pozdrav in poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, računskih preglednikov, dopolnilno volitve, samostojni predlogi, raznoterosti. Na polnošte-vilno udeležbo pozivlje odbor SPD.
Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. V Soboto dne 19. t. m. odpade običajno predavanje
Turistška In šport,
T. u. SV. Miinehen v. 1860, ki absolvira na velikonočne praznike v Ljubljani dve nogometni tekmi, spada med najbolj zuane klube nemške prve lige, v kateri se je vzdržal nepretrgoma od leta 1899. M dosegel večkrat prvenstvo Bavarske. Iz zadnje prvenstvene sezone je treba posebno poudariti njegove rezultate 0 : Д; in 1 ; 1 proti prvaku Nemčije I. FC Nuroberg, ter 1 : 1 in 2 : 0 proti SV Fiirth. Svojim lokalnim tekmecem Вауегп in tudi pri nas poznanem Wacker-ju je bil vedno nadmočen. Od njegovih mednarodnih rezultatov iz zadnjega časa je navesti 1 : 0 proti FC Basel, 0 : 1 proti DFC Praga, 5 : 3 proti Union Žižkov, 2 : 1 proti \Viener S K, 5 : 1 proti FC Genova in 2 : 2 proti reprezentanci Turina. Mnogo njegovih igralcev je nastopilo po večkrat reprezentativno za Miinehen, za Bavarsko in za Južno Nemčijo, v napadalni vrsti, ki nastopi v Ljubljani, zavzemajo mesta trije talci internacionalci: Gabler (levo krilo), Stadler (center) in Huber (desuo krilo). — Tekmi z Monakovčani otvarjata v Ljubljani klubske internacionalne prireditve ter stav-ljata Ilirijo in Hermes pred težko, toda nikakor ne nedosegljivo nalogo, da častno, ako mogoče zmagonosno zastopata naš nogomet.
Predprodaja vstopnic za mednarodni tekmi Ilirije in Hermesa proti monakovskemu T. u. SV. v. 1860 se vrši v trgovini J. Goreč, Dunajska cesta od petka naprej. Z ozirom na zelo visoko režijo sta kluba primorana nastaviti nekoliko višjo vstopnino, ki pa je v primeri z drugimi športnimi centri državo še vedno minimahta ter komaj zadoslujo, da. se krijejo strošld. Znižane karte za dijake in redne klubove člane se izdajajo samo v pred-prodaji.
Prvovrstno baško
koruzo t*i oves
nudi najceneje tvrdka
Lavrič 1 Kovač, Sombor (Вабка)
Radi izsiljevanja obsojena Orjunaša. Včeraj ee je vršila pred deželnim sodiščem zanimiva obravnava in sicer proti predsedniku Orjune inž. Ferd. Kranjcu in njegovima tovarišema Ignacu Oblaku in Martinu Sadjelu, ki pa se obravnave ni udeležil iu se je postopanje proti njemu izločilo in odgodilo na poznejši čas. Obravnavo jo povzročila znana afera v Krapeževi restavraciji v Zvezdi, kjer je inž. Kranje s svojim tovarišem in četo Or-junašev prisilil bivšega velikega župana dr. Lukana, da je moral zapustiti lokal. Obtožnica dolži inž. Kranjca, da je hotel dne 20. oktobra 1923 izsiliti od velikega župana dr. Lukana, da ee odstrani iz restavracije, in mu zagrozil, da ga drugače VTŽejo na cesto. Zagrozil mu jo, da pridejo še drugi, ki bodo, če se no ukloni, tudi streljali in se lahko zgodi, da bo tekla tudi nedolžna kri. Oblak pa je stal s četo orjuncev pred restavracijo, pripravljen izvršiti povelje svojega vodje. G. Lukan se je naravno raje umaknil, kakor da bi se bodel t orjunaško mladino. Pri tej priliki je inž. Kranje velikega župana tudi prav grdo ozmerjal, pri čemer ni baš izbiral izrazov. Obljubil mu je tudi, da si bosta še nasproti stala z revolverji in da hoče videti njegov drob. — Inž. Kranje je v bistvu priznal, kar mu očita obtožnica, in se zagovarjal s tem, da je bil nastop Orjune predvsem le politična demonstracija proti samovoljni premestitvi naših članov, med temi prijatelja