p—čana v gotorlaL
Leto LXY1., št. 218
LJubljana, ponedeljek 25. septembra 1933
Cena Dfa i.-
——Sj« vsak dan popoldne, tsvaemSi nedelje In praznike. — Inoerati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—. ve* j i lnserati petit vrsta Din 4.—k Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo*
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljevm nUes *C 5 Telefon st. SS22, 3123, SM4, 3126 zrn 3*
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: SUoaainaverjeva ulica i, telefon St. 65, podružnica uprave: K oceno va ulica 2. telefon St. 100 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani St, 10.351.
Vesoljni potop v Strugah
Voda iz podzemskih jam je zalila vso kotlino in stoji danes že de 55 m visoko — Prebivalstvo strašno trpi od mraza in lakote
bobrepolje, 25. septembra. Kakor poroča že današnje »Jutro«, je zadela največja nesreča malo stru-žansko koltino. Po vsej kotlini je razen vasi Creteža ter par hiš in cerkve vse pod vodo. Ljudje so zbežali na gore ali na strehe. Nekateri so si komaj rešili golo življenje. Zaradi poplavne katastrofe je samo tukaj
tisoč ljudi brez strehe
Večina teh >e morala prebiti noč na prostem, nekaj jih je zbežalo v sosedne Zreče in Poljane. Ker je včeraj popoldne in tudi še ponoči neprestano deževalo, je voda znova narasla in >e ce" lo za 30 cm višja kakor je bila včeraj. Zaradi vode so bila zmočena tudi vsa drva, tako da si ljudje niso mogli zakuriti ognja. Premraženi, lačni in žejni so prezebaii vso noč, nekateri v najslabših oblekah, drugi le za silo oblečeni, saj so imeli komaj toliko časa, da so si rešili življenje.
Dobrepolici so v te kraje včeraj poslali cele koše kruha in drugih živil, vendar nikakor niso mogli nasititi tisoč ljudi.
Vojaki, ki so prispeli z rešilnimi čolni, pontoni in drugimi pripravami ter odrinili v kotlino, so delali vso noč v Strugah ter reševali ljudi, živino m hrano. Nekateri ljudje so ure in ure čepeli v smrtnem strahu na podstrešjih ali pa na drevju. Na podstrešja so zavJekli tudi prašiče in celo živk*o. Iz Dobre-polia so včeraj prihiteli na pomoč ljudje, ki so sami trpeli od poplave in so požrtvovalno pomagali, prav tako pa je pokazal zgled vzorne požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega stružanski župan g. Hočevar, sam poplavljenec, ki je na splavih reševal ljudi in imetje. Njemu samemu je voda zalila hišo do strehe. Vsi občinski spisi so popolnoma uničeni.
2e v nedeljo popoldne je dobre-poljski župnik Anton Merkun telefo-nično klical bansko «pravo ter poročal o nesreči, ki je zadeia dobrepoljsko in stružansko kotlino ter prosil za pomoč. Na banski upravi je dobil zagotovilo, da prispe nemudoma materialna pomoč v DobrepoUe in odtod v Struge.
Danes M je s prvim kočevskim vlakom pripeljal tudi zastopnik sreskega načelnika iz Kočeva podnačelnik Mi* loš Grabrijan v spremstvu kmetijskega referenta g. Kopitarja, Oba sta se odpeljala proti Strugam. Z ljubljanskim vlakom je pa prispete tudi prva pomoč v živilih, in sicer 1800 kg hrane (kruha in mesa), ki so jo takoj v štirih vozovih prepeljali do Creteža, od tam pa na ponton i h do prebivalstva, ki mu bo hrana razdeljena.
V DobrepoUah je bti sestavljen začasni akcijski pomožni odbor za ^obe kotlini, ki mu naoeljuje g. Ivan šteh, namestnik je župnik Mcrčun, v odboru pa so kaplan Presetnik, 2nidaršič iz Vidma, Babic iz Kompolj, šolski upravitelj g. Kokotec in drugi. Danes se je sestala za dobrepofcsko kotlino ocenjevalna komisija, ki bo pregledala prizadete vasi ter natančno precenila nastalo Scodo, o čemer bo poročala banski upravu
Struge so tndl dane« popoinotna pod vodo. Okrog cerkve je voda tako narasla, da manjka samo še nekaj centimetrov do strehe. Cerkev je visoka 12 metrov in zato s4 lahko vsakdo misli, kako ogromne množine vode stoje v kotlini. 2upnik Anton Orehek je bfl do sinoči odrezan od svete- Zvečer so ga vojaki prepeljali iz prvega nadstropja v varnejše zavetje. Po cerkvi plavajo klopi, voda, ki je »taoci seski do oltar je vih stopnic je dane* *a4*a ves oltar in sploh vso cerkev. ^
Pri reševanju je bfio vtt^ pretresljive prizore. Čeprav v »^jetu-ski nevarnosti, so se ziasti starejši ljudje obupno branili zapustiti domačno. Najstrašnejše je bik> gledati, kako se podirajo ponosni kmečki domovi in rušijo gospodarska poslopja.
