DUHOVNO ZHVLJJEHJE
LETO (ANO) VIII. — ŠTEV. (NUMERO) 150	— JULIJ (JULIO) 1040
Vidov dan - Kosovo polje
1389 na Vidovdan je na Kosovem polju zgubil Car Lazar bitko s Turki. Na bojišču je obležala večina srbskega plemstva.
Srbska samostojna država, dedščina slavnih Nemanjičev in Dušanov je padla v turško robstvo v katerem je kremeniti narod 500 let hranil upanje na svoje vsta-jerije in čuval vero dedov in spomin nekdanje svobode.
Na Kosovem polju je bila poražena srbska vojska in s tem se je odločila usoda celega Balkana in srednje Evrope za dolga stoletja.
Kosovo polje je kraj žalostnega spomina, a prav to je tudi poroštvo upanja.
Srbski narod ni obupal in je vstal spet v svobodo, katere smo postali z njimi deležni v skupni državi tudi Slovenci in Hrvatje v naši lepi Jugoslaviji.
9 DE JULIO
La colectividad esiovena se une a la argentina en el 124 aniversario de su Independencia, deseando a esta patria grande un futuro de prosperidad, paz y libertad.
Unicamente el patriotismo en la fe y la libertad, podia propulsar a aquel punado de clarividentes a
declarar la Independencia.
Vientos de tragedia en aquellos dias sobre la Argentina, enemigos poderosos pesaban sobre la suer-te de su Independencia.
Peligraban los ideales de la Revolution de Mayo, habian transcurrido seis anos desde entonces, el ejer-cito libertador estaba deshecho; America gerhia ahe-rrojada y un nuevo ejercito cruzaba los mares para avasallarla por completo,
Adentro, la anarquia. Sin embargo, el general San Martin se impacientaba: "hasta cuando esperamos para declarar la Independencia"?
Y las mas destacadas personalidades del pais lle-gaban a la “benemerita y digna ciudad de Tucuman" figuraban. entre los representantes de las provincias ilustres miembros, entre ellos Fray Justo San Maria de Oro, alma del nacimiento de la Republica en aquellos dias inciertos en que aquellos patriotas creian ver en una monarquia la soluciön de los terribles problemas.
Nacieron ati las Provincias Unidas del Rio de la Plata a la vida independiente, invocando al Eterno que preside el Universo, en nombre y voluntad de los pue-blos.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
• 'vodništvo:
Pasa j e S a I a 1 a 6 0.
Urednik: Hladnik Janez. Telefon 63 - 6832
Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer. Ob sredah in petkih popoldne ni delna. Uprava:
Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413
f.etna naročnina za Argentino 2 $.
CERKVENI VESTNIK
30. junija maša na Paternalu za Leopolda Kralj. Molitve na Paternalu.
7. julija maša na Paternalu na A-valos 250 za pokojnega Jožeta Kastelica. — Molitve na Paternalu na Av. del Čampo 1653.
14. julija maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu.
21. julija maša na Paternalu za rajnega č. g. Cirila Zamarja, župnika v Biljah. — Molitve na Avellanedi.
28. julija Maša na Avellanedi. — Molitve na Paternalu.
CIRILOVA NEDELJA
Maša bo lotos v cerkvi sv. Neže na Avalos. Tilnika j je bil začetek slovenske lu/he božje, tamkaj je gospod Kastelic z apostolsko gorečnostjo zbiral Slovence. Letos bomo tamkaj praznovali Cirilovo nedeljo ia bo sveta maša za rajnega g. Jožeta, Pevski zbor bo poskrbel za lepo petje. Rojaki pa poskrbite, da bo cerkev polna.
Popoldne bo pa tudi nekaj. Saj je Cirilova nedelja pat era a Iška “šagra”. Zalo s. bomo zbrali k skupnemu veselju na čajanki, kjer bomo častitali našim pevovodjem Cirilom. Naše gospodinje bodo pa
■	. kaj bobov spekle in še kaj drugega, da ne boam pili urnega kropa...
I'opoldanska slovesnost sobo vršila na A v. del Čampo.
Povabljeni ste vsi rojaki. Posebno lepo pa povabim tiste, kateri imate veselje do petja v cerkvi, da se poveča posebno popoldanski pevski zbor. Vedno manj je nekdanjih pevlc. Pomočile so se in so sedaj mamice... Pa pridite druga dekleta in pridite fantje!
Pridite 7. julija popoldne na Av. del Crnnpo 1653, da se bomo tam skupaj poveselili, pa tudi kaj lepega zn naprej skl" nili. Začetek ob 1 uri pop.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE
V zadnji številki, posvečeni Montevideu, se nam je urinila napaka, katero s tem popravimo, re bo kdo šel v Montevideo, na j nikar ne išče tistega trga, ki je naslikan na 105 strani, ker ga ni v Slon. tevideu takega trga Independencia.
I V zorni mladosti je Heg poklicni
Ano Marijo Koren.
I Stara komaj 1 leta je zatisnila jjp svojo oči. Zn ljubljeno hčerko ž.nlu-B .jota oče Anton ICoren iz Drežnice in I mati Lui/i Daneu iz Opčine.
■	Žalostnim staršem izrekamo soli žal.je.
Boste vprašali: kje pa 'je?
Pa. pravim: kdo ugane?
Uprava še vedno čuti posledice vojske. Zato se pa toplo zavaljujemo tistim, ki ste prispevali za tiskovni sklad: Kogoj Anica '6 $, Kralj Lucija II? $, Vuk Anton 2 $, Cotič Katarina 2 $, Husu, Paulina Sulič, Hani Krševan, Hajdihnjak, Berdon, vsi po I •$, Čebokli 2 $. '
2011 $ stane vsaka številka Duhovnega Življenja. Le premislite, da i i lahko zbrati toliko denarja.
Zato pa pohitite s plavanjem naročnine. še kaj zraven primaknite, pa bomo brez težav prebrodili te nesrečne vojske.
DVA SPOMINSKA DNEVA
V	Lurdu smo imeli lep dan 26 maja. že četrtič je bilo letos, ko smo se zbrali na zadnjo majniško nedeljo, da zapojemo našo sveto pesem turški Mariji, Lotos pa smo imeli še en vzrok več, da smo tja pohiteli, čeprav hi si želeli na Sveto goro... Da poprosimo za blagor in srečo našega naroda v tem teškem in nevarnem času.
Toda nismo samo mi, ki nosimo željo v srcu, katere želimo predložiti naši nebeški materi. Cel svet jetlanes v stiski in v bridkosti. Zato se jo pa nabrala oni dan velika množica naroda pri lurški Mariji. Saj je sonce tako lepo vabilo. ..
Španci so se zbrali, da slave 15(10 letnico pilarske Marije, ki jebila tolika stole! ja za ščitnica svojemu narodu iz Zaragoze. častilci Svetega Ecšnjega Telesa pa so prihiteli, da dajo častno spremstvo puha rističnemu Kristusu.
V	zadregi so bili dobri lurški duhovniki, kako naj se vsem tem ljudem ugodi. Nam niso hoteli odreči že ustaljeno pravico do lurške procesije, onih drugih Midi niso mogli siliti, da se podrede nam...
Pa, ' j je ponižnost in krotskost prvo znamo ja vernega kristjanah. Zato smo pa mi hoteli dokazati, da nismo zato prišli, dn bi komu ne prilike delali. Sklenili smo, da se kar mi pridružimo njim, samo dovolijo naj nam, da bomo po našo zapeli.
Tu tako se jezgodilo. V dveh velikih skupinah smo stopili v skupno procesijo, ki je ponesla Sv. Rešnje Telo po lurških ulicah in naša pesem jcglnsno odmevala, tako da smo bili kar veseli tudi tega. Saj jebila njihova in naša zadeva ista, saj je nam vsem Marija naša Mati in Jezus naš Zveličar. . . Kraljica miru, prosi za nas.
Ko jebilo procesije konec, tedaj je bilo pa \ se nam na svobodo in tedaj jo zadonela po cerkvi naša pesem in noša beseda.
Niso pobegnili tisti, ki naše govorice ne razumejo. Najprej je g. kaplan Hladnik spregovoril nekaj besed po špansko, nato je nadaljeval po slovensko.
Nad našim petjem so bili vsi zelo navdušeni in so narn na moč čestitati in se zanimali, kdaj bi spet imeli priliko, da nas slišijo.
Za nas je bilo pa posebno veselje spet to. da smo imeli med nami našega rojaku frančiškana Arko!a.
škoda da nas je ženoč pognala domov. Kar prehitro je prišla.
Za mir smo prosili, pa smo premislili tudi to veliko resnico, da je življenje voden. neprestan boj. Saj vedno pritiska sovražnik našega zveličanja in skuša človeka omamiti za nasladami tega sveta. Proti njegovim vabam moramo biti stalno na straži in le tako si človek ohrani srčni mir,kateri je podlaga miru med narodi.
NA AVELLANEDI NOVA MAŠA
Nova maša ? Kako to vendar?
la vendar je res. Menili smo, da je no-vodošli duhovnik Božje Previdnosti, no-
KORISTNI NASLOVI
Poslanstvo kraljevine Jugoslavije ra Argentino, Uruguay in Paraguay: Charcas 1705, Bs. Aires, U. T. 44—6270.
Konzulat kraljevine Jugoslavije v Rosario: San Lorenzo 637, Rosano de Santa F6. U. T. 22—012.
Izseljenski korespondent za Uruguay: David Doktorič, Florida 1394, Montevideo, Uniguay.
Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. F6, calle Cčrdoba 1646, Telefon: 28—083.
Slovenska šola na Paternalu: Paz Sol-dan 4924, Buenos Ai- es. Telef. 59—6413.
Zavetišče Lipa: Villa Madero F.C.G.B.A.
“Slovenska Krajina”: Almafuerte 258, Avellaneda
vomašnik dr. Kisilak Koloman odpotoval v Montevideo.
Pn seje kar nenadno oglasil iz Clnvpole, kjer je za profesorja v glavni hiši Božje Previdnosti.
Tako bo naša slovesnost četrte obletnico nekaj posebnega. Le škoda, da nismo vedeli preje, ker bi sicer napravili nekaj prav veličastnega. Tako pa sc je razglasilo šele prav zadnji dan in so zvedeli samo tisti, kateri žive prav blizu.
Mrzlo jutro je bilo oni dan 9 junija. Pihala je ostra burja, da jebil kar vesel, kdor se je mogel zaviti v debelo suknjo.
Pevci so še pohiteli zadnjo minuto, da jim bo dobro tekla pesem v pozdrav no-vomašniku.
Zbirali so se verniki in močno žal jim je bilo, da ni bilo mogoče stvari kaj bolj pripraviti. Kako lepo bi bilo, če hi našli cerkvico lepo v cvetju, če bi tudi zunanji izraz svečanosti bil prav podoben veličini dogodka v srcu, kadar se spominjamo le velike sreče, katere je deležen mladenič, ki je stopil v službo Gospodovo, da bo po ]lotih božji vodil ljudi k večni sreči...
In k temu še to: Saj je iz našega kraja: saj poznam njegov dom in njegove... takole so modrovali rojaki iz Prekmurja, ki so nad tem neprijetnim vtisom, da bi moralo biti vso to mnogo bolj svečano, vendarle imeli veselo zavest, da ga bodo videli prod oltarjem in da bodo iz njegovih ust po domačem guču slišali tudi božjo besedo.
Ganjena so bila srca, ko je zazvenela lepa novomašna pesom in je pristopil s kelihom v roku naš dobrodoli gost.
Njegova suha, skromna postava priča, da sc je navzel pravega Kristusovega duha v šoli svetniškega Don Oriona.
Zbrano je tekla svehi maša.
Oglasila se je božja beseda novega duhovnika Gospodovega. Mlad je še, ni še nastopal pred množicami, zato jebil sprva nekoliko boječ, toda kmalu se je njegova beseda bolj opogumila in nam je poda jal iz globokega zaklada božje besede, katere je v času učenja pridno nabiral in smo spoznali, da mu po praviri gre doktorski naslov, ker je s preprosto besedo podal globine n n še vera in zavrnil nesmiselne ugovore (istih katerim se zdi molitev in sveta maša in služba božja nepotrebna stvar.
Tako nas je učil. da je treba po božjem naročilu vreči mrežo na lov, kakor je govoril nedeljski evangelij, — da ne bo naše življenje izgubljeno, da bo tudi kaj sadu za večnost obrodilo.
Pač ne bi mogli lepše praznovati četrte avežanedske obletnice kot tako, da se je oglasila (n dan novomašna pesem in še prekmurska božja beseda, da smo slavili prekmurskega novomašnika.
PO ARGENTINI SEM TER TJA
S KRPANOVO KOBILICO
Torej dalje!
Načrt je bil že gotov. Božič ga je imel že izdelanega. P d oq ud uj‘.td09A ‘poqo oq	‘m'ooioqe^ q l'o.nll'iqsj
Šajinu, tako da bomo obiskali rojake tam dalje in zvečer tu v bližini.
In konj ?
To je bil pa spet račun brez krčmarja. Župnik v Villi Regini je obljubil svoj ant o. .. Pa smo računali s kožo, ki je bila še na medvedu...
Nič ne bo, tako je zvedel Karlo. Auto gre v Allen, kamor pelje nekega bolnika. Bomo pa mojo kočijo na-pregli, če vas ni sram vanjo sesti.
I Bolje je po cigansko sc vozit, kot po gosposko lic-|dit, sem se spomnil belokranjskega pregovora. Sicer pa, f saj se ne bomo vozili zato, da nas kdo gleda, temveč ; *ato da kam pridemo !
Pa bi bil krivičen, če bi deval v nič Karlovo kočijo. Tudi Martin Krpan se je postavil za svojo kobilico “Res »ima mesa, pa ima vsaj kosti”, tako je razrešil zadevo Krpan, ki je vedel, da ima poleg kosti tudi kite in še kakšne 1
Taka je bila tudi s Karlovo kočijo. Kar zadnje kolo ji je Karlo privzdignil, pognal motor, in smo sedli. . . še Sledni ni nihče za nami. Kaj bi, če smo-jo pa tako pobrali, da sc je kadilo kot na cesarjevi cesti v Krpanovih časih. “Majhno kljuse, velika moč” so se čudili one dneve, in tako je bilo tudi s Karlovo kočijo, ki je šla kot Elija po globokih kolovozih, kamor bi sc z najmodernejšim < 'rislerjem nihče ne drznil... Karlo je pa kretal na levo, na desno, skozi vrste topolov, čez mostiče in že je zavil skozi leso in bili smo pri Marku Budini iru.
Evo Vam tu moje družine, je predstavil svojo ženo in dečieo. Tukajle delam, hipotekarna banka je pa gospodar.
Da bi kar tamkaj ostal, tako so želeli; toda ni bilo »asa več kot za kratek pozdrav. Kar kmalu sva spet Pognala najinega konja in spet sva ovijala med vrtovi, vinogradi, sadovnjaki in obdelanim poljem.
Oprostite 1 se je opravičil spremljevalec, ko je ustavil in izstopil. Začuden sem gledal kaj bo. Pa je poiskal v plotu rant in sledil telefonskim žicam.
A, da! Že vem. Zapletle so se žice. In to je ravno Karlotovo delo, da nadzira to stvar. .. lini, čudno glej! Naj je ta dežela tako podobna naši, toda tale telefon je Pa le nekaj drugega. Belokranjci ga nimajo, da hi iz vinograda domov klicali, in tudi Vipavci ne, da bi v »ram prijatelja telefonsko povabili...
Po prašnem kolovozu smo drveli dalje. Pravim: smo, ker je bil z nama tudi Božičev sinek, ki sc je junaško držal zadaj. Marsikdaj sem s skrbjo pogledal, če ga na-Sel sunek ni vrgel. Kaj še! Pobič je bil kot pribit. Je Vajen take vožnje, kot smo jo bili mi. ko smo sc obešali zadaj na soro.
Tukaj smo, je oznanil Karlo in hitel odpirati leso. *'si so zalajali in tedaj sem opazil sredi med drevjem domačijo’ Bili smo pri Fabčiču.
Janez in Franc, oba iz Orehovice na Vipavskem sta »am stopila nasproti in nas ljubeznivo sprejela. Kot da sem stopil na kmečko domačijo pri našem sosedu! Ne rečem: kot doma, ker tam sem pač določno vedel, kje eži kup peska, kako je obrnjen oreh, kako leži oni 1 ''am, ki je pripravljen za novo gredo... Tam sem že P°z»al vsako najmanjšo podrobnost, ker je bilo pač do-llla; pri sosedu pa le tako približno. In tako kot da sem .
stopil na sosedov dom, sc mi je zdelo. In še ta beseda! Saj si nisem mislil da v Orehovici in tam okrog Vipave prav tako govore, prav tako besede zastavljajo in tudi zavijajo, kakor po naših rovtarskih hribih... zares se ni zmotil slovenski slovničar Ramovš, ki je Vipavce kar k Rovtarjem pri štel.. . Pa, da se ne bodo Vipavci čutili zapostavljene, bom raje obrnil in rekel, da je prištet rovtarje Vipavcem. Zato smo se pa tako veselo pozdravili, kot da smo si znanci in prijatelji že iz davnih dni. Saj sem se počutil kot doma. Še napušč pred hišo, ki je krit s slamo, je na prav poseben način spominjal naših slovenskih slamnatih krovov.
Kako se Vam zdi tukaj? so me vpraševali.
Zdi se mi, da bi se človek kar v senco vsedel in pozabil, da je v Ameriki, toda ne bo časa za take stvari, zato si raje oglejmo to vašo domačijo. Saj še ni menda ura za obed.
*	STOPILI SMO PO VRTU.
Tukajle je vinograd! Pa ježalosten. Samo tele tri vrste so ostale, drugo je vse zima vzela. Bila je taka pozeba in samo tukajle, kjer je topolova senca zadržala, da slana ni mogla tako zadeti, je še nekaj ostalo.
24 ha zemlje imajo tamkaij. Janez in France skupaj obdelujeta. Na eno stran so bile prostrane njive s krompirjem in paradižnikom in nemško deteljo, deloma že pokošeno, na drugi strani pa prostrani sadovnjaki. V ravni črti kakor urejena vojska stoje kakor v parado postavljene hruške viljamovke, ki so spoštljivo sklonjene pod obilnim sadom. Žlahtne hruške že dozorevajo. Prejšnji večer je bil močan veter, ki je preobložene veje znatno razbremenil.
Ugriznil sem hruško. Mislil sem si, da se mi bo kar zasmejala v ustih, pa se ni... trdo je zaškrtal zob vanjo.
Bo treba še počakati. Še niso zrele in tudi nikoli tega ne čakamo, ker sicer bi v Buenos Airesu ne jedli hrušk ampak šmoren, tako sta mi pojasnila. Sadje je treba vedno prej obirati in se v času prevoza ravno prav umedi. To je posebno važno za hruške.
Dalje tam so se smejale bogate jablane.
Krasna sadna letina se obeta.
Mimo visokorastle koruze smo stopali dalje. Dve vrsti vitkih topolov stoji ob mejnem kanalu. Onstran sta pa spet dva Fabčiča: Eduard in Friderik, tako sem zvedel in namenil, da moram tudi tja pogledati.
In zakaj toliko topolov? mi je vstalo vprašanje.
To je lep denar. Ko bi jih le še kaj več bilo. Če Tu jih bilo za posek vsako leto 1000 bi dali 2000 $. Ta les se jako dobro proda. Rabijo ga za izdelavo sadnih-zabojev. S časom jih bomo že imeli. Saj jih je že nekaj zTclih zaposek, tako sem zvedel.
Toda tudi radi vetra jih moramo imeti. Kadar pridejo močni vetrovi, je nevarno, da otresejo vse sadje. Dokler smo imeli le šibko topolovo ograjo, so nam napravili vetrovni sunki zelo mnogo škode. Sedaj jih pa številne vrste topolov zadrže in se nizko sadno drevje komaj zamaje med tem ko se topoli globoko sklanjajo.
