Leto LXXV»« št« 2oS Spedtdoaa li iNKHimento Poštnina plaćana ▼ gotovini, (JREDNIfiTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCENUKVA OUCA » « IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije tn UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. MILANO 31-23, Zi-2*. 31-» ta 31- Računi pri postno če kovnem zavoda: LJubljana stev. 10-351 a narocsftna 11.— tac—lOfcPO 15.20 OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per hi pabblicita to, ki so v Širokem odseku skušale prekoračiti reko. obstreljevane na ladjah. Nekatere ladje so bile potopljene tn sovražniku je bil povsod preprečen prehod. Nadaljnji poskus ob podpori topni- štva je bil preprečen že v kali. Elementi, ki jim je uspelo priti ponoči na vzhodno obrežje, so bili odhiti. To kaže kako si Sovjeti prizadevajo ne samo, da ne bi prepustili niti pedi zemlje vzdolž fronte italijanske armade, temveč tudi, kako upajo še vedno, da bodo s temi akcijami olajšali pritisk na Stalingrad. Ujetniki in vojni plen v bojih ob Donu Rim, 11. sept s. V borbah, ki so bile od 17. do 28. avgusta v kolenu Dona, kjer so se borile osne čete osme armade, je bilo zajetih 5682 ujetnikov in uničenih 16 tankov. Zajetih je bilo tudi več topov in 12 protiletalskih topov. Bolgarsko občudovanje italijanske mornarice Sofija, 11. sept. s. »Utro« izraža največje občudovanje za italijansko mornarico, ki se je odela s slavo na Sredozemskem morju in na Atlantiku v borbi z mnogo močnejšo angleško mornarico ter zdaj sodeluje tudi v bojih na Ladoskem jezeru in Črnem morju, zadajajoč sovražniku smrtne udarce. uce v Nettunii Prisostvoval je sijajno uspelim vežbam gašenja požarov v pristaniščih in na ladjah Netfunia. 11. sept. s. Duce je danes prt-sosrtvovail vežbam gasilcev v Notrunii. Ga-srlci, ki jih ;e režim na narodni podlagi re-organizrrad in opremil z o>bilnimi sredstvi ter izbranim osebjem, so Duceju prikazali svoje odlične sposobnosti pri sajenju požarov v pristaniščih. Na morju pred pristaniščem je bila flotilja motornih ladij z brizgalkam', ki so bile nedavno konstruirane po Duccjevi vodji ter predstavljajo najmodernejše gasilsko orodje, tako da je Italija tudi na tem področju avantgardistična v primeri z napravami pri drugih velikih narodih. Nove motorne ladje z brizgaInami ne delujejo lahko samo v pristaniščih, temveč tudi na odprtem morju ter gredo lahko na pomoč ladjam, ki javijo, da je na njih izbruhnil po'/ar. Posadke so bile izbrane kar najbodj skrbno ter so obiskovale poseben tečaj. V bližini pomola je bila ladja z oddelkom gasilcev, specializiranih v reševanju pod vodo. Na obali so bile postrojene šte-vrlne motorne brizgal ne. Duce je prispel na kolodvor v Nettunio ob 17.15 v spremstvu tajnika Stranke, mi- nistra za promet, podtajnika notranjega ministrstva in podtajnika mornariškega ministrstva. Sprjel ga je prefekt, nakar ;e Duce sedel v avto in se odpeljal ob vzklikih ljudstva. Vse prebivalstvo se je zbralo vzdolž ceste, po kateri se je Duce vozil do pomola. Ko je prispel tja, se je Duce z motornim čolnom odpeljal na odprto morje, kjer je pregledal motorne ladje z brizgalnami. Ko se je vrnil na kopno, je prisostvoval vežbam gašenja požara na krovu motorne jadrnice in na dveh ponton i h ter vežbam motornih ladij z brizgalnami, zasidranih na morju, in motornih brizgaln na obrežju. Naposled je Duce gledal vež bo reševanja pod vodo, katero je izvedel odred potapljačev. Ob koncu vaj, ki so bile izvedene v popolnem skladu in z brezhibnim st rokov-njaštvom, je Duce. vidno zadovoljen zaradi tehnične opreme gasilskih oddelkov v pristanišču in na morju, izrazil svoje zadovoljstvo državnemu podtajniku notranjega ministrstva in generalnemu direktorju gasilstva. Duce je nato zapustil Nettunio cb živahnih ovacijah vsega prebivalstva. Fovratek generala Galbiatija v Berlin Na vzhodni fronti je inspiciral oddelke srajc Berlin, 11. sept. s. Vračajoč se iz Hitlerjevega glavnega stana, je popoldne dospel v Berlin šef glavnega stana Milice general Gelbiati, ki so ga spremljali generalna konzula Romogialli in Giua ter šef glavnega stana SA oddelkov Viktor Lutze. Na letališču v Tempelhofu je visoke oficirje fašistične Milice sprejela skupina tovarišev na-rodnosocialistične milice, okrožni vodja Berlina Gorlitzer, zastopniki nemškega, zunanjega ministra in drugih ministrstev. Kraljevi veleposlanik Italije Alfieri je bil na letiUšču navzoč z vojašlvim atašejem generalom Marraom. z vsem osebjem poslaništva, inšpektorjem Fašijev za Nemčijo in skupino Činih srajc. V teku popoldneva sta general GaToi ati ln šef glavnega stana S A Lutze jem odšla v italijansko veleposlaništvo, kjer jima je Eksc. Alfieri priredil tovariški sprejem, katerega so se udeležili tudi drugi zastopniki Stranke, naiocmosocialističnih organizacij in zastopniki nemških ministrstev ter oborožene sile na čelu z vojaškim poveljnikom Berlina generalom von Hasejem. Med gosti so bili tudi državni tajnik von Tschammer und Osten, šef nemških invalidov Ober- lindober, predsednik berlinske policije Helldorff. šef ceremoniala v zunanjem ministrstvu baron Dornberg ter šef tiskovnega urada zunanjega ministrstva Schmidt. General Galbiati je v teku svojega obiska na ruski fronti inspiciral oddelke Crnih srajc, nekatere med njimi v neposredni bližini prvih črt. Oddelki so pokazali popolno telesno in duhovno dejstvenost, ki je naredila močan vtis na nemške oficirje, ki so bili v spremstvu. Ti oddelki, ki so v bojni črti že leto dni, so izrazili z gorečim zaletom svojo privrženost stvari revolucije, ko so spoznali zastopnika Duceja. Obisk v Varšavi Varšava, 11. sept. s. Po večdnevnem obisku pri bataljonih črnih srajc in bataljonih na vzhodni fronti je dospel z letalom v Varšavo šef glavnega stana milice Enzo Galbiati ob spremstvu dveh generalov. Pri obisku italijanskih oficirjev na fronti, je Galbiatija spremljal šef glavnega stana SA oddelkov. General Galbiati je v Varšavi pregledal skupine S A ter je bil nato gost poveljnika Varšave in guvernerja- Razkrinkan ameriški imperializem Poseganje po južnoameriških ozemljih Tokio, ll. sept. s >Japan Times Adver-tisser« komentira poročilo, da se je Amerika polastila otokov Galapagos in pristanišča sv. Helene ob obali Ekvadorja in piše, da se ni čuditi spričo tega novega pi-Tatskega dejanja Amerike, ki potrjuje imperialistične namere Severne Amerike napram Južni Ameriki. Hinavska formula »politike dobrega sosedstva«, ki so jo Američani toliko raztrobili, je končana in se je pretvorila v vojaški napad, poudarja list ter dodaja, da pa Amerika ni sposobna, da \A zopet zavzela ozemlja, ki so jih Japonci osvojili v južnem Pacifiku, zato se hoče Sdaj rehabilitirati z zasedanjem nebranje-Bega južnoameriškega ozemlja. Berlin, 11. sept s. Novi angleški napad na Madagaskar je vzbudil v berlinskih političnih in novinarskih krogih hudo ogorčenje. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da je značilno, da se angleški napad, kakor je priznalo samo angleško poročilo, naslanja na podporo Amerike. Medtem ko se v V:chyju ameriški odpravnik poslov za Francijo razgovarja s francosko vlado glede letalskih napadov na francoska mesta, da je ista vlada, ki vzdržuje diplomatske odnose z Vichvjem, svoj nepogojen pristanek k vojaški akeji svojega zaveznika, kx krši svobodo in integriteto francoskega ozemlja. »Borsen-Zeitung« zaključuje v svojem članku 9. t m., da mora francoski narod v teh dneh končno izgubiti vse iluzije glede metod Churchillove politike. Te metode spadajo v preteklost in morajo biti za vedno odpravljene v bodočnosti. Prodor do Volge južno od Stalingrada Pridobivanje terena na kavkaskih bojiščih — Nadaljevanje bitke v stalingrajskem trdnjavskem področju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednjo vojno poročilo: Pri Novorosijsku in v odseku Tereku pridobiva napad nemških in zavezniških čet v težkih bojih dalje na terenu. Na trnjavskem bojišču prj Stalingrada se bitka nadaljuje. V hudih bojih so bile predrte utrdbene naprave južno od mesta in sedaj tudi tamkaj dosežena Volga. Razbremenilni napadi nasprotnika so se izjalovili. Oddelki bojnih letal so izvedli hude napade na težišča sovražnikovega odpora in obstreljevala zbirališča sovjetskih četi Okrog Kževa je prišlo do nemških kra-jevih napadov. Protinapadi sovražnika so bili odbiti s krvavimi izgubami in je bilo sestreljenih 22 tankov. Južno od Ladoškega jezera in pred Pe-trogradom so se izjalovili ponovni napadi sovražnika. Pri novem poskusu, da bi prekoračili reko Nevo, je bilo uničenih 26 sovjetskih čolnov. Po posameznih brezuspešnih dnevnih mo-tilnih poletih so oddelki angleškega letalstva preteklo noč napadla več krajev v zapadni Nemčiji. Pred vsem v stanovanjskih predelih mesta Diisseldorfa so nastali številni požari ter stvarna škoda in poškodbe na poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Po dosedanjih poročilih so nočni lovei in protiletalski topničar ji sestrelili 31 izmed napadajočih letal. Razen tega so nad Kanalom, nad Severnim morjem in nad Nemškim zalivom lahke nemške pomorske oborožene sile in mornariško letalstvo sestrelili še tri sovražnikova letala. Nemška lahka bojna letala so ob angleški obali z bombo zadeta antrhško stružno ladjo, tako tla je ostala težko poškodovana na morju. Pri napadu angleških hitrih čolnov na nemški konvoj v Kanalu no zaščitni oddelki konvoja tako hudo poškodovali enega izmed čolnov, da je treba računati z njegovo izgubo. Nadaljnji čolni so bili poškodovani. Nočni lovski oddelek nemškega letalstva je preteklo noč dosegel 1000. odstrel. * Berlin, 11. sept s. Iz vojaškega vira poročajo, da so skupine nemških lovcev na fronti Ledenega morja v preteklih dveh dneh na novo izpričale svojo premoč nad sovjetskim letalstvom s tem. da so zrušile 42 sovražnih letal. Samo eno nemško letalo je bilo izgubljeno. Odlikovanja nemških letalskih oficirjev BerHn, 11. sept. s. Hitler je odlikoval s hrastovim listom na železnem križu kapitana Wilckea, poveljnika nekega odreda lovskih letal. Berlin, 11. sept. s, Hitler je odlikoval s hrastovim listom na železnem križu kapitana Munchenberga, namestnika