Čopa. Ko je bil Čop prestavljen, so šli k dr. Ažmanu in ga vprašali, če je to r-.poslovala radikalna stranka. Dr. Ažman pa je namignil, da je morda g. dr. Lukan to povzročil. In sklenili so, da gredo drugi dan k velikemu županu. Šel je večerjat h Krapežu in nesrečen slučaj da je hotel, da je prišel tja tudi dr. Lukan, ki je imel tam stalno družbo. Pravi, da je bil že precej vinjen in da ga je popadla jeza, ko je zagledal tam velikega župana. Opsoval ga je ln zahteval, da mora zapustiti lokal. Ko ga je nato še g. Krapež začel miriti, je nastal cel teater, ki je privabil tudi razne poslušalce, med katerimi so bili seveda tudi stalni gostje člani Orjune, več pa jih je prišlo tudi s ceste. Med temi, ki so demonstrirali proti velikemu županu, je bilo pretežno število raznih — dijakov. Ta teater se je završil teko, da je prišel k obtožencu ravnatelj Ciuha, s katerim eta se končno domenila, da se dr. Lukanu ue bo ničesar zgodilo, če se takoj odstrani. — Drugi obtoženec Oblak pa je bil obtožen, da je dogovorno s Kranjcem poklical Orjuno, da vrže dr, Lukana iz lokala. Nato je bilo zaslišanih več prič, ki so vse potrdile v bistvu to, kar .ygebuje obtožnica jn kar je inž. Kranje tudi priznal, samo tega ni nikdo potrdil, da bi se bil vršil ta napad dogovorno in po načrtu. Dr. Lukan je na opozorilo Ciuhe, da se mu ne bo nič zgodilo, če se mirno odstrani, če pride policija, pa zna teči kri, odšel. Oblak, ki je stal kot »orjak-vcnmetalec« pri mizi, pa ni napravil nanj vtisa zelo nevarnega človeka. Državni pravdnik je ugotavljal, da je podano hudodelstvo izsiljevanja, prav gotovo pa nevarna grožnja. Po daljšem posvetovanju je bil obsojen inž. Ferd. Kranje na 14 dni, njegov tovariš Oblak pa na 10 dni ječe in sicer radi hudodelstva izsiljevanja.
Parie — § 104. Matko Malovič, posestnik, mizar in lastnik pogrebnega zavoda v Novem mestu je bil obložen, da je žalil v parto in zahvali po Mariji Kenda v Novem mestu, ki je bil objavljen v št. 4. »Narodnega Dnevnika« v Ljubljani javnega funkcionarja dr. Gregoriča. Cela zadeva pa se je vršila takole: Dr. GostiSa je naznanil dr. Gregoriču, da je umrla Mr -ija Kenda za legarjem, ki je takrat precej razgrajal po okolici in vsled česar 60 bile odrejene stroge varnostne odredbe proti razširjanju te nevarne bolezni. Dr. Gregorič je odredil, da se mora krsta takoj zapreti in prepeljali brez vsakega sprevoda v mrtvašnico. Na prošnjo sorodnikov, ki so mu povedali, da je žena še na smrtni postelji prosila, da naj je ne peljejo v mrtvašnico, je odredil dr. Gregorič, da smejo imeti zaprto krsto do pogreba doma. Zabrauiti pa morajo pristop občinstvu s primerno pismeno objavo na vratih, da se radi nalezljive bolezni mrliča ne sme kropiti. Prepovedal je tudi pogrebni sprevod in dovolil, da smejo duhovniki spremiti krsto
samo od pokopališčnih vrat pa do jame in J4 tudi no sinejo nesti v cerkev. Vsled tega ee Je Malovič v omenjeni objavi iu zahvali zahvali] poleg drugim tudi gospodom duhovnikom U kapitlja, da so kljub neumestnim oviram od strani dr. Gregoriča pripomogli k dostojnem« pogrebu. Vsled te objave, ki vsebuje žalitev dr. Gregoriča kot javnega funkcijonarja, je bil obtožen Matko Malovič po § 104 s. k. z. iu tudi obsojen na 1000 Din globe. SoobtoŽena Angela Zupančičeva pa je bila oproščena, ker se je ugotovilo, da ji je Malovič pač drugi dan prebral vrnjeno zahvalo, ona pa je ležala bolna v postelji in ni pazila na vsebino, ker ee je zanesla na Maloviča.