Voda Je podrlo do sedal 20 hiš
prav tako pa raadejala mnogo gospo* darskih poslopij, porušila kozolce in odplavila svinjake. Ljudje so za silo zbift splave, na katerih so se prevažali po je*e>ru tor reševali iz hiš, kar se je pač dak>. Teš splavov se je prevrnilo in s »šavo st> a*
bHžnja drevesa, ki jim samo vrhovi mole iz vode. Na teh drevesih so nekateri čepeli do deset ur, predno je prišla pomoč. Mnoge družine pogrešajo svojce. Ni izključeno, da so postali žrtve poplave, mogoče je pa tudi, da so se zatekli na bližnje griče ali v sosednje vasi.
Vaščani zatrjujejo, da je bila zadnja takšna silovita poplava v Strugah leta 1814., torej pred 120 leti. Pa še takrat ni bila katastrofa tako strašna; voda je biia takrat za dva metra nižja kakor
sedaj, ko
stoji voda do 35 m visoko
Kdor pozna Struge, ve, da to ni pretiravanje. To je namreč zaprta kotlina in je mogoče, da je voda dosegla tako višino.
Davi ob 11. je začel akcijski pomožni odbor v Strugah z razdeljevanjem hran« in živil, kakor tudi kotlov, da si bodo lahko ljudje skuhali kai toplega. Za danes popoldne je najavljen prihod dr. Draga Marušiča, ki si bo na licu mesta ogledal strašno nesrečo.
Ostanki porušenega kapucinskega mostu v Celju. (Foto A. Perissich, Celje.)
V Celin ni več nevarnosti
Celje, 26. septembra.
V Celju voda stalno pada in mesto samo je že skoraj popolnoma na suhem. Le v kleteh je še polno vode in mestni gasilci imajo mnogo dela, da jo izčrpajo. Okoliška občina je izdala razglas, da naj prebivalstvo očisti vsa stanovanja in da naj nikar ne pdje vode, ker utegne biti okužena.
Sele sedaj se vidijo sliki strahotnega divjanja in pustošenja na rastlin voda: Ce-
lje In okolica sta taks,, kakor opustošena fronta. Povsod razbiti plotovi, razdrte ograje, prevrnjeni kozolci, pomandrana polja, zaliti travniki, razmetano in izruva-no drevje, kopice lesa itd.
Snočd je bila na glavarstvu konferenca, ki so se je udeležili podban dr. Plrkmajer, župan dr. Goricar, poslanec PrekorSek, magistratni direktor šubio m nekateri drugi predstavniki javnosti, ki so razpravljali o akciji glede obnove prizadetih krajev, zlasti celjske okolice ter o prvi pomoči, ki jo je treba nuditi prebivalstvu. V tej zadevi je bilo sprejetih več konkretnih sklepov.
Od daleč smo gledali bedo
Včeraj smo romali peš in z avtomobili gledat poplavljeno Barje
Nedelja je bila včeraj pokvarjena zaradi dežja, ker nismo mogli na izlete — ali pa tudi ne, saj je bilo na cestah vse živo, kakor ob največjih slavnostih, in so tudi z dežele pritisnili v mesto, da so celo gostilničarji utihnili z zabavljanjem. In če gostilničarji ne zabavljajo na slabo kupčijo, potem je sla vnos t in gneča tako-rekoč splošno narodna in brez razlike strank. Množice so se popoldne koncentrirale na Gradu, kakor ob letalskem mitingu zastonj kar j i, a gospoda z avtomobili je navalila ne Mokarja v Crni vasi, ona brez avtomobilov se je pa utaborila na nebotičniku. Na programu slovesnosti je bila usmiljenost, za programom pa lov za senzacijo. Sploh tako, kakor ob vseh slavnostih, kjer vedno moraš obrniti plakat in ga pogledati tudi od druge strani.