poveljnika nekega odreda letalskih lovcev. Kapitan Muncheberg je 19. pripadnik nemških oboroženih sil, ki je bil odlikovan s tem visokim odlikovanjem. Itka za Stalingrad Sovjeti mečejo v boj neprestane človeške in materialne rezerve, da bi neizbežni padec mesta vsaj še malo zavlekli Berlin, 11. sept s. Kljub srditemu odporu rdečih se napadalne akcije nemških oddelkov in zaveznikov nadaljujejo s polnim uspehom na vseh odsekih južnega bojišča, zlasti tudi na fronti ob Tereku, kjer je nemški pritisk vedno bolj odločen. Rdeči so skušali olajšati napadalni pritisk z močnimi protinapadi, katere pa je napadalna skupina neke nemške oklopne divizije odbila. Sovražniku so bile zadane krvave izgube. Nemškim četam je uspelo prodreti v sovjetske obrambne črte in uničiti vrsto baterij. Očitno je, da je sovjetsko poveljništvo skušalo izvesti odločilen udarec, da bi prišlo na kakršenkoli način in za ceno kakršnekoli žrtve iz zagate, v katero ga je nemški načrt pognal. Tudi operacije vzdolž vzhodne obale Črnega morja so v zadnjih 24 urah napredovale. Južnovzhodno od Novorosijska, kjer so sovjetske utrdbe in zbirališča, so nemške čete zavzele nove višine. Okrog Stalingrada so bile zasedene nove sovjetske postojanke, ki so bile močno utrjene in branjene. Siloviti olajševalni protinapadi, ki so jih tudi včeraj rdeči pod vzel i proti naraščajočemu pritisku nemških čet, opravičujejo popolnoma mnenje tukajšnjih vojaških krogov, da je sovražnik po izčrpanju v temeljnih obrambnih pasovih na koncu tudi v obrambnih napravah, ki jih je organiziral v zadnjem trenutku. Ako so mogli Nemci v tako ozkem operativnem področju kakor je okrog Stalingrada izločiti iz borbe 59 tankov, pomeni to, da so se boljševiki odločili za zapravljanje zadnjih rezerv potrebščin, samo da bi kakorkoli zakasnili uro zloma v prazni iluziji, da bodo napadalcem zadali kar največje mogoče izgube. Drugače si ni mogoče razlagati nezaslišane srditosti vztrajanja v bitki, ki je že zdaj ne:7pros-no izgubljena. Tisk opozarja, da so rdeči, kjer so le mogli, izvajali to svojo taktiko, da bi napadalce izčrpali. Da jim to ni uspelo, kažejo številke, ki jih je nemško vrhovno poveljništvo nedavno objavilo o dejanskih izgubah. Doznava se nadalje, da so Nemci ▼ severnem področju Stalingrada prekinili važna pota, med njimi tudi Volgo. Od 23. avgusta do danes je samo en nemški oklopni zbor uničil v teh borbah nad 430 sovjetskih tankov in 180 topov ter je razen tega potopil na Volgi 2 monitorja. 3 topni čarke, 2 rečna parnika in 4 velike motorne čolne. V isti dobi je bilo ujetih nad 9000 sovražnikov. Izredno važno je bilo s strateškega vidika, silovito bombardiranje rezervarjev in tvornic v Astrahanu, kjer je sovražnik utrpel ogromno škodo. V praznem upanju, da bi dosegli kak prestižni uspeh na drugih odsekih fronte, obnavljajo Sovjeti svoje silne napade tudi v rx>dročju Rževa, Te napde pa nemške čete ob podpori letalstva sistematično odbijajo. Letalstvo je preprečilo sovjetske poizkuse tudi v odsekih Ilmenskega ter Ladoškega jezera. Zmagovito sodelovanje našega letalstva S fronte ob Donu, 11. sept. s. Dragoceno sodelovanje naših letalskih oddelkov na vzhodni fronti se je izkazalo v zadnjih dneh v hudih borbah čet italijanske armade na donskem odseku. Sovražnik, čeprav je bil večkrat odbit z najbolj krvavimi izgubami, je zopet poiskušal z novimi silnimi napadi v obupni nameri, da bi prodrl fronto, ki jo trdno drže vojaki Italije. Vsi poiskusi so bili gladko odbiti. Letalstvo je izredno aktivno poseglo v boje na kopnem. Izvidniški oddelki so nadzorovali kretanje sovražnika v neposrednem zaledju fronte, kakor tudi v oddaljenem zaledju. Lahki bombniki so bombardirali zbirališča čet, cestna križišča, oskrbovalne poti In sovjetske postojanke. Naše eskadrile lovcev so stalno obvladovale nebo nad bojiščem in preprečile delovanje nasprotnega letalstva. Ob enem zadnjih močnih napadov sovražnika so se tri patrulje lovcev, ki so letele v višini 3000 metrov nad fronto in bile pripravljene za poseg v boje, drzno spustile v nižino, ko jih je alarmiral pripravljalni ogenj lahkega topništva, in to kljub izredno močni reakciji protiletalskega topništva ter avtomatičnega orožja. V ponovnih poletih nad sovražnimi silami, ki so bile zbrane v dolinah in pripravljene za akcijo, so naši piloti uspešno obstreljevali sovjetsko pehoto ter jo razpršili. Napad je bil v kali preprečen, kajti zaradi hudih izgub po letalskem obstreljevanju s strojnicami so se boljševiki morali vrniti na izhodiščne postojanke. lika, da lahko vedno razpolaga s potrebnimi rezervami za zopetno zavzetje ozemlja. Fo omembi nemških in zavezniških rezerv zaključuje dopisnik: ako bo Stalingrad padel, ne bo imela Rusija več na razpolago nobenih človeških rezerv. Ugoden razvoj treh velikih bitk Berlin, 12. sept. s. Tri velike bitke na vzhodni fronti, bitka pri StaJingraJu, na Kavkazu in pri Rževu se še naprej ugodno razvijajo za nemške m zavezniške čete. Volga je bila dosežena tudi v južnem odseku Stalingrada. V berlinskih vojaških krogih smatrajo to dejstvo za najboljšo predznamenje uspešnega nadaljnjega razvoja v gigantski bitki. Napadajoče četo. stalno pridobivajo na terenu, izgube bolj-ševikov pa so vedno bolj občutne. Z olaj-sevalnimi napadi Sovjeti v tem področju, kakor tudi pri Rževu niso dosegli nikakega uspeha. Na kavkaski fronti so nemške in zavezniške čete na lalje napredovale tako južnovzhodno kakor vzhodno od Novorosijska-V Berlinu pravijo, da so posebno važn! le_ talski napali in napadi na kopnem, ki so v teku proti sovjetskim četam, umikajočim se proti Tuapsi. Bolgarska zunanja politika (4 „Samo še čudež Rim, 11. sept. s. »Daily Herald« objav, lja iz Moskve dopis Ronalda Patthe\vsa, v katerem je rečeno, da je Stalingrad v smrtni nevarnosti. Morda se sli-ši pretirano, da ga lahko reši samo še čudež. Gre pa vendarle za pretiravanje, ki je nenavadno blizu resnice. Ako bo Stalingrad padel, pravi Patthews, bo izguba za Ruse iz vojaškega vidika ogromna Zdi se mi. da sem dolžan objasniti čitalcem posledice te izgube za zavezniško stvar ter kaj bo pomenila v bližnjih mesecih in letih za angleško in ameriško mladino. Noben mit ni bil tako vztrajno priljubljen pri angleško govorečih narodih, kakor mit o neizčrpnosti sovjetske človeške sile. Trdilo se je celo, da ruski umiki ne morejo imeti posledic, ker je dežela tako ve. Sofija, 11. sept. s. Vladna večina Sobranja se je sestala pod predsedništvom ministrskega predsedniki! Filova, ki je poročal o politiki vlade na splošno in posebej glede na bolgarsko zunanje politiko« Govoreč o odnosih do sosednjih držav jo Filov podčrtal, da so odnosi s Turčijo najboljši, kar si jih je mogoče želeti. Glede na odnose z Rumunijo je Filov poudaril, da so bili rešeni vsi problemi na podlagi pogodb v Craiovi. Glede splošne bolgarske zunanje politike je Filov izjavil, da so Bolgarija ne bo oddaljila od svoje dosedanje poti. RumunskO' bolgarski trgovinski dogovor Sofija, 11. sept. s. Uradno javljajo, da so se bolgarsko-rumunska gospodarska pogajanja v Sofiji ugodno zaključila. Prihodnji ponedeljek bo podpisan nov trgovinski sporazum med obema državama. Solidarnost Indijcev Priznanje londonskega lista Rim, 11. sept. s. Kljub optimističnemu značaju zadnjih Churchillovih izjav ▼ spodnji zbornici glede indijskega vprašanja vztraja »Times« v nekem svojem važnem članku pri tem, da je nujno treba vzpostaviti red in mir v Indij L Londonsko glasilo je moralo priznti, da izraža kongresna stranka zahtevo, skupno vsem Indijcem, ko zahteva popolno neodvisnost Indije. Treba se je udati, piše »Times«, kajti drugega načina ni za pridobitev Indije za zavezniško stvar. Bitka med oddelki kitajske vojske Nankingg, 11. sept. s. 4500 kitajskih komunistov četrte armade se je borilo s 6000 Kitajci rednih čet. Bitka, ki je trajala osem dni je bila v pasu Cungčungtjena v pokrajini Hubej. Na obeh straneh so bile hude izgube. Meni se. da je bitko povzročil spor med kitajskimi šefi in kumun!-stičnimi zaradi razdelitve vplivnosrne sfere. Stran 2 >SLOVENSKI NAROD«, soboto, 12. septembra 1942-XX. Stev. 208 Ovaduštvu bo storjen kofiec Vse hvale vreden sklep poveljstva napadalnega oddelka črnih srajc Ljubljana, dne 12. septembra Poveljstvo napadalnega oddelka Crnih erajc je sklenilo ovaditi vojaškemu sodišču neko Trček Ano, N. ter Josipine. rojeno v Ljubljani in stanujočo na Tržaški cesti 6t. 5, ker je zakrivila zločin obrekovanja. Trčkova je namreč ovajala Slovence, o katerih je vedela, da niso krivi, ter jim pripisovala posest orožja, streliva in komunističnega propagandnega materiala. To je delala z namenom, da bi bile obsojene osebe, napram katerim je bila dolžnica za denar, do katerega je prišla v zadnjem času na sleparski način. V težkih časih se običajno pojavljajo v človeški družbi ljudje, ki izkoriščajo obstoječe prilike za nizke, osebne koristi. Pri tem ne pomišljajo na težke, neprijetne posledice, ki jih lahko trna to njihovo ravnanje za druge ljudi. Zaradi tega je takšno ravnanje seoičnih duš obsodbe vredno, saj postanejo nemalokrat popolnoma nedolžni in sicer pošteni ljudje žrtev njihovega obrekovanja in sleparskih nagonov. Vsa javnost bo zaradi tega z odobravanjem sprejela odločitev Poveljstva napadalnega oddelka Crnih srajc, da izroči Ano Trčkovo Vojaškemu sodišču, hoteč s tem posvariti njej sorodne elemente, naj si v bodoče dobro premislijo takšno nepošteno ravnanje. Za pravilnost in lahko umljivosf slovenščine Okrožnica ljubljanskega podžupana cotnm. dr. Salvatora Tranchide načelnikom mestnih uradov in podjetij Ljubljana. 