POROČILO Mednarodna konferenca Drugačnost na II. OŠ Žalec Kaja Horvat, uni. dipl. pedagog, svetovalna delavka, II. OŠ Žalec Pedagoški delavci se vsakodnevno srečujejo z učenci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo posebno skrb, izbrane metode in strategije dela ter didaktične pripomočke. Takšni učenci pred- stavljajo izziv in pedagoškega delavca prisilijo v iskanje strokovnih rešitev za premagovanje učenčevih primanjkljajev. Na II. OŠ Žalec, ki izvaja dva izobraževalna programa za učence s posebnimi potrebami, so strokovni delavci leta 2018 razvili idejo in organizirali mednarodno kon- ferenco Drugačnost, ki je vsem zainteresiranim strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju omogočila izobraževanje na področju poučevanja in dela z učenci s posebnimi potrebami. V članku je podrobno predstavljena izvedba dveh mednarodnih konferenc Drugačnost. 1 Drugačnost: izziv in zaveza pedagoških delavcev temu pa vsako šolsko leto narašča število učencev, Drugačnost v družbi in na vzgojno-izobraževalnem ki potrebujejo posebno pozornost in skrb. Strokovni področju predstavlja izziv. Strokovni delavci II. OŠ delavci, ki želijo omogočiti optimalni razvoj učencev Žalec, ki izvaja prilagojen program z nižjim izobraz- s posebnimi potrebami, morajo precej pozornosti benim standardom, posebni program in mobilno nameniti spoznavanju otrokovih motenj in se pri- službo pod okriljem ravnateljice Petre Petrovič Pra- učiti načinov, metod in strategij za premagovanje žnikar, se tega zelo dobro zavedajo. Menijo, da je dol- teh. Strokovne delavke II. OŠ Žalec izvajajo dodatno žnost vsakega dobrega pedagoga, da se prilagodi strokovno pomoč na številnih rednih osnovnih šolah potrebam učencev, njihovemu vedenju, znanju, gi- v Spodnji Savinjski dolini. V letošnjem šolskem letu banju in čutenju. Dolžnost učitelja zavezuje še moč- je učencev, ki potrebujejo dodatno strokovno po- neje, kadar poučuje otroke s posebnimi potrebami. moč, kar za deset mobilnih oddelkov. II. OŠ Žalec je Strokovne delavke II. OŠ Žalec, defektologinje z več- zelo aktivna pri izobraževanju in nudenju strokovne letnimi izkušnjami na področju poučevanja otrok s pomoči, a zaradi majhnega števila zaposlenih ome- posebnimi potrebami, so na enem izmed strokov- jena na majhen del naše države. nih aktivov dobile idejo o izvedbi izobraževanja stro- kovnih delavcev na ravni države. V nameri so jih po- 2 Uresničevanje ideje vezale številne prošnje strokovnih delavcev v vrtcih Na strokovnem aktivu avgusta 2018 se je med stro- in šolah, ki so prosili za nasvet in pomoč pri poučeva- kovnimi delavkami porodila ideja o izvedbi konfe- nju otrok s posebnimi potrebami. Strokovni delavci rence, namenjene izključno spoznanjem na podro- v rednih vrtcih in osnovnih šolah niso usposobljeni čju posebnih potreb. Na konferenco bodo vabljeni za poučevanje otrok s posebnimi potrebami, kljub strokovni delavci iz vrtcev, rednih osnovnih šol, sre- Del članic razvojnega tima z ravnateljico Petro Petrovič Pražnikar v sredini 71 Didakta POROČILO obeh nog, ter dr. Boru Štrumblju, ki bo v Tokiu vodja slovenske paraolimpijske odprave. Sledilo je plenar- no predavanje Silvie Philips Reichherzer, profesorice psihologije s Hrvaške, ki že vrsto let nudi podporo otrokom z drugačnim razvojem. Je Marte Meo su- pervizorka/terapevtka in vodi tečaje Akademije za razvojno rehabilitacijo. V drugem delu je na delavnicah, ki so potekale v prostorih II. OŠ Žalec, sodelovalo 73 aktivnih ude- ležencev. Predstavljali so načine za prepoznava- nje drugačnosti, poročali o izvirnih pripomočkih, ki so jim v pomoč pri pouku, in delili primere dobrih praks. S plemenitim namenom, da bi strokovnim delavcem čim bolj približali izvirne metode in oblike dela z drugačnimi. 