Povod en j je pretresla živce vsem tako ali tako, za to so pa ljudje romali na Grad v dolgi nepretrgani procesiji, ki se je zvrstila seie do noči, ko so množice posedle h gostoljubnim mizam. Kdo bi preStel tisoče ki tisoče zasoplih udeležencev po grajskšfa strminah, ki so hiteli proti šan-oam in za ha sali ozke stopnice grajskega stolpa. Prava propagandna manifestacija za ljubljanski grad in za razgled z njega! Vse. kar leze mo gre, je hotelo videti poplavljeno Barje vsej od daleč, od blizu so pa svoje usmiljenje barjanski bedi pokarali ljudje, ki kaj Imajo. Brrr, kaJsoc razori se ogabni po&i vlečejo ob rot>u ceste, de bar hreifiri pod pnevmatikami, ampak vendar — saj pravijo, ds tudi polž počasi daseč pride ... Vode Same to ne suši se jo* poplavi jeoeev...
Procesija se vije po robu senc naokrog lepo v reda kakor romarji okrog oltarja. Vsa Ljubljana se preriva in sili prav na rob strmine, da bi od daleč pokazala popki vijencem svoje dobro srce. Nikogsr ni, ki bi se spomnil ki pričel pobirati darila srn reveže tam doli v nepreglednem, sinje bleščečem se jezeru. Tako so zbrali tisočake ob povodnji drugje, ko so ob dohodih k vodi usmiljeni ljudje brez organizacij zbrali milodare. Edino branjevke in kmetice iz okolice so znale izkoristiti konjunkturo in zasedle vse dohode na Grad s košarami češpelj, ki so bile na mah prazne, se našo dobrodelnost je bila ps nedela, ka jo ie bog določil počitku in raz-
^s<nv»
Konjunkturo so pa izkoristili tudi berači in so vsi takoj postali poplavljenci ter vse popoldne pritiskali na gumbe zvoncev. Zastonj, zakaj prav vse je gledalo povoden j. Prav vse je zlezlo na Grad od otročkov v vozičkih do najstarejših starih mamic in betežnih starčkov, pisano vrsto so pa prekinjale črnobele skupine oči po-vešujočih nun, ki so z vzdihi sklenile žrtvovati na stotine rožnih vencev za uboge poplavljence. Še »huda teta«, ki ji je najvišja tura h »Tičku na gričku«, je pra-kobacala gori s težavo ter pri pogledu na potop pretresljivo zaihela, da bo darovala vsa dobra dela nesrečnežem tam doli, da se jih bog usmili. In je sklenila v ta namen izpiti vsak dan šilce poživljajočega brinjevčka manj. Gotovo bo uslišana, saj je je sama dobrosrčnost!
Sploh je vladala na Gradu velika žalost in turobno so se oglašale v srce segajoče tožbe gospodinj, da bo krompir, kakor milo in repa, dražja in sploh vse se bo podražilo, da ne bo več mogoče izdržati. Vmes so pa jadikovali pri pogleda na obup bar jenov presun jeni resnobni možje, da je deževje pokvarilo vso slast zo-rečega, vinca in ugibati nove metode za odganjanje brezposelnih. Vse množice so z zanosom občudovale slikovito lepoto poplavljene ravnine str se zamislile v davno dobo mostičarjev, kako so vžrvali na lovu ▼ najbogatejšem revirju pradavnin. Jeleni so se prihajali past prav na trnovske vrtove, da so j_ ženske morale odganjati z loparji, pred šentkJavžem je pa policaj s pašo na rami stal na straži, da se volčje in medvedje niso hodili gret v cerkev. Lova se niso dajali na licitacijo in ljudje so imeti doma polne k umike divjih rac, srne so bile po grosu, naj debelejši zajci pa po tri za groš kot žemlje. Oh, kako lepo je bilo v starih časm, ko je vladala še pobožna cesarica Marija Terezija sedaj je pa vse za nič fn si smo berači... Takole smo modroval! in se šri podpret — saj ni vsak dan povoden)!