12. septembra Od tiskovnega referenta mestnega poglavarstva smo prejeli; Te dni je ljubljanski podžupan comm. dr. Salvator Tranchida, ki v odsotnosti župana, generala Leona Rupnlka, opravlj i županske posle, izdal okrožnico vsem načelnikom mestnih uradov in podjetij, ki bo zanimala tudi našo širšo javnost, saj okrožnica s svojo vsebino odkriva ne samo visoko kulturnost podžupanovo. temveč tu li njegovo prav dobrohotno skrb za lepoto in pravilnost slovenskega jezika ter resno prizadevanje za čim boljše sporazumevanje italijanskih krogov s slovenskim prebivalstvom. Posebno pozornost bo pa okrožnica zbudila zaradi svoje zahteve po jasnem, tudi preprostemu človeku i.ihk . umljivem uradnem jeziku. Mnogo spisov je dospelo na mojo mizo v dveh mesecih dela, piše podžupan comm. dr. Tranchida. v uvodu, posebno pa omenja prevode iz slovenščine v italijanščino. Kar tiče oddelkov, ugotavlja, da se mnogo piše, ker je poročanje zelo dolgovezno. Zato: proč z odvečnimi besedam: pri izražanju misli: Kratkoča — brez nepotrebnega ali odvečnega ponavljanja — jasnost, natančnost naj označujejo sleherno poročilo ali naznanilo, pa pisec ne bo tratil časa, bralec se ne bo utrujal ter bo vprašanje lahko brž doumel, ne da bi mu bil potreben duševni napor. Slog naj bo preprost, ne zavit, to pa — ne glede na vsakršne druge preudarke — tudi zategadelj, da bo prevajalcem v itali- janščini lahko v resnici podati zamisel, izraženo v slovenščini. Proč predvsem z okorelo blrokratično obliko! Treba je odpraviti stereotipne fraze, pač pa skušajmo napraviti dopis prijeten piscu in bralcu. Pri tem gre za duševno vajo, ki je hkrati znak kulture. Priporočam torej — ker sem bil opozorjen na to, saj slovenščine ne poznam — da nikdar ne pišete prenagljeno in vedno pazite na čistost svojega jezika. Kar se pa tiče prevajalcev, ugotavlja ljubljanski podžupan, da je prevajanje preveč doslovno ter so zato prevodi večkrat težko umljivi. Tako prevajanje je zelo napak, zakaj zgradba jezika in izvesrtne rečenice so v različnih jezikih različne. Treba je dognati smisel, pomen besedi, dojeti zamisel piščevo, da ji damo kar najbolj mogoče natančno obliko v italijanščini. Vem, da moramo, če hočemo doseči tolikšno natančnost, dobro poznati jezik, v katerega prevajamo, k temu pa mnogo pripomore dobra volja, to se pravi, da se skušajmo neprestano izpopolnjevati. Kar se tiče vprašanja strokovnih izrazov, jih je treba poiskati v besednjakih, ki so vsem mestnim prevajalcem že na r2tov0 nastopilo izboljšanje pri opravljanju dela, ki o njem razpravljamo, toliko bolj. ker uradnikom ne manjka niti dobre volje niti razumne iniciative,« Kaj najbolj kupujejo na trgu Danes je bil živilski trg dobro založen z uvoženimi paradižniki — Mnogo domačega in uvoženega sadja Davi je bilo na živilskem trgu precej živahno že oh 8.30. Zelenjadni trg je bil delno zaseden že ob 7., vendar so dovažali nanj blago še do 8. Gospodinje so obiskovale mesarje v tržnici že pred osmo, preden so se pomudile na drugih tržnih prostorih. Kupovalci so ogledali najprej z zanimanjem blago pri branjevcih. V tem tednu so branjevci prodali precej paprike, zdaj so se pa kot za spremembo založili dobro s paradžniki, ki jih goepodinje tudi rade kupujejo. Mnogo gospodinje se zalagajo s paradižniki tudi za vkuhavanje in vlaganje. Uvoženi paradižniki so zdravi ter precej lepi in temu primerno poceni, zlasti se. ker domačih paradižnikov ni več mnogo. Sicer pa branjevci niso posebno založeni s povrtnino; zdaj se bolj zalagajo s sadjem, zlasti z grozdjem. V Ljubljano prihajajo redno nove pošiljke lepega grozdja, ki gre naglo v denar, da prodajalcem ne gnije. Precej lepo je pa tudi drugo sadje. Teko je bilo danes naprodaj precej lepih hrušk. Med uvoženim sadjem gredo v denar bolj hruške kakor jabolka. Ljudje pa tem bolj posegajo po domačih jabolkah. Davi je bil domaČi sadni trg, ki je ob stolnici nad stopniščem Pogačarjevega trga, precej domačih jabolk, kupovalk pa tudi mnogo, da je blago šlo naglo v denar. Na zelenjadnem trgu je še vedno precej pridelkov, kakršnih je največ poletne mesece. Ni toliko pese, rumene kolerabe, korenja in zelja kakor salate, špinače., razne zelenjave za juho in zelene kolerabe. Danes je bilo še nekaj paradižnikov. Kumar ni več kakor tudi ne stročjega fižola. Posamezne prodajalke še dovažajo buče. Med salato še prevladujejo poletne vrste; salatne sezone menda letos ne bo konec. Nekaj časa se je zdelo, da ne bo nikdar dovolj salate za naše gospodinje in v resnici jo zelo rade kupujejo tudi še zdaj, menda ker so se vroči dnevi zavlekli tudi nenavadno dolgo. Zadovoljni moramo biti, da je naprodaj toliko lepe zelenjave med tako hudo sušo. Zelenjadarji imajo zdaj še tem več dela, saj morajo dan za dnem zalivati, če hočejo kaj pridelati. Za zelenjadarstvo ni bilo pri nas skoraj nikdar predeževno vreme, nit tedaj ne, ko so vsi tožili nad dežjem. Kdor zdaj stalno ne zaliva, mu suša vzame najman pol pridelka. Posledice suše se bodo najbrž poznale pri pridelku pozne jesenke in zimske zelenjave. Naši izkušeni zelenjadarji si pa seveda zelo prizadejo, da bi kljub vsemu pridelali dovolj povrtnine za prodajo na živilskem trgu v prihodnjih mesecih. Izpffsd okrožnega sodišča Dva brezvestna uničevalca gradov obsojena vsak na 30 dni zapora — Drva sta hotela odpeljati kar na vozu s parom konj Ljubljana, 12. septembra Julfja in avgusta so se množile pritožbe, da. brezvestni ljudje uničujejo gozdove na Rožniku, Golovcu in drugod v okolici mesta. Z nest rokovnjaškim izsekavanjem je bilo napravljeno mnogo več škode, kakor je imel izsekovalec potem koristi od drv. Prizadeti so bili tudi splošni interesi mesta, ki mora skrbeti zaradi čim bolj zdravega ozračja, da obdajajo mesto gozdovi, ki dovajajo čist. zdrav zrak. Nekaj časa so tatovi delali nemoteno, potem pa so jim oblastva stopila temeljito na prste, tako da je sedaj izsekavanje ponehalo. V četrtek sta se dva taka tatica morala zagovarjati pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča sos Antonom Spornom. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Gosi ar. 561etni A. 2. in 441etni M. P. sta konec junija posekala na Golovcu tri mlade kostanjeva drevesa in si napravila drv približno za 3 kubične metre. Najprej sta jih hotela odpeljati kar z ročnim vozičkom. Ker oe jima je zdelo to prenaporno, sta prišla z vozom, v katerega sta bila vpre-sena dva konja. Ko sta drva že naložila, se je nenadoma pojavil lastnik gozda. Nekdo ga je Obvestil, da mu dva neznanca delata v gozdu škodo in da krade ta drva. Lastnik je takoj zahteval, naj drva zme- četa zopet na tla. Obtoženca pa ga nista ubogala in sta se celo smejala v obraz. Lastnik se je zato obrnil za pomoč na vojake, ki so tedaj dobili nalog, da pazijo na brevestne uničevalce goziov in tatove drv. Vojaki so oba prisilili, da sta drva spet spravila z voza, nato sta pa bila aretirana in izročena sodišču. Obtoženca svojega dejanja nista tajila. Zagovarjala sta se le, da niso bila vsa drva, kar jih je bilo tedaj na vozu. njuna, temveč da so participirali Se trije. Njunih drv je bilo le za 1 meter. Nista se zavedala, da je to tatvina, čeS .da so vsi sekali in odvažali Mislila sta, da se sme sekati po mili volji, kakor da ni več gospodarja Lastnik je kot priča izpovedal, kako ju je zalotil. Škode ima okoli 1500 Ur, ker sta posekala tri mala drevesa. Drva sama so bila vredna le okoli 300 lir. Sodnik je oba spoznal za kriva po obtožnici in je obsodil vsak ga na 30 dni zapora brezpogojno. Plačati morata lastniku odškodnino v znesku 300 lir. Ko mu je začela presedati, jo je izdal Lenčka je bila že 22 krat kaznovana ki obsega njen kazenski Ust tudi več selo tež- kih kazni Njena pestra preteklost je mnogo pripomogla, da ji je sodniki včeraj niso verjeli, čeprav se je zelo dobro zagovarjala. Lenčka je lani stanovala pri nekem uglednem meščanu skupno s svojo prijateljico. Poleg nje in njene prijateljice so stanovali v istem stanovanju tudi gospo i ar s svojo ženo, dve gospodarjevi sestri in gospodarjev uslužbenec- Lenčka je imela tam zavetje dva meseca, nato ji je gospodar nenadoma odpovedal. 2ena jo je osumila, da je ukradla več kosov raznega perila, zlasti pa več tisoč vredno bosansko preprogo. Lenčka je namreč imela dostop v vse sobe, ker so bile odprte. Kljub močnemu sumu je tedaj niso prijavili policiji, ker je pri vsej zgodba deloma čudno in daje slutiti, da so marali biti zato tehtni vzroki. Lečnka se je odselila nekam v Kolodvorsko ulic3, kjer se je kmalu spoznala z drugim uglednim in spoštovanim meščanom, žena slednjega je bila v bolnici na operaciji in Lenčka je prevzela gospodinjstvo. Kuhala je kar na svojem domu in on je hodil k njej jest. V kratkem sta se zelo zbližala in Lenčka je postala njegova ljubica. Ko pa se je žena vrnila iz bolnice se je idila nehala. Lenčka je dobila »odpoved«. Kakor se je ugotovilo med razpravo, njen ljubček pri slovesu ni bil baš kavalirski. Morala ga je celo tožiti, da ji je poravnal nekaj izdatkov, ki jih je imela, ko je kuhala zanj. Ni bilo veliko, venlar pa dovolj, da bi skoraj verjeli Len-čki, ko je zatrjevala sodnikom, da je sedanja obtožnica proti njej samo akt ma-ščevanja. 