Inozemska komunistična propaganda. Ob priliki hišne preiskavo v komunističnem delavskem domu v Zagorju, ki se je vršila, ker je žendarmerija dobila neki dopis radi komunističnega atentata, so našli tudi kopijo pisma, ki je bilo odposlano svoječasno na uredništvo »Der Rothen Gevverkschaft-Bullotin in Berlin«. V tem pismu je naročil tajnik komunističnega društva Albert Hlebec komunistični list >Imprecor« in pa že omenjeni Bulletin. Prosil je da naj se pošljeta po 2 izvoda in sicer ilegalno. To besedo je rabil po lastnem zatrdilu zato, ker je hotel kratkim polom označiti, da naj se pošljejo omenjeni listi tako, da ne bodo vzbujali pozornosti oblasti, kajti pripetilo se je že, da je policija zaplenila sumljiva pisma celo na pošti (slučaj Metod Dolenc); Zaključil je pismo z besedami: »Mit komu-nistiseben Gruss!« Državno pravdništvo ga je obtožilo, da je ščuval z nasiljem na državno upravo, in pa poskusa pismene komunistične propagande in da je s tem ogrožal javni red. Obtoženec se je zagovarjal, da je uaročil le liste samo za informacijo, ne pa v svrho razširjenja med ljudstvom. Predložil je tudi omenjene liste in ugotavljal, da ne vsebujejo te publikacije nobene komunistične propagande. Na predlog drž. pravdnika je bila obravnava preložena in se vrne zadeva preiskovalnemu sodniku, ki naj pregleda predloženi dokazil-ni materijal, ker brez tega je vsaka sodba nemogoča in pa da se vpraša notranje ministrstvo, kedaj in s katerim odlokom sta bila ta liste prepovedana.
Inozemska pomoč? — Vpokojeni poštni uradnik Milan Detela je izročil kmalo po vpokojitvi neki Elizi Stockl iz Celovca zaprto pismo in jo prosil, da naj izroči to pismo uredništvu »KSrtner Tagblatto« v Celovcn. V tem pismu je prosil Detela uredništvo, da naj ponatisne priloženi članek, ki je bil objavljen dne 15. nov. 1923 v »Napreju«. V tem članku se je obsojala samolastna vpokojitev uradništva sploh, in je bilo omenjeno glede vpokojitve Detele med drugim tole: ..in da je smrt moje žene zakrivilo le sirovo postopanje poštne direkcije in njenih funkcionarjev. St8ckelnova pa je imela smolo na meji, kjer so našli pri njej to pismo, ga zaplenili, nakar je sledila ovadba na državno pravdništvo, ki je obtožilo Detelo, da je iskal radi redukcij« pri inozemcih pomoč proti svoji oblasti. Detela se je izgovarjal, da je hotel na ta način le obvestiti svoje domače na svoj položaj. Obsojen je bil na 50 Din globe.
Poizvedovanja.
Fanti?, ki je pomotoma prevzel v torek, dn« 15. t m. dopoldne v Iiethovnovi ulici št. 9 bel zavoj suhega mesa ter se nato odpeljal z zapravljivč-koin, se naproša, da vrn^ blago takoj tvrdki A. Stacul, LJubljana.
Iron, železnati izdelek, znano sredstvo proti
slabokrvnosti in bledolifnosti ter pomanjkanju teka. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu in ee dobi v lekarni Leustok.
MeteoroJogžčno poročilo.
Ljubljano 30B m n, m. vlš. Normalna baromelerska višina 736 mm.
Ljudska gospodarska zadruga v Zagorju o. S.
SPREJME v službo (1. maj)
poslovodjo
ki bi bil(a) obenem proda-jalec(ka). - Ponudhe takoj na imenovano zadrugo.
VRTNARJA
neoženjenega, iščem. Vpraša naj se: Nunska ulica 3.
Za veiihoiiočne praznike
Praška šunka !a
ter različne dclikatese, kakor: Emcnthalski SIR, SARDINE, različne konzervirane RIBE, KONJAK, RUM, ČAJ, ČOKOLADA, LIKERJI, de-sertna in boteljska VINA. ŠAMPANJEC ctc. NUDI
tvrdka F R. K H A M , nasproti hotela «UNION«.