Na Barju voda pada
Na Barju se je davi položaj nekoliko izboljšal. Voda je začela že sinoči polagoma padati in je do 10. dopoldne padla približno za 50 cm. Kljub tem pa stoji še po eestah pol metra do on motor
da fc po Ižanski cesti dohod S* Ljubljane na Barje nemogoč. V šoli na _ar)u upravitelj Grč ar najbolj potrebnim in prizadetim še vedno deli kruh. prav ta
ko je tam na razpolago les, ki ga potre buje večina posestnikov za pododrenje živine. Mestna občina je sinoči poslala več vosov hlodov m desk, ki so jih pripelja-i gasilci oziroma člani reševalne postaje, ki so sploh ves čas požrtvovalno sodelovali ter pomagali prizadetim posestnikom pri spravljanju živine na varno.
Barju se obeta strasna revščina. Vse, kar je pod vodo, je popolnoma uničeno, kajti predno se bo vsa voda odtekla, bo trajalo najmanj štirinajst dni, zemlja pa se tudi pozneje najmanj teden dni še ne bo osušila. Ljudje ne bodo mogli najmanj tri tedne na njive in zato je popolnoma razumljivo, da bo v tem času vse segnilo, zlasti krompir, ki so ga morali letos saditi zaradi pomladanskih poplav po dva kTat ali trikrat in ki je v rasti zaostal ter še ni dozorel.
Minister dr. Kramer med poplavljenci
Ljubljanski poslanec minister dr. Kramer, ki si je že v soboto ogledal poplavljeno Barje, je danes zopet obiskal težko prizadeto pokrajino. V spremstvu predsednika in podpredsednika barjanske organizacije JNS, občinskih svetnikov Verbinca in žitnika ter tajnika organizacije Kramarja je obiskal skoraj vse naselbine deloma na vozu, deloma na čolnu, šel je tudi v nekatere hiše, ki so po poplavi posebno prizadete. Prepričal se je, kolika beda Je zaradi poplave zavladala na Barju, posebno pa še v nekaterih rodbinah, ki so izgubile svoj zadnji živež. Potrebna je hitra pomoč za prvo silo, pozneje pa sistematična akcija za olajšanje gospodarskega stanja. Ljubljanska mestna občina je že uvedla prvo pomožno akcijo in razdeljuje med najbednejše prebivalstvo zlasti kruh. Obenem je posebno pomožno akcijo organizirala tudi barjanska organizacija JNS. Med (prvimi podporniki Ji je dal mi-nteter dr. Kramer na razpolago 5000 Din s željo, naj se pomožna akcija ozira na najpotrebnejše rodbine, zlasti pa na otroke. Akcija bo začela poslovati Že danes in bodo med rodbine razdeljeni zlasti moka, zdrob in slacflkor za otroke.
Poplave v Kočevju
Kočevje, 25. septembra. Voda, ki je prihrumela v soboto zvečer v kočevsko kotlino, je naraščala preko noči od sobote na nedeljo in šele včeraj proti večeru je začela padati. Vse množine vode se prelivajo proti Mozelj-skemu polju, tako da so popolnoma zaliti kraji Dolga vas, Livold, Crni potok, Zajčja vas, Mozelj in Knežja lipa. Voda drvi proti Kolpi. Vsi požiralniki okrog Mozlja požirajo neprestano ogromne množine vode. V Kočevju samem je voda sicer tudi že pričela padati, vendar je še vedno ves spodnji del mesta pod vodo. V vodi so osnovna šola, Dijaški dom, Hauffova hiša pa še precej zalita. Strašen je pogled na Dolgo vas, ki je tri metre visoko zalita z vodo. Davi je prispel v Kočevje prvi vlak iz Ljubljane.
Tudi Kolpa močno narasla
Metlika, 25. septembra. Normalno je, da Kolpa naraste zgodaj pomladi in v pozni jeseni, d očim so sicer pri nas poplave redke. Kolpa je šele v soboto pričela rapidno naraščati in je bil zjutraj ob osmih dosežen vodostaj 318 cm nad normalo. Toda voda je naraščala tako naglo, da je ob eni popoldne stanje Kolpe bilo že 500, ob petih pa 560 cm nad normalo, dočim je pri sami Metlik izjutra j bilo stanje 5 metrov nad normalo. Druge reke raso še tako zelo narasle in struga še precej dobro zmaguje ogromne vodne mase, ki se razpenjene in blatne vale dalje proti Karlovcu, kjer osobje tehničnega oddelka z največjo pozornostjo zasleduje naraščanje, da bi v slučaju katastrofe mogli biti ukrenjem takoj vsi potrebni koraki za pomožno akcijo. Kazalo je pa, da to ne bo potrebno, ker je struga Kolpe v naših krajih skoraj povsod precej globoka. Velika nevarnost je pretila gradbam zasilnega in novega mostu čez Kolpo pri Metliki.