2ena slednjega je po vrnitvi iz bolnice ugotovila, da ji je zmanjkalo nekaj živil in drugih manjših predmetov. Najprej so osu- mil nekega pomočnika, potem pa so okrivili Lenčko. Po izpovedi Lenčkinega ljub-čka mu je obtoženka nekoč kazala tudi veliko, lepo, skoro novo preprogo, ki da je bila gotovo last prvega oškodovanca. Lenčka mu jo je hotela prodati zatrjujoč, da jo je prav poceni kupila od nekega Bosanca. Kasneje se je premislila in je ni prodala. Ko je prvi oškodovanec za to slučajno zvelel. jo je po enem letu prijavil policiji; postopanju se je pridružil tudi njen ljubček, češ da mu je ona odnesla manjkajoča živila, in druge predmete. Toda preiskava na obtoženkinem domu ni našla nobene preproge. Obtoženka sama je vztrajno trdi-la, da je svojemu ljubčku ponujala v nakup le posteljno pregrinjalo, ki ga ima še sedaj doma. Njen ljubčke je izpovedal drugače in jo zelo obremenjeval, tako da so mu sodniki kljub vsem okolnostim morali verjeti, čeprav je Lenčka znala vsako njegovo izpove1, dobro zavrniti. Toda nien najhujši nasprotnik je bila njena preteklost. Prav to jo je pokopalo. Obsojena je bila zaradi tatvine preproge po §5 314 in 315 k. z. na 6 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravci. Lastniku preproge mora plačati 1000 lir odškodnine. Po § 280 k. p. pi je bila oproščena vseh drugih obtežb, ker ni bilo zadostnih dokazov in je možno, da je ostale predmete ukradel kdo drugi. Lenčka s sodbo ni bila zadovoljna. Jokala je in hotela pnjaviti revizijo in priziv, šele na prigovarjanje branilca se je vdala. Proti skladni izpovedi dveh prič je težko uspeti s pritožbo, nasprotno je mogoče, da bo višja instanca še kaj priL žila. Na pragu nove koncertne sezone O tvoril jo je violinski virtuoz K. Rupel, ki je dovršeno izvajal slikovit spored izbranih skladb Ljubljana, 12. septembra Ljubljana je zelo muzikalna. Ta svoj sloves je izpričala ponovno ob snočnjem otvoritvenem koncertu nove glasbene kulturne sezone, ki ga je organizirala Glasbena matica v Ljubljani. S tem je matica pokazala, kako vestno izpolnjuje svoje glasbeno poslanstvo. V polno zasedeni veliki filharmonični dvorani se nam je predstavil zrel umetnik, bogonadarjen goslač, violinski virtuoz Karol Rupel. Sodelovala je umetnica pianistka Zora Zamikova, ki je stalna Ruplova koncertna spremljevalka. Preudarno sestavljeni spored -zbranih skladb ter dovršeno izvajanje sta pritegnila do tolike mere zopornost številnega, glasbeno izobraženega ter glasbeno čutečega občinstva, da je z zbrano poglobljenostjo sledilo sporedu in da se je obema odličnima izvajalcema oddolžilo s toplim, ob sklepu obeh koncertnih delov celo temperamentnim priznanjem ter ploskanjem. Spored sam je bil izredno pretehtano, posrečeno izbran. Obsegal je slogovno različne skladbe, razvojno pestro nanizane od klasicističnih do sodobnih. Zanimivo je. da so med izbranimi skladatelji tudi takšni, ki so bili sami izvrstni goslači, ki niso snovali svojih violinskih, violinsko klavirskih skladb samo iz osnov teoretičnih, abstraktnih zamislekov, ampak, ki so zajemali iz bogatih vrelcev praktičnih preizkušeni, iz navala čustvenih utripov. Tako srečujemo na sporedu slavnega Josipa Tartinrja (1692—1778), ki se je uvrstil med najznamenitejše violiniste svetovnega slovesa in ki je kakor mejnik, s katerega se je violinska igra nenavadno dvignila. Posredno se pojavlja na sporedu v zvezi s Tarti-nijevo skladbo ime Arhangela Corellija (1653—1713), ki so ga lastni rojaki nazivali »TI virtuosissimo del violino**. Potem J. S. Bach sam, ki ni bil samo pomemben skladatelj ter eden največjih klavirskih in orgelskih virtuozov, temveč ga glasbena kritika ceni tudi kot izvrstnega violinista, saj je ravno v Kdthenu, na domu svojeg i prijatelja kneza Leopolda, ki so mu bile gosli najljubši instrument ustvaril svojo tri violinske sonate. Končno P. Sarasate, ki o njem še spregovorimo. Prvi del koncertnega sporeda tvorijo skladbe A. Veracinija, J. S. Bacha in E. Lala. Ob petih stavkih Sonate mi minone v e-molu, ki jo je uglasbil znameniti skladatelj violinskih sonat Antonio Veracini, so zazveneli Ruplovi mojstrsko izbrani toni v lahkotni igrivosti, ki je prešla v resnobno svečanost, ter se vrnili v veselo živahnost. Bachovsko praznično je donel »Adagio« iz prve sonate J. S. Bacha. Blesteča učinkovitost podajanja je rasla v višek v * Španski simfoniji« Edvarda Lala (1S23—1892), ki je zaslovel po svoji operi >Le Roy d'Ys< ter številnih komornih in orkestralnih skladbah. V tej svoji »španski simfoniji« pa je odlično zajel španski kolorit ter ga oplodil s slikovitim regi« strom čustev, temperamenta, viharnosti, zanosa in miline. Karol Rupel se je izkazal v reprodukciji te sloveče simfonije prvovrstnega oblikovatelja tonov, ki se naj-preje kopljenjo v živahnem zanosu, ki se v sledečem stavku odevajo v slovesno dostojanstvo žametne mehkobe In biserne izčiščenosti, da se potem spet razigrajo v melodiozni razgibanosti. V drugem delu koncertnega sporeda pa smo občudovali Ruplovo tehnično znanje ter sposbnost poglobitve ob umetniško do-gnanem izvajanju skladb J. Tartinija, L. Škerjanca, C. Debussvja in P. Sarasata. Rupel je verno podajal slikovite * Variacije na Corellijev tema«, ki jih je zasnoval J. Tartini, čigar nedvomna zasluga je. da je razvil violinske skladbe in zlasti violinsko sonato do prave popolnosti. Svečanostno, resnobno občutje je prevevalo Ruplovo interpretacijo izrazite škerjančeve skladbe »Ostinato«, povzete iz najnovejše skladateljeve zbirke treh violinskih skladb. Sledila je lirična, v tonih nežne zasanjanosti stkana skladba >Deklica lanenih las«, ki jo je ustvaril Claude Debussv (1862—1918), ki je s Pavlom Dukasom najvidnejši predstavnik mladofrancoske šole. Sklepna skladba drugega koncertnega dela so tili »Ciganski napevi« španskega skladatelja Pavla Sarasate (1844—1908), učenca slavnega Alarda Delphina (1815—1888). Pablo Sarasate si je že kot 10-letni deček z dovršenim sviranjem na španskem kraljevem dvoru • priboril dar 25.000 frankov vrednih gosli ter se je pozneje razvil v violinskega virtuoza svetovnega slovesa. Njegove odlike, ki so v Izredni tehniki, južnjaškem temperamentu ter obsežnosti tona, so bistveno okrasje tudi njegovih »Ciganskih napevov«, ki so subtilen odsev vesele poskočnosti, nežne melodičnosti, ognjevite razgibanosti, sanjave melanholije. Rupel se je ves razživel, izpod njegovih Čudovito gibkih prstov so se vsipali ko biseri iz-brušeni toni. Ko je končal, je občinstvo obsedelo in tako dolgo ploskalo, da je moral dodati ter se ob sklepu ponovno izkazati s prelepo skladbo »vražjega goslača* N". Paganinija. Snočnji nastop K. Rupla je bil zanj pravi triumf. Glasbeno izobraženo občinstvo se je obilno navžilo lepot, ki jih pri vsaki skladbi na poseben način odkriva popularni virtuoz. Sedaj prevladuje hladna razumnost s preizkušeno tehniko, potem Spet živahni čustven poudarki, prožna eleganca v ritmični ubranosti, poln v občutju ter glasbenem izražanju. Vse te k popolnosti prelivajoče se prvine ustvarjajo temelje Ruplovi virtuoznosti, ki je V nenehni rasti ter vzponu. Suverena sigurnost povečuje uspeh njegovega sijajnega, z umetniško poglobitvijo poplemenitenega izvajanja. Odlična, umetniško zrela spremljevalka je bila Zora Zarnikova, ki stalno spremlja K. Rupla na njegovih solistinčih nastopih. Njena pravilno, skladno doumelj^-na soigra je pomagala k popolnemu, prodornemu uspehu snočnjega otvoritvenega koncerta matične in ljubljanske glasbene sezone 1942'3. Prisrčno sozvočje v umetniškem podajanju violinskega virtuoza ter pianistke-umetnice je vtisnilo močan p<:čat izvrstnemu izvajanju, je povzdignilo kvalitetno stopnjo koncerta. Ne samo spontano navdušenje, ampak tudi številni krasni šopki so bil izraz odkritosrčnega priznanja njeni umetnosti. Moka, riž in testenine za drugo polovico septembra Ljubljana, 12. septembra. Trcovcem in pekom bo mestni preskrbovalni urad začel deliti nakazila za moko, riž in testenine za druco polovico meseca septembra v ponedeljek 14. t. m. tako. da pridejo v ponedeljek na vrsto fcrgOTCJ 7. začetnicami A do J, v torek 15. t. m. začetnicama K in L, v sredo 16. t. m. z začetnicami N do O, v četrtek 17. t. m. P do S. v petek 18. t. m. Š do 2, v soboto 19. t. m. pa bodo na vrsti vsi peki. Ta razpored velja tudi za trtje/vce, ki so člani Skupne nabavne m prodajne zadruge. Vse pa opozarjamo, da bodo dobili nakazila za toliko blaga, za kolikor bodo predložili odrezkov. Odre/ke ;e treba predložiti za ono množino Maca. kolikor ga hoče trgovec dobiti brez odbitka kala. t. j. za 100 kg blacu je treba prcdln-žiti za 100 k£ odrezkov in ne \reč samo za 97 k% kakor doslej. FCalo bo obračunan konec vsakega meseca za vse vrste blaua. Pri pred-laganju odrezkov ie treba ločiti od rezke za enotno moko :n odrezke za koruzno moko. Vsi odrezki morajo biti žigosani! Pri oddaji odrezkov r>a mora vsakdo predložiti seznam v dveh izvodih. ko-Hko in kakšne odrezke oddaja. Trgovec ali pek mora vsak seznam tudi podpisati! En izvod bo ostal pri pre-sk^bovalnem undu, drugi, potrjeni seznam pa bo do-bila stranka nazaj. Že sedaj pa pripominjamo, da urad ne bo sprejel odrezkov. če ne bodo pravilno predloženi ali bodo pomanjkljivo opremljeni, bodisi s pomanjkljivimi podatki na ovoju ali nezadostno žigosani. Prav tako nihče ne bo mogel dobiti blaga izven prej navedenega razporeda. Vsi tisti, ki doslej še niso dobili dosti velike množine blaga, kolikor 2a potrebujejo za 15 dni, naj sedaj ob predložitvi odrezkov prilože zeleni knjigi o prejemu blaga poseben list z natančno navedbo množine in vrste blaga, ki ga se potrebujejo1. Obenem vse opominiamo. naj st? vestno ravnajo po teh navodilih, ker bo 'c tako mogoče preprečiti nepotrebno dolgo čakanje ter se tako ogniti upravičeni kritiki onih strank, ki svoje obveznevsti izpolnjujejo natanko- in vestno. Prav tako pa prosimo stranke, naj v urad ne pošiljajo eseb. ki uradniku ne vedo dati morebiti potrebnih pojasnil. Prihodnja nakazila bo urad delil spet od 1. oktobra dalje tako. da b^do trgovci in peki odslej dobivali nakazila samo dvakrat na mesec. Zato pa naj tudi vsakdo sam i>azi, da bo imel dosti veliko zalego potrebnega blaga, Razdeljevanje krompirja Ljubljana, 12. septembra. Prehranjevalni zavod bo z^fel dne 12. t. m. razdeljevati krompir in sicer po 2 kg na —A— odrezek septemberskih živilskih nakaznic. Ker krompirja ni še dovolj za vse prebivalstvo, naj trgovci nakazano količino raz-dele sorazmerno vsem svojim odjemalcem. V krarlcem pa pričakujemo uvoz novih količin in bodo vsi potrošniki prejeli brez nadaljnega zgoraj navedeno količino. KOLEDAR DANES: Sobota, 12. septembra: Ime Marijino JUTRI: Nedelja, 13. septembra: Notburga, Filip DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: AngcU na zemlji KINO UNION: Bal Pare. KINO SLOGA: Za kulisami KINO MOSTE. Pustolovščina Lady X m Vražji jazz PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO D EŽIKNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Deu-Klanjšček Dia, G>>spo-svetska cesta, mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra NDELJSKO PE2UR. ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do S. ure mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15. Ste se že naročili na romane DK? Znižana cena po 8 lir za broMrani In po 18 lir za vezani Izvod romanov iz zbirke »Dobra knjiga« velja le za one naročnike naših listov, ki se v naprej prijavijo za odvzem vsaj treh zaporednih knjig. Knjige pa lahko pot fin plačujejo tudi v mesečnih obrokih skupaj z naročnino za »Jutro« ali »Slovenski narod«. V podrohni prodaji bodo knjige seveda dražje. Zato se v naprej naročite na romane DK, če se se niste. Prijavite »e upravi naših listov v Narodni tiskarni ali pa lnka-santu, ko pobira naročnino. Za prve tri knjige, ki bodo Izšle v oktobru, novembru in decembru, so dolooVue naslednje: Mira Putova: TIHA VODA Izviren slovenski roman iz polpretekle dobe. A. Fraccaroli: GROFICA WALEWSKA Zgodovinski roman Napoleonove ljubezni do poljske aristokratke. John Knittel: K L IIAKIM Roman iz skrivnostnega življenja Bližnjega vzhoda. Pridelovalcem krompirja Mestni preskrbovalni urad je začel razdeljevati tiskovine za pi ij.ivo pridelka krompirja, na katerih mora vsak pridelovalec krompirja v Ljubljani točno prijaviti ves pridelek. Na podlagi prijave pridelka krompirja bo Mestni preskrbovalni urad odvzel pridelovalcem nakaznice za krompir. Zato naj oni. ki so pridelali male količine krompirja in so ga že Izkopali — prijavijo svoj pridelek najkasneje do 15 t. m. Vsi ostali pa morajo prijaviti svoj pridelek, čim ga izkopljejo, najkaznoje pa v 10 dneh po spravilu. Posebne komisije bodo kontrolirale na licu mesta količino pridelka, če se ujema s prijavo. Kdor bi točno ne navedel svojega pridelka, bo kaznovan po uredbi, razen tega se mu zapleni ves krompir in se mu odvzamejo vse krompirjeve i.akaznir<\ Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino Pridelovalcem, ki so že prodali krompir Prehranjevalni zavod opozatja vse kme-te-pi-idelovalce krompirja, ki so krompir morda že prodali brez dovoljenja Prevoda, da do 30. t. m. javijo Prevodu, komu so krompir prodali in koliko. Kdor bo do 30. t. m. javil natančni naslov onega, komu je krompir prodal in koliko, mu bo Prevod to oddajo vpošteval in ga bo za to količino razbremenil. Kdor v danem roku tega ne bo javil, bo kaznovan po določilih uredbe. Važno opozorilo onim, ki so si že nabavili krompir Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata opozarja vse one potrošnike, Id so si že nabavah krompir kakor koli brez dovolilnice Prevoda, da javijo Prevodu najkasneje do 15. t. m. natančno svoj naslov, koliko oseb imajo v družini kakor tudi količino nabavljenega krompirja. To pa radi tega, da jim bo Mestni preskrbovalni urad odtrgal za to količino nakaznice za krompir. Opozarjamo, da bodo posebno komisije pregledovale zaloge krompirja pri privatnikih. Kdor 15. t. m. ne bo prijavil nabavljenega krompirja, bo občutno kaznovan ter mu bo odvzet ves krompir in vse nakaznice za krompir. Apeliramo na prebivalstvo, da se strogo drži določenih predpisov, ki stremijo le za pravično razdelitvijo krompirja. Prekrški določil o delovnem redu Posebna naredba Visokega komisarja določa, kakor znano, da se morata tudi V Ljubljanski pokrajini, kakor je to že uvedeno v Kraljevini, povpraševanje in ponudba dela uredit; pri Pokrajinskem uradu za delo. Dočim se velika množica delodajalcev drži izdanih navodil, se najde §e vedno kdo. ki se z otročjo opravičbo nepo-znanja zakona skuša namerno odtegniti tej dolžnosti. Zato se je pokrajinski urad za delo po preteku precejšnjega razdobja pri-zanesljivosti odloČil naznaniti kršitelje mestnemu politično-socialnemu uradu. Tako so bili kaznovani z globo po 70 lir naslednji: Jager Frančiška. Bajec Zinka, Okršljar Matevž. Hafner Ana. Trebar Slava, Zupančič Ludvik in Paketošped. TI zneski so bili predani skladu glob in denarnih kazni pri Visokem komisar:jatu. Naše DRAMA Sobota, 12. septembra ob 17.30: sOkence«. Izven. Zelo znižane cene od 10 Lir navzdol. Nedelja, 13. septembra: ob 14.: Konto X. Izven. Zelo znižane cene od 10 Ur na-Ob 17.30: Kralj na Bctajnovl. Zelo znižane cene od 10 lir na- vzdol. Izven, vzdol OPERA Sobota, 12. septembra: Zaprto: Nedelja, 13. septembra ob 16: quale«. Izven. Znižane cene navzdol. »Don Pas-od 18 Ur Ste*. 208 »SLOVENSKI NARODc, soboto, 12. septembra 1942-XX. Stran S DNEVNE VESTI «—. Na polju slave sta padla pilot Alojz Bestetti iz Ospiala di Bollate pri Milanu ter bersaljerski kaporal Marijo Motta iz Vrmercata pri Milanu. Prvi je junaško umrl na egiptskem bojišču, drugi pa na ruskem bojišču — Junaška smrt konjeniškega majorja. Na vzhodnem bojišču je padel na čelu svojih konjenikov major konjenice Albert Litta Mod gnani. Rojen je bil 1. 1902 v Torinu ter je pripadal stan patricijski rodbini Litta Mod i gnan i iz Milana. Pokojnikov oče je bil general armadnega zbora. V juliju 1941 je šel z ekspedicijskim zborom na rusko bojišče, kjer je izvršil nešteto nalog, ki so mu bile poverjene. Bil je poveljnik druge skupine svojega polka in je našel junaško smrt ob nekem napadu na nasprotne položaje. — Trojčki. 35 letna gospodinja Ivanka Correriini iz Fosdinova pri Apuaniji je rodila zdrave trojčke. Sinčka je rodila doma, hčerkici pa v porodnišnici. Mati in trojčki so vsi zdravi. Prefekt je izročil očetu trojčkov nagrado iz Ducejevega sklada. — Priletela je z glavo v omaro in umrla, 16 letna hčerka železniškega vpokojen-ca Klara Varriale iz Capidomonta pri Na-poliju je šia pospravljat svojo sobo v drugem nadstropju. Na parketnih tleh se ji je spodrsnilo in je pri tem priletela tako nesrečno v ogel bližnje omare, da je obležala s smrtnimi poškodbami na glavi. Starši so ob padcu takoj stekli v sobo, kjer so našLi hčerko negibno na tleh. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je revica umrla. — Knjižna pravda. Dediči pisatelja Emilija Salgarija so doznali, da je založništvo Ave v Rimu izdalo serijo ilustriranih zvezkov, namenjenih predvsem dečkom. V vsebini teh zvezkov so bili razpleti dejanja, ob katerih so menili, da so povzeti iz spisov Emilija Salgarija. Zaradi tega so tožili omenjeno založništvo pri pristojnem sodišču v Rimu. Pri tem so se sklicevali na to, da je omenjeno založništvo zagrešilo plagijat, prevzem naslovov jn nelojalno konkurenco. Nadalje so dedič; navajali v svoji tožbi, da vsebuje zvezek pod naslovom »Dogodivščine med rdečekožci*. ki je bil povzet po nekem romanu potopisca Salgarija, pripetljaje, ki jih je prikazal Salgari v svojem spisu »Goreči gozdovi«. Drugi spis »Lotosov cvet* pa ima vsebino, ki močno spominja na Salgarijev »Misterij črne džungle«. V razsoji je sodnik prve sekcije pristojnega sodišča zavrnil tožbene navedbe Salgarijevih dedičev, navajajoč, da postane naslov, četudi je bil večkrat v rabi, lahko splošen in da ne mor ebiti zaradi tega povoda za trditev, da gre v primeru ponavljanja istega naslova za kakšen plagijat, kar velja tudi pri delih, ki so izšla v večji nakladi. — Pastirjeva smrt pod planinsko skalo. Mladi pastir Jacint Dazio je pasel koze na Campolatorbu nad Luganom. Nenadoma pa je zgrmela proti njemu velika planinska skala, ki ga je podrla natla. Nesrečni pastir je obležal s mrtnimi poškodbami po vsem telesu, za katerimi je kmalu zatem podlegel. — Zapora n:id mandelji ter orehi. Iz Rima poročajo: Službeni list objavlja ministrski odlok z dne 8. septembra 1942-XX, s katerim se razgiaša zapora nad mandelji. orehi, lešniki, pinjoli ter pištači bodisi luščenimi bodisi noluščenimi. bodisi domačega pridelka ali pa nad uvoženimi. Tudi za te predmete velja red spravljanja v zbirališča tor nc morejo biti predmet dogovora glede prehrane pod kakršnimkoli naslovom razen tistega na podlaga reda, ki je predviden v navedenem odloku. Izvzete so iz zapore in obveznosti spravljanja v zbirališča količine navedenih predmetov, ki so v trgovinah nadrobne prodaje ter one količine mandljev in lešnikov, ki jih je določil minister poljedelstva in gozdov. — Milijon lir je izročil papežu Piju XII. v posebni avdijenci kardinal Lavitano. predsednik osrednjega odbora za papežev jubilej. Znesek milijon lir je drugi prispevek italijanskih katoličanov za zgradil jo cerkve sv. Evgena v Rimu. Zatem je sprejel papež 200 asistentov Zveze italijanske Katoliške akcije, ki jih je vodil osrednji asistent mons. Rota. — I*uško je nameril na zajea, ustrelil je svojo zaročenko. Iz Mondove poročajo: Mladi Henrik L. je zelo navdušen lovec. Te dni se je pripetila usodna nesreča, ki pa k sreči ni terjala človeškega življenja. Bil je na preži in je opazil lepo rojenega zajca, ki se je zatekel na njivo, posejano z ajdo. V pripravnem trenutku je nameril svojo lovsko puško proti zajcu. V tem hipu je zaslišal iz daliave pretresljiv krik. Pohitel je v smer krika in je našel na tleh ležečo svojo zaročenko Marijo N. Spravil jo je domov, kjer je ranjenka v domači oskrbi. Obstreljena je v desnico, vendar njene poškodbo niso nevarne. •— šel se je hladit na okno, pa je padel s prvega nastropja in umrl. V Arzignanu je bila huda vročina. 55-lctni kmetovalec Leopold Masiero se je šel proti večeru hladit na okno. Bila je že neč, ko je na oknu zadremal. Verjetno pa je imel neprijetne sanje. Zganil se je in omahnil čez rob okna prvega nadstropja. Obležal je s počeno lobanjo. Kmalu zatem je nesrečnik zdihnil. — Hrabra mladenka, ki je redila potap-Uajočega se bratoa. V kraju Pra pri Genovi se je štiriletni Josip Ottoneilo igral s svojimi sovrstniki v bližini domačega vodnjaka. Na robu vodnjaka je bilo grozdje, ki so ga domači pobrali z latnikov okoli hiše. Malemu Ottonelu se je zahotelo sladkega grezdja. Vzpel se je na rob vodnjaka in segel po lepem grozdu. V tem hipu pa je deček izgubil ravnotežje in je padel v vodnjak. To je opazila dečkova 17-letna sestra Terezija. Hrabra mladenka se je brž pognala v vodnjak, da reši potapljajo-čega se bratca. Prijela ga je v zadnjem hipu za lase in ga dvignila nad vodo. Oče je brž priskočil na pomoč in je oba potegnil na varno. Malega Josipa Ottonela so z umetnim dihanjem zopet obudili k življenju. — Roji žuželk v Umbriji. Iz Perugije poročajo, da so se pojavili po nmbrijskih poljih v okolici mesta velikanski roji žuželk, ki so se v milijonih spravile nad rast in listje, žuželke, ki so podobne kresnicam, toda brez fosforisciranja, so prodrle tudi v stanovanja. Tudi najstarejši kmetovalci ne pomnijo sličnega pojava. — Starki na smrt v dvigalu. 