18 udeležencev je na dogodku prisostvovalo brez lastnega prispevka. V videokonfe- rencah so strokovnjaki predstavili nemški vrtec, irski model poučevanja, slovenski pogled na življenje v Združenih državah Amerike in ameriški pogled na življenje v Sloveniji. Skupaj 91 udeležencev je poroča- lo o zadovoljstvu z organizacijo, izvedbo in vsebino mednarodne konference. Mnogi so takoj po kon- čani konferenci spraševali, kje se lahko prijavijo na Slogan na vratih II. OŠ Žalec naslednjo konferenco. 3.2 Druga mednarodna konferenca – vse o samo- dnjih šol in osnovnih šol, ki izvajajo programe za stojnosti otroke s posebnimi potrebami. Udeleženci bodo Na krilih pozitivnih odzivov se je organizacijski tim lo- lahko med sabo delili spoznanja, se učili in strokovno til snovanja 2. mednarodne konference Drugačnost. razvijali. Konference se je hitro prijelo ime Drugač- Za organizacijske niti je poprijela Katarina Pogorevc nost, ob zanimanju in vključitvi tujcev pa je postala Lavbič, ki je okoli sebe zbrala tim petnajstih ljudi. Za- mednarodna. Upoštevati je bilo potrebno navodila radi spreminjajočih se razmer in upoštevanja navodil in zahteve Ministrstva za izobraževanje, znanost in Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter priporočil šport za pripravo konference, ki vključuje tuje pri- Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je imel spevke, in mednarodna konferenca Drugačnost je organizacijski tim pri organizaciji druge konference bila rojena. Organizacijski tim pod vodstvom Brigite še bolj polne roke dela. Termin je bil kar nekajkrat Pinter je sestavljalo 15 članov, ki so delovali na podro- preložen, saj so si vsi udeleženci želeli osebnega čjih pregledovanja strokovnih prispevkov, skrbnega stika, a nazadnje se je konferenca, zaradi varovanja izbiranja in komuniciranja z gosti, sodelovanja z me- zdravja udeležencev, v celoti odvila na računalniških diji, moderiranja, komuniciranja s prijavljenimi ude- zaslonih v obliki videokonference. 2. mednarodna leženci, skrbi za prehrano, računalniške podpore, konferenca Drugačnost z naslovom Vem, da zmo- evalvacije, dodatnega spremljevalnega programa rem sam – sem samostojen, posvečena področju sa- in pripravo daril ter potrdil o udeležbi. Organizacijski mostojnosti, se je odvila 20. avgusta 2020. tim, sestavljen tudi iz strokovnih delavcev iz drugih šol v Savinjski dolini, je korakal po novi, nepoznani 80 udeležencev, strokovnih delavcev v vzgoji in iz- poti in z rednimi sestanki in učinkovito komunikaci- obraževanju, iz Slovenije je raziskovalo področje jo prebrodil vse ovire na poti. samostojnosti. Osvetlili so teoretične in praktične vidike razvoja samostojnosti otrok, njihova spozna- 3 Izvedba mednarodne konference Drugačnost nja pa je nadgradila predavateljica Damjana Šmid, socialna pedagoginja in delovna terapevtka. Najve- 3.1 Prva mednarodna konferenca čjo oviro pri razvoju samostojnosti vsakega otroka, Prva konferenca, organizirana 14. marca 2019, je bila tudi takšnega s posebnimi potrebami, strokovnjaki- posvečena drugačnosti v vzgoji in izobraževanju. nja vidi v odraslem človeku, ki otroka ne spusti na V prvem delu konference, ki je potekala v dvorani pot osamosvajanja. Prvi pogoj za uspešen razvoj glasbene šole »Risto Savin« Žalec, so o svojih izku- samostojnosti je torej starš, ki otroku omogoči po- šnjah z drugačnostjo spregovorili znani Slovenci. četi starosti ustrezne stvari ter mu dovoli delati tudi Udeleženci so prisluhnili igralcu Gojmirju Lešnjaku, napake, ki so gradnik potrebnih izkušenj. Kot drugi ki se sooča z disleksijo, paraolimpijcu Darku Đuriču, pogoj navaja željo oz. potrebo otroka, da sam izvede ki se je zaradi redke genske bolezni rodil brez roke in določeno aktivnost in da je dovolj sposoben, da željo 72 Didakta uresniči. Odrasli – starši oz. skrbniki in strokovni de- oblečejo, pozimi sami nadenejo zimski pajac, rokavi- lavci v vzgoji in izobraževanju so dolžni otroka opre- ce in škornje. Od 5. razreda dalje samostojno hodijo miti z znanji, ki mu bodo omogočila, da bo lahko ne- v šolo, osamosvojijo pa se pri vstopu na univerzo, ko kega dne živel povsem samostojno, brez podpore se preselijo na svoje. drugih ljudi. Vsak otrok ima pravico, da se osamo- svoji, pri tem pa potrebuje trenerja oz. odraslega, ki Tudi Helena Matko, državljanka Norveške, ugotavlja, ga usmerja. Predavateljica je postregla s številnimi da se otroci na Norveškem že zgodaj začnejo učiti ilustrativnimi nasveti in življenjskimi priporočili, kako kako samostojno obleči oblačila in skrbeti zase. De- uresničiti razvoj samostojnosti in kako reagirati v te- setletniki doma skuhajo preprost obrok, popoldne žavnih situacijah. s košnjo ali drugimi opravili pomagajo v soseski in si tako prislužijo nekaj denarja. Od doma se odselijo Za mednarodno udeležbo so poskrbeli štirje udele- po končani srednji šoli; s pomočjo študijskega po- ženci iz tujine, ki so med slušatelje ponesli svoje iz- sojila samostojno krijejo stroške študija. Otroci s po- kušnje in primere konferenčne teme Samostojnost sebnimi potrebami so vključeni v redne šole, a imajo s švedskega, norveškega, danskega in kosovskega ob sebi ves čas svojega učitelja, ki skrbi za ustrezne območja. V doživljanju in dojemanju samostojnosti prilagoditve. je mogoče strniti nekaj pomembnih razlik med pre- vladujočimi načini vzgoje v omenjenih državah. Švedinja, Lena Hagle, je upokojena učiteljica, ki ugo- tavlja, da je samostojnost na Švedskem vrednota. K Kosovski starši najmanj stremijo k razvoju samostoj- osamosvajanju otrok v največji meri prispeva okre- nosti otrok, saj so v njihovi kulturi cenjeni starši, ki v pljen in bogat besedni zaklad, ki omogoča kvalite- vsaki, tudi najmanjši želji ugodijo otroku. Šolski sis- tno medosebno komunikacijo, analizo situacij, spre- tem je zastarel, v učilnicah se gnete trideset in več jemanje odločitev in predvidevanje posledic. Starši učencev hkrati. Otroci dolgo časa bivajo doma, ko na Švedskem veliko časa preživijo v službi. Otrokom pa se poročijo, se običajno preselijo k družini ženi- redko naložijo opravljanje preprostih gospodinjskih na. K takšnemu načinu vzgajanja otrok pripomorejo opravil, saj želijo z njimi preživeti sproščene večere tudi slabe socialno-ekonomske razmere kosovske- brez prepiranja. ga prebivalstva. Državljane sicer ozaveščajo o popu- laciji otrok s posebnimi potrebami, a je pred njimi Gostje okrogle mize Ana Rogel, Mateja Tominšek še dolga pot, da bodo lahko kakovostno zadovoljili Perovšek in David Razboršek so s svojimi življenjski- njihove posebne potrebe, je svoje pripovedovanje mi zgodbami zaokrožili razmišljanje o samostojno- zaključila Genta Hoxa. sti. Ana Rogel je mlada odrasla ženska, ki se vsako- dnevno spopada z omejitvami, ki jih prinaša priroje- V drugih državah je družba naravnana k načinu na težka oblika kožne bolezni. Njeno fizično spopa- vzgoje, ki začne otroke že zgodaj pripravljati na sa- danje s svetom je večino časa omejeno na voziček in mostojno, neodvisno življenje. Strokovna delavka deležno podpore stalne osebne pomočnice, njene na Danskem Nina Lah je poročala, da začnejo na matere. Anina pozitivna in pogosto trmasta narav- Danskem otroke že v vrtcu spodbujati k raziskova- nost ter življenjska energija pa kar kličeta po novih nju, preizkušanju in reševanju najrazličnejših težav, izzivih. Ana se kljub zaraščenim prstom na rokah loti ki jim prekrižajo načrte. Štiriletniki se samostojno likovnega ustvarjanja, sajenja vrtnin in skrbi za rastli- Gostje okrogle mize 1. mednarodne konference 73 Didakta POROČILO ne. Pravi, da pri doseganju svoje samostojnosti po- trebuje ravno pravo mero nudenja podpore. Stvari, ki jih zmore opraviti sama, tudi želi opraviti sama, in poudari, da se mora podporna oseba znati v pravem trenutku umakniti. Vsi gostje se strinjajo, da mora vsak sam preizkusiti, kaj zmore in česa ne. Ljudje pre- večkrat sodijo v smislu »tega ne zmoreš«, namesto da bi osebi zaupali, da sama preizkusi, kaj zmore in česa ne. Ana Rogel je v medosebnih odnosih spo- znala, da so otroci najbolj iskreni, saj jo neposredno povprašajo o vzrokih za njeno stanje, medtem ko od- rasli kar nekako pomilujejo njeno stanje in se z njo pogovarjajo, kakor da je majhna, nebogljena deklica. Tudi David Razboršek, ki je pred trinajstimi leti v de- skarski nesreči postal paraplegik, ugotavlja, da ima družba premalo védenja o ljudeh, ki so z rojstvom ali pa nekje v toku življenja morali zaživeti drugače od večine. Ljudje ne vedo, kako ustrezno vstopati v kon- takt z osebo na invalidskem vozičku in vzpostavljati komunikacijo, čeprav se med sabo razlikujejo le po prevladujočem načinu gibanja. Nesreče se na žalost dogajajo vsakodnevno in ravno zaradi tega David Razboršek, direktor Zavoda za inovativno izobraže- vanje Vozim, ozavešča družbo o varnosti v prometu. Želi si, da bi se ljudje priučili drugačnega, varnega Učenci pevskega zbora II. OŠ Žalec z načina razmišljanja in ravnanja. Hkrati si prizadeva, gostom Gojmirjem Lešnikom da bi ljudje, ki so odvisni od invalidskega vozička, pozitivno gledali na svet in se s težavami spopadali konstruktivno. Sam je ocenil, da je nesreča pripo- 4 Pogled naprej mogla k njegovi osebnostni rasti in da so ravno izzivi II. OŠ Žalec poganja energija srednje velikega ko- v življenju tisti, ki predstavljajo pogoje za rast. lektiva. Okoli 40 strokovnih delavcev se vsakodnev- no posveča otrokom s posebnimi potrebami, ki se Mateja Tominšek Perovšek se s pojmom samostoj- soočajo z najrazličnejšimi primanjkljaji. Strokovne nost sooča malo drugače, preko svojega sina, ki ga delavce napaja neustavljiva želja in iskanje načinov, uči samostojnosti. Florjan ni običajen 11-letnik, saj kako učencem omogočiti optimalni razvoj, ki je skla- ima Aspergerjev sindrom, motnjo, ki ga ovira pred- den z njihovimi sposobnostmi. Zavedajo se namreč, vsem pri vključevanju v družbo, vzpostavljanju so- da je drugačnost v družbi in na področju vzgoje in cialnih odnosov. V današnji družbi, ki je egoistična izobraževanja izziv, ki vse strokovne delavce sili k in tekmovalno naravnana, je vključitev med ljudi še spremembi v vedenju, razumevanju in ravnanju. Po težja. Florjan zato rad veliko časa preživi kar sam v izvedbi dveh mednarodnih konferenc Drugačnost svoji družbi. Njegovo vključevanje je uspešnejše je mogoče trditi, da je za udeležbo na dogodkih, kjer v manjših skupinah, v razredu na II. OŠ Žalec, na lahko pedagoški delavci delijo strokovna spoznanja, treningu juda in na delavnicah za učenje socialnih predstavljajo primere dobrih praks in razmišljajo o veščin. Oba z možem mu ves čas nudita potrebno drugačnosti, veliko zanimanja. Strokovni delavci si oporo, ga usmerjata in mu svetujeta. Na podlagi želijo strokovne podlage in podpore pri delu z otroki izkušenj, s katerimi se srečujejo na poti odraščanja, s posebnimi potrebami. Motivacijo za soočanje z iz- je nastala knjiga z naslovom Moj prijatelj Oli, v kate- zivi predstavljajo tudi drugi delavci, ki na konferenci ri se glavni junak psiček Oli kljub Aspergerjevemu poročajo o uspehih pri uporabi določenega znanja, sindromu z veliko mero potrpežljivosti in ljubezni strategije, metode ali didaktičnega pripomočka. kljub svoji drugačnosti vključuje v družbo. Zakonca Udeleženci konference se medsebojno izobražuje- Perovšek Florjana opogumljata na poti osamosva- jo, spodbujajo in motivirajo pri soočanju z izzivi, ki jih janja in sta hvaležna za vsako dejavnost, ki jo Florjan predstavljajo »drugačni« učenci. Mednarodna kon- opravi samostojno. Z zaupanjem, pravim vodenjem, ferenca Drugačnost bo nadaljevala svoje poslanstvo izkustvenim učenjem in veliko mero ljubezni je vsak – izobraževala strokovne delavce o drugačnosti in jih človek lahko samostojen – v skladu s svojimi spo- opogumljala za samozavestno soočanje z izzivi pri sobnostmi. Zaključna misel Davida Razborška »Nič delu z učenci s posebnimi potrebami. S skupnimi ni nemogoče« je povzela spoznanja vseh zbranih na močmi se je mogoče učinkovito soočiti z vsemi izzivi 2. mednarodni konferenci Drugačnost. na področju vzgoje in izobraževanja. 74 Didakta