POZOR!	POZOR!
gostilna pri »MRAKU«,
Rimska cesta, toči za časa velikonočnih praznikov vse vrste pristnih Štajerskih ln dolenjskih VIN — čez ulico — pri litru 1 Din ceneje. Poslužite se prilike! 2204
PRODAJO se
kompletni STROJI
za izdelovanje lesenih čevljarskih žebljev, ovent se ODDA cela tovarna v najem. Tovarna je v obratu in je vpeljana po celi Jugoslaviji. Ponudbe pod šifro »Tovarna« na Aloma Comp. r Ljubljani.	215«)
GOSTILNA na Strelišču
pod Rožnikom ee ho oddala v najem. Pojasnila daje član rdhora »Društva ostrostrelcev. dr. Ivar. LOVRENCIČ, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8.
Сав ораео- .ania	tfaro* netei v mm	1'игшо-motei v O	l'tubru ui. iliteronoa v 0	Nebo, v etrov:	r ШШ
16., 4. 21 h	/331	12 7	0-6	obl. j. z.	
16./4 7 h	734-9	11-7	07	dež	5-5
16./4. 14 h	730-8	11-9	0-8	obl.	
Francosko LUCERNO, švedski, semenski OVES (ječmenovec), grahoro
in druga poljska semena oddaja Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunaiska cesta št. 36.
3	tov, avtomobiii
BUSSING,
4	tonski, s polnogumljastimi obroči, skoraj novi, sc po zelo ugodni ceni prodajo. -Ponudbe na: IMpjbC, dr. z o. z. Ljublj., Krekov trg 10.
Poceni in prav dobro VINO «e dobi v vinotoču Anacljeva cesta it. 5. Sro-
meljsko, Bizcljsko, Ormoško belo in rdeče ter črni Vor-šičan po 10, 12 in 13 Din za liter in se najtopieje priporočam. - Anton MAVER.
Prodam več sto kilogramov
lepega KROMPIRJA
nekaj FIŽOLA prepeličarja in visokega koksa. - Jožož KOKALJ, Petelinje - Dol pri Ljubljani	2243
suho dobre kvfcUtoto vtlano samo za ekiport ».možno blago luipnjo vedno
terlno fllarcon, Trst
VI& S&n Anaetaso 10,
Obverne oforte ■ najnižjo efi-r>o tranoo Postojna »e ađrn-»lra ua gorenji naalor aU pa na GiOV. Marcon, Straža, Polunjskb.
PRODAM popolnoma nov
STROJ za izdelovanje
strešne opeke (Falzzlogel), - Naslov se Izve v upravi (Slovenca« ood Itev. 2220.
Za velikonoč. praznike j ШВНВНИИИИИНН
priporoča hotel Juž. kolodv., I ■ MIKLIČ, Kolodvorska ul. 43 , ■
Ј0Г ČEZ ULICO -mc
pristno štajersko bizeljsko vino po UST- 8 Din za liter.
Sočasno sc priporoča tudi »Jaruzalcmec«, »Pikcrčan«, »črni Otelo« zn slabokrvne, In druga prvovrstna štajerska in dolenjska VINA.
PRODAM 1 mjatilnlco za ročni pogon, 1 stroj za stiskanju grozdja, 1 veliko gostilniško omaro za led, 1 par nmetn. mlinskih kamnov s kompl. opremo palč-na kolesa in grodi za krneč, vodni mlin, jcrmcnice, 1 cilinder (2 m) za valjčni mlin nadalje 1 navaden mlinski kamen (bel kraniič). Vse v najboljšem stanju MIRKO WFINBFR<55R, miin, Za-fcoija ob SavL	2186
a
M
a ■
n
■
sa, ££ a>
o e
čtT •>.
.i Z
UM>
=3
i	te
a>	oo
>	e:
o	—
OO	I
fil	1
•
3»	tU &
53	£2
TO	3
&	=
K
№
t- ° ■ JE sx
■ваннвмва
is № H R IS tfl B
n
BBBI
Zastonj vam
blaga za obleko in perilo nikdo nc
da
toda po izredno nizkih ce« nab ga dobite pri tvrdki
»DANICA«
MAJZELJ & RAJšELJ Ljubljana — Turjaški trg l (bivša Preskrbovalnica).
Velika zaloga sukna, hla-čevinc, ih neta, kontenlne, tiskovine, etamina, blaga za žimnice, ode), pletov, nogavic, kravat, naglavnih rnt, чгајс, ovratnikov, jopic, nahrbtnikov, ter najrazličnejšega drugega blaga. Istotam zaloga USNJA vseh viuL VSAK NAJ SI OGLEDA 1 KROJAČI in preprodajalci oosebea Donust.