69-letna go- | spa Silvija Tappani, soproga bivšega župana iz Chiavarija pri Genovi je vstopila v dvigalo svoje vile v Chiavariju. Zaradi nekega defekta pa je lift treščil s takšno silo navzdol, da se je starka rmrtno pobila, ko je priletela iz lifta v bližnjo steno, kjer so jo našli mrtvo. — Zakladni boni 1951. V seriji 47 so bile izžrebane sledeče štev. zakladnih bonov: Dve nagradi po 100.000 lir za bona, 1 mil. 265.403 in 1.965.523. Štiri nagrade po 50 tisoč lir za štev. 351.688, 1.658.939, 1 mil. 6S5.822 ter 1.925.854. V seriji 48: dve nagradi po 100.000 lir »a št. 393.992 ter 1.180.711. štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 250.749, 905.648. 916.824 in 1.597.252. — Mater spozna v 31. letu In postane dedič 14 miljonov. Cesario Vermiglia, ki stanuje v Cosenzi. je bil rojen 1. 1911. Ko je bil star deset let, je prišel v kraj Pletra-paola. Bil je pri neki ženski, ki je zatrjevala, da je bila njegova dojilja In da ga je vzela iz najdenišnice v Nicastru. Mladenič, ki ni poznal svojih staršev, je postal pozneje delavec in se je udeležil 1. 1926 italijansko-abesinske vojne. Ko se je vrnil domov, se je poročil z Marijo Amodeo. Nedavno pa je prejel Vermiglia sporočilo, ki ga je zelo presenetilo. V sporočilu je bilo zapisano, da ga je baron Mihael Ale-manni iz Catanzare priznal za svojega sina ter da mu je zapustil vse svoje premoženje, ki predstavlja vrednost 14 milijonov lir, razen tega tudi svoj naslov. Vermiglia se je takoj odpeljal v Catanzaro. kjer je spoznal svojo mater. Prvo snitje med materjo ter 31 let starim sinom je bilo zelo ginljivo. Mati je namreč vratarica v palači barona Alemanni ter je imela s pokojnim baronom sina, ki ga je baron Alemanni v oporoki priznal za svojega sina ter dediča. Drugi dan rojstva je bil Vermiglia prenesen v najdenišnico ter ga nsta oče in mati potem več videla. IZ LJUBLJANE —Ij Popravljanje h°dnikov. Mestna občina je dala popraviti tudi letos posamezne katranizirane ceste, prav za prav izrabljeno njihovo površino ustrezno na novo prevleči s katranom in posuti z drobnim suhim peskom. Popravila so izredno hitro in dobro napredovala, ker je bilo skoraj nepretrgano suho vreme, potrebno kot nalašč za tovrstno delo. Zadnje dni so se pa lotili delavci drugih prav tako, če marsikje ne še bolj nujnih popravil. Mašiti, zalivati s katranom in posipati s posušenim peskom so jeli namreč na poškodovanih asfaltnih hodnikih kar od kraja vse kotanje in manjše vdrtine. katerih nekatere so bile že nevarne za pešce (na primer na sila prometni Miklošičevi cesti). Upajmo, da se posreči dovršiti po vsem mestu tudi ta popravila, ki jih je imeti sicer ob sedanjem nedostajanju asfalta samo za zasilna, dokler se lepo suho vreme ne izpre-meni v mokrotno in zato povsem neprimerno za katraniziranje. —lj 80 kg drv xri osebo bodo odslej trgovci s kurivom razdeljevali strankam, seveda samo onim, ki nimajo take zaloge drv, niti plina, niti lastnega gozda. Vsem strankam se priporoča, naj skrbno varčujejo sedaj dobljenim kurivom, da ne bo nepri-jetih presenečenj. Tisti, ki so za september že dobili po 25 kg drv za osebo, lahko brez zopetnih predložitev potrdil dobe še po 55 kg drv za osebo, vendar pa pri istem trgovcu, kjer so sedaj dobili drva. Drva dobi pri trgovcu s kurivom samo tisti, kdor predloži mesarsko knjižico in potrebno potrdilo hiSnena f?osnodaria —lj Ravnateljstvo drž. Klas, gimnazije sporoča, da se bodo vršili vsi izpiti na ur-šulinski meščanski šoli v Nunski ulici, in sicer po temle redu: a) sprejemni predvidoma dne 18. in 19. septembra, b) popravni za Četrtošolce 21., vsi drugi od 22. septembra dalje, c) tečajni v dneh po 21. septembru. Natančni razpored visi v veži urSul. meščanske šole. Kdor stanuje izven varnostnega pasu, naj si preskrbi pravočasno prepustnico. — Ravnateljstvo. —Ij Pečarske in cementninarske pločnike vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c. 22. L nadstropje, soba številka 5. Na sestanku bo referent Oddelka poročal o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za navedeno stroko. In o ostalih aktualnih vprašanjih. Z ozlrom na važnost razgovora vabimo vse pomočnike in delavstvo, da se sestanka udeleže. — Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani. —lj Mizarske pomočnike vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10.30 uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, pritličje. Na sestanku bomo poročali o sklenjeni kolektivni pogodbi za mizarsko stroko in o zaščiti delavstva v mizarskih obratih. Vsi vljudno vabljeni! — Pokrajinski sindikat delojemalcev lespe stroke — Skupina mizarskih pomočnikov PDZ. —lj Umrli so v Ljubljani od 4. do 10. septembra: Soršak Matilda, roj. Gerčar, 34 let, žena kovaškega pomočn.. Ob Ljubljanici 69; Roger Marija, roj. Mally. 96 let, vdova trgovca m posestnika. Ambrožev trg št. 2; Kos Ivan. 66 let. gostilničar, Vodnikova c. 65; Gabrič Jernej., 49 let, posestnik. Stranska c. 17; Vovk Franc, 45 let, zlatar ln juvelir, Privoz 11; Strle Marija, roj. Camder. 76 let. trgovka in posestnica, Koblarjeva ul. 11; Strajher Rozalija, roj. Lampret, 63 let, žena strojevodje. Grablo-vičeva ul. 28; Lukman Frančiška, 78 let, delavka tob. tov. v p., Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnici so umrli: Jane Marija, roj. Jasene, 35 let. žena mesar. pom.. Poljanska c. 54; Jenko Jera. 82 let. zaseb-nlca, Vrhovčeva ul. 12; Gala Breda Zori-slava, hči davčnega uradnika, 23 let. Blei-vvelsova c, 127; Jarc Emil, 17 mesecev, Cesta dveh cesarjev 99; Vidmar Jožefa, 57 let. Sv. Florijana ul. 13; Zor ko Anton, 73 let, pisarn, ravnatelj v p., Studentovska ul. 3; Meserko Frančiška, roj. Hladnik, vd. Sterman, 38 let. Privoz 6; Rupnik Jožica, 2 in pol leti. hči gradb. tehnika. Ljubeljska ul. 13; Blejc Alojzij. 2 meseca, sin služkinje, Lipičeva ul., deCji dom. —lj Vročina Se vedno ni popustila Čeprav Je bilo včeraj zjutraj megleno ln potem nekaj časa oblačno, se je popoldne zopet nenavadno, ogrelo, da smemo govoriti o pravi poletni vročini. Najvišja dnevna temperatura je znašala včeraj 27°, to- ljubljanski KINEMATOGRAFI Predstave od delavnikih ob 1& is 18.15. ob oedeijan in praznikih ot 10.30 14.30 16.30 IT) 18.30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Argentinski muzikalni in pevski film »ANGELI NA ZEMLJI« Življenje ene najboljših pevk sveta Adeline Pati. Krasno petje ln muzika. — Igralci: Margherita Carosio, Alfredo Mayo. KINO UNION TELEF. 22-21 O življenjski sreči lepe balerine odločata dva plesa »BAL PARE« V glavnih vlogah: lise Vv'erner, Paul Hartmann, Hannes Stelzer i KINO SLOGA TELEF. 27-30 Mnogo zabave nudi in marsikaj zanimivega Vam odkriva pogled v film »ZA KULISAMI« Odlični igralci: Filippo Romilo, Camillo Pilotto, Ugo Ceseri, Lia Orlandini. Ob nedelje 13. t. m. dalje redne matinejske predstave ob 10.30. Križanka KINO MOSTE Barvan film Barvan film PUSTOLOVŠČINA LADY X ter film moderne plesne glasbe VRAŽJI JAZZ Nedelja: 14., 17. Delavnik 17.30. Pride: KRESNA NOC. rej višja kakor v dveh prejšnjih dneh. Tudi včeraj ni karalo, da se bo vreme kmalu spremenilo. Vendar je upanje, da bomo končno dobili dež, vsaj nekoliko upravičeno, ker je zračni tlak začel nekoliko popuščati. —lj Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze vabi vse delavstvo, zaposleno v kemičnih In usnjarskih obratih v Ljubljani, da so udeleži v nedeljo, dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne delavskega sestanka, ki se bo vršil v Pokrajinski delavski zvezi (Delavski zbornici), I. nadstropje, soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je važno poročilo o predlogih za uspešnejšo zaščito kemično-usnjarskega delavstva. Zaradi tega so vsi delavci navedenih strok vabljeni, da se sestanka zanesljivo udeleže. -—lj Tudi gobe ne morejo rasti. Niši gobarji so nekaj časa pričakovali, da bo letos mnogo gob. Poletnih gob je bilo res precej. Zelo so rasle, ko je julija nekajkrat namečil dež. Zdaj bi pa začele rasti že jesenske gobe, če bi zemlja ne bita tako suha* v gozdovih. Med prvimi jesenskimi gebami so že pred tedni začele rasti številne kravjače. ki j:h je pri nas vselej ob začetku jesenske sezone največ. Ziaj pa ne najdeš več nobene mlade kravjače v ljubljanskih gozdovih. Starejše, ki so se razvile, ednosno okrnele v razvoju že pred tedni, do se posušile tako. kakor da so konzervirane. Ni b:lo niti toliko vlage, da bi vse gobe. kar jih je zraslo prej. zgnile. Doslej je bilo izredno tepio. zato bi najbrž rasle Še nekatere poletne gobe. predvsem golobice, a tudi za nje je presuho. Zdaj bi začeli že rasti »ajdovčki«, žlahtni gobani, dalje številne kolobamice. ježevke in si rovke, a vse je zadržala huda suša. Upanje je pa še vedno, da bodo gobe rasle precej, ko bo zemlja primerno namočena, saj je navadno .precej dobra sezona po tako toplem vremenu jeseni. Nekateri gobarji so pa že povsem obupali in ne zahajajo več na *lov«. V skrbeh proučujejo vreme ter nestrpno prčakujejo dežja, če bi dobili dež zdaj. bi gobarska sezona lahko še trajala nekaj mescev. Včasih je največ gob še:e oktobra in morda bo tudi letos oktober od-škodoval naše gobarje za sedanje suhe tedne. —lj Na I. moški meščanski šoli v Ljubljani (Prule) se prično popravni, razredni in završni izpiti v sredo, dne 16. eptem-bra ob 8. uri na šoli na Grabnu (Zoisova cesta). Učenci, ki niso še vložili prošenj za popravni izpit, naj store to nemudoma V skrajnem primeru naj jih prineso na dan izpita s sabo ln jih izroče pred pri-četkom izpita v pisarni. Prošnje r.orajo biti spisane na celo polo pisarniškega formata in kolkovane s kolkom za 4 L, poleg tega pa jim je treba priložiti še toliko kolkov po 4 L, iz kolikor predmetov polaga učenec popravni izpit. — Podrobnejši razpored izpitov bo učencem objavljen v šoli. —lj Zasebni plesni p°uk — začetniškl in nadaljevalni pri mojstru Jenku se zopet nadaljuje. Informacije od 12. do 13. in od 18. do 19. ure v »Nebotičniku«, 4. nadstr. —lj Na drž trgovski akademiji v Ljub-ljani se pričnejo završni izpiti v septem-berskem roku dne 17. IX., razredni ln popravni izpiti dne 22. IX., popolnimi izpiti za sprejem v m. razred in privatni izpiti dne 22. IX. po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. —lj Vpisovanje na ablturientski tečaj T-I TbOmiee na dr*, trgovski akademiji v Ljubljani se vrši vsak dan od 10. do 12. ure do 26, t. m. Predavanja se bodo pričela 1. oktobra ob 8. uri zjutraj. Završni izpiti v septemberskem roku se pričnejo 17. t. ni. ry. sporedu, ki je razglašen na uradni deski. —lj Seznami davčnih osnov zdravnikov, zobozdravnikov, živinozdravnikov in zabo-tehnikov-dentistov bodo do 24. t. m. med uradnimi urami razgrnjeni v vratarjevi sobi na maeistratu. —lj G°stilna Lovšin toči originalni >Chiant1 passito«, gambelara itd. —lj Na H. dekliški meščanski ftoii v Ljubljani—Bežigrad bodo popravni razredni in završni izpiti od 24. septembra dalje vsak dan ob 8. uri. Natančni razpored Je v Šoli na oglasni deski. — TJpra-viteljstvo. —lj Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravna-teljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani sporoča: 1. Pona vi jalni in razredni izpiti se bodo pričeli dne 16. septembra ob 8. po razporedu, ki je nabit na oglasni deski v veži Marijanišča. 