Tekom noči so zlasti pri Karlovcu zapazili še mnogo večje naraščanje vode in je ista do popoldne narastla za 7 in pol metra. Izgleda pa, da je naraščanje prenehalo, ker je prej naraščala voda za skoraj 30 cm na uro, dočim je bilo danes naraščanje že mnogo slabše in je znašalo 5 cm na uro. Hujše posledice bi moglo imeti, če ne bi pri Sisku odtok Kolpe v Savo mogel biti normalen, kar se bo pokazalo v teku rtunoJmjega dne, ko bodo vse vodne mase prtite do tja. Vendar pa niti v tem slučaju no bi našim krajem pretila resnejša nevarnost, pač pa krajem okrog Siska in dalje v Slavoniji.
Ljudje z zanimanjem hodijo k sicer vedno mirni in pohlevni Kolpi, ki danes izgleda docela drugače, kakor navadno. Kolikor je zaenkrat znano, ni prišlo do večjih nesreč, mnogi JMMffcM zemljišč, ki leze
nižje ob Kolpi, pa »o vseeno pod vodo. K sreči ti kompleksi večinoma niso obdelani ali pa je bil pridelek že pospravljen, tako da škode ne bodo obCutnejSe. Le se malo
deževja,, pa bi tudi za. naSe kraje lahko pomenilo   katastrofo,    ker   bi se Kolpa v
mnogo večjem obsegu razlila čez bregove. Iz manjših in oddaljenejših naselj še ni točnih poročil.
Smrtna nesreča v Kompolju
Sinoči se je pripetila v Kompolju težka nesreča, ki je hudo prizadela družino bivšega župana g. Matija Samca. Samčeva žena je bila v skrbeh za kokoši in je splezala na kurnik, nenadoma se ji je pa spodmaknila lestev in padla je tako nesrečno, da je priletela z glavo na cement ter si prebila lobanjo. Domači so jo našli nezavestno in jo prenesli v hišo, kjer se pa ni več zavedla in je ponoči umrla. Ljudstvo zelo sočustvuje z bridko prizadeto družino. Najprej je Samčevim uničila voda vse, zdaj je pa še smrt
ugrabila mater enajstih otrok.
Kompolje je še zdaj deloma pod vodo, ki mestoma stoji tričetrt metra visoko. Prehod preko ceste iz Dobrepolja do Struge je nemogoč.
Nevarnost poplav v Poljanski dolini minila
Skofja Loka, 25. septembra. Sila trda nam je predla. Ljudje so zaskrbljeni opazovali vodni naliv, ki več dni zapored ni hotel pojenjati. Vode so se dvignile in vse je kazalo, da bomo imeli poplavo. Poljansčica in Se Išči ca sta nosili s seboj raznovrstno lesovje, voda je že udarjala v kleti in prestopala bregove. In-dustrijcu Dolencu je odneslo neurje 5 sež-njev drv, nekemu trgovcu iz Dolenje vasi pa nad 30 smrekovih hlodov. Manjše križe in težave z vodo pa so imeli malone povsod ob bregovih naših voda. Trpeli so mlini in nižje ležeče stanovanjske zgradbe in gospodarska poslopja. Danes pa ae je vodni naliv nekoliko unesel, vode so pričele upadati, tako da smo vsaj zaenkrat izven nevarnosti.
Tudi v Beričevem je odneslo cesto
Beričevo, 25. septembra. Tudi v prijaznem Beričevem, kamor se Ljubljančani tako radi peljejo z avtobusi na izlet v priljubljeno Gradovo gostilno, so doživeli majhno poplavo. Silno narasla Kamniška Bistrica jim je raztrgala na levem in desnem bregu pri mostu okrog 75 m ceste in je svoje razdiralno delo opravila tako temljito, da je nemogoč vsak promet z vozovi in avtomobili in da tudi otroci ne morejo v šolo.
V Novem mestu vode padajo
Novo mesto, 25. septembra. V Novem mestu se je položaj nekoliko izboljšal, ker so pričele vode padati. Slična poročila prhajajo tudi iz bližnjih krajev.
Zagoneten umor v Parizu
Pariz, 25. septembra. AA. Prejšnjo noč se je po Parizu razširila vest, da so našM odbornika pariške občine, ravnatelja gledališča >Casino de Parts« in kinematografa »Palaoec, Os carja Duffreina, umorjenega v njegovi pisarni v kmematografu >