Zavili smo mimo velikega senenega stoga. To je pa suha nemška detelja, sem zvedel. Ta jc za krmo 1 Imamo namreč konje. Tamle pa še zori. Tista detelja bo pa za seme. Tudi to se dobro splača in potem se pa še Iudi •stebla lahko porabijo v korist. V Ing. Huergo je namreč tovarna, kjer kupuje tako deteljnieo. Zmeljejo jo in zmešajo z drugimi h rani vi in setisto prodaja kot konjska krma v vrečah.
In tukajle? sem opazil vrsto suhih topolov? Kaj pa je to?
To je bila pa zloba. Nekdo nam je hotel napraviti škodo in nam je topole zapalil. Nekaj sto jih je zgorelo. Hudobije in nevoščljivosti nikjer ni treba dolgo iskati, tukaj pa, kjer se ljudje Boga še manj boje, hudobije je pa veliko, se kaj takega še bolj rado zgodi kot doma.
Tamkaj so se pasle tudi piske in je mogočen petelin nevoljno pogledal postrani, češ, kaj nas motijo. Ni ga bilo več skrb za nas, temveč je dvignil svojo družino in jo zapeljal dalje, tja med debele buče. Namenili so se gledat, če je na oni strani že zrel ječmen, ki se je belil v bogatih klasih.
l'o drugi strani smo spet zavili nazaj na dvorišče.
Trije konji so nas zvedavo pogledovali skozi pleteno ograjo, nenaj krav je pa brezbrižno prežvekovalo.
Ilion j e rabijo za delo, od krave ne žele kaj drugega kot nekaj mieka za dom, več vrednosti pa imajo prašiči, ki so krulili v zračnih svinjakih. Lepe pisane živali so brezbrižno žvečile nastlano slamo.
To je pa tudi denar, kajti ceno ima svinja vedno precej dobro in je prav lahko zrediti živali do 150 kg. •
Udobno se je počutila žival v prijetni senci. Kjer pa je skozi vejevje pritisnilo sonce, je pa kar vroče pogrelo. Saj je bil vroč dan toplega poletja 17. januarja, ki me je krepko pritiskal za vrat in sem se prav živo zavedel, da klobuk ni samo zaradi lepega, temveč da je potreben tudi za senco.
iPa pojdimo v senco, tako smo sklenili, ko nas je Tončka poklicala k južni.
V VRBOVI SENCI
Človek bi kar ostal; saj je tako domače pri Fabčičih. Toda že je spet Karlo pognal svojega konja.
Moramo naprej. Pa gremo vsi! Do Humarja!
Spet se je pognal naš voz. Ni mu bilo mar zato, če se je njegovo breme podvojilo. Malo sem, malo tja, pa smo spet stali pred leso.
Pri Humarjevih smo, tako sem zvedel in že nam je hitel nasproti ljubeznjiv mož, ki se je predstavil za Ivana Humarja, doma iz Grgarja.
Sem mislil, da pride tudi Kacin, ki sva stara znanca. Vedno mi obeta, da bo prišel, pa ga le ni, tako je menil Humar.
Jaz sem vas pa le čakal. Saj sem zvedel iz Slovenske-lcomu pa obetam, pa se je že naveličal čakati name.
Jaz sem vas pa lečakal. Saj sem zvedel iz Slovenskega lista, da pridete in bi bilo grdo, če bi se ne oglasili. Pa kar naprej, da vam predstavim mojo družino in da spijemo kako dobro kapljico. Mi sosedi in tukaj s Karlom se večkrat vidimo, toda o vas pa samo beremo. To pa povem, da vedno rad preberem tisto, kar napišete v Slovenski list in sem si prav močno želel, da se enkrat od blizu vidimo.
Včasih smo pa že tudi bili tukaj veseli, ko nas je obiskal še oni duhovnik Anton Jakša, ki je živel v Villi Regini, Prav veliki prijatelji smo bili, kakor bomo tudi mi, kajne gospod Janez! Na zdravje!
Nalil nam je starine, da se je kar jezik tajal.
Da, kar jeziki so se nam tajali, zakaj prav kmalu so se tako razvezali, da se je oglasila slovenska pesem. Še po drugo in tretjo steklenico je stopil v zalogo svoje starine Humar. “Danes moramo biti dobre volje, kdo ve kdaj se spet vidimo”, tako je menil, pa smo spet vzdignili kako novo pesem.
Kaj pa sosedje? ali jih ni nič motilo?
Nič ne vemo. Saj jih nismo slišali. Oni pa tudi nas ne veliko ker tam so si sosedje dosti narazen, da se ne tožijo radi kokoši. Le listna streha nad nami je podrhtevala v lahnem pišu. Da, saj res, sem se domislil, kakšna
senca pa je nad nami? menda ne bo lipa... Ko sem pogledal kvišku, se je pomuznila mimo moje glave vrbova vejica in sem se zavedel, da smo v vrbovi senci... Čudno kaj 1 Ni lipe, ne divjega kostanja, pač pa košate viseče vrbe, ki le redkemu žarku pustijo skozi obilno listje.
Humar je že dolga leta na istem mestu. Bil je prvi Slovenec v Villi Regini. Otroci so bili tedaj še drobni, sedaj sta dva sinova že krepka fanta.
Pa kar nisem še prav doma tukaj, in bom kdaj odšel drugam. V Coloniji Centenario, tako je nadaljeval, imam kupljeno lastno zemljo, kjer mi že počasi raste sadovnjak.
To je pa menda prav tam, sem menil jaz, kjer žive že nekateri drugi naši. Saj tam živi Rener, in Mi slej Lu-dovik je tudi tam, če prav vem.
Seveda. Saj smo si skoraj sosedje in še mnogo drugih naših je tamkaj.
če je tako, potem boste pa tudi to nedeljo gotovo kaj prišli v Cinco Saltos, ker imamo tam velik praznik. T am bomo imeli mašo in piknik in š„' kdo ve kaj vse.
Pa ne mislite, da je vse to tako blizu skupaj! Za ptiče je, ker se jim ni treba nič meniti za vodo, toda za ljudi je pa vmes široka reka Neuquen, ker Centenario je v Neuquenu, Cinco Saltos je pa v Rio Ne gr o. Toda nič ne rečem, da ne pridem. Mogoče pa le bo kaj.
Stopili smo nekaj korakov, da ogledamo njegove sadovnjake. Nič prav se nemorem pohvaliti, tako je menil. Smo preveč na kraju. Če bi se vam hotelo še naprej, pa bi bili pri reki. Od tu do reke svet še ni obdelan.
Razmelinjena pokrajina, porastla z ostrim pustinj -skiin ščavjem, ki ne potrebuje mnogo vlage, zapuščena čaka, kdaj bo kdo zastavil motiko. Najpoprej je treba napeljati kanale, da pride vlaga in potem potrpežljivo čakati nekaj let, da zemlja tudi kaj rodi. Ni majhno delo izgladiti vse tiste ježe in grive, odstraniti nadležne plevele in pustopoljino spremeniti v cvetoč sadovnjak ali rodno polje.
Žitaric pa ne vidim nič tod. Pšenice in rži ni videt i. Le ječmen sem videl.
Žito se nam ne splača. Imamo dosti ceneje, če kupimo moko. Naš svet tukaj je za sadje in grozdje. Tudi paradižnik nam lepo uspeva, toda kupčija se ne obnese dobro. Severne dežele, Tucuman, Salta, imajo takega pridelka prevelike množine in mnogo preje kot tukaj pri nas, ki spadamo že v mrzel pas, ker nas obišče tudi bela zima. Pač pa se lahko ponašamo z najboljšim vinom-
Saj se ponašamo z njim, sem menil. Salabolsko me greje vaša starina. .. Pa naprej moramo, ker sonce je že nekam nizko. Kar pozabili smo, da ura teče. In vi Humar, greste tudi kar z nami, ali ne. Bomo že še za vas dobili na naši kočiji prostora.
Pa ne pozabite poslati nam kaj fotografij, je še
Trije prizori iz Ville Regine. Na levi: pri Ivanu Fabčič; desno zgoraj: pri Humarju; spodaj: pri Frideriku Fabčič.
naročala mama, ko smo si podali roko in že smo zbrzeli spet dalje, da obiščemo še dom Friderika in Eduarda Fabčiča.
Štirje rojaki istega priimka, štirje Vipavci, tam od Šent Vida, so si sosedje, povsod po dva in dva skupaj.
Če bi le dočakali nekaj dobrih letin zaporedoma! tako so menili. Pa nas vsako leto kaj tepe. Letos nas je zadela slana, drugo leto nam veter otrese ali poškoduje sadje, tretje leto je kupčija slaba, eno leto spet ostane drevje brez sadov. Toda, če bi dočakali par dobrih letin Zaporedoma, bi se človek rešil dolgov, kajti sedaj še nismo gospodarji sveta, na katerem kopičimo naše delo in naš znoj že tolika leta.
Nekoliko daleč imate do železnice. Al ni to neprili-ka za vas?
Sitno je za tistega, ki nas hoče poiskati; za nas je pa skoro vseeno. Saj lahko prodamo pridelke tudi tako, da jih pridejo sem iskati s kamijoni.
Še smo malo posedeli in še katero zapeli, sonce je pa kar pridno potiskalo dalje svetle lise, ki so poševno iskale pot skozi višeče vrbovo vejevje in ni kazalo drugega kot reči:
Lahko noč in na svidenje!
OD VILLE REGINE DO GR AL. ROČA
Zadnji žarki večernega sonca so iskali pot med topoli, ko smo spet zapregii našega konja in hiteli spet nazaj proti Villi Regini. Prekratek je bil dan, kajti še nekaj naših slovenskih družin je ostalo, ne da bi jih mogel pozdraviti, a kaj šele naj rečem o rojakih iz Istre.
Lahno je pošepetaval večerni vetrič, kot slovenski potoček je brz.el vodni val po obcestnem kanalu in nesel plodnost zorečemu vrtu.
Kmalu smo zavili na dvorišče pri Perkatovih.
Saj to so pa znani obrazi, sem se začudil. Da videl sem jili zjutraj pri sv. maši. Doma so iz Istre, iz Vod-n.jana. Enega sina imajo v Buenos Airesu v bogoslovju, če Bog da, nam bo kmalu novo mašo zapel. Prav veselo smo se pozdravili. Žal ni bilo več časa, da bi pogledali po njihovem sadovnjaku. Sonce je namreč že utonilo in je že legel večer na deželo. Le večerni zvon se hi oglasil od nikoder, da bi oznanil zdravomarijo. Sredi samih vrtov, polnih sočnega sadja, med polji zelene detelje in visokorastle koruze sem prebil spet en dan in samo tega bi si še želel, tla bi zaplul glas večernega zvona skozi tihi mrak, pa bi bil — doma.
Tako pa sem bil daleč proč, pa tudi do večerje je še bilo nekaj razdalje. Pri Šajinu je bila že pogrnjena •niza in zato sva sc morala kar dvigniti in zaključiti tisti dan v ljubeznjivi hiši pri Šajinu, ki je eden najsta-''e.jših naših naseljencev v Villi Regini.
Tihi mir je vladal čez deželo, na katero se je radovedno oziral mesec. Le pasji lajež je motil svečani večerni mir. Zahreščal je tudi najin voz in bistro pogledal "a utirjene kolovoze s svetlo nažganimi očmi... toda siromak, kaj bi se gnal, če pa so njegove luči že opešale. Zakaj je pa luna! Hvala Bogu, da nama je ona posvetila, hvala mu pa tudi za to, da nama ni posvetil polica,)... ki j(> eno izmed tisti bitij, ki se najraje pokaže tam, kjer ga ne želiš, a če ga rabiš, ga zastonj kličeš.
Srečno sva prišla domov in srečno tudi zaspala. Le malo vroče mi je bilo, toda ne od vročine, ki je kaj kma-bi izpuhtela, temveč od božje kapljice, ki zori v Villi Regini.
v Škoda, da je bila noč tako kratka! Zjutraj ob 7 uvi že gre omnibus v tiral. Roča in kdo ve? Res sem se na-menil, da bom imel tamkaj mašo ob 8 uri, toda, nobe-nega glasu nisem od nikogar dobil; morda sem se pa
zmotil v naslovih! In še več sem zvedel. Saj mi je Božič že tudi vedel nekoliko pojasniti razmere. Trdil je, da bom imel dosti opravka, če bom hotel koga naših najti. O nekaterih je pa vedel, da jih več ni tam. In poleg tega pa še ta zmeda: v General Roča sta dve cerkvi: ena je tam, kjer je bila nekoč trdnjava, druga pa je v novem mestu. Ljudje tako ne bodo vedeli, kam naj bi šli...
In tako sem se odločil za mašo v Villi Regini, takoj po maši sem pa stopil na omnibus, ki vozi iz Chinchi-nales do Neuquena, to se pravi po celi “gornji dolini’’.
V dveh urah, še malo preje bomo tam, tako mi je povedal šofer.
Pota ni dosti čez 50 km, toda omnibus zavije daleč notri v kolonijo in kreta na desno in na levo, gledajoč če ga čaka še kak popotnik. Brezuspešno je bilo njegovo oprezovanje. Samo pet nas je nabral. Zato se nisem čudil, če se je dal potegniti ciganskemu paru, ki je stal ob poti.
Sreča bo, je nagajivo pripomnila sopotnica.
“Jodete’’ je zabrundal šofer in spet pognal dalje.
Iz dalje nas je še pozdravljala Mala Terezija iz kapelice nad Vbilo Regino; za nami so ostali leporasli sadni vrtovi, le še njive cvetočega krompirja, pokošene ali zrele detelje in kak nasad paradižnikov okrog skromnih bivališč je pričal, da je že zastavljena motika in da bo v nekaj letih tudi tamkaj zašumela topolova ograja in rdela sočna jabolka.
Pa. kmalu svet spet zaživi. Smo že v novi naselbini v Ingeniero Huergo...
Nekaj se je zdramilo v meni, ko sem slišal to ime. Nekam znano mi je zazvenelo in dosti truda me je stalo, da sem se zavedel. A, da! Že vem, sc mi je zabliskalo!
Ko sem sevozil čez širno morje v Ameriko, sem si na ladji izposodil tudi neko knjigo. Nosila je vabljiv naslov “Tierra de Todos”. (Zemlja vseh), ki jo je napisal Blasco Ibanez. Tam sem menda bral to ime... in glej, tako mi je zaživelo v spominu, saj res pripoveduje o velikih namakalnih napravah na Rio Negro. Prav gotovo sem se nanaša njegova povest na Alto Valle, tako sem presodil in pozneje dobil to mnenje tudi potrjeno.
Blasco Ibanez je bil španski pisatelj, ki je umrl leta 1928. Veljal je kot eden najbolj znamenitih med sodobniki, tako, da ga so poklicali v prejšnjem stoletju v Argentino, da naj sodeluje pri oblikovanju mladega argentinskega naroda. Država mu je podarila velike komplekse zemlje v Rio Negro, ki je veljalo tedaj kot obljubljena dežela. Naselil se je v Ing. Huergo; toda njc-njegovo delo ni dalo nikakega koristnega uspeha in je doživel veliko razočaranje.
Skozi ono “zemljo vseh’’ smo zbrzeli. Število sopotnikov pa je nekoliko nahastlo.
K meni je prisedel mlad mož, ki je kmalu začel z mano razgovor iz katerega sem spoznal, da je star znanec po teh krajih in da potuje v San Carlos de Bari-loche.
Ta mi bo pač vedel dati pojasnila, tako sem spoznal in zvedel od njega, da ima dobro zvezo za nadaljno pot. Danes je četrtek, jutri proti večeru bo pa že v Bu-riloche...
Tega si pa nisem jaz tako predstavljal. Torej dva dni je dolga vožnja!
Kako pa naj bo! Saj je tudi daleč in kakšna so pota. S kamijonom so pa trije in počivati je tudi treba.
Pasja noga! In če grem iz Zapale, ali bom kaj na boljšem ?
Veliko gotovo ne, ker tudi tam vozijo dva dni.
Nekaj za stariše
čudne stvari doživljamo danes.
V času, ko je dosegla “civilizacija” in “kultura’ doslej nevidne višine.
V' času, ko bi po modrovanju oboževalcev materijel-ne kulture morali doživeti doslej nevidno blagostanje človeštva, doživljamo grozote in okrutnosti,, kakor jih ni bilo videti.
Doživljamo razočaranja in obup tam, kjer bi po povprečni človeški pameti morala vladati... sreča.
Zakaj jo danes toliko takih stvari, ki grenijo življenje človeštvu, ko bi vendar lahko vse cvetelo v miru in blagostanju in sreči?
Tistemu, kateri je toliko odkritosrčen, da tudi sa-meinu sebi prizna resnico, je lahko razumeti danes velike besede, ki jih je izpregovoril On, ki se je imenoval “učitelja”.
V7 svojem veličastnem govoru na gori, kjer je učitelj vseh narodov in vseh časov spregovoril največje resnice, ki jih je kdaj človeštvu kak modrijan povedal je zaključil svoje besede z preprostim koncem:
Vsak, kdor te besede posluša in jih spolnuje, je podoben pametnemu možu, kateri si je hišo postavil na skalo. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali vetrovi ter se zagnali v hišo: in ni padla; zakaj imela je temelj na skali.
Vsak pa kdor posluša te besede in jih ne spolni, bo podoben nespametnemu možu, ki si je hišo postavil na pesek. In ulila se je ploha in privršali so vetrovi ter butnili ob ono hišo: in padla je in njena podrtija je bila velika. (Evangelij sv. Matija, 7, 24—27).
Mnogokrat že je človeška puhloglavost smešila nauk Jezusov, toda vselej je človeštvo prišlo konečno
Tako, da mi res ne kaže drugače kot z avijonom...
Tako smo hiteli dalje v največji; najpomembnejši in tudi najstarejši kraj v gornji dolini Rio Negro v Ge-neral Roča.
Mesto samo ima kakih 10.000 prebivalcev v okolici pa živi še toliko ljudi, med katerimi je kakih 100 naših družin, ponajvee iz Istre, večinoma doma od Pazina.
V začetku prejšnjega stoletja je bila gornja dolina še puščava. Zanikrno grmičje in algarrobo (kruhovec) je životarilo po dolini, ki leži vtesnjena med dve ježi, ki tečeta kakih 15 km vsaksebi in dosežeta na najvišjih mestih do 100 m višine. Le za vodo je rastlo sveže drevje, v katerem so iskali senco in zavetišče za svoja skromna bivališča divji indijanski Araukanci. Hrano jim je dajala reka in pa tudi njihove puščice, s katerimi so si znali kaj spretno pomagati, če se je od kod prikazal kak zajec.
Toda tudi na “bele zajce” so bili ostri. Marsikateremu belcu so posneli skalp. Znano je, da so bili Araukanci kaj divje pleme, ki ni poznalo usmiljenja. Nedostopni so bili tudi za misijonarje. Ni se jih prijela ne lepa ne grda beseda. Pa ne le, če se je kdo mednje predrzni!, so mu dobro podkurili! Tudi oni sami so se spustili v bele naselbine. Njihov rod je segal tedaj vse do morja pri Bahiji Blanki. Tički so dobro poznali prašne viharje, ki so v Bahiji Blanki pogosta prikazen. Kadar se dvignejo tisli viharji, tedaj se ne vidi nič radi gostega prahu, ki ga vihar vrtinči in take dni so prihrumeli Araukanci v mesto in spretno izrabili zadrego brez-brambne naselbine.
Od tam so si prinesli belega kruha in še kaj drugega dobrega za sabo so pa pustili razvaline.
do spoznanja, da je bilo zaslepljeno in je moralo drago plačati svoje blodnje, kakor jih plačuje danes, ko je sredi vsega razkošja in izobrazbe na svetu več stiske in žalosti in nesreče kot kdaj koli preje. Uresničujejo se gornje Jezusove besede.