2. Kdaj bodo sprejemni izpiti za I. letnik in kdaj in kje bo vpisovanje za učiteljišče, obe vadnici ln otroški vrtec, bo navnateljstvo še sporočilo. Ravnatelj. Besede pomenijo Vodoravno: 1 tatarski poglavar. 4 mršava, nema-tna, 7 bi rada bila vsaka Evina hči, 15 zvezna država v USA, 10 pripadnik Ntaroslovanskega plemena, 17 se izreče navadno pred kaznijo, 18 zločinstvo, 19 tuj izraz za jedilni list, 21 časi. drbe, 22 okrajšano tuje moško ime, 23 kom j ara-bec po turške. 25 manjše ceste, opnrvici, 27 s/vet opise m sJca_ ose ha, 28 orodje, škripec, 31 nam je vsem najdražja, 32 osebni zaimek. 34 raba besed, stavkov, rečenic v prenesenem pomenu. 37 ropot, hrup, vpitje, 39 del zgradbe, 40 domača žival, 41 mesto na Japonskem, 43 površmska mera (mnorž), 44 zavetišče (pihano po tuje). 45 slabše vrste zabela. 46 besedica, ki označuje v nekem tujem jeziku plemstvo, 47 svetnik, ki oa praznujemo ktvt o*znanjevalca pomladi, 49 zapeljane, 51 uradnik v starem Rimu, 52 karta pri taroku, 53 beseda iz otroškega slovarja. Navpično: 1 osebe znamenitega romana Dostojevskega, 2 prosta posest v fevdalnih časih. 3 oznanjene.ob!'ubijene.prijavljene, 4. bolnice. 5 razum, pamet. 6 Noctov sin. 7 bič, 8 zemljepisni pojem. 9pritC4k Save, 10 težek bolnik, 11 okrajšano moško ime, 12 del ulomka, 13 kovina, 14 prebivalec tur>kc pokrajine. Iti nepravilnost, neprirodnost, 20 pesem, 24 veznik, 26 e^peanski bog, 2Q vas pri Ljubljani, 30 obrtnik, tudi industrijski delavec 33 po (srbohrv.), 35 valuta, glasbeni instrument, 36 moško ime, 37 kratica za utežno enoto. 38 igralna karta. 42 dragi kamen. 48 sredi mule, 49 pretilog, 50 nem;ki osebni zaimek. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: t. Pataiio.iija, 10, SJOzOrog, 16. anatenia. 17. ostave, lfc. ose, 10. teslo, '20. js-ži. '22. (Iiw*.!lc, 24. tema, 211 fn. '27. Videm, 28. og, 29. Le, 31. terorizem, 34. Ren, B& ova, 38. tapeta, 3!>. morala, 41. Golar, 43. Knunk, 45. vi. 46. of. 47. in, 48 pisk, 4S>, fa, 50. OJaSti, 53. Jan, 55. aga, 57. kronan, 58. Ararat, 59. Ljubljanica. Navpifno: 1. natolog.ja. 2. A.ie, 3. tast, 4. atlet, 5. geometrija, 6. Om. 7. naj, 8. Južni tečaj, 9. asi, 10. kadim, 11. (Vid, t'2. zaverovana, 13. rod, 14. Oslo. 15, geografija, 21. Efreni, 23. Američan. '25. ara, 27. ve, 30. T.vrmar. 32. opeka, 33. /ara. 35 ia, 37. Al. 40. Lot. 42. ap. 44. Kori, 551. joj, 52. ini, 54. n*, 50. el(ej) 57. kb —lj Glasbena akademija in srednja g'as-bena šola. Kdor želi biti na novo sprejet na Glasbeno akademijo ali srednjo glasbeno šolo, mora opraviti sprejemni izpit. Kolkovane prijave az sprejemni izpit je trebi vložiti za oba zavoda v sisarni Glasbene akademije (GosposkaS) do 15. t. m. Poučevali se bodo solopejtje. klavir, vsa orkestrska glasila, kitara ter dramska in operna igra. Sprejemni pogoji so na vpogled prj tajniku zavoda. —lj Ravnateljstvo IV. mo&ke realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da se bodo izpiti v jesenskem roku vršili po sledečem razporedu: 1. Popravni in razredni izpili za razrede I.—III. in V.—VII. 16. in 17. septembra; začetek ob 8. uri. 2 Višji tečajni izpit 18—22 septembra; začetek ob 8. uri. 3. Nižji tečajni izpit 18.—21. septembra; začetek ob 8. uri. 4. Privatni izpiti od 18 septembra dalje; začetek vsakokrat ob 8. uri. 5. Sprejemni izpiti 25. in 2G. septembra; začetek vsakorat ob 8. uri. Natančni sporedi so objavljeni poleg ravnateljeve pisarne. Učenci, ki stanujejo zunaj črte, naj si pravočasno preskrbe propust-nice, vsi pa, ki bodo delali pismene izpite, naj prineso s eboj pisalne potrebščine. Seja vsega učiteljskega zbora bo dne 15. septembra ob 9. uri. glasbo Izvaja orkester budimpeštanske radijske oddajne postaje. 22.10: Zanimivosti v slovenščini. 22.3 5: Duet harmonik Golob-Adamič. 22.45: Poročila v italijanščini. Iz Novega mesta — Vpisovanje v Enoletni trgovnkl te^aj v Novem mesta M vrši dnevno v novem šolskem poslopju na Smihelski cesti v Kan-diji od 9. do 11. Pričetek pouka 21. septembra. V POTUJOČEM CIRKUSU V neko podeželsko mestece prispe potujoči cirkus. Največja senzacija njegove menažerije je kletka, ki v nji mirno čepita skupaj jagnje in tiger. Nekdo vpraša krotilca: Radio Lfubllana NEDELJA. 13. SEPTEMBRA 1942-XX 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Ulisse Mat-tey-a. 11.: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanjenja v Firenci. 12.: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovan'č). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert Klarinetnega tria. 13.: Napoved Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13.50: Vojaške pesmi. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec — Slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. ZupanlČ Ivo: Pravilna uporaba žvepla v kletarstvu — predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: V Olimpu Operete. 21.15: Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Bar-zizza. 21.45: Predavanje v slovenščini. 21.55: 30 minut veselja — Orkestar vodi dirigent Petralia. 22 25: Znani valčki. 22.45: Poročila v Italijanščini. PONEDELJEK. 14. SEPTEMBRA 1942-XX 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert kitarista Stanka Preka (spremlja violinist S. Zalokar). 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vr-kovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Ljubljanskega komornega tria: (M. Lipov še k — klavir, A. Dermelj — violina, C. gedlbauer — Čelo). 19.00: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.40: 5 minut gospoda X. 20.45: Fantazija Sabauda — orkester vodi dirigent Pettinato. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Madžarsko Al bar, al ristorante, ali a stazi one dovunque si possono acquistare bi-giiettl della Lotteria di Merano, Ascolta 11 conslglio deH'amica invlsi-bile che ti e vidna: la Fortuna Acquista qualche blglietto. 12 lir pos-sono farti felice e contento ner tutta la vita. V kavarni, restavraciji, na postaji, povsod lahko kupiš srečke Loterije di Merano. Poslušaj nasvet nevidne prijateljice Sreče, kl U je blizu. Kupi kako srečko. 12.- lir te lahko napravi srečnega ln zadovoljnega za vse življenje. REGALA M I L I O N 1 i eru acquista un iglietto per L 12.- DARUJE H I L I JO N E 5nemu. ki si naba-*t srečko za L lt. AMARO "1918 GRENAK 1918 VERMUT BIANCO BELI VERMUT SUŠILNICO :a sadje in zelenjave, prirejeno za vsak štedilnik, brez posebnih stroškov kurjave, dobite pri »Jugopatentc, Gosposvetska c. 1, za U 155. INSERIRAJ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobot«, 12. ■epteuitra 1MMCC. Naši čebelarji v zadnjih dveh letih Dela Slovenskega čebelarskega društva v letih 1440—1941 po tajnikov poročilu na občnem zbora Ljubljana. 11. septembra Slovensko čebelarsko društvo prištevamo med starejša kmetijsko >:rokovna društva, ki so že zdavnaj s svojim delom upravičila svoj obstoj ter si pridobila za naše gospodarstvo trajnih zaslug. Slovenskemu čebelarskemu društvu je treba pripisovati v veliki meri. da je čebelarstvo pri nas tako lepo razvito. Naše čebelai-stvo je bilo sicer znano v svetu že, ko naši čebelarji niso še bili organizirani, toda, da si je ohranilo 5voj sloves tudi v novejš dobi umnega čebelarstva ter da ni propadlo v Številnih krizah, moramo pripisovati delu njihovega društva, ki je bilo navadno tako delavno, da bi si tudi zato lahko privzelo Za svoj grb čebeiu. Tudi v zadnjih dveh letih je opravilo svojo nalogo povsem zadovoljivo, kar sprevi-dimo iz tajnikovega poročila, objavljenega v zadnji števiiki »Slovenskega čebelarja«, društvo bo imelo 27. t. m. občni zbor in na njem bodo razpravljali o njegovem delu v zadnjih dveh letih. 170 podružnic 1. 1940 Društvo je štelo predlanskim 170 podružnic in 3406 članov. Razen tega je društvo imelo še 262 članov, ki so biii včlanjeni neposredno, ne pri podružnicah, tako da je bilo skupaj 3668 članov. Tedaj je društvo tiskalo svoje glasilo »Slovenskega čebelarja« v 3800 izvodih. Predlanskim je društvo tudi priredilo čebelar-sik tabor v Grosupljem. Na taboru se je zbralo nad 300 naših najboljših ter zavednih čebelarjev. Društvo je storilo mnogo za izpopolnitev strokovnega znanja članstva. V ta namen je tudi naročilo več filmov, ki so prikazovali nazorno vzrejo matic ter poučevali čebelarje o čebeljih kužnih boleznih. Razen tega so imeli zvočni fdm, ki je prikazoval živo življenje čebel. Društvo se je marljivo udejstvovalo tudi na gospodarskem področju. Ustanovilo je trgovino z medom na debelo. Popravili so društvene kleti. Sicer pa zadnji dve leti nista bili nikakor dobrj za naše čebelarje. Zaradi izredno slabih letih so čebelarji preživljali hudo krizo. Predlanskim so pokrmili čebelam 20 vagonov sladkorja, vendar niso mogli rešiti številnih čebeljih družin. Propadlo je na tisoče panjev. Razen tega so nastopale tudi nevarne čebelje bolezni, tako nosemavosr, pogosto skupno z grižo. Lani 48 podružnic in 1027 članov Delokrog društva se je lani zmanjšal, zato je štelo le 48 podružnic in 1027 članov. Toda delovanje društva na ohranjenem področju zato ni bilo manj živahno. Čebelarji so se z novimi silami še tem bolj živo oprijeli dela. Delaven )e bil ožji odbor, ki je imel nekaj časa seje vsakih 14 dni, pa tudi podružnice so bile delavne. »Slovenski čebelar« je izhajal v začetku v 3800 izvodih. Skrčili so obseg lista, ki je poslej izhajal vsak drugi mesec. Kljub temu je ostalo društveno glasilo dobro ter je zadovoljivo izpolnjevalo svojo nalogo — poglabljalo strokovno znanje naših čebelarjev. Predlanskim je imelo društvo 35 opazovalnih postaj, lani pa 8. Sklenili so ustanoviti dve novi pleme-nilni postaji: eno na Rakitni, drugo pa na Gorjancih v Sredgori. Tudi lanska čebelarska letina je bila zelo slaba, ker je bilo vreme izredno neugodno. Zato so morali številni čebelarji krmiti čebele s sladkorjem, ki jim ga je preskrbelo društvo. Na račun sezone 1940'41 so prejeli 70.000 kg naturiranega sladkorja, za sezono 1941/42 so pa dobili po posredovanju Fašističnega združenja italijanskih kmetovalcev še 60.000 sladkorja (ki je bil de-naturiran s česnom). 