Inserati
v ,Slo vencu' imajo za našega trgovca io obrtnika velik uspeh, ker inia ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na dažali. Cene oglasom
V .SIOVCBCD
so tako določene, da se lahko naroči oglas ie za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Cenik za oglase in pa izvod časopisa dobite na zahtevo popolnoma
V najem iščem
trgovino, lokal ali hiSo na prometnem prostoru. - Ponudbe na: Rado Dolinar, Mavčiče, p. Smlednik.
Več različnih motorjev in dvokoles,
rabljenih in novih, poccni naprodaj. — LJUBLJANA, Karlovska cesta it 4. 1961
Naj čemel e
DRYA
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343.
KLAVIR
znamke Wi!munn & Pečka. v jako dobrem stanju, sc po ugodni ccni proda. Istotam se proda popolnoma lahko KOLO. — Naslov: PAVEL JEMC, Ljnbljana, Breg 18.
DAMA sc najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam ве za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las 7. «L'0real Hcne«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
Perfekiu
T slovenščini in nemSčini, zmožno samostojnih pisarniških del, SPREJME ZA TAKOJŠNJI NASTOP večje trgovsko podjetje. — Ponudbe je poslati na POŠTNI PREDAL St. 102, LJUBLJANA. — Predpogofna je slovenska in nemška stenografija.
Razpis prostega mesta v zdravilišču Laško za priv. nameščence.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje eno prosto mesto za zdravilišče Laško s popolno
brezplačno preskrbo z zdravniškimi ordinacijami in ko-pelji, toda brez potnih stroškov, za dobo od 1. do 30. maja 1924, odnosno 2 mesti, prvo od 1. do 15. maja in drugo od 16. do 30. maja 1924.
Za to mesto prihajajo v poštev lc zavarovanci Pokojninskega zavoda, ki bolehajo za protinskimi in revmatičnimi obolenji lažje vrste in nimajo premoženja.
Tozadevne PROŠNJE se sprejemajo lc do dne 24. aprila 1924 opoldne. Prošnje morajo biti opremljene z ubožnim spričevalom in s potrdilom zdravnika:
1.	o potrebi takega zdravljenja;
2.	o umestnosti zdravljenja z ozirom na dobo 14 dni, odnosno 1 mesec;
3.	da prosilec potuje brez spremstva.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
Ce ho£*i napraviti svojim malčkom za velikonoč ret veselje, kupi barvo za pltanke ie z znamko:
Jme:
(R. ШШаис
Giubljana
bodi vsakemu зпапо pri nakupu blaga
3a obleko in perilo.
Agitirajte za naše časopise!
Razglas.
IV. PEŠADIJSKA PODOFICIRSKA ŠOLA V ZAGREBU sprejme to leto 500 gojencev.
Za sprejem v to šolo so potrebni sledeči dokumenti:
a)	Domovinski list, da je državljan kraljevine SHS;
b)	krstni list;
c)	šojsko izpričevalo;
d)	dovoljenje starišev, da sme stopiti v šolo;
č) nravstveno izpričevalo o lepem vedenju.
Vse te dokumente in lastnoročno pisano prošnjo jc poslati aH prinesti vojnemu okrugu, v katerem žive.
Vsi kandidati se morajo priglasiti v šoli v Zagrebu 5. maja ob osmi uri zjutraj. — Za prihod v šolo in vrnitev imajo kandidati pravico na brezplačno vožnjo po železnici in ladji.
Vsi ostali pogoji so razvidni pri vojnem okrugu.
IZ PISARNE IV. PEŠADIJSKE PODOFICIRSKE ŠOLE,
broj 761 od 4. marca 1924.
I. PEŠADLISKA PODOFICIRSKA ŠOLA »Kralja Aleksandra I.« v BEOGRADU sprejema gojence iz civila in stalnega kadra.
Kandidati iz civila morajo izpolniti naslednje pogoje in predložiti sledeče dokumente:
1.	Da je državljan kraljevine SHS, kar dokaže z domovinskim listom;
2.	da ni mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokaže s krsln. listom;
3.	da je dovršil najmanj ljudsko šolo, kar dokaže s šol. spričevalom;
4.	če kandidat ne prihaja neposredno iz šole, mora dokazati z nravstvenim spričevalom, da je dobrega vedenja in da ni sod. kaznovan;
5.	da ima dovoljenje staršev ali varuha, da sme stopiti v šolo;
6.	da ni oženjen, kar dokaže s potrdilom cerkvene oblasti.
Kandidati iz civila se prijavijo za šolo preko komande vojnega okru-
ga, na čijero teritoriju žive. Oni iz Beograda neposredno komandantu šole.
Kandidati morajo izjaviti z lastnoročno napisano prošnjo, da pristanejo na vse pogoje, predpisane v «Uredbi o podoficirskima školama« in prilože prošnji vse zgoraj navedene dokumente. — Prošnja in vsi dokumenti morajo bili kolekovani po novem zakonu o kolekovanju. — Prošnje z dokumenti je odposlati ali prinesti čimprej, tako da se bodo lahko pravočasno vrnile v event. dopolnitev, a najdalje do 28. aprila 1924.
Kandidati se morajo osebno prijaviti k zdravniški preiskavi in k sprejemu dne 5. maja 1924 ob 7. uri zjutraj v kasarni Deligradska ulica št. 33 v Beogradu. Vsi kandidati imajo pravico na brezplačno karto za vožnjo. V to svrho se morejo pravočasno obrniti na komande svojih vojnih okrugov za izdajo potnih objav.
V slučaju, da kateri od kandidatov ne bo sprejet v šolo, bo dobil od šolske komande brezplačno karto za povratek na svoj dom.
Iz komande I. Peladljskc Podoficirske šole »Kralja Aleksandra I« ŠL 855, od 28. februarja 1924 v Beograda.
moderni mmm slamniki;
BRATJE шштт
DOMŽALE
mm
Kje se najbolje kup!, |e že brez dvoma znano!
gJPri nizki ceni41
Л IGNACIJ 2ARGI B Lfubljjana, Sv. Petra c. 3 |
fj?l Nudi L-cnj. odjemalcem veliko izbero potrebščin za EH № KROJAČE in ŠIVILJE. - Velika izbera ROKA- H ™ VIC, NOGAVIC, triko-PERILA in površne ženske J? H voL jopice, razno moško, damsko in otročje perilo, B ЦЈ] svilene pletene SAMOVEZNICE itd. po priznano [ЦјЦ ■ ■	znižanih cenah I
Ш NA DEBELO!	NA DROBNO!
•a m
barve, Črnila, iako, kit, emajle, lopiie in zajamčeno čisti firnež najboljše kakovosti nudi
družba z o. z.
Maribor Ljubljana	Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
Lfubljana — Medvode.
v normalnih dolžinah in debelinah nad 30 cm L in II. vrste, KUPIMO v vsaki množim Iranko vagon, najraje na progi Zidani most—Brežice. Ponudbe 7. navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi lahko ogledajo, na: AND. JAKIL, Krmelj — Dolenjsko.	2218
i m ш
cement, katranske proizvode in ves ostali gradbeni materijal dobavlja
Oddelek za gradbeni meJerlJal
Strosmayerova ul. 6.
Telefon 16-11, 27.
Filiale: Beograd, Sarajevo.

TVRDKA A. ZESCHKO naznanja, da je nje dolgoletni skladiščnik	t
Jakob Pressel
dne 17. aprila 1924 preminul.
Pogreb bo v soboto, dne 19. aprila ob pol 5, uri popoldne iz mrtvašnice obče javne bolnišnice. Blag mu spomin!
Ljubljana, dne 17. aprila 1924.
Leta 1767. ustnnovljena Strojnih tovaren in livaren, Karlovska cesta 1, ima v svojih delavnicah vedno od 20 -50 gotovih zvonov in toliko v delu, med njimi orjake pO 2680, 2200, 1850, 1650, 1250 kg. — Izdelki priznano prvovrstni, glasovi srebrnočisti. — Kratki dobavni roki. — Cene konkurenčne.
Oglejte si to prvo in. nojvečjo ju£f osiovsunsRo zvonamo I

hm—iiiiihi mm1!"nnii4 11 mi 1шн аааг^лааиеинаим!!
Prva žebljarska in že le zoo brina zadruga v Kropi in Kamnigorici j
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2	j
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkam — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Železne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove Ud. — Vi/aki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — llustrovani ceniki na razpolago	,
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.
izdaia konzorcij »Slovenca«,
Odiiovorui urednik; Franc ivreouur V Ljubljani