Gotovo je, da je tudi med našimi rojaki mnogo in premnogo takih, kateri raje nastavljajo ušesa lažem kot resnici, toda naša revija je prav zato tukaj in to je njena najvažnejša naloga, da vedno pokaže rojakom katera je prava pot, ki vodi do sreče in je zato naša dolžnost, da spregovorimo prav o tistih najvažnejših zadevah življenja.
DRUŽINA — TEMELJ ČLOVEŠTVA.
Zakaj udari mladeniču kri v lice, kadar se sreča s prijaznim dekletom?
Zakaj zadrhti srce mladenki, kadar se srečajo njeni pogledi z očmi fantovimi?
Pač zato, ker eden in drugi nehote začutijo, da so pota življenja tako speljana, da se morajo prej ali slej stopiti v eno skupno cesto, katero naj hodita skupaj oba kot mož in žena.
Bog, ki je stvarnik človekovega bitja in človekovega srca, je tako odredil in taka je torej pot človeškega življenja. Samo tisti, kateri iz višjega razloga, iz želje 1)<) duhovnem očetovstvu in materinstvu hočejo žrtvovati to nagnenje svojega srca zato, da bi bilo njihovo delo v tem bolj uspešno pomoč očetom in materam pri verski in socijalni vzgoji; kateri svojo pravico do očetovstva in materinstva zamenjajo tako, da ne vstopijo kot kažipoti na križpota življenja ali kot mostovi na križišča nevarnih tokov, tisti tudi prav izpolnijo nalogo svojega življenja in uživajo božji mir v svojem srcu. Duhovno očetovstvo in materinstvo je njihova sreča in
Oblast je torej morala nastopiti in akcijo je vodil general Roča, ki sc je utrdil v sredi doline na primernem kraju in počasi “očistil” dolino.
Pravijo, da je bil brezuspešen vsak poskus, da bi araukanske Indijance; civilizirali. Zato so jih kratko malo pobili... Kar je ostalo, se je umaknilo daleč v gore in še danes žive svoje lovsko in pastirsko življenje v Kordiljerah in zlasti v Čile. V Rio Negro ni danes o Indijancih nikakega sledu več, toda tudi trdnjava Generala Roča je zginila pred nekaj leti, ko je bila velika povodenj, ki je porušila staro naselbino in je sedaj moderno mesto zrastlo nekaj vstran. Na kraju starega mesta pa imajo salezijanci svoj centralni zavod in še kaka kinta jim dela družbo. Med visokimi topoli šeleste veseli vinogradi in leporastli sadovnjaki.
Prijateljska družba pri Humarju v Villi Regini
njihova nagrada. Takega materinstva je deležna redovnica kot usmiljenka ali bolniška strežnica ali spokorna duša, takega materinstva je deležna tudi tista “teta”, ki pomaga držati pokonci vogle družine... Takega očetovstva je deležen duhovnik kot učitelj in svetovalec in soe+jalni delavec, pa tudi neporočeni tisti, ki skušajo hiti v pomoč svojcem ali v javnem življenju.
Zdrava družina je tisto skrivnostno zavetišče v viharnem življenju, kjer najde srečo in zadovoljnost zemljan, kateri za njeno srečo žrtvuje svoje delo, svoje želje, svoj čas, svoja nagncnja, samega sebe.... zato da osreči druge....
Zato je danes svet tako nezadovoljen, kor so se ljudje dali zvoditi po lažnjivi želji, da iščejo svojo srečo v izpridenih željah svojih strasti. . .
Sadovi, očitni in na daleč vidni, takega poživinje-nja v človeštvu so: razbrzdani otroci, jokajoče matere in pijani možje, nezveste žene in nesrečni očetje. . .
SLAJŠE JE DAJATI NEGO JEMATI
Ljudem, ki so se natrpali z materijalističnim nazorom, bo težko umeti te vodilne besede Jezusa učitelja vseh narodov, ki je povdarjal bistvo življenja v žrtvi in samoodpovedi, ki nam je dal zgled življenja s tem, da je prišel:
ne zato, da bi mu stregli, temveč zato, da bi on dal svoje življenje za druge in on drugim stregel.
S tem je dan osnovni vzor žrtvovanja v krščanskem življenju, ki mora biti čisto nekaj drugega kakor moderno libertinstvo, ki misli samo na svoj osebni užitek, ki po trenutni omami ostane srce prazno... in če morda ne občuti človek v sebi nobene praznine, je pač zato, ker je v njem plemenitost že tako propadla in vest že tako otopela, da ga bo šele bridka usoda v življenju zbudila iz njegove omame, ali pa se ho svoje nesreče zavedel šele tedaj, ko ne ho več časa, da se popravi.
Prava osnova družinske sreče pa je edino le v samoodpovedi.
Ta je potrebna najprej zaročencem, ki se pripravljata na svojo bodočo zvezo. Neurejeno poželenje je treba obrzdati. Če tega ne storita bosta svojo srečo že v korenini zastrupila.
Zato, da bosta vredna zdrave družinske sreče, zato da bosta blagoslovljena z zdravimi otroci, ki jima bodo v veselje in ponos, zato, da bosta mogla pokazati
svojim ljubljenim zgled pravega življenja, zato je treba žrtvovati!
Iz tega zmagovitega boja vzklije s eča dobrih družin.
Tudi naprej je treba vedne sameodpovedi. Kako pa naj živita srečno drug ob drugem mož in žena, če hočeta vedno vsak po svoji volji! Kjer je pa plemenita samozataja, v kateri se vsak odreče lastni samovolji in skuša dati prav svojemu živi jenskemu sodrugu ali so-družici, tam sije lahko sonce sreče tudi tedaj, kadar nastopijo sicer gospodarske neprilik .
V življenju družine vedno nastopajo trenutki, ko je potrebno stisniti zobe, da nevolja ne vskipi.
Slovenska pisateljica Milica Grafenauerjeva je zapisala v prelepi knjigi “Ljubezen, z ikon, družina” ta kole: Toliko je tu bolečih malenkosti, za katere je najbolje, da jih vsak izmed njiju sam zase zbriše takoj. Združene v celoto bi dušile ljubezen in pogum. Sproti pozabljene in pregnane celo iz lastnega spomina, zginejo brez sledu. Žrtve, izvršene za zakonskega druga, so skrite često celo sodrugovim očem, da Id ga ne osramotile, mu ne potrle svobodne in ponosne duše ali močne volje”.
Prav tako je tudi vzgojno delo z otroci nepretrgana žrtev. Saj bi človeku stokrat pošla potrpežljivost z neposlušnimi otroci, z njihovo nagajivostjo, s škodo ki jo nehote naredijo, z nepriliko v katero stariše spravijo.
Vedno, vedno je treba imeti hladno oblast nad samim seboj in to je zopet neprestana žrtev.
In vendar je prav ta neprestana žrtev drevo, katero krona sreča družinskega življenja....
Tam kjer mož in žena hočeta streči le svojim nižjim strastem, kjer ne čuvata svetosti svoje zveze, bosta kmalu doživela bridka razočaranja. Kako glasno potrjuje današnje moderno sprideno življenje to bridko resnico.
Taka družina je — hiša zgrajena na pesek.
Samo tista družina, katera živi iz globoke resnice zatajevanja samega sebe, ki raste iz želje: darovati se zato, da osreči svojega zakonskega sodruga bo osrečila ognjišče.
Toda še ta ne bo tega dosegla brez božje pomoči, katere so deležni tisti, katerih zveza je potrjena pred oltarjem.
Brez krščanskega zakona je srečna družina nemogoča !
DAN VESELJA NA AVELLANEDI
Za vse Prekmurce je bilo nepopisno veselje v nedeljo 9. junija, \o nam je bral prvo sveto mašo pre\murs\i novo-mašni\ dr. Kisila\. Žalibog je bila vsa stvar ono nedeljo ta\o na, naglo, da nismo mogli raztegniti slovesnosti tudi na veselje pri mizi v veseli družbi. Toda vsa\a stvar se lah\o prav uredi, čeje dobre volje in ta\o smo storili tudi na Avellanedi.
Oni dan sem šel na Avellanedo.
Z ne\e strani mi je prišlo na uho, da se je rel{lo: "če je \a\ Primorec, se mu vse časti dajo, \o je naš Prekmurec, ;e pa \ar takole...”
Zares me je bolela ta beseda. Saj so meni vsi ena\o naši pa naj so iz one strani Mure, ali pa tam od morja. Saj smo vs ene slovenske matere otroci. . . Tčjo pa saj bodo že videli dt je ta\o!
"V nedeljo torej", ta\o sem sprožil misel oni dan, ‘‘se pa le pokažite, \aj vam je do vašega rojaka. Za prostor za čaj in zabavo bom pos\rbel jaz, drugo bo pa vaša briga. Boste spekle ne\aj pogače, ta\o \ot doma, \adar je veli\ svete\".
Ta\o smo bili edini. Bomo se že pogučale, so re\le naše dobre gospodinje.
Jaz bom pa slad\or \upil, je menil Kerec.
Le brez brige bodite gospod. Vse bomo lepo napravili. Tajni\ društva Rožman bo pa napisal vabila.
Jaz bom šel pa v Lands Oeste, \er moram že ta\o tja, vi drugi vzamete na s\rb druge strani. . .
Rečeno storjeno.
Kaj pa če ne bo novomašni\a, \er ni nič pod našo besedo? Vemo da bi on rad prišel, toda če mu bodo višji pustili!
Kar na telefon. In sem ta\o dolgo zvonil in klical, da sem vsenjegove višje dobil na besedo in nazadnje še njega samega, \i sem ga našel'. . . nihče ne ugane \je!
Prav na jugoslovanskem poslaništvu, k,amor se je šel prijaviti. Prav tisti hip sem poklical za vsa\ slučaj, če je morda tam in je res bil.
Toda ne bomo samo kjopa pili!
He bomo ga ne, je re\el Gornboc. Bom že jaz preskrbel.
Jaz bom tudi \aj ljutega preskrbel, je priložil Andrejec. Jaz tudi, je prislonil Kari, da ne boste samo vročo pocu\rano vodo žlampali.
In da ne bomo v zrak gledali, sem pa iskal spet \je dobimo kaj veselega za smeh. Pa sem se domislil dr. Berissa, našega prijatelja in poklical na njegov telefon. Kar hitro sva bila gotova. Tri filme, da se bodo ljudje do solz nasmejali!
Toda oni dan se je vse smehljalo. Bil je ta\ sončen dan, da se je celo čast. David Doktorič opogumil tam v Montevideo! Kakor da ga je slovenski angel varuh klical! Saj ni niti slutil ne, \a\o lepo priliko je zadel. . .
Pa me potrka na ramo ono soboto zjutraj, da sem mislil, kaj če je njegov duh... Pa je bil on sam v svoji osebi.
Kot nalašč. Sedaj nam je samo še našega Gabrijela treba, našega frančiškana Ar\ota.
Pa sem tudi njega priklical iz telefona.
“Če le morete napraviti.’’
Pa nam je božja ljubezen ono nedeljo 16. julija poslala tak. božji dan, da se je sonce že na vse zgodaj široko veselilo.
Kako se ne bi, ko je pa že zvedelo, da bomo tisti dan imeli Slovenci veliko veselje in nam je prineslo pozdrave iz daljne domovine. In začudilo se je, ko nas je našlo toliko zbranih ob 4 uri popoldne na Avellanedi v kapeli naše maše.
Ena za drugo so hitele žene, vsaka s svojim zavitkom.
Prišla je Tereza z veliko posodo, prišla je Krajcerjeva, Hedvika, Ana in še druga Ana, Sapačka . . . vsaka je kai dobrega prinesla.
Pa so se smejali krofleki in pogače in potice in flancati. . . vse sorte dobre stvari.
Ljudje pa so vreli skupaj in ko se je oglasila naša pesem, je bila kapela polna.
Kar trije gospodje pred oltarjem. To pa bo nekaj.
Tisti gospod so naš novomašni, tisti v sredi, so' si ljudje gučali. Oni na levi so gospod Doktorič iz Montevidea, ono na desni so pa gospod Janez.
Pa so ljudje pogledali še nazaj.
“Kdo so pa oni novi pesmar?”
“Kaj jih ne poznaš. Ta so mladi Ciril iz Dock Suda. Ciril Jekše nedo več. So štiri leta, a sedaj nemorejo več. Imajo preveč na Paternalu posla... Pa gledi, saj znado tudi mali Ciril. Pa lepo jim ide, so se čudili veselo, ko so slišali, da kur lepo gre pesem.
Polna kapela je vesela prisostvovala lepemu dogodku. Po končanih litanijah, je imel nagovor za to slovesno priliko gospod Hladnik, ki je na koncu pozval vse zbrane na čajanko, za katero so bile pogrnjene mize v sosedni sobi.
“Kam bomo pa šli vsi!'” so gledali.
Toda veliko krotkih ovec gre v en ovčnjak, pa smo se lepo porazmestili. Vse smo napolnili, pa vsi smo sedeli. Pri mizi skupaj gotovo še ni bilo nikoli tukaj zbranih toliko Prekmurcev. Tamkaj je gostolela deca, tam skupine prijateljskih družin pri glavni mizi pa častni gostje in vodstvo društva.
Toplo jetekel čaj, ki je tudi pogrel srca in se je vzdignila beseda. Prvi je spregovoril gospod Doktorič.
“Kako lepo je to, dragi rojaki, da ste tukaj Prekmurci, tako dobri, da imate, tako lepo skupderžanje. Zato pa vam je dal dobri Bog doživeti v nagrado tako lep dan, da slavite tudi novomašnika, sina lastne najožje domovine. 7\[e morem povedati, k^ko sem vesel, da sem se znašel v tako lepi družbi.’’
Sporočil je pozdrave rojakov iz Montevidea, kjer je tudi nekaj sto Prekmurcev. Škoda, da se tam ne premaknejo tako, kot so se v Argentini, tako je nadaljeval.
“Saj so prav tako naši' Prav tako jih imam rad.’’
“Pišite jim vi, ki imate tamkaj poznane, da naj tudi pridejo, da bomo tudi tam lahko tako veseli, kot smo danes tukaj.”
In kako me veseli, da tako lepo zapojete. AJovega pesmar-
ja imate. Mlad je. Le držite se ga da mu ne bo upadel pogum. Le zvesti bodite, pa še novih pevcev pridobite, pa boste videli, da boste nel{aj lepega napravili. Saj je že današnji dan taMo lep. Poskrbite, da boste še veliko takih dni imeli!’’
Za Doktoričem je spregovoril tajnik društva Rožman. Po prekmurskem guču, prav po domače, pa tako od srca, je šla njegova zdravica novomašniku in rojakom na tako lepem dogodku prav do solz. Veselje in hvaležnost je govorilo iz njegovih besed, do domovine, ki nas v tujini ni pozabila, ki nam voditelje pošilja, katere radi sledimo
Vsa Slovenija je bila zastopana. Zato se je pa tudi z.a Štajerce oglasil Jože Emeršič in poveličal slovesnost dneva. Povdaril je, kakü veliko nalogo vrši duhovnik med iz-seljenci, ki ni prišel v tujino radi peneza, temveč zato, da bi dušam kazal pot božjo. . .
In sam novomašnik je tudi povzel besedo. S tisto preprostostjo, kater° mu je vtisnili Don Orione, ustanovitelj reda Božje Previdnosti, je odprl sVoje srce in pokazal, da je vodilo duhovnikovo slediti Kristusa, ki seje dal za druge in zase nič vzel. “Pa nam Gospod Jezus tako lepo plača! Saj nisem niti sanjal ne — tako je lepo po prekmursko nadaljeval, — da bom imel kdaj okrog sebe kai rojakov; tukaj se pa kur naenkrat znajdem, kot da sem doma v Kobilju. Saj ste sami moji rojal{i in t al{o vesel dan ste mi napravili....”
Prelepa, preveč ganljiva je bila njegova beseda, ki se je globoko v srce zapisala in ki j° bodo ponavljali vsem, katerih ni bilo poleg.
še predsednik društva, Preininger je povzel besedo v zahvalo vsem, ki so tako lepo doprinesli k tej lepi slavnosti. 1\[likar se je napravila še mala zbirka v denarju, da bomo novomašniku kupili ka.i lepega, da ne bo pozabil, da je slovenske matere sin.
“Tukaj ima že slovensko gramatiko. . . veliko knjigo, ki je prav tako sladka k°t slovenska beseda za nas. . . velika no-vomašna torta, velia ^rtjigd iz katere sta se dva golobčka učila pc slovensko. . . J\[oše slovenske sestre so to “sladko slovni-■co” podarile novomašniku... “novomašno torto”.
“Mi mu moramo pa pomagati, da si bo mogel oskrbeti tudi tako slovensko ^njigo, iz katere mu bo pela slovenska mila beseda”, tako smo sklenili. . . .
Potem smo pa rekli: Sedaj pa šenekaj za smeh!
Le kdo bi mogel povedati, k°lik° veselja, nedolžnega in ganljivega, smo užili oni večer zbrani iz vseh vetrov, vseh vetrov.
Da iz vseh vetrov. Saj je bilo Prekmurcev in Primorcev bilo je Štajercev in Kranjcev, čez vse od srca se je pa nasmejal naš predobri pater Gabrijel Arko, zlata ribniška duša, frančiškan, ki jo tudi prihitel in povečal skupno veselje, selo besedo in zvonkim smehom.
Saj pravim....
Tako lepo je bilo, da bi lahko cele knPge napisal. Pa nimamo zato prostora ne denarja....
328
Prizor iz čajanke na Avellanedi.
Slavni ljudje v anekdotah
Lessing in anonimna pisma
Kot dramaturg in kritik hamburškega gledališča je Gottfried Lessing pogosto dobival grozilna pisma, ki so mu jih neznanci nosili na prag pred vrata njegovega stanovanja. Nekoč je Lessing spet dobil takšno grozilno pismo, ki pa je obsegalo le dve besedici: “Domišljavi ,hohštapler’!” Samo ti dve besedici je vsebovalo pismo. Lessing je razmišljal, kdo bi mu bil to pismo utegnil napisati ter je na tihem pri sebi osumil nekega mladega gledališkega igralca.
Nekaj dni pozneje je Lessing prišel v družbo z ime' novanim igralcem ter je na spreten način povedel razgovor na anonimna pisma. Potem pa mu je kot dokaz pomolil pod nos zadnje anonimno pismo, ki ga je bil dobil in za katero je mislil, da mu ga je bil poslal ta mladi igralec. Igralec jc na pismo vrgel le bežen, površen pogled in dejal Lessingu:
“Vidim, navadno pismo brez podpisa... ”
No te besede pa se je Lessing zasmejal ter odgovoril :
Na te besede pa seje Lessing zasmejal ter odgo-pisma... ”
*
Courtlin in praktikant
Slavni francoski komediograf Courtlin je bil spočetka uradnik v ministrstvu bogoslužja, pozneje pa je svojo uradniško kariero zapustil zaradi nekega uradnika.
Courtlin je temu svojemu tovarišu dajal 1300 frankov letno (polovico svoje plače) pod pogojem, da bo ta opravljal vse Courtlinove posle, ki so povrh vsega bili tudi povsem malenkostni.
Nekega dne pa je Courtlina kakor strela z jasnega neba presenetilo pismo, v katerem je bil poziv, naj se nemudoma pojavi v ministrstvu. Pismo je poslal njegov namestnik v uradu ter je v njem sporočil Courtlinu, da se odpravlja na letni dopust.
“Kaj pa moje delo?’’ je vprašal Courtlin.
“Ah, saj res! Ne kaže drugega, kakor da boste ta mesec hodili vsako jutro ter sami opravljali delo, ki sem ga jaz dozdaj mesto vas!”
Tako je tudi bilo. Ko se jc to zgodilo, pa je Georges Courtlin začel pisati.
*
Zagrizeni sovražnik
Ko je leta 1925 Painleve sestavljal novo francosko vlado, sta se v njegovem kabinetu sestala Briand in Caillaux, ki sta drug drugega besno sovražila.
Painleveju je bilo nerodno, da bi imel v svoji vladi dva človeka, ki bi se gledala kakor pes in mačka. Za vsako ceno ju je skušal pobotati ter je zato zaprosil Lrianda, naj ponudi roko svojemu nasprotniku in pozabi na staro sovraštvo. Briand je odgovoril, da na niegov predlog rade volje pristane ter se je obrnil k Caillauxu s' lemi le besedami:
“Želim vam iz vsega srca to, kar vi meni želite!”
Nato je dejal Caillaux Painleveju:
“Poglejte, gospod predsednik! Menda vam je jas-'m, da se s takim človekom res ni mogoče pobotati!”
* ,
Poslovni trik
Slavni francoski slikar Milici (1875) je moral v Svoji mladosti prenesti marsikaj ter biti hud boj za obstanek, Svoje slike je prodajal izredno težko, čeprav jih K dajal skoraj napol zastonj.
Stanoval je v sedmem nadstropju nekega starega poslopja. Razumljivo je tedaj, da se je redko kateremu kupcu zljubilo hoditi k njemu v “nebesa”. Zaradi tega pa je slikar prišel na prebrisano misel, da bi pretental svoje redke obiskovalce. Pred vhodom v hišo je postavil tablo, na kateri je nudil svoje slike v nakup ter označil tudi cene. Povrhu pa je napisal, da stanuje v tretjem nadstropju. Ko je žrtev tako prišla do tretjega nadstropja, je tam naletela na presenečenje: tam je spet stala tabla, na kateri so bile označene cene posameznih Milletovih slik, zraven pa je bila opazka, da se je slikar preselil v peto nadstropje. Ko se je mučenik med težkim vzdihovanjem, tarnanjem in obupavanjem končno povzpel do petega nadstropja, je tam spet ugledal znano tablo, na kateri je bilo objavljeno kratko slikarjevo opravičilo: Ker trenutno popravljajo stanovanje, je slikar preselil svojo delavnico v sedmo nadstropje.
In kaj so mogli napraviti obiskovalci? Ko so prišli že tako visoko, so si skoraj vsi dejali, da bodo šli še dve nadstropji više. In na ta način je premeteni slikar pričel svojo, pozneje tako plodonosno kariero. Kajti le redko kdo, ki je prišel do sedmega nadstropja, je hotel oditi praznih rok. Milletove umetnine pa so kaj krnau potem dobile sloves.
*
Kako je ustvarjal Mozart
Mozart je bil strasten igralec biljarda. Skomponi-ral je mnogo čarobnih melodij, ko je gledal, kako so se premikale bele krogle po zeleni mizi. Nekoč se je komponist zamislil v svojo priljubljeno igro. Prisotni so slišali, kako si stalno gode “Hm, hm, hm, hm!” Ko jc v toku igre prišel na vrsto njegov partner, je Mozart nemudoma izvlekel svinčnik in kos papirja ter zapisal nekaj not. Potem pa je spet- igral naprej ter sam pri sebi neprestano ponavljal “Hm, hm, hm, hm!” In tako je šlo kar cele tri dni.
Četrti dan pa je prijateljem, ki so že gledali malo postrani, češ nemara pa se mu v glavi pleto kakšne “neprave”, dejal: “Zdaj pa pridite sem in poslušajte!” Potem pa jim je odigral čudoviti kvintet iz prvega dejanja svoje opere “Čarobna piščal”, kvintet, ki ga jc bil skomponiral med biljardiranjem in ki prične s “Hm, hm, hm, hm!”, ker so Papagenova usta zaklenjena s ključavnico...
*
Duhovita priča
Glasovih francoski odvetnik Moro Giaffery je nekoč zasliševal neko pričo. Med drugim je to pričo tudi vprašal, če bi mu lahko povedal, koliko je obtoženec star.
Priča je odgovorila, da ne ve.
“Toda, vsaj približno boste vedeli!”
“Ne!”
“Vi ste obtoženca videli pogosto, zato lahko precenite, koliko let ima, vsaj približno! Menda boste vedeli reči, ali ima šestnajt ali petdeset let!”
“Ne!”
“Kako to, da ne? Za božjo voljo, saj menda lahko ocenite, koliko sem star jaz! Ali imam šestnajst ali petdeset let?”
“Ne morem točno, gospod! Kajti po vašem videzu, bi vam prisodil petdeset let, če pa vas sodim po vaših vprašanjih, ki mi jih zastavljate, bi vam ne prisodil več kakor šestnajst let. Kar pa zadeva obtoženca, vam lahko povem, da ga sploh še nikdar v življenju nisem videl!”
PAPEŽ IN PROLETARCI
P.'pez Pij XI. jespregovcril v svoji socijalni okrožnici bsscde, ki bi svet spravile k pravemu socijalnemu redu. škoda, da so glas vpijočega v puščavi. Vsi bi lahko srečno živeli, če bi njegevo naročilo spolnili.
Ali drži Cerkev s kapitalisti? Ali res hoče, da ostane delavce brez pravic, pravi proletarec, dober le da proizvaja človeški material, ki jepotreben za garanje, za vojske in drugo.podobno gorje? Ali pa vsaj Cerkev delavca ne razume in se zanj ne briga? Ali ni resnična rešitev delavstva v rokah socializma in komunizma?
Papež sam naj govori. On, ki kot vidni poglavar zastopa nevidnega Kristusa. On, ki bo moral Bogu od--govor dajati, je li tako ljubil vse trpine in reveže, kot je svoji Cerkvi naročil Kristus - Gospod.
Kristus se ne bo sramoval svojega zastopnika, Cerkev se ne bo sramovala svojega papeža. Berite slovesno izjavo svetega očeta o današnji krivici, berite njegovo toplo ljubezen do delavstva, berite njegove globoke in drzne nasvete za odpravo socialnega zla, in tudi vi boste v svetem spoštovanju in v hvaležni ljubezni zrli na velikega voditelja Kristusovih vojska. Strnili se boste okoli njegovega prestola, odzvali se njegovemu vabilu in nesli med brate, ki pravega papeža ne poznajo, besede ljubezni, miru, pravice, modrosti in moči, ki jih je papež govoril. Dobro delo boste storili: dobro za čas in dobro za večnost. Bratje vam bodo hvaležni. In Kristus Uidi.
*
Okrožnica se v latinskem jeziku začne z besedami “Quadragesimo anno” in sc po njih tudi imenuje.
KRIVIČNE* RAZMERE
“Proti koncu XIX. stoletja.. . se je človeška družba bolj in bolj razcepljala v dva razreda: eden, po številu majhen, je užival domala vse ugodnosti, ki so jih novodobni izumi prinesli v velikem obilju, drugi, obsegajoč silno množico delavcev, se je tlačen od uboštva in bede, zastonj trudil, da bi se rešil te stiske.
Bogatini
Takšne razmere so seveda lahko prenašali tisti, ki so v svojem izobilju in bogastvu sodili, da so te razmere pač le posledica nujnih gospodarskih zakonov, in ki so hoteli zato vso skrb, kako pomagati ubogim, naložiti samo ljubezni, kakor da bi ljubezen morala pokrivati krivice, ki jih zakonodavci niso le molče trpeli, temveč časih celo odobravali.
Delavci
A nikakor niso bili zadovoljni s takšnimi razmerami delavci: le-ti niso bili voljni še dalje nositi ta pretrdi jarem. Nekateri, gnani od zlih nasvetov, so težili za splošnim prevratom; drugi, ki jih je krščanska vzgoja strašila od takih naklepov, so bili vsaj te misli, da je treba mnogo stvari nujno in čim najhitreje preurediti.
Istega mnenja so bili tudi mnogi katoličani, duhovniki in laiki,... ki si nkakor nso mogli misliti, da bi se tako velika in tako krivična razlika v razdelitvi časnih dobrin res skladala z voljo modrega Stvarnika.”
Nova pota
“Oglasil se je 15. maja 1891 tako dolgo zažcljcni glas, ki ga ni ne oplašila težavnost vprašanj, ne oslabila starost, temveč okrepila živa moč, in učil je človeško družino, naj krene v socialnih rečeh na nova pota. ” Papeža je bolelo, da “živi tako velik del ljudi v tako nezasluženem žalostnem in bednem položaju”, ki so
Novomašnik dr. Kisilak med rojaki na Avellanedi pred kapelo.
Zgoraj ga vidimo v Claypole v sirotišču Cotolengo,
jih “nesrečne razmere prepustile osamljene in brez obrambe nečloveškemu ravnanju gospodarjev in razbrzdanemu pohlepu kapitalistov. ”
Liberalizem, je bil to zlo zakrivil in se je “pokazal docela nezmožnega, da bi socialno vprašanje pravilno rešil.”
Socializem se je sicer potegoval za delavce, toda jo kot zdravilo “predložil pomočite, ki bi bili še hujše zlo in bi pahnili človeško družbo v še hujše nevarnosti.”
Papež je nastopil, in zavestno, kakor kdor inia oblast, je oznanil in proglasil pravice in dolžnosti, ki morajo družiti med ,seboj bogatinee in proletarce, kapital in delo.”
“Nekateri, tudi med katoličani, so Leonov nauk, tako vzvišen, tako globok, svetu tako nov, sumničili, nekaterim pa je bil celo v pohujšanje. Ta nauk je pogumno napadal in prevračal malike liberalizma, preziral zastarane predsodke, prehiteval čase, tako da počasneži niso mogli dohajati, plašljivci pa so se bali iti na take višine.”
Odmer papeževega glasu
“Nauki okrožnice so počasi in neopazno prevzeli tudi take, ki so zunaj katoliškega edinstva in ki ne priznavajo cerkvene oblasti. Tako so postala katoliška socialna načela polagoma skupna last človeštva. Branijo jih že tudi v nekatoliških časopisih in delih, da, celo po zakonodavnih zbornicah in sodnih dvoranah.
Ko so po strašni vojni državniki obnavljali mir m nanovo urejali socialne razmere, so med določila sprejeli marsikaj kar se zdi, kakor da bi bilo namenoma iz one okrožnice povzeto.
V zadnji dobi je nastala nova stroka, ki krepko brani pravice delavcev, izvirajoče iz njih človečanskega in krščanskega dostojanstva, in z zakoni ščiti delavce glede duše, zdravja, moči, rodbine, doma, delavnice, plače, nevarnosti, dela, skratka glede vsega, kar tiče delavski položaj, zlasti še glede na žene in otroke. Četudi se te uredbe ne skladajo v vsem in povsod z Leonovimi nauki, vendar ni mogoče tajiti, da je v njih premnogo takega, kar je le odmev Leonove okrožnice.”
Nasprotniki pa so tisti, ki to okrožnico prezirajo: “ali klevetajo, česar ne poznajo; ali tega, kar kakorkoli poznajo, prav nič ne uincjo; ali če ume j o, odkrivajo javno svojo krivičnost in nehvaležnost.”
PIJ XI ZA DELAVCE
Pohvala složnega dela
“O delu velja pred vsem, kar je dejal Leon trinajsti: “Nad vse resnično je, da ne izhaja narodno bogastvo od drugod kakor iz dela delavcev.”
Ali ne vidimo na svoje oči,, da ustvarjajo in proizvajajo tisto silno množ dobrin, ki tvori bogastvo ljudi, delavske roke, bodisi da delajo same ali da si na čudovit način povečujejo delavnost s pomočjo orodja in strojev?
Da, nikogar ni, ki ne bi vedel, da se ni nikdar noben narod dvignil iz bede in uboštva do boljšega in višjega stanja, razen s skupnim delom vseh tistih, ki delo vodijo in tistih, ki naročila izvršujejo.”
Graja liberalnega “kapitala”
“Zares dolgo si je mogel “kapital” le preveč prisvajali. Kar se je proizvedlo, kar se je pridobilo, vse si je lastil kapital, delavcu je ostalo komaj toliko, kar je zadostovalo, da si je popravil in obnovil moči.”
Liberalci so iznašli celo nujen gospodarski zakon, po katerem ni drugega izhoda, kot da “se vse kupiče-nje kapitala steka kapitalistom, delavci so pa izročeni večni bedi ali vsaj prisiljeni živeti v najskromnejših življenjskih razmerah.”
Socialisti so postavili prav tako izmišljeno nravno načelo, “namreč, da vse kar se proizvede ali pridobi, iz-vzemši le toliko, kar zadostuje da se popravi in obnovi kapital, gre po samem pravu delavstvu.”
Pravo načelo socialistov je drugačno:	“vse, kar
služi proizvajanju dobrin, mora preiti v javno last, se mora socializirati.”
Eno in drugo je zmota. Toda ona prva “je nevarnejša in sposobnejša, da neprevidne prevara: sladek strup, ki so ga mnogi željno pili, ki jih odkrit socializem ni mogel prevarati. ”
Odrešitev proletarcev
“Vsak vidi, da je današnja porazdelitev radi tolike razlike med malini številom prebogatih in med veliko množico ubogih zelo, zelo nesrečna.”
“Smoter, ki je treba za njim težiti, je: odrešitev proletarcev. To je treba naglašati in ponavljati...
Pes je danes delavski položaj že boljši in s pravičnostjo manj v nasprotju, zlasti po večjih kulturnih državah, kjer ni mogoče več trditi, da bi vsi delavci brez izjeme živeli v bedi in uboštvu.
Toda, ker se je velika industrija silno hitro razširila in polastila neštetih dežel..., je število bednih proletarcev neizmerno naraslo in njih ječanje vpije z zemlje k Bogu.”
Bogastvo treba drugače deliti
“Poleg tega je pa še velika množica kmetskih delavcev, ki so potisnjeni na najnižjo življenjsko stopnjo, brez upa, da bi si kdaj pridobili košček zemlje in zato za vedno izročeni proletarstvu, če se ne bodo uporabila primerna in uspešna sredstva.
Tako neizmerna množica proletarcev na eni strani, na drugi pa neizmerno bogastvo nekaterih prebogatih, je nepobiten dokaz, da bogastvo ni prav razdeljeno.” Položaj delavcev treba izboljšati
Treba doseči, da “sc bodo dvignili iz tega negotovega položaja, ki se v njem premetavajo, da bodo ne samo lažje prenašali razne pripetljaje v življenju, temveč imeli zaupanje, da bo tudi po njih smrti vsaj malo poskrbljeno za tiste, ki jih za sabo puste.
Naj nihče ne misli, da bo mogoče javni red in socialni mir proti prevratnim duhovom uspešno branit', če se nemudoma ne pristopi k pogumnemu delu, da se t<» izvrši.
Izvršiti se pa to ne bo moglo, če sc ne dvignejo delavci z marljivostjo in štedljivostjo do neke zmerne
imovine.
A odkod naj delavec jemlje, če ne iz delovne plače, da bo mogel zmerno žveč, kaj prihraniti ?”
O delavski plači
“Delavcu treba dajati plačo, ki je zadostna za vzdrževanje njega samega in družine. Seveda je prav, če tudi drugi družinski člani po svojih močeh prispevajo za skupno vzdrževanje vseh.
A ne sme se zlorabiti mladost otrok in slabost žensk. Zloraba je, ki se mora na vsak način odpraviti, da morajo matere radi premajhne očetove plače zunaj doma iskati zaslužka in tako zanemarjati domače delo in domača opravila, posebno vzgojo otrok.”
“Nepravično bi se zahtevale take čezmerne plače, ki jih podjetje ne more prenašati, ne da bi propadlo in potegnilo v nesrečo tudi delavstvo.	>
Seveda če nosi manjše dobičke radi podjetnikove malomarnosti, nepodjetnosti. . . ni to pravičen vzrok, da bi se delavcem plače zmanjševale.
A k o pa tlačijo podjetje krivična bremena ali je prisiljeno prodajati izdelke pod pravično ceno, zadeva tiste, ki ga stiskajo, velika krivda: krivi so namreč, da delavci ne prejemajo pravične plače, ampak, da morajo v sili sprejemati nižjo plačo, kakor jim gre.
Z združenimi močmi in s skupnim posvetovanjem naj se prizadevajo vsi, delavci in voditelji, da premagajo težave in ovire; pomaga naj jim pri tako važnem delu modra previdnost javne oblasti”...
Tudi \’ najhujši sili in če bi bilo treba likvidirati, “mora med gospodarji in delavci biti in se živo udejstvovati neka notranja zveza in krščanska sloga”.
Proti brezposelnosti
Papež vidi en vzrok brezposelnosti v slabo organiziranih plačah. “Prenizke ali previsoke plače so lahko vzrok, da ostanejo delavci brez dela... Socialna pravičnost zahteva, da se plače po sporazumu misli in želj kolikor mogoče tako uravnajo, da more čim največ delavcev dobiti dela in primernih dohodkov za življenje. ”
Drugi razlog brezposelnosti vidi papež v nepravilnih cenah: “Kako se prodajajo razni pridelki in izdelki, poljedelski, industrijski in drugi.”
Še druge vzroke brezposelnosti vidi papež v razrednem boju in v načelu o svobodni konkurenci.
Rešitev najde po dolgem in globokem razmotriva-n ju v novi ureditvi držax in socialnega reda sploh.
Treba je odstraniti nasprotje med najemanjem in oddajanjem dela, ki deli ljudi v dve stranki, kakor v dve četi in sili k razrednemu boju.
“Radi tega nasprotja je delovni trg podoben bojišču, kjer se ti četi hudo med seboj borita.
Vsak razume, da je treba to veliko zlo, ki tira vso človeško družbo v pogubo, čim najhitreje odpraviti.”
Nov red
Papež pravi, da se bo to nasprotovanje odpravilo, če se združijo tisti, ki izvršujejo isto obrt, ali imajo isti poklic —- bodisi gospodarski ali drugačen — in ustanove zadruge (ali korporacije). Te bi morale biti zelo svobodne in demokratične.
Nadalje pravi, da treba popolnoma odstraniti liberalistično načelo o svobodni konkurenci in sedanjo vele-gospodarsko tiranijo trustov. — Socialna pravičnost in socialna ljubezen morata voditi tudi trgovino in obrt: socialna oblast mora to oskrbeti. V tem naj bi si celo države med seboj pomagale. — Stavke naj bodo prepovedane : če sc stranke ne morejo sporazumeti, nastopi javna oblast.
(Iz okrožnice: “(juadragcsiino anno”)
(Dalje sledi)
Iz mojih spominov
Večkrat v življenju se najdemo na razpotju. Tudi jaz. Na razpotju belih cest sem bila — katere me nikdar niso veliko privlačila. Tein raje sem pa pohitela po ozkih poljskih poteh — pa še med rodne naše vinograde iti senčne gozdne steze.
Tudi na razpotju življenja sem stala. Več nego enkrat. Hotela sem po cesti svetlih idealov; po nečem lepem in dobrem je hrepenelo moje srce. Poklic učiteljice je zame obsegal vse: plemenitost, lepoto in dobroto. Toda, po končani mali maturi “fjnanc-minister” žarne ni imel niti drobtinice več. Saj bi mu morda za to ne l ila hvaležna. Kdo ve, zakaj ne? Kdo pa more doumeti, zakaj toliko naših želja ostanejo vedno samo želje. Le človek s krščansko gotovostjo lahko reče: to je volja božja.
Ko seru se prvikrat morala odreči svoji želji, me je zgrabilo najhuje. Saj to niti razpotje ni bilo; a vendar sem morala ukreniti nekaj, da se potisnem skozi to temo vprašanj.
Da ostanem doma? Saj so me radi imeli; pa vendar nisem v svoji duši mogla dopustiti, da se pri skledi srečajo njihove žuljave roke z mojimi neizdelanimi. Povpraševali smo tudi v pisarnah, na pošti; pa nikjer ni bilo prostora.
In ko so moje sošolke iz meščanske šole nastopile pot v višje šole, sem tudi jaz nastopila v novo življenje: v tovarno. Ko si toliko zaslužim da bo za prvo leto učiteljišča — grem še jaz. In delali smo: med rožljanjem strojev smo pozabljali na svoje srčne rane in v prahu in znoju so se gomilali naši proizvodi — a vse bolj počasi naš borni zaslužek. Vsake sobote popoldne pa sem poromala v mojo pet ur oddaljeno vas, da se dobro okrepim za novi teden. V nedeljo popoldne pa so mati napolnili moj “punkelčelc” z najboljšim, kar je zmogla materina ljubezen, saj so vedeli, da mi bo to za celi teden zajutrek, kosilo in večerja. Pač pa sem ves prosti čas sedela visoko v gozdu nad Dravo. Izmučeni duši tako dobro de samota in pa mir. Pa še pri Mariji, v tihi gotski cerkvi sem se najrajše mudila.
Potekali so dnevi in meseci — z njimi pa tudi moje bodoče šolanje. Bila sem utrujena in žalostna. Saj sc nikamor ne more naprej. Čudili so sc moji vztrajnosti, toda neke nedelje, ko so “žute rože na mojem obrazu bile v najlepšem cvetu, so rekli: “Ti, dosti bi bilo tvojega šolanja!” —
Zopet so počitnice pri kraju. Z našimi dijaki bi tudi jaz hotela zopet svojo srečo. Samo ne v šolo, temveč v pisarno. Prišla sem v Savinjsko dolino. To sem že poznala z naših izletov na Plješivieo, pa še na Oljko, v Celje, pa še gor dalje v Mislinjsko dolino. Oh, kdo bi ne želel živeti v tem zemeljskem raju? Jaz sem močno želela , toda, prišla sem samo pol ure prepozno. Kaj pa zdaj? Ah, saj mi je že vseeno kaj sem in kaj delam.
Bom kar tukaj poiskala nekaj.
Kuj me življenje, kuj! Priporočili so me v neko gostilno v mestu. Kakšno življenje se je začelo zame, boljše da ne govorim mnogo o tem. Saj dnevni programi v gostilnah so povsod isti. Za telo je bilo hrane dovolj, za živce sicer premalo, a za mojo dušo niso niti vedeli. Celih sedem mesecev nisem bila v cerkvi, O pač enkrat! Ob petih zjutraj neko nedeljo. Bila je cerkev polna deklet; med njimi sem pač smela zaspati. Saj sem šla k počitku že po polnoči. Prebudil me je svetel glas, ki je prepeval: Kristus mora kraljevati! — Tako močno je zatrjevalo v moji duši to resnico, da nisem več za-
Otospod David Doktorič med Slovenci na Paternalu 16, junija.
spala. Ali v vsakdanjosti trdega življenja je še ta resnica zaspala. A moja molitev? O, molila sem še. Včasih kar za tri dni vnaprej. Kdo me bo dvignil iz tega življenja? Saj ni bilo človeka, da ga poprosim za nasvet. Le dobri Bog je mislil name. Vlil mi je vročo željo za mojim domom, da me nobena obljuba ni zaustavila več. Naši doma pa so me lepo pozdravili: “Glejte, desetnica je zopet prišla domov!” Desetnica? Saj sem res deseti otrok pri hiši. Še posebnega značaja sem. Tuja med svojimi. A vendar sem hotela biti med njimi. Vsako slovo od njih, tudi pozneje, je bilo pretežko. Zakaj je vendar tako na- svetu/, —
Zagreb ! Še sama ne vem kaj me je sem pripeljalo Toliko prošenj odbitih, da mi že ni bilo več mar kod in kam. In sem bila še sobarica. Ah moji ideali! Saj ni vredno na nje misliti, ko pa mi življenje vse drugo napleta. Pa sem se priučila tudi na gospodo. Še prav lepo mi je bilo. Seveda niso poznali ne petka ne Svetka, ali sem vedela zanje. Vsako jutro sem bila pri sv. Maši, medtem ko so gospoda po mehkih posteljah lenčarili. A nedelja? Ta je pa bila vsa moja. Do treh popoldne sem že v duhu bila med svojimi tovarišicami v slovenski dekliški kongregaciji — a pozneje sem gotovo bila najbolj glasna med njimi. Kramljanju, petju in igri je bilo premalo do sedmih zvečer. Tukaj smo nabirale kot čebelice korajže za življenje za celi teden. Še na oder smo se često povzpele. Saj smo igro “Izgubljeni raj” kar trikrat morale ponavljati. A naši venčki slovenskih narodnih pesmic? Čimbolj so bili okrogli, tem rajši so jih poslušali. Tudi jaz seta dala oduška svoji mladosti v enem lepem duetu: Kaj ne bila bi vesela, svojih pomladanskih dni! — Takrat sem mislila: saj res življenje ni tako trdo, samo živeti je treba vedeti. Živeti in trpeti! vkljub vlažni sobici v "norumu”, sem vendar v tein “letniku življenja” bila najvedrejša, najživahnejša, pa tudi najboljša v sakem oziru. Kako ne bi? Saj je moje srce bilo polno Boga, dobrote in lepote.
In ko sem dopolnila osemnajsto leto svojega potujočega življenja, je Kralj nebes in zemlje zaprosil roko siromašne desetnice!
“Gospod, Ti tudi desetnice ljubiš?”
Desetnica.
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE |
j	Obrnite se na	•
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA |	ŠTEFAN LIPIČAR
j GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036 f

ö ©wen s kB KmpiniB
I z
ZBIRKE V I C I L O V E
Poštiivani rojaki! člani in članice Slovenske Krajine!
Po pet mesečnem obstoji našega driištva, vam na kratko opišem stanje našega driištva. Tak, ka bo sakši član in članica znao, kak se gospodari z njegovimi prispevki v driištvi.
X' tej par mesecaj sc jo vso članstvo dobro izkazalo, da smo dosegnoli llili članov in članic, število štero mislim ka malo štero društvo slovensko presega. Pa bi ešče nas lejko več bilo, ka nas je tou niti noj štrtinka kelko nas je Prekmurcov v okolici Buenos Airesa, či bi ešče edni izda nebi dvomili o pomeni driištva, zato vam tii nakrtUko znova pojasnim. Našo driištvo je ustanovljeno, vsemi tistimi nameni in pomeni kaka jo zakon diktora za driištva samopomoč. Či »lih nema tistoga imena. Zato pa nema tistoga imena, ka smo nej imeli nobenoga fonda, pa Jiej smo znali kelko članov bomo imeli ,pa kak bo se članstvo držalo svoje dužnosti. Tildi bi si mogli priskrbeti fčasi peršonu juridiko, štero je pa lejko edna dobro stoječa persona, pa jo kak takšo pripozna juridična oblast. Potem bi nam pa ministerstvo tildi odločilo finančni odbor, ali kontrolo štero bi nam na vsak način važno bilo, da bi te tiidi dobili dosta ugodnosti od državo argentinske. Da bi pa tiidi driištvo moglo te državne organe plačati. Mij pa kak san že prvle omeno smo bilij tisti hip brez vsakij rekursov. Ali v naprej či bomo složni bomo se ešče za tou se poskrbeli, zdaj že ležej da že imamo malo podlago. Samo nesmemo posliišati na kakšne prazne guče. Kak naprimer se znajdejo takši, šterim malo bogše ide nej samo med nami Prekmurci, ali tiidi driige narodnosti, da pa največkrat raj viirje-mo tistin kaka našim siromašnim bratom rojakom. Zato ka so tisti boljše oblečeni.
Dragi rojaki! Na zviinešnjo lepoto nikdar ne glodajmo. Glodajmo na znotranjost, na diišo i serce. Vsaki sc tak daleč odevlc, kak ujemi je odevka dugn. Zato jopa eden sirmak glij tak spuno svoje šole, pa še mogoče bogše, kak tisti šteri je lepo oblečeni. Pa takši radi pravijo: ka trbej meni driištvo? Zakaj ki jo na driištvo plačiivao? či mi kaj trbej si san plačan, či merjen, so ešče nej niltoga piistili, da ga nebi pokopali. Tou je se istina, dragi rojaki! Ali pa tisti što tak guči, zna,\ka so bili veliki bogataši, pa so gratali siromacje, da so je od hiše do hiše hranili v občinaj? Jaz sam pomnim takše. Boga zahvalimo, či mij ne niicamo ali nemo niicali društvene pomoči T.isto peso pa dostukrat bole po nepotrebnom ta liičinio, kak če jo na drii-*štvo ddmo. Ka či je mij nemo niicali, pa dojo lejko naši nasledniki niicali. Pa, do sc s zahvalo spominjali svojih prednikov, da liomo njim stem ešče z onkraj groba v pomoč. Da bodo tiidi oni znali v bratovskoj ljubezni živeti, kak je dužnost vsej nas kršče-nilcov, da enkrat za vsikdar odtiramo vso sovr&štvo iz našij src. Zakaj naj bi so sovražili? Ali smo si noj bratje pred Bogom? Nikdar ne zaničiijmo tistoga, šteromi slabo ide, ka nikdar ne-vejino, ge nas nesreča zadene. Bodimo si dobri in složni ,pa tak ho vladno mir in božji blagoslov med nami
Zdaj vam pa ešče naj navedem tiste glavne točke ugodnosti članov in njih maloletne dece.
Za zdravniško olajšano pomoč že mislim vsi znate, ka že oeliijejo zdravniki letošnje leto. Po letodnoviiom članstvi pa ima-l'1 pravico do nezgodne in pogrebne podpore, Tii se tiidi edni spituvlejo, zakaj je nej navedena višina te podpore? že zgoraj nevedenij zrokov je lejko vsakomi rnzuinlivo, da smo nej mogli odločiti višino te podpore. Kak san že omeno, ka smo nej imeli fonda in tiidi nej smo znali za razvij driištva in članstva. Do občnoga zbora bo pa tou tiidi urejeno tak, da bo vsaki član ■ l',) njegovega letodnevnega članstva že zimo šumo, štero bo dobo v slučaji nezgode ali smrti, v smislo pravil navedene pod čl. 11, lovke c) in d). Za prvo leto, štero se pa lejko sakšo loto spremo-ni> Po stanji blagajno: Dokeč ka dosegnemo potpune ugodnosti, 'la bomo imeli zdravnika in vrastva snsma zastonj in plačan celi pogreb in še driige podrobnosti. Kaj pa či de nam Bog smileni
Vida espiritual
Kadar zaloti ladjo nevihta; grozi or\an in besne silni valovi; je nevarnost, da se ladja prevrne in utone v globino: tedaj vržejo mornarji teš\o sidro. Ha dolgo verigo navezano išče trdnega dna, \amor se zapne in \ljubuje dokler ne potihne nevarnost.
Kadar te zaloti nevihta v življenju: — bridkosti, žalosti, nesreče, razočaranja, smrt. . . brezup te tlači v prepad, srce sestis\a v bolesti: — Tedaj pa tudi spusti sidro vere, k1 bo seglo do neba in našla tam tvoja izmučena duša Jezusa. On ti bo vdihnil zadostno moč, da premagaš zlo in da zmaga v tebi plemenitost.
pa nemo imeli dosta nesreč? Kam pa te denemo tiste peneze? Ne bomo je zapili! Nej! Tou vam dozdajšnji odbor lehko dokaže, da je nej potrošo ni ednoga centa zn nepotrebno, pač pa smo potrošili z našij žepov v korist celoga driištva. Zato moja miseo bi bila, pa mislim, da vas driigij tiidi či prihranimo malo šumi-co penez, da bi si počasi kiipili kakšo zemlišče, go bi si postavili prekmurski dom. Da bi nam nebi trbela sigdar arendo pla-čiivati, Meštrov nas je se vrste, pa z dobrov volov bi dosta lejko napravili, ka nebi tcbelo fse plačati.	„
Samo ka či ščemo do toga, priti, se moremo bole fkiip pograbiti, pa večkrat prirejati prireditve kak delajo driiga driištva. Noj kak zdaj, ka smo mislili edno igro napraviti, ge jo potrebno sedem moški pa jih med telko člani nemrem fkiip spraviti. Eden sam pa tiidi nemre vse. Ravno tak nam ide pri-pevskom zbori, telko dobrih pevcov, pa še mladij, pa se nedajo kcoj, da bi se lepo na note navčili, bodiši cerkvene ali narodne. Prosim vas dragi rojaki dajmo se z dobrov volov za skiipno delo, da pokažemo da smo prekmurci tiidi delaven in napreden narod.
Tou je pa natančen račun prijemkov in izdatkov do 15. junija 1!)4I).:
PEIJEMKI:
Mesečne kvote ali članarina.............. $ 475.51'
Za članske iskaznice dobleno............. „	16.70
Prostovolni prispevki..................... „	91.50
Na vinskoj trgatvi 6. apr.........,, ..	„ 229.15
Skupni prijemki do 15. jun............... $ 812.85
IZDATKI:
5 mesečna arenda po f, 20.—.............. $ 100.—
Pohištvo, pisalne potrebčine knjige, stroški
za vinsko trgatev, skupno .. . .......... „	158.75
Čisti preostanek.......................... $ 554.10
Stoga je že 450 pesov naloženo v Banco de la Nacidn. Ostalo so pa nahaja v driištvenoj blagajni.
Pozdravlja vas z društvenim pozdravom vam vdani
A. Preininger, predsednik.
$>.* m <♦>•:♦> m <♦> <♦> <♦> <♦> <♦>	•:♦> <♦> <♦> >~
M	CIRILOVA NEDELJA	§
SV. MAŠA NA PATERN ALU, AVALOS 250 ob 10 | uri za rajnega Jožeta Kastelica.	$
MOLITVE na AVBNIDI DEL ČAMPO 1653. Nato T istotam
$ ČAJANKA, na katero ste povabljeni vsi prijatelji §
*	slovenske službe božje, da bomo skupno praznovali pater-
$ nalsko šagro in se tudi veselo razvedrili.	1$
;•< Nekaj prav lepega boste videli!	^
*	» <♦> <♦> <«• •»
KULTURNA KRONIKA
“Deseti 'brat’’ jo bil n a j poh membne j ši dogodek v slovenski javnosti. ‘‘Slovenski doni” je zaživel pod novim vodstvom vse novo življenje.
o.">. maja je stopil pred javnost z uprizoritvijo “Desetaga bra ta”. Veliko je bilo zanimanje, ki je presenetilo največjega optimista na večer prireditve. Saj jebila cela reka ljudi, ki so hiteli v armensko dvorano.
Prva točka programa: v skladu z dnem državnega praznika, je bilo treba zapeti argentinsko narodno himno. Kar nenadno jv. stal na odru zbor: pa smo začudeno gledali, saj so čisto novi obrazi. Sama mladina... “Oid mortales el grito nagrado...”.
Kdaj so se pa tako lepo naučili?!
Prvi nastop novega mladinskega zbora je bil to in pač viden dokaz uspešnega dela. Lepo so zapeli, še marsikdaj jih bomo lahko veseli.	e*
Sledila je nato igra. Teška je predstava tedrame. Treba je veščih ljudi, treba pa tudi sprotnega voditelja, kateri ima teškj nalogo, da vdihne življenje skupinskim prizorom.
Glavni igralci: Deseti brat (Dečman) Kvas (Lozej), Krjavelj (Keber), Ranica (Vida Kjuder) so bili zares originalni. Prav doživljeno so podali svoje vloge. Pa tudi ostali igralci so svojo nalogo lepo spolnili.
Jasno, da je s prireditvami tukaj toliko orjaški težav, posebno radi vaj, ki st> jih teško kdaj morejo vsi vdeležiti, ker ima vsak svoje velike zadržke. Pa, kot je pokazala igra, je bil to pot dosežen zelo velik uspeh. Maksimum morda še ne kajti sem pa tja je bila na odru kaka skupina, ki je potrebovala nekoliko več časa da sc je razgibala. Vsetiste morebitne vrzeli so pa izpolnili glavni igralci tako da je bila množica očarana in vendar enkrat zadoščena kajti že dolgo nismo videli kaj tako dovršenega. Hvala gredobri volji igralcev in energičnemu nastopu režiserja dr. Ivjudra, kateremu so bili končno vsi hvaležni, ko so videli lep uspeh skupnega dela ki se je pokazal‘tudi v blagajni.
Našteli so 1250 gledalcev. Saj jc bila dvorana nabita. “Slovenskemu domu” jc treba častitati k tako lepemu uspehu.
V	Montevideu jc ideja slovenske šole postala dejstvo 25 otrok, in to že nekoliko večjih, je stalnih, pa se še vedno prijavi kak nov. Rojaki so pokazali, da imajo smisla za pametno stvar, žal, da se Prekmurci še vedno nekako ob struni drže.
V Punta Arenas so praznovali oni dan 25 letnico “Jugoslovanskega doma”. Doli deluje z zelo lepim uspehom izseljenski učitelj Andr. Kukolj.
V	Berissu je 15. junija napravilo prireditev Jugoslovansko društvo vzajemne pomoči.
	W' JT* i		f- - ji	S	
					■T-ej
Na domu gospoda Vidra v Olivosu se jc oni dan vršil lep zabavni večer v sprejem naši znameniti operni pevki Zinki Kunc* Milanov. Ta naša umetnica jc nastopala na Dunaju, v 1’ragi, Berlinu v Parizu. Njen prvi pomembnejši nastop je bil pa v naši beli Ljubljani. Glavno pozorišče njenega dela je bil Zagreb. \ Argentino je prišla na gostovanje iz Severne Amerike po dogovoru z gledališčem “Coldn” ki je najznamenitejše tukajšnje gledališče. Njen nastop jc žel veliko viarnega priznanja. Oni večer jepovabil gospod Vider ožji krog prijateljev glazbe in petja in smo doživeli v njegovem domu prijeten večer.
V	Jugoslovanskem poslaništvu se je vršila večerja v prisotnosti odličnih gostov zastopnikov Argentine in ministrov prijateljskih držav. Na koncertu, ki se je tedaj vršil, je igral Ljerko Špiler, sloveč violinist.
V	Bahiji Blanki jc društvo začelo kar gibati. Sedež društva je pri Ferletičevih v ulici Alvarado. Seveda niso brez začetnih težav. V kritje začetnih stroškov so zložlili 34 $ poleg rednih prispevkov, ki so dosegli že višino 200
UMETNO MIZARSTVO IN TAPISERIJA
DUŠAN VARADINAC
Lično pohištvo, prevlečeni stoli, zofe i. t. d.
SKRIVNOSTI ELEKTRIČNEGA UŠESA
Iz Ameriko poročajo, da jo tam umrl Charles Sumner Tainter, priznani ameriški tehnični strokovnjak in izumitelj električnega ušesa. Njegovo ime bo ostalo vedno v zvezi zlasti z iznajdbo “diktafona”, iznajdbo, ki je malo znana in s katero jc izumitelj zaslužil lep denar.
“Diktafon”, po naše bi rekli “narekovalo” ali pa še bolje “prisluškovalo” je kombinacija električnega ušesa in gramofona. To jo aparat, ki ujame izgovorjene besedo na ploščo in ki jih potem zopet oddaja, kadar pač hočemo. To jo neke vrste gramofon, kakršnega so so med svetovno vojno posluževali zlasti vohuni. Te plošče so zelo lahke in tehtajo komaj nekaj gramov. Na njo se “ujame” lahko po nekaj tisoč besed. To “prisluškovalo” je boljše od vsakega stenografa in je pripravno zlasti za to, kor lahko lovi besede, ki so namenjeno samo nekaterim ušesom. Ameriški trgovci, ki so v vedni stiski za
čas, uporabljajo to “narekovalo” za svojo tekače. V Beli hiši v Washingtonu imajo to “narekovala” postavljena, da lovijo razne govore in razprave v parlamentu.
V našem starem svetu je uporaba “narekovala” bolj malo znana in ga le redko rabijo. Hitler, ki je hitrih misli, jo ta aparat z vesoljem pozdravil, kajti vsak stenograf mu je bil prepočasen. Pravijo, da je tak aparat imel skrit v svojem stanovanju Rohm in da je tako prišlo na dan, ka.j namerava proti svojemu voditelju. Vsi nezadovoljneži z njim vred so ta poskus plačali z glavo. Niti na misel ni nobenemu prišlo, da jih kdo posluša. Skrito “prisluškovalo” pa jih jc izdalo vse, na kar jc sledila šentjernejska noč.
To samo po sobi nedolžno “prisluškovanje” jc igralo važno vlogo tudi v življenju bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga. Njegov osebni tajnik baron Fröhlichstal jo omogočil dunajskim hiti t-jancem, da so skrili v njegovo delovno
ki jih je imel s svojimi ljudmi. Tako jc hitlerjanska vohunska služba zvedela z® vse kanclerjeve načrte. Slučajno so odkrili tega avtomatičnega vohuna šele tri d"1 prej, preden so vkorakale nemško čete 'Jl1 Dunaj.
sobo prisluškovalo. Tako so nasprotnik/ zvedeli za vse njegove zaupne razgovore»
Preselil se je v večnost ALOJZIJ TERČIČ, iz Sv. Mihela pri Šempasu.
ti. junija, ko jo bilo ževse gotovo, da se vrne iz bolnico Ravson domov, je začutil slabost in po kratkem smrtnem boju jeugasnil. Pokojni jo bil zelo blag fant. V Ameriki je bil 13 let. Tukaj ima eno sestro, doma 4 brate in 3 sestre. Star je bil šole 37 let. Bil jo lepo krščansko pokopan na Čakariti v spremstvu mnogih ro-
©PÄZOVÄLEC
šent Rupert na Dolenjskem je dobil novega župnika. To starodavno župnijo, ki je ena najstarejših v deželi bo vodil Fran Nahtigal, idealen gireC duhovnik, ki je doslej deloval kot kaplan z velikim uspehom posebno v Velikih Laščah in Semiču.
Doni slovenske prosvete. Razpisan je bi natečaj za načrte za veličastni slovenski dom, ki naj bi postal središče katoliški- prosvete v Sloveniji na kolodvorski in Tavčarjevi ulici. K natečaju so je priglasilo 40 arhitektov. 18 jih je predložilo načrte in je bilo nagrajenih osem.
V	Kamniku je umrl upokojeni duhovnik Ivan Primär, dolgoletni kamniški kaplan.
V	Bukovem nad Cerknem je umrla v cvetu let mlada žena Paniča Obid-Jelin-čič. Bila je vneta narodna delavka v Gorici, tako vneta, da je morala v konfina-cijo, kamor jemoral tudi njen mož Mirno sta živela zadnje časov svojem domeku na Bukovem, sedaj je 36 letni ženi in materi smrt končala tek življenja.
V	šent Lovrencu na Dravskem polju je bila oni dan birma (313 otrok). Prevzvi-šeni je tedaj blagoslovil tudi tri prenovljene oltarje.
V	Zgoniku na Krasu jo bil umeščen za župnika Srečko Rejec, ki tamkaj pnstiru-je, odkar se jo vrnil iz konfinacije.
Iz Opatjega sela zvemo, da je stara granata grozno razmesarila in na mestu ubila dva mladeniča:	Vladimira Devetak in
Franceta Marušič.
Iz šent Vida pri Vipavi se je vozil domov z motornim kolesom 30 letni Franc Mislej v spremstvu Ivana Štucina. Padla sta .tako nesrečno, da jo Mislej umrl. Nesreča je očeta tako zadela, da jo tudi on umrl od kapi.
V	Gornjih Petrovcih je izdihnil župnik Anton Čirič, star (15 let. Deloval je v Celju, Ptuju, Sv. Barbari in Gornji Lendavi,
Iz Minnesote:	Naš bivši misijonar in
škof' Baraga je že leta 1846 s svojim prihodom posvetil ta kraj in kasneje sta s prvakom Pircem pričela prvo v nemških listih tedanjo Avstrije propagirati svoje misijonsko delo, kasneje pa tudi v slovenskih listih največ v Danici, ki jo izhajala v Ljubljani. To je povzročilo in napotilo več naših izseljencev v severozapadni del rodovitne države Minnesota, kjer so začeli naši priseljenci obdelovati polje iz divjih gozdov, že lota 1800 naletimo pri sv. Štefanu v Stearns okraju ali v Brock-wayu (pošta Rico), naše marljive rojake, največ iz Gorenjskega; ta, danes cvetoča slovenska farmarska naselbina je torej najstarojša izmed vseh drugih naših naselbin v Ameriki. Pa tudi v sosedni državi Iowa sojo že tedaj naselilo več naših rojakov, največ doma iz Bele Krajino. Iz jako mičnih sporočil je tudi važno, kako se je kasneje tudi iz Minnesoto podalo več naših ljudi v Kalifornijo, ko se je ondi odkrilo zlato, pa so s" razočarani vračali nazaj, tako tudi iz Rajske doline.
Poleg že omenjene naselbine sv. Štefan v Minnesoti sc danes nahajajo tudi velike slovenske farmarske naselbine, na primer svoječasno Kraintovvn (sedaj Bt. Anthony), blizu mesta Albany. Precej Slovencev je tudi v St, Joseph.
Ob Superior jezeru, kakih 60 milj iztoč-. no od Dohitim- se izliva reka sv. Križa (Cross River) v jezero, in sicer pri mestecu Schroeder. Ko je leta 1846 med on-dotnimi Indijanci Baraga misijonaril, je najel nekega indijanskega vodnika, < ka-
terim sta v malem čolnu iz brezovega lubja preplula Superior jezero v daljavi 300 milj. Nastala jesilna nevihta in že sta oba mislila, da so bosta utopila v razburkanih valovih; toda na čudežen način jo valovje oni čolniček pravočasno zaneslo k obrežju prii zlivu reke sv. Križa, pa sta bila oba rešena. Reko je tako krstil misijonar Baraga.
V zahvalo Bogu sta oli jezerski pečini oklestila neko drevo v obliki križa ravno na kraju rešitve, kjer sta ono temno noč ol) razburkanem jezeru izstopila na suho. Ta križ je stal nekaj časa, dokler ga ni narava uničila, največ pa Indijanci, ker so iz njega rezali koščke za spomin.
Nekaj let nazaj so zbrali slovenski rojaki in drugorodci v Severni Minnesoti za postavitev lepega velikega spomenika iz granita v podobi križa, na katerem je vklesano ime Fathcr Baraga in letnica 1846, ko se je isti na tem mostu rešil smrti.
Sobota, Bivši kaplan č, g. škraban .Tanko jenastopil službo kaplana v Ljubnem, v Savinjski dolini.
Melinci. V nedeljo 7. aprila zvečer so sc svndili na vesi Gorič Štefan, Majcen Martin i Pozderee Ivan. Gerič je oviva dva plode s količom po vesi, okrog .11 voere ponoči je pa odišeo spat v Stalo k Kuzma Matiji. Edno voero za tem sta ga Pozderee i Majcen vmorila i to tak, da je prvi sveto z električnim lampašom, driigi je pa Geriča dvakrat vdaro s količom po glavi, da jemrtev obležao. Orožniki so oba krivca predali oblasti.
Turnišče. Trinajstletni Ant. Koren se je veso na tovorni avtomobil; pri tom je tak nesrečno spadno, da si je potre kluč-nico,
Renkovci. 72 letna Tereza Žilavec je spadnola pred stiidencom i si potrla desno nogo.
Puconci. V nedeljo .14. aprila je imela Podružnica /IZD svoj ustanovni občni zbor. Občni zbor je tako lepo potekel in so se ga udeležili vsi delavci iz Puconako opekarne. Na občnem zboru so poročali gg. iz Sobote, Casar in Horvat. Vsi delavci so odhajali z občnega zbora z zavestjo, da so srečni, ker so člani dobre in tako močne organizacije, kakof je Zveza združenih delavcev.
Martjanci. V našoj cerkvi pod vodstvom znanoga konservatora Dr, Steleta iz Ljubljane jako lepo čistijo znamenite “freske” (slike na svežo steno) iz življenja sv. Martina, našega farnega patro-n a.
Trdkova. Naš g. šolski upravitelj so jako trudijo za prosveto. Pod njihovim vodstvom smo zaigrali več iger, zadnji dve nedelji “Dve nevesti”.
Beltinci. 14. aprila jc umrla v mariborski bolnici ga. Minka Osterc, roj. Trdina, soproga veletrgovca. Pogreb je bil .17. aprila. Blagi pokojnici želimo častitljivo vstajenje, njenim pa naše iskreno sožalje.
PRIMORSKE NOVICE
Iz Trsta. Župniji sv. Justa v Trstu sije odpovedal zaradi starosti in bolehnosti dosedanji stolni župnik msgr. Just Butti-goni. Oli tej priliki j bil imenovan za a-postolskega protonotarja. Mesto kanonika sholastika, ki jc bilo izpraznjeno s smrtjo msgr. Slavca, je bilo podeljeno stolnemu kanoniku msgr. Zianiju. Župnija pri Kopru je bila podeljena g. Al. Rozmanu, doslej župniku v Dolenji vasi pod* Učko. Župnija Rižana je bila podeljena tamoš-njemu upravitelju Francu Šibeniku. Na župnijo Povir pri Sežani je bil imenovan
dosedanji župnik v Marezigah pri Kopru Anton Požar. Povirski župnik in dekan Barbič se jo umaknil v pokoj na duhovni-jo Drago pri Trstu.
Na reško-tržaški meji sta bili vasi Tublje in Herpolje ločeni od brezoviške župnije in vtelešeni v župnijo Klanec.
Pod Klanec bo zanaprej spadala tudi vsa soseska Kozina, ki je bila doslej razdeljena na tri župnije (Klanec, Brezovico in Rodik).
Pod Herpeljem sc bo ustanovila kuraci-ja, ki bo obsegala vasi Tublje, Herpelje in Kozino, ter bo odvisna od župnije v Klancu. Dušno pastirstvo v Tubljah bo za enkrat šc opravljal župnoik iz Brezovice.
-j- V Ozaljanu pri Gorici jo po dolgi bolezni umrl 21-letni Venčke Špacapan, sin bivšega občinskega tajnika.
Planina pri Vipavi. Po divji zimi, ki smo jo letos pretrpeli, nas nadlegujejo sedaj razne bolezni: influenca, ljučnica itd. Njih žrtve so mnogi mladi in priletni. Tudi smrt pobira z nenehajočo silo in prav nič ne izbira. Med drugimi je umrl 53-letni fant in posestnik Jožo Pipan. V vojni si je nakopal bolezen in je vsa lota bolehal na nogi, sedaj ga jo Vsemogočni rešil trpljenja. Vsvoji oporoki jo zapustil župni cerkvi 500 lir. Bog naj mu bo milostljiv sodnik!
Letošnji zlatomašniki v Julijski Krajini. Letos bodo naslednji čč. gg. v. Julijski Krajini obhajali zlati jubilej svoje prve maše:	msgr. Ignacij Valentinčič,
stolni kanonik v Gorici; dekan JaJlcob Rejec, ki živi sedaj v pokoju na Ajševici pri Gorici; župnik Dominik Janež, ki par stiruje že dolgo vrsto let v Studencu proi Postojni; župnik Alojzij Lojk, ki službuje na Banjšoicah. Kolikor smo mogli dognati, bodo novi zlatomašniki praznovali svoje pomembne slovesnosti večinoma šele v septembru.
Slap pri Vipavi. Pred dnevi nas je za vedno zapustil 76-letni Jožef Židanik. Bil jo značajen, veren mož in jo vso svoje življenje pogumno izpričeval svoje katoliško prepričanje med sovaščani, ki so mu priredili prav lep pogreb. Tudi pevci so mu ganljivo peli v slovo. Naj v miru počiva!
Smrt vzorne krščanske matere. V Lo-
kavcu pri Ajdovščini je Gospod poklical k sebi vzorno krščansko mater Rozo Žigon. Naklonil ji je samo 47 let življenja in trpljenja v tej res solzni dolini. Bila je izmed tistih žen, ki žive samo za družino. Vdano je prenašala vse težave in skrbi, črpajoč moči v globoki veri. — I-mela je devet otrok, ki jih je ljubeče navajala k življenju po veri in ni sledila modernosti premnogih današnjih mater in žena. Koliko žrtev je morala döprincsti za svoje, posebno še, ker jo imela še bolezen v hiši, ve samo Bog. Doživelo jc pa že tu srečo, da je ena hčerka stopila v redovniški stan. Blaga Roza, počivaj v miru Gospodovem!
Vrh nad Kanalom. V starosti 86 let jc umrl tu kmet Milin Buček. Pokojni je bil prava hribovska korenika: pobožen, pošten mož, skrben gospodar, zaveden Slovence, ki je svoje trude in težavo posvetil Bogu, domu in družini! Naj mu sveti večna luč!
Duhovnika smo dobili. Iz Lok pri Kron-borgu nam poročajo, da se jc tam naselil furlanski duhovnik g. Celedoni. Novona-seljoni občinar je doma iz'videmske škofije. Zadnje čase je služboval v Coroni v Furlaniji. Pred kratkim je kupil pri nas posestvo, kjer sedaj stanuje. Ker imamo
pri nas domačo cerkevj ki jo podružnica kronberške župnije, novi gospod lahko pri nas mašuje.
Kako je staro vojno strelivo nevarno.
3U-letni zidar Edvard Jurcn iz Vojščice na Krasu je podiral star zid pri svoji hiši .Pri tem delu je zadel ob majhno granato, ki je ostala skrita v zunanjem hišnem zidu. Zaradi udarca je projektil eksplodiral in nesrečnega Jurena močno ranil. Granatni drobci so mu med drugim zdrobili levo roko in mu odnesli več prstov.
Boltatu Pepe... M nogi rojaki se bodo še spomnili prezanimivega in humorističnega “Pepeta”, ki je izhajal v Slovencu, pred vojno. Kolikokrat smo so iz srca nasmejali njegovi neizprosni kritiki... Po vojni smo brali in še danes se bere v Slovencu neverjetna “modrost” iz ust “ Fertaučkovega Gustelna” in ‘ ‘ Korenčkove Nežke”, ki neverjetno imenitno ua šaljiv način brenkata resnico v Slovencu..... Danes pa lahko javim tudi našim
bralcem, da ni ta “Pepe” in ta “Gu-stel” nihče drugi kot slovenski pisatelj in umetnik, fotograf in linotipist.. . 80-letni Srečko Magolič, ki je one dneve praznoval 80 letnico svojega rojstva. In kar jc posebno značilno:	v vseh štirih
zgoraj imenovanih strokah je bil prvovrsten strokovnjak. Pravkar je bila razstava njegovih slik v Jakopičevem paviljonu.
Bogojina. Dne 28. aprila jebila ustanovljena krajevna kmečka zveza. Na ustanovnem občnem zboru smo imeli izvrstnega govornika profesorja Potokarja, ki nam je v lepih besedah razložil pomen kmečke zveze v današnjih dneh. Izvoljen je naslednji odbor: načelnik Franc ša-bjan, podnač. Ivan Casar, tajnik Frane Horvat, blagajnik Jožef Vogrin, predsednika Štefan Puhar in Št. Pučko, razsodišče: Karel Šumak, Štefan Berden in Franc Ošlaj.
KDAJ JE BIL VESOLJNI POTOP
Iz Rima: Profesor Rafael Bendandi je na podlagi znanstvenih raziskovanj baje določil natančen čas vesoljnega potopa. Odkril je štiri majhne planete v območju asteroidov, in pravi, da jc privlačna sila mnogih majhnih nebesnih teles v tem območju vplivala na geološki razvoj zemlje. Iz študija o spremembah planetnih gibanj je baje dognal, da je bil vesoljni potop leta 2687 pred Kristusom. Vprav na tej podlagi pa tudi sklepa, da je bajeslovna Atlantida zares obstojala. Atlantida je zaradi strahotnega pozemskega in pomorskega potresa pogoltnil Atlantski očem, ker se jo po njegovih računih zgodilo v jeseni leta 1008. pred Kristusom in je s tem naša zemlja popolnoma spremenila svojo obliko.
Slovenski časnikarji v Prekmurju. 1. in
2. maja je pohitelo na majniški izlet veliko število časnikarjev, ki so si ogledali na dolgo in počez nekaj lepot tega kotička slovenske zemlje. Na meji pri Radencih jim je bil prirejen lep sprejem s prekmursko slivovko in pogačo. Iz Sobote so naslednji dan hiteli dalje v Cankovo in si ogledali vasi vso do Grada." V šent Jurju so mladini pustili v spomin zavoj knjig in šli čez Martjance v Mačkovce. V Bogojini so si ogledali Plečnikovo cerkev. Prav tisti dan je bilo tam veliko žegnanjo. Dalje so šli še v Turnišče, kjer jih je gostoljubno sprejel dekan Jerič. Na izletnike je dežela napravila neizbrisen vtis.
Veličasten tabor v Prekmurju je 5 ma-
ja združil 15.000 mož. Po končani maši se je razvil veličasten sprevod na stadion. Na čelu je jezdil na belcu prekmurski kmet z državno zastavo. Sledile so narodne noše. Dolga množica je napolnila stadion. Dr. Krek je zastopal vlado, vsi odličnejši Slovenci, tako dr. Korošec, dr. Slavič (rektor univerze), Kulovec (minister) so poslali brzojavne pozdrave. V imenu bana jo pozdravil sreski načelnik. Za njim je govoril prof. Potokar v imenu Zveze poljedelskih delavcev, ki je poudaril lepoto Slovenske krajine. Poudaril je, kako je prekmurski Slovenec navezan na svojo zemljo, toda žal mora danes obdelovati in s svojim znojem gnojiti tujo zemljo. Desettisoči naših jeklenih sinov morajo prodajati poceni svoje mlade moči tujcem. Upanje, da bo jutri boljše, je naše bogastvo. Prekmurski kmet in prekmurski delavec si bosta danes podala roko v trdni volji in upanju, da bodo tudi malemu človeku kmalu zasijale zarjo Vidove.
Potem je pozdravil zborovalce domačin, bivši poslanec dr. Bajlec, ki je v kratkih besedah podal gospodarsko sliko Slovenske krajine in govoril o slovenski samoupravi,
V	imenu Kmečke zveze jo govoril predsednik okrajne Kmečke zveze za Lendavo Lehar, ki je poudaril samozavest prekmurskega kmeta. Prekmurski kmet je stoletja ukoreninjen v svojo zemljo in zato svojo zemljo ljubi in se bori zanjo. Svoja izvajanja je zaključil z izjavo, da kmečko ljudstvo Slovensko krajine dobro ve, da je njegov obstanek samo v naši državi, to je v Jugoslaviji, in je zaradi tega vedno pripravljeno boriti se zanjo. Zahtevajo pa Slovenci kakor tudi Prekmurci v tej državi isto pravice, kakor jih imajo Srbi in Hrvati.
Zadnji govornik je bil šef Borze dela Vončina, ki je z odločnimi besedami na-glašal pomen in potrebo Zveze poljedelskih delavcev.
Senator Brodar se je vsem govornikom iskreno zahvalil za izvajanja in zaključil zborovanje.
Po zborovanju sc je odigrala igra “Slovenskega kmeta povest ’' od Davorina Pe-tančiča, ki je vsestransko dobro uspela. aZsluga za dober uspeh igre gre zlasti režiserju prof. Potokarju.
Kljub slabemu vremenu so vsi udeleženci vztrajali do konca. Današnji tabor v Prekmurju bo vsem Prekmurju ostal v najlepšem spominu kot mejnik v narodnem in stanovskem življenju.
Prekmurske novice so dobilo novega urednika. 5. maja je objavljeno pismo čast. g. Klekla, v katerem izročajo Novi-nc, ki so jih toliko let tako srečno vodili, bivšemu izseljenskemu duhovniku Ivanu Camplinu.
črensovci: kaplan Štefan Zver so bili premeščeni kot provizor na izpraznjeno faro k Ncdeli.
V	Turnišče v sirotišnico so prišli iz Italije trije otroci, katerih dedek je odšel po svetu, a sc nikjer ni ustavil toliko, da bi on ali njegovi otroci dob li državljanstvo. Deca ne zna prav nobene naše besede. — V Turnišču bo bojda tuli kmalu zasvetila elektrika. Proračun za napeljavo je že gotov. — Umrlo je letos do maja že 63 ljudi, večinoma starih. Druga leta ni toliko mrličev celo loto. — Umrl je Franc Banfy, grofovski potomec, star 85 let.
Gomilice. Novomašnik Gjuran, ki so odslužili sedaj vojake, so bili nameščeni
kot kaplan v Zrcquh na Štajerskem.
Bogojina. V gozdu ICriževske imovinc jo ogenj požgal 60 plugov mladega gozdnega nasada.
V	šalovcih je umrla 42 letna Terezija Štefanec, gostilničarka.
V	Hodošu je 60 letni Jožef šenfeld zaklal svojega sina, ker mu ni bila po volji njegova nevesta, ranil je še drugega sina in z istim nožem zaklal še sebe.
Bolgarija in Jugoslavija. Tri leta so že minula, odkar vodita ti dve bratski državi tudi politiko v tej smeri. V sedanjem zamotanem položaju jo Jugoslavija posebno resno zavzela stališče v prid naše sosede in je utemeljeno upanje, da ta prizadevanja pripeljelo k srečnemu koncu. Po balkanski konferenci je bil izraz tega prizadevanja vidno pokazan z ustanovitvijo jugoslovenske trgovsko zbornice v Belgrndu 11. febr. in z ustanovo enake zbornice v Sofiji 18. febr. S tem je odprta pet do tesnejših trgovskih stikov med obema deželama.
•j- V Montevideu je umrla Elizabeta Pahor, doma iz Opatjega sela. Je ona prva Slovenka iz Primorskega, ki je umrla v Montevideu. Za njo žaluje mož in 2 letni sinček. Imela je zelo lep pogreb, katerega je vodil g. Doktorič.
•}• Na Slapu pri Vipavi je zatisnil oči 76 letni Jože Židanik.
V	Cordobi je smrt pokosila Jožeta Hrena, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Star j*e bil 42 let.
Vinska klet v Vipavi, znana že iz predvojne je sedaj pridobila že nove prostore. Že preje je imela za 2000 hi vina sodov. Vipavsko vino je zaslovelo posebno po zaslugi vinarske zadruge v Vipavi in uživa še danes sloves v širnem svetu.
Konji na Pivki so postali dragocena stvar. Lotos ni niti za zlat denar dobiti vprešne konjsko živine, ker je cena tako ogromno narastla. Saj je bil par konj prodan za 14.000 lir...
-j- Umrla je Marija, žena Rlojza Seražin, doma iz Polja pri Vrabčah Pokojna je bila doma iz Španije. Bila je blaga žena, za katero žaluje mož in 3 letni sinček.
Sestra Anita Kletiš je odpotovala v večnost. Pred tremi leti je prišla iz domovine. Sprva je bila voditeljica otroškega vrtca na Pater-nalu. Pozneje je odšla v Asuncion, kjer je obolela in 18. junija končala svoje zemeljsko življenje. Blaga šolska sestra, je bila doma iz Sv. Trojico v Slovenskih goricah. Samo 27 let je bilo njenega ponižnega življenja. Sedaj v Bogu spi. Naj v miru počiva!
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinske, vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 4821 Telef. 51-5184.
■» ■■■ ■ ------- -
LISICA ZVITOREPKA
JAZBEC DERMOTI TOŽI LAKOTNIKA
Nekoč — bila je huda zima in pajek je opredel ognjišča — je priškripai po zametom noti razšklemfan voz in na njem je bilo naloženih kup ribic. Voznik je leno korakal pred vozom in tiščal oberoki v žep, zakaj bril je strupen veter, ki je šel do kosti. In tedaj, gospod volk, so se Vam jele cediti sline po ribicah, a v žepu niste imeli neboraž da bi si jih kupili. “Priskrbi mi kaj za pod zob, Zvitorepka,” ste zagodrnjali osorno, “če no...”. Pa kaj bi Vam pravil, saj poznate Lakotnika, kako prijazno in vljudno zna postavljati besede! —■ In Zvitorepka Vas je ubogala; legla jc'sredi pota in se delala, kakor da je mrtva. Nevarno početje to, pri moji kokoši; lisica bi utegnila veliko drznost z življenjem poplačati! Ko se je približal voznik ir; zagledal Vašo tovarišico, je urno segel po svoj pipoc, da bi ji končal življenje. Toda premetena Zvitorepka jo iztegnila roke in noge daleč od sebe in se ni ganila, pri lržujoč sapo, kar se je dalo. Kmetič je mislil, da je zmrznila, ter jo je vrgel na voz k ribam in pognal naprej po zamete nem potu. V tako nevarnost si ie torej upala Zvitorepka, in to samo volku na ljubo. A poslušajte, gospoda slavna, kako ji je ta mrcina sivodlaka poplačala nevarni delo! Zvitorepka je neumorno metala ribe raz voz, a volk je sledil od daleč ter jih hlastno požiral. Ko se jo lisici zdelo, da je rib že obema dovolj, jo skočila z voza, da bi si oteščala prazni želodec, toda Lakotnik je bil medtem že pohlastV. vse do zadnejga repka.
“Striček”, vpraša Zvitorepka, “kje so mojo ribe t ”
“Tule!” se škodoželjno odreže volk m pokaže na obrano koščice.
Prav nič bolje so ni obneslo Zvitorepki, ko je nekoč opeharila nekega kmetiča za prašička. Prašiček je bil zaklan, milostni moj kralj,” je poudaril Dremuh in se okronil k Miroljubu, “torej Zvitorepka ni kršila miru in sprave. Pa tudi to pot je Lakotivk čisto sam pojužinal mastni plen, a lisici je pustil le leseno kljuko, na kateri je visel prašiček.
“Prav lep m velik kos jo še ostal za tebe,” seje posmehoval volk Zvitorepki; “le dobro ga oglodaj, da no pustiš kaj ma ti na kosti!”
Zvitorepka od same lakoto in jeze ni mogla, na te hinavske besede nič primernega 0( govorili. A v njej se jo vse kuhalo, in ako ni pri tem povsem spoštljivo mislila o volku, kdo bi ji štel to v zlo? — Na ta način jo Lakotni; pač najmanj stokrat mojo. sestrano posadil v koprive, lahko mi verjamete, mili moj kralj! A o tem no bom govoril več; kadar pride Zvitorepka na dvor, Vam že sama vso to natančno razloži. Sicer je ros, da je volk v nekaterih ukanah sedel sam samcat v koprive, n pri tem je bila Zvitorepka vsc-kdar nedolžna.
Kmalu potom, ko je lisica svojemu streu nametala rib na pot, so je Lakotnika zopet polotila lakota. A ker jo Zvitorepka zapustila svojega samogoltnega pobratima, je hotel kar na svojo roko nadaljevati brezskrbno življenje, zakaj domišljal s' je, da je še vse bolj učen in prebrisan kakor Zvitorepka. — Nekega dno je za gledal dva kmeta, ki sta peljala zaklano krnvše proti domu. ‘ ‘ Hm, kakor nalašč, ’ ’ misli Lakotnik; “naplahtati ju hočem, kakor oni dan rjavka!” Po stranpotici je zdirjal naprej in se jo kakor mrtev zlek-
nil na eesto. Ko je voz pridrdral v bližino, sta kmeta, ugledavši volka, ustavila voz in poskakala na tla. A edon izmed obe kmetov jo bil prav tisti voznik, ki ga je bila Zvitorepka no dolgo toga tako zvito opetnajstila za ribo. Ta je torej namožiknil svojemu tovarišu, kimajoč z glavo in kažoč z rokami, češ, zgrabi za sekiro! Sam pa je brž potegnil debelo gorjačo z voza in potihoma sta stopala bliže. Ko sta stala poleg Lakotnika, ga jo voznik nalah!o potrepljal po kožuhu; “zakaj če je ros mrtev”, je dejal pri sebi, ' ‘ dobiva vsaj nerazbito in nepokvarjeno krzno”. Lakotnik sc ni ganil, kakor je Lil videl pri lisici; toda nazadnje se je vendarle toliko izpozabil, da je trenil z očmi. To pa je opazil kmet in vrhu tega je še videl, kako se dvigujejo oblački gorke sape iz volkovih ust — bil jo sila mrzel zimski dan, a Lakotnik je pozabil pridrževati sapo — in zato jo zamahnil s težko sekiro in tako silno zadel volka v glavo, o a je kri kar švrknila na kvišku. Volku se je posvetilo pred očmi in spoznal jo ,da ljudje vendarle niso tako neumni, kakor se mu je ždelo. Bliskoma je bil na nogah ter jo tuleč odkuril. Je li to nezgodo Lakotnikovo zarezati Zvitorepki na rovaš, kaj menite, gospoda slavna?”
Kralj se je tem besedam nasmehljal tor pokimal govorniku s trudno svojo glavo. To je izpodbodlo Dremuha, da je samozavestno nadaljeval: “Prav tako je Lakotnik najbrž tudi lo po svoji lastni neumnosti izgubil svoj lepi košati rep. A ker ga je zdaj sram, bi rad tudi to krivdo zvalil na nedolžno Zvitorepko, češ, se mi vsaj no bodo tako smejali in norcev brili o meni, bebastem telebanu. A tista pritožba o Vaših otrocih, gospod volk, kažo samo kako slab oče ste. Vaš Redko-brad in Netolc sta tako porodna fanta, da jima ni vrste v vsem gozdu; a Vi, ne da bi ju pokarali, kadar zmerjata mimoidoče, jima dajete še potuho. Tudi v lisico sta se zadnjikrat zapikavala in ji kazala osle, a ona, ne bodi lena, ju je pošteno premikastila. Prav je imela; bosta vsaj drugikrat vedela, neugnana smrkavca, zmerjati miroljubne popotnike! — S takimi čenčami nas torej pita lažnivi stvor, a o tem črhne niti besedice, kako mu je Zvitorepka nekoč rešila življenje. Na livadi ste našli, gospod volk, poginulo kljuse; na njem jo bilo vse črno vran in krokarjev, ki so žo okljuvali truplo do belih kosti. Kor ste pa bili lačni, da se jo skoz Vas videlo, ste se zadovoljili tudi z ostanki ter ste jeli glodati okavsano ogrodje. A pri tem ste požrli ostro kost, ki so Vam je zapičila v goltanec, ker ste pozabili, da naglica ni nikjer dobra. Obšel Vas je velik strah in na vse strani sto razposlali sle, da bi Vam pripeljali izkušenih zdravnikov. Ali nihče izmed njih Vam ni mogel pomagati in vsa Vaša bogata darila niso izdala nič. Zvitorepka pa Vam jo vedela pomoči; zakaj njen rajni oče je bil poseben prijatelj štorklji Dolgopetki, ki jo čudno zvedena v zdravilstvu. Dobrosrčna lisica je hitela klicat gospo Dolgopetko, in Vi, gospod volk, ste ji klicali žo od daleč naproti: “Pomagajte mi, gospa štorklja, in rešite me neznosnih bolečin! Ako mi izvlečete šmentano kost, Vas po kraljevo poplačam! ’ ’
A gospa Dolgopetka jo premišljeno dejala: “Dajte mi nekaj v zastavo, in poskusiti hočem 1” Vi, gospod volk, pa sto
se naLo rotili in prisegali na vse, kar Vam je sveto in drago, da zdravnici bogato in gosposko poplačate njen trud. Dolgopetka je res verjela Vašim obljubam in vtaknila svoj dolgi kljun z glavo vred v Vaše žrelo. Štorklja je srečno izdrla koščico iz Vašega grla, a Vi sto nato jeli na vse protege tuliti in javkati: “Strašansko si me mučila, Dolgopetka! Za zdaj" ti še prizanesem, ali varuj se me drugič! Da me je kdo drug tako neusmiljeno mrcvaril, ne odpustil bi mu nikdar!”
“Zadovoljni bodite, vitez Lakotnik,” odgovori štorklja, “saj ste zdaj zopet zdravi, in so Vam torej priporočam za obljubljeno plačilo! ”
“tile j te si no, mazačko, ” se zagrohota-te Vi, gospod volk, ‘ ‘ glejte si no, še pl a-, čilo zahteva predrzna mazačka! Čemu neki? Morebiti zato, da si me tako neusmiljeno mučila? Bodi vesela, da ti nisem odgriznil glavo, ko si mo tako grdo mrcvarila z ostrim kljunom po goltu! Mislim, če gre komu odškodnina, jo plačaj ti meni, a no jaz tebi!” Vidite, gospod volk, kakšna je bila Vaša hvala, prava vražja hvala, in ničesar nista prejeli za svoj trud ne štorklja in ne lisica. Da je vse to res, vam pa more, gospoda slavna, izpričati Dolgopetka sama!”
Štorklja je stopila iz tolpo na piano, se globoko priklonila ter potrdila vse, kar je pripovedoval Dremuh In ta je nadaljeval zagovor: “Tudi zajcu ni Zvitorepka prav po volji; a vse je le prazno besedičenje in zlobno obrekovanje, zakaj čo ni Plahun dobro popeval, ga jo morala lisica kot njegova učiteljica vendar kaznovati! Kam bi neki prišli, pomislite, milostni kralj, ako bi so šolski mladini tedaj pa tedaj s trstiko ne izteple njeno muhe in .objestne norosti? Saj bi se prav nič več prida no naučila!
Naposled se pa še Breče nekaj ujeda zastran tiste klobasice, ki mu jo jo bojda Zvitorepka pofulila. Bilo bi pač dosti pametnejše, ako bi prijatelj Breče svojo žalost pogoltnil in lopo molčal. Saj smo vsi čuli, klobasica je bila ukradena, in tukaj se je izkazala samo stara resnica: kakor dobljeno, tako izgubljeno! ICdo bi zameril Zvitorepki, da jo ukradeno blago tatu zopot odvzela? Ne zahteva li viteška čast,da moramo tatove preganjati in jih poobesiti? Čo bi bila takrat lisica tatinskega psička obesila, kdo bi ji mogel kaj očitati? Toda ona tega ni storila, ker visoko ceni svojega gospoda in kralja, ki ima edini pravico, razsojevati o življenju in smrti svojih podložnikov. In vsa ta dobrota se zdaj tako nehvaležno plačuje moji sestram, ki ni imela še nikdar Žale misli v svojem srcu, ki jo vneta le za resnico in pravico, no oziraje sc na lastni dobiček.
Odkar ste, milostni kralj, oklicali mir in bratstvo, ni lisica nikomur skrivila lasu. Ona je lo enkrat na dan in živi kakor puščavnik; svoje telo si večkrat biča, kroteč nespodobne želje, a na telesu nosi ostro obleko iz bodečo ruševine, še včeraj mi jo pravil nekdo, ki je priše; pravkar od nje, da Zvitorepka že štirideset dni ni okusila mesa, ne ustreljenega ne zaklanega, ne divjačino ne perutnino, Zdaj še sicer stanuje v svojem močnem gradu v Hudi luknji, toda ne bo dolgo tega, da se preseli v samotno celico, hi jo zida v skritem zatišju. Tam hoče živeti kot puščavnica, daleč vstran od hrupnega veselja. Bleda in medla je pobožna ženka od same lakote, žejo in težke pokore. Kaj ji mar, ako jo tukaj za
hrbtom opravljate in obirate! Da le pride enkrat sama na dvor, in stala bo pred nami opravičena in nedolžna ter razprši črne laži kakor solnce temne oblake!”
KUBE BRSKLJE SMRT
Jazbec Dremuh je bil pravkar završil svoj znameniti govor, ko se je pokazal nov prizor: po bližnjem griču navzdol je prikorakal petelin Grebenjak, in dolga vrsta sorodnikov in sorodnic sc je vila za njim. Na črno pogrnjeni nosilnici sta nesla dva petelinčka svojo umorjeno sestro, lepo gospo Borskljo, ki je slovela spričo svojih čednosti daleč naokoli. Zvitorepka jo jo bila zadavila in ji odgriznila lopo glavico.
Tzprevod se je približal kraljevemu dvoru. Prod nosilnico je stopal Grobenjak, plahutajoč s svojimi silnimi perutnicami. Za njim sta korakala s povešenima glavama Kukurik in Kikravec, najdrznejša in najslavnejša kokotn po dolenjski krajini. Goreče sveče sta dvigala visoko v zrak in trobila pretresljive žalostinke. Njima za hrbtom se jo pomikala nosilnica, ki sta jo nesla na krepkih ramah ICebček in Svetlorepček. Za nosilcema so se zgrinjale ženske, ki so vpile in javkale vse vprek, da se je krik razlegal visoko pod nebo; najhuje sta udelavali gospa Kokodajska in teta čivklja.
“Gorje, gorje, gorjč! ” je odmevalo stotero po pernati tolpi, ki se jo razvrstila pred kraljevim prestolom.
“Milostni gospod kralj!” je začel tožiti Grebenjak, “usmilite sc mene in mojih ubogih otročičev! Nepopisne bridkosti nam je nakopala Zvitorepka na glavo! Prvo soinčne dni v sušcu, ko je sneg prekopnel in so pisane cvetice jele poganjati po livadah, oh, kako sem bil takrat se srečen; vsi moji otroci so še skakljali okrog in se veselili božjega solnca. Osem viteških sinov in sedem zdrnvoličnih hčera so je lovilo pod okriljem svoje materhe Kokodajske, ki mi jelansko poletje izvalila in modro vzgojila vso to ljubo dcco. Vsi so bili zdravi in veseli kakor ribe v vodi; svoj vsakdanji kruh so si nabirali na obširnem dvorišču, ki ga je skrbno ogradil naš gospodar, oče Zahostnik, Vrhu tega sta čuvala mene in moj dragi rod dva krepka psa. To je seveda močno jezilo Zvitorepko, nesramno tatico in roparico; a tuhtala je zaman, kako bi kateremu izmed nas zavila vrat. Ponoči je stopala ob plotu in oprezala, kdaj se ji pokaže prilika. Toda psa sta jo brž ovohala, in sramotno je morala vsekdar od-kuriti. Nekoč sta jo celč dohitela in jo» tako ošteno premikastila, da so ji kar kocine frčale po zraku, škoda samo, da se se jebiln vendar prestrašila, zakaj pustila nas jo od tistih dob še precej v miru.
A zdaj poslušajte, gospod kralj, kako se jo dalje godilo. Nekoč pride lisica, stara tatica, zopet k meni v posete. Opravljena je bila v spokorniško obleko in mi je prinesla pečat in pismo. Ročno sem spoznal Vaš kraljevski pečat, vise č ob pismu, ki nam je naznanjalo, da ste Vi, kraljevo Veličanstvo, vnovič in še strožc zapovedali občni mir vsem živalim, kar jih lazi, hodi in leta. Vrhu tega me je Zvitorepka še iznenadila z novico, da jo pustila dosedanje ničemurno življenje in je postala puščavnica, hoteč se pokoriti za svoje grehe.
“Tako je tako, gospod Grebenjak,” mi je besedičila, “odslej se me ni treba izogibati in tudi brez psov boš živel na varnem, zakaj za vselej sem sc odrekla me-
su in vsem željam po mesenih jedilih!” Pokazala mi je tudi izpričevalo. A da bi me še bolj prepričala, si je odgrnila vrhnjo haljo, da sem videl na golem životu spokorniško obleko iiz ostro ruševine. “Z Bogom, mili Grebenjak!” je vzdihnila prisrčno, zaobrnivši pobožno oči, “čas je, da grem opravljat večerno molitev!” Tako se poslovivši, se je odpravila hinavka svojim potem in je čitala iz debele knjige. Seveda sem bil silno vesel teh novic in sem brž sklical vse svoje otroke. Oznanil sem jim radostno vest, da ste Vi, gospod kralj, vnovič zaukazali mir in da je postala Zvitorepka spokorna samotar-ka, ki sc je nam odslej ni treba prav nič več bati. O, tc je bilo veselje, kakor da bi obhajali veliko noč in binkošti na on dan!
Napotil sem se s svojimi ženkami in ljubljenimi otročički venkaj pred plot, iz vsega srca se veseleč zlato prostosti. A veselje mi je kmalu ogrenilo; Zvitorepka je švignila iz bližnjega grmovja in nam prestrigla pot nazaj na dvorišče. Bliskoma je pograbila enega mojih ljubih otročičkov in ga pohrustala vpričo mene. Ko jo okusila našo kri, je obšla roparico ne-odoljiva slast, ki je rodila še večjo predrznost. Sleherni dan je odsihdob prihajala. Pred njenimi spletkami nas niso obvarovali ne lovci ne psi. O vsakem času, ponoči prav tako kakor podnevi, nas je zalezovala. Oropala me je skoraj vseh mojih ohrok; od petnajsterih mi jih je ostalo le še petero, vse druge mi je ugrabila lopovska tatica.
Usmilite se me, milostni gospod kralj, usmilite se moje velike tugo in bridkosti! .Sinoči me je zadel najhujši udarec: Zvitorepka mi je zadavila hčerko Brskljo, ki mi je bila najmilejša in najdražja izmed vse moje dece. Čujež in Pazi sta še jedva iztrgala mrtvo truplo grabežljivki iz gobca. Tukaj leži zdaj moja ljubljena hčerka, mrtva in hladna, kot nema priča moje brezmejne nesreče. Oj, da bi moji pekoči vzdihi in globoka žalost ganili Vaše kraljevsko srce!”
“Gospod jazbec!” je vzkliknil kralj Miroljub, “stopi vendar bliže in poglej, kako so .tvoja sestrana, pobožna puščavnica, posti in pokori! Ako jircživim le še eno leto, jo že naučim kozjih molitvic! Ti pa, ubogi Grebenjak, poslušaj, kaj sem sklenil jaz, tvoj kralj: Brskljo, tvojo hčer — bodi ji zemljica lahka — Brskljo torej pokopljemo z vsemi svečanostmi, ki gredo velikim gospem. Peli bomo nagrobne pesmi in storili sploh vse, kar se spodobi. Nato pa se hočem s temile gospodi posvetovati, kako kazen zasluži Zvitorepka za svoj zločin.”
Kralj je dal znamenje, in Miško in drugi slavni pevci so zapeli veličastno žalo-stinko. Nato so položili mrtvo piško v grob, ki so ga bili medtem izkopali na zeleni trati pod košato lipo. Ob zglavju groba pa so postavili bel, obrušen marmor, na katerem je bilo napisano z debelimi črkami:
“Kura Brsklja tu počiva, kura Brsklja, ljubezniva! Slavnoznana rodovina Grebenjuka petelina tako blage in deviške drugo ni imela piške.
Toda prišla jo lisica,
Zvitorepka — roparica, šavsnila po Brsklji: ham!
Silno žal jo zanjo nam!”
Bober Mehkodlak je po kraljevem povelju vdolbel te besede v trdi kamen; n
izmislil si jih je krokar črnuh; zaradi tega se tudi glase nekam po krokarsko.
Ko je bila kura Brsklja z vsemi častmi pokopana, je kralj sklical svoje veljake in vse umne može na posvetovanje, kako bi kaznoval Zvitorepko za njene hudobijo.
“Pri moji kraljevi bradi”, jo vzhičeno zaklical, “rjavka mora spoznati, da je njenim zvijačam konec in da ne gre norcev briti iz mojega kraljevega pisma in pečata! Kaznovati jo moramo v strah in svarilo vsem puntarjem in prekucuhom! ”
Govorili so še drugi gospodje, vsestransko in temeljito.
“Milostni gospod in kralj”, je dejal pes Vaška, “Zvitorepka naj izgubi svoje premoženje in življenje in kdor ji seže v roko, tega naj zadene kraljeva nemilost. Tako mi pravi vest — in jaz sem kralju zvest!”
“To je tudi moj nasveti” je hlastno potrdil Lakotnik in še nekaj drugih je potegnilo z njim.
Vstala je tudi vidra Ribojeda in izpre-govorila z mehkim glasom:	“Milostni
Klalj, nikar se ne prehlustajte s svoji sodbo, kakor so se tile gospodje! Sleherni hudodelec ima vendar pravico, da se prej zagovarja, proden ga obsodimo. Ugled Vaše kraljevske krone bi veliko trpel, ako bi obsodili lisico, ne da bi jo prej zaslišali. Tako mi pravi vest — in tudi jaz sem Vam podanik zvest!”
“ Vse, kar je prav”, je zamomljal pri-trjuvalno medved Miško, “vse, kur je prav, moj gospod kralj in bratran, Zvitorepko je treba predvsem poklicati na zagovor! ’ ’
“Dobro, ljubi moj Miško,” je odgovoril kralj. “Pojdi kot poslanec k Zvito, repki! Toda ne pozabi mojega sveta: bodi pameten in oprezen in varuj se prevare, zakaj Zvitorepka jo polna spletk in zvijač! Nikar ne veruj priliznjenim besedam in sladkim lažem ne nastavljaj ušes! ”
“Rodite brez skrbi, moj kralj in mili bratran”, je odgovoril Miško, “zastran mene sl ni treba beliti las! Zvitorepka nuj le poskusi, varati me in goljufati; naletela bo slabo: zasolim ji tako, da bo pomnila vse žive dni, kaj se pravi z Mišlvi-tom norce briti!”
MIŠKO GRE PO ZVITOREPKO V HUDO LUKNJO
Zjutraj zarana se jo odpravil medved Miško na pot. Nadel si je vojno opravo in odrinil proti Hudi luknji, kamor ga je poslal kralj in njegovi svetovavci, da jim pripelje Zvitorepko na zagovor. Veliko gradov je imela Zvitorepka po vseh koncih prostrano pustopoljine, a Huda luknja je bila njeno najvarnejšo zavetišče. Nebrojno vhodov je vodilo v njen stan in lisica jih jo mogla zapirati in odpirati, kakor se ji je zljubilo. Ako pa bi bila najskrajnejša sila, je vedela še za poseben skriven rov, po katerem bi jo zlahka upi-hala svojim preganjalcem. V trdni grad Hudo luk. jo je Zvitorepka pribežala vedno takrat, kadar ji je zaradi kakšne hudobije pretila nevarnost.
Miško je to dobro vedel in zato ubral pot naravnost proti Hudi luknji. Prišedši pred grad, je videl da so zaprta glavna vrata, koder je Zvitorepka navadno hodi-dila. Naporna, dolga pot ga je bila utrudila; sedel jo zato na prag, da se nekoliko oddahne in poleg tega še enkrat preudari, kako bi najbolje izvršil kraljevsko naročilo,
(Nadaljevanje)
Trda je bila pot...
Letos je preteklo 70 let, odkar so Bolgari storili prvi veliki korak do svobode.
Leta 10.17 je bila dosežena osvoboditev bolgarske eerkve od Carigrada. Politično je pa dan 3. marca 187*' datum prave samostojnosti in je torej letos (i'2 let bol garst e svobode po 500 letnem turškem robstvu.
Turki so v teku petih stoletij tako zelo potlačili bolgarsko narodno samozavest, da se Bolgari niso dvignili zoper Turke niti v začetku 10. stoletja, ko je Kara-djordje zanetil protiturško vstajo med srbskim ljudstvom na narodnem zboru v Orašeu pred 136 leti. Pač pa se je v začetku 10. stoletja začelo zavedno narodno delo s pomočjo narodne cerkve v širokih slojih, kar je zelo podpiral srbski knez Mihajlo, ki je resno mislil na shrsko-bolgarsko državno zvezo. V zvezi z rusko diplomacijo je pomagal Bolgarom, da se je njihova cerkev I. 1870 osvobodila od grškega patriarhata.
Bolgari so začeli borbo za svojo politično svobodo še preje, kakor so se cerkveno osvobodili od Carigrada, to je v sredini 19. stoletja, ko se je pripravljal na vojno s Turki srbski knez. Mihajlo Obrenovič, ki jt* bil z bolgarskimi prvaki ves čas v najožji zvezi. To je bil čas, ko sta se v krimski vojni (1853 do 1856) spoprijeli Kurija in Turčija ter je šlo osvobodilno gibanje po vsem Balkanskem polotoku. Bolgarsko ljudstvo je po veliki večini spalo naprej svoje globoko narodno spanje, toda njegov prvi politični človek v novi dobi, Bakovski, je že v teh letih obrnil pozornost "Evrope na svojo domovino iu začel tudi zbirali okoli sebe hajduke ter je o Bolgarih pisal članke v nemškem časopisju; njegov po litični talent in dalekovidnost dokazuje tudi to, da j'1 spočel misel balkanske zveze. Osnoval je “prvi bolgarski centralni komite” in s četo, ki jo je organiziral v Kunmniji oziroma na Vlaškem, vrdl v Bolgarijo. Stvar pa se je razbila ob neslogi bolgarskega ljudstva in Bakovski jekmalu nato umrl. Njegov duh pa je živel dalje. Sledila sta mu Hadži Dimitar in Štefan Karadza, ki sta padla v četniški borbi s Turki. Za njima pa sta prišla kjuhen Karavelov in Vasil Bevski.
Pravi začetnik organiziranega bolgarskega osvobodilnega gibanja je Bevski. Karavelov je bil v Srbiji, kjer je bil član gibanja srbske “Omladine”. Bevski mu je bil tovariš in oba sta bila v bolgarski legiji v Srbiji, ko je knez Mihajlo zamišljal vojno s Turski. Ker do 'e vojne ni prišlo in je bil knez Mihajlo kmalu nato ubit. sta tako Bevski kakor Karavelov odšla v tujino, prvi v Romunijo, drugi na Ogrsko, tor tam pripravljala splošno bolgarsko vstajo. Bevski se je kmalu vrnil v Bolgarijo, kjer je s Ivančevim ustanovil podružnico ‘‘bolgarskega revolucionarnega komiteja”, čigar sedež je bil v Biikurešti. Tudi zveza balkanskegili narodov jo ostala na programu Lovskega, ki je obhodil vso Bolgarijo in ustanovil nad 500 revolucionarnih odborov s središčem v Loveču. Bevski je bi! zelo spreten politik. Romantika je bila samo v tem, da so vstaši prisegali na svoj narodni program v noči pred sveto ikono s sabljo in samokresom. Leta 1873 pa so Turki Lovskega z njegovim tovarišem Dimitrom Opštijem vred ujeli in ga v Sofiji obesili. Za njim je vodil vstaško gibanje Anton I zunov, ki so ga pa tudi kmalu ujeli. Karavelov se je bil med lem revolucionarenemu delu odpovedal. Pojavil pa se je znani pesnik 1 Iristo Botev, ki je leta 1875 izdal proglas "a narod. To je bilo v času, ko so se Turčiji uprili bo-sanski in hercegovski Hrvati in Srbi in so se tudi drugi kal k a tiski narodi pripravljali zopet na vojno zoper '1 tir-kr. Ta upor pa se je začel prehitro in Turki so polovili S|,b vodilnih bolgarskih mož, ki so večinoma pomrli v
strašni ječi v Djarbekru v turški Armeniji. Drugi so zbežali v Romunijo in ko je Botev omahnil, so mlajši v Bukarešti ustanovili “novo začasno bolgarsko vlado”, ki je zasnovala znameniti nesrečni upor spomladi leta 1876.
Vstaška vlada je oborožila bolgarsko ljudstvo, vodje pa so odšli v razne kraje, da zanetijo vstajo. To pa se jim je posrečilo samo v panadžurskem in v trnovskem okraju. V Panadžuršču je bil vodja Benkovski, ki ie organiziral “bolgarsko začasno vlado v Srednji •ori. Ker je turška vojska takrat bila na srbski meji, so \ staši od začetka imeli uspeh. Toda ko so 1 urki poslali nanje 15 bataljonov, se je začel strašen pokolj, v katerem so Turki pobili ne samo može, ampak tudi na tisoče žena in otrok, vasi so pa do temeljev požgali. Ista usoda jo doletela vstajo v trnovskem okraju. Uporniki so se zbrali v drenovskem samostanu, kjer so jih 1 urki napadli in vse pomorili. Sedaj jevdrl na Bolgarsko spet llristo Botev, ki pa je s svojo četo padel na Stari planini. Nato so Turki začeli narod tako divje klati, da so protestirale velesile in 'I určijo v tako zvanem londonskem protokolu pozvale, naj spet vzpostavi mir in red. Ker Turčija te zahteve ni sprejela, ji je Rusija leta 1877 napovedala vojno (na veliko nevol.jo Anglije in A\sl l ije), ki se .je končala naslednje leto z mirom v San Stefanu. v katerem Rusija zaradi nasprotovanja Anglije m Avstrije ni dobila Carigrada in Dardanel, pač pa je postala Bolgarija med Donavo in Balkanskimi gorami neodvisna država; Avstrija je, kakor znano, to priliko izrabila v to. da je zasedla Bosno.
Čudežno ozdravljenje v Loretu
Pred nekaj dnevi je “Osservatore Romano” prinesel poročilo o nenadnem ozdravljenju, ki se ji- zgodilo dne 2. julija 1938 v Loretu, mednarodno znani Marijini božji poti. Ozdravljenje se je zgodilo že pred poldrugim letom, toda doslej je bilo znano le ožji okolici — dasi se je x' Italiji veliko govorilo o njem — sedaj pa so vse komisije, ki so dogodek preiskovale, zaključile svoje delo z izjavo, da je ozdravljenje take narave, da sc z naravnim potekom nemore razlagati. Zato je tudi “Cs-servatore Romano” izpregovoril o njem šele sedaj.
Nenadoma je ozdravela gdč. Krančiška Rao iz Rima. Od svojega šestega pa do osemindvajsetega leta je bolehala na celem kompleksu bolezni — med njimi bolno srce, tuberkulozni pojavi in malarija — in vsa zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Večkrat je bila tudi na kliniki v Rimu in večkrat tudi že operirana. Enkrat pa je bilo njeno stanje že tako resno, da je že prejela zakrament svetega poslednjega olja.
V juniju 1. 1938 je sklenila, da se pridruži romanju bolnikov, ki so bili namenjeni v Loreto — ona je ob tej priliki šla že tretjič v tej bolezni v Boreto. Njeno stanje je bilo takrat obupno. Splošnemu ugašanju organizma se je pridružilo še vnetje mehurja, kila in po vsem telesu je bila pokrita z izpuščaji, ki so jo mučili in slabili že tretje leto. V Boreto so jo pripeljali na njeni bolniški postelji. Tu pa je gdč. Rao začutila neko olajšanje, dasi se je še vedno ona sama smatrala za resno bolno, za kakršno jo je smatrala tudi njena okolica. Ivo pa se je z romarskim vlakom vračala in sv je vlak bližal Rimu, je nenadoma začutila nek pretres. X' Rimu so jo odpeljali v bolnišnico svetega Jožeta, kjer pa so na splošno začudenje spoznali, da ji- povsem zdrava. Takoj so se zbrali okrog nje zdravniki, ki pa so ugotovili isto: popolno ozdravljenje, izpuščaji so izginili, bolečine mehur-nega vnetja so prenehale in kila je izginila brez sledu.
\T septembru 1938 je tako ozdravljena odpotovala ponovno v Loreto, da bi jo preiskala tamošnja zdrav-
V Rosariju jugoslovansko kulturno življenje lepo napreduje.
Jugoslovanska šola priredi Vidovdansko proslavo 30. junija na 1. de Mavo 1159, ob 16. uri.
Na sliki vidimo priljubljenega jugoslovanskega konzula g. Branka Rubeša, ki je duša vsega življenja med našimi v Rosariju.
niška komisija. Ta jv ugotovila samo nekaj zarast lili brazgotin, (ide. Kao jv nato odšla v Rim, kjer jv pri vseh zdravnikih, ki so jo v ujemi dolgotrajni bolezni kdaj zdravili, zbrala zdravniška izpričevala. Različne njvne bolezenske pojave so potrdili naslednji zdravniki: dr. Aleksander Krati, prof. dr. Luigi (ledda, prot. dr. Kalvatorv de Villa, dr. ISvnedvtti, dr. -Jožef Mancini, prof. dr. ISvnedetto (Jasella in dr. Avguštin Maltarvllo. Vsi ti so s svojimi podpisi potrdili njene prejšnje bolezni kakor tudi to, da po 2. juliju 1938 ni bilo o teh boleznih nobenih znakov več Po preteku enega leta, 8. oktobra 1939 so je gdč. Rao ponovno podvrgla preiskavi zdravniške komisije v Loretu. Ta je ugotovila, da so bolezenski znaki izginili trajno, vidne so le še brazgotine, ki pa so brez bolečin. Preiskali so tudi splošno zdravstveno stanje gdč. Rao in ugotovili, da je povsem zdrava in čila. Komisija je slednjič preučila tudi vsa zdravniška izpričevala zgoraj omenjenih zdravnikov iz Rima in nato izrekla svoje strokovno mnenje, da si tega ozdravljenja, ki se je dogodilo na gdč. Rai, medicinsko ni mogoče razlagati. Izjavo so podpisali naslednji zdravniki: dr. Karlo Sartori, dr. Francesco Brancati, dr. Rolande Clirone, dr. Umberto Mule, dr. Lorenzu (iuerrieri in dr. Perini.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Pasaje Salala 60 Buenos Aires, Argentina
COBREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesičn 2560.
«	— r>r—f -ti	■ — nnm--------nao
ZABAVA “SLOVENSKE KRAJINE” se vrši 29. junija ob 20 uri, pri
TREPLANU, CHACABUCO 501,
O	Vstopnina prosta.
U—----icigo=_______jopo _-"jcao—
“SLOVENSKA KRAJINA”
mir:.o nadaljuje svoje delo. Zdravniška pomor že deluje v polni meri. Da, celo novi zdravniki so se začeli društvu ponujali. Knjižnica redno deluje in je odprta vsako soboto zvečer in vselej po končani službi božji v nedeljo.
Najlepši dogodek zadnjega časa je bila čajanka v čast novo. t.iiišniku dr. Kolomnnu Kisilaku, ki se jo vršila 1<> junija -d> nepričakovano lepi vdvložbi in v preveliko veselje vseli navzočih. S tem jo novo društvo pokazalo, kako hitro zmore organizirati nekaj lepega.
Pevovodja Ciril Jckše je radi prevelike zaposlenosti odložil svojo, funkcijo in je prevzel petje na Avellanedi g. Ciril Kren, uradnik pri firmi Bromberg, doma iz Medane pri Goriei.
Društvo, kakor tudi vsi Slovenci na Avellanedi se g. Jekšetu zelo toplo zalivali za 4 letno delo, ki ga je tako velikodušno vršil. Posebno pa mu gre zahvala še zato, ker je tudi za naslednika poskrbel, tako da bo vse kar lepo šlo naprej. Prosijo pa tudi gospoda .lekšeta, “da naj sc kmalu spet pokažejo kaj mednje, kar jim bo vedno v veliko veselje. Bog naj jim povrni njihovo lepo dclo,\
ZOBJE TI NAGAJAJO?	
Obrni se na našega prijatelja	
Dr. A N D R E S L.	COPELLO
C a n n i n g	2 13 9
V torek, četrtek in soboto od 3—-8 uro pop.	
POCENI IN	SOLIDNO
|	KROJAČNICA
j	I rane Melinc
t Najbolj vectno b' te postreženi! Oglasite se na Paternalu
PAZ SOLDAN 4844.
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“ P A C I F I C O ”
ANTON BOJANOVI6 CHARCAS 767-9 Telef. 31-8783. Modern hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel.
Cena 3—5 $ s penzionom.
Blizu Retira!	V centru mesta!
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs, Aires edini slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte m proračune za hiše in vse druge stavbo, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. MARCOS SASTRE 4351 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Villa Devoto

vapnte pri nas
hranilni račun s samo $ 5,-
Cenjeni slovenski koloniji stojimo radevolje na razpolago, za vsa pojasnila v vseh bančnih operacijah.
Jugoslovanski Oddelek
SUCURSAL BUENOS AIRES
ČASA CENTRAL : 25 DE MAVO 81
	
	
ono