20.438 čebeljnih družin Kako dobro je razv.to čebelarstvo pri nas, nam pokažejo že številke: v Ljubljan--ski pokrajini je 17.611 A. Ž. panjev. 2 valci, ki bodo izvažali omenjene pridelke, ne bodo zadovoljni s cenami, bodo prejeii dodatke iz izravnalnega fonda, ki ga upravlja ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Sofiji. K že dogovorjenim sadnim količinam, ki jih bo izvozila Bolgarija v Nemčijo, je bilo dodatno sklenjeno, da prevzame Nemčija še 50.000 ton svežega grozdja, katerega bo polovico plačala takoj, polovico pa KlemSks-stovaSka gospodarska pogajanja V Bratislavi bo te dni m-rn.skt >-sl( \ :i5ka, gospodarska konferenca, ki bo razpravljala predvsem o praktičnih učinkih obstoječih nemško-slovaških gospodarskih dogovorov. Največjo pažnjo bodo delegati posvetili vprašanju cen proizvodov, ki jih Slovaška uvaža in izvaža v oziroma iz Nemčije, Predmet pogajanj bo tudi vpostavitev trgovinskih odnosov med Slovaško ln Nizozemsko, Belgijo in Norveško, o čemer so delno razpravljali že na junijski konferenci. Junija so določili, da bo Slovaška Izvozila lesa na Nizozemsko v vrednosti 1 milijona mark in v Belgijo v vrednosti pol milijona mark. Nebotičnike so gradili Ze v starem veku Nebotičniki niso noben izum našega Časa, kajti ljudje so jih poznali že v starem veku Ze v stari Cartavijj so imeli po 6 do 10 nadstropij visoke hiše. V starem Rimu so tudi gradili veLike stanovanjske hiše. Ker so se ljudje vedno bolj navdluševali za večnadstropne hiše, je bil rimski senat končno priseljen določiti največjo višino stanovanjskih hiš na 20 metrov. Tudi v starem Bizantu so okrog 400 let po Kristu gradili 14 do 16 nadstropne stanovanjsko hiše te peto sonce Med Asteki v Mehiki se je ohranila prastara ljuska vraža. Po njej so bila že štiri sonca, ki so ugasnila in se pomladila v novo sonce. Sedanjo naše sonce naj bi bilo ža peto. ki nam daje svetlobo in toploto. Snubaška sveča Med Buri v Južni Airjki se je ohranil star lep običaj. Ce znasnubi fant svojo iz-voljenko, ga njeni starši ob prvem obisku povabijo na večerjo. Takoj po večerji se roditelja umakneta. Pred mlada pa postavita prižgano svečo, ki se imenuje opsid-kaar, kar pomeni večerna ali snubaška sveča. Po dolžini sveče lahko snubaČ spozna, dali mu bosta roditelja dala hčerko za ženo ali ne Pri svoji izvoljenki lahko ostane samo tako dolgo, da sveča dogori. Ce jo sveča zelo kratka, pomeni to, da mora kmalu zapustiti hišo, če je pa dolga, lahko ostane delj časa in poskusi pridobiti si dekličino srce. P. Do Maurler: 9Q Prva žena Roman To, prav to je bilo vzrok, da sem se bila snoči napravila v tisto sinjo oblekco in se nisem vso noč kujala v svoji sobi. Nič pogumnega in lepega ni bilo v mojem ravnanju; bilo je zgolj nesrečen davek ustanovljenim navadam, šla sem bila dol, a ne zaradi Maksima niti ne zaradi plesa ali zato, da bi ustregla Beatriki, temveč, ker nisem hotela, da bi gostje mislili, da sva imela z Maksimom prepir. >Kakopak, saj vsak ve, da se ne skladata. Kakor je videti, ni niti malo srečen.« Torej sem bila šla Bala sem se, da ne bi ugibali, ko bodo spet doma: dol zaradi sebe, iz klavrnega samoljubja. Ko sem zdaj srebala mrzli čaj, sem si s trudnim, grenkim občutkom malodušja priznavala, da bi bila celo voljna živeti sama zase in ločena od Maksima v kakem kotičku Manderleya, samo da ne bi svet nikoli ničesar zvedel. Tudi če mi ne bi kazal nikake nežnosti več, če me ne bi nikoli več poljubil in mi ne bi nikoli privoščil besede razen v najskrajnji potrebi, bi se menda sprijaznila s tem, ko bi se le mogla zanesti, da razen naju nihče nič ne ve. Čutila sem, da bi bila zmožna podkupovati posle, da ne bi govorili, in igrati komedijo pred Beatriko. In kadar bi bila z Maksimom sama, bi se umaknila ysak v svoje prostore in šla vsak po svojih opravkih. Ko sem zdaj strmela na Makšimovo prazno posteljo, se mi je zdelo, da ne more biti nič tako sramotno in poniževalno kakor moj zakon, ki je po treh mesecih dokazal svojo ponesrečenost. Kajti zdaj je bilo slepila konec, nič več se nisem skušala varati. Snočnji večer mi je bil podal kar preočiten dokaz. Moj zakon je bil popoln neuspeh. Vse, kar bi ljudje govorili o njem, ko bi vedeli, bi bilo res. Nisva se skladala. Prava tovariša nisva bila. Drug za drugega nisva bila ustvarjena. Jaz sem bila premlada, pre-neizkušena za Maksima in, kar je bilo najhujše, ne iz njegovega sveta. To, da sem ga obupno, bolno ljubila, je pomenilo malo ali nič. Moja ljubezen ni bila takšna, kakršne je potreboval. Potreboval je nečesa, kar je imel prej in česar mu nisem več mogla dati. Bridko sem se spominjala ganjenosti in pretiranega dekliškega ponosa, s katerim sem bila stopila v zakon, domišljaje si, da prinašam Maksimu srečo: njemu, ki je pomnil vse večje srečo od te, ki sem mu jo mogla dati. Celo gospa Van Hopper s svojimi omejenimi pogledi in svojo prostaško miselnostjo je bila uganila, da delam hudo napako. Mislim, da je vaš korak napačen . .. bridko se ga boste kesali,« mi je bila rekla. Takrat je nisem hotela poslušati: zdela se mi je brezobzirna in okrutna. Pa je imela vendarle prav. V vsem. In tista njena puščica v zadnjem trenutku: »Menda si ne domišljujete, da je zaljubljen v vas? Sam je; ni mu več živeti tako zapuščenemu v veliki, prazni hiši.« Bolj resnične in pametne ugotovitve pač še ni bila izrekla v svojem življenju. Maksim ni bil zaljubljen vame, nikoli me ni bil ljubil. Najini medeni tedni v Italiji in najino skupno življenje v Manderlevu, vse to ni imelo nikoli nič smisla zanj. Tisto, kar sem imela za ljubezen — za ljubezen do moje osebe — ni bila ljubezen. Konec koncev je bil mož, in jaz sem bila njegova žena; bila sem I mlada, samota ga je težila. V vsem ostalem ni bil moj: bil je Rebekin. Njegova misel je bila še vedno vsa pri Rebeki. Nikoli me ne bo ljubil, kajti Rebeka bo stala med nama. Kakor je bila rekla Danver-sovka: bila je v zahodnem krilu, v knjižnici, v jutr-nji sobi, in minstrelski galeriji, da, celo v cvetlični sobici, kjer je še danes visel njen nepremočljivi plašč. Bila je na vrtu, v gozdih, v zidani hišici na morskem bregu. Njeni koraki so odmevali po hodnikih, njen parfum je prepajal zrak. Slučinčad je še zdaj ravnala po njenih ukazih, jedi, ki so nama jih postavljali na mizo, so bile njene najljubše jedi. Njene najljubše cvetlice so krasile sobe. V omarah so visele njene obleke, na toaletni mizi so ležale njene ščetke; njene copate so stale ob znožju naslanjača, njena nočna srajca je nared ležala na postelji. Rebeka je bila še vedno gospodarica v Manderlevu. Jaz sem bila samo vsiljenka. Kakor uboga z duhom, ki je stopila na prepovedana tla. »Kje je Rebeka?< je tarnala Maksimova babica. »Rebeko hočem. Kaj ste storili z Rebeko?« Mene ni poznala, ni me imela rada. Zakaj naj bi me imela? Saj sem ji bila tujka. Ne z Maksimom ne z Manderlevem nisem imela kaj opraviti. In Beatrice, kako me je bila ob najinem prvem srečanju neprikrito premerila od glave do nog. »Tako različna si od Rebeke.« še Frank, ki je bil zmerom tako udržan, tako v zadregi pod točo vprašanj, ki so se mu zdela enako zoprna kakor meni, še ta si ni mogel kaj, da ne bi odgovoril vsaj na enega, ko sva takrat stopala proti domu: > Da, bila je najlepša živa stvar, ki sem jo kdaj videl.« Rebeka, venomer Rebeka. Kamor koli sem stopila v Manderlevu, kamor koli sem sedla, še v svojih lastnih sanjah sem srečavala Rebeko. Zdaj sem vedela, kakšna je bila, poznala sem njene dolge, vitke noge, njena drobna stopala. Njena ramena, ki so bila širja od mojih, in njene urne, spretne roke. Roke, zmožne držati za krmilo ali voditi konja, Roke, ki so urejale cvetlice v vazah, gradile posnetke ladij in pisale »Maksu—Rebeka« v knjigi na prvo stran. Tudi njen obraz sem poznala, tisti podolgovati obrazek s snežnobelo poltjo, obdan z oblakom črnih las. Celo njen smehljaj in njen smeh. Slišala bi ga bila izmed tisoč drugih in ga spoznala, Rebeka, venomer Rebeka, Rebeke se ne bom rešila nikoli. Morda sem jo jaz takisto preganjala kakor ona mene: gledala me je z galerije, kakor je bila rekla Danversovka, in sedela zraven mene, kadar^ sem pisala svoja pisma za njeno mizo. Dežni plašč, ki sem ga oblekla, in rutica, ki sem jo bila zmečkala, sta bila njena. Morda me je videla, kako se pola-ščam njenih stvari; Jasper je bil njen pes, zdaj pa je tekal za menoj. Rože so bile njene, zdaj sem jih rezala jaz. Ali je čutila do mene enako sovraštvo in isti strah, kot sem ga jaz gojila do nje? Je hotela, da bi Maksim spet sam živel v svoji hiši? Jojmene, z živo bi se bila lahko borila, z mrtvo so nisem mogla. Da je bila kje v Londonu ženska, ki bi jo bil Maksim ljubil, ženska, ki bi ji bil pisaril, jo obiskoval in z njo večerjal in hodil spat: na kakršen koli način bi se bila upala boriti z njo. Našla bi bila tla, ki bi se na njih lahko srečali. Nikoli ne bi bila imela tega silnega strahu pred njo; in jeza in ljubosumje sta čustvi, ki ju lahko brzdamo, ako hočemo. Danes ali jutri bi se bila tista ženska naveličala, ali pa bi se bila postarala ali kam odšla, in Maksim je ne bi bil več ljubil. Toda Rebeka se ne bo nikoli postarala. Rebeka se ne bo nikoli izpremenila. In jaz se nisem mogla boriti z njo. Premočna je bila zame. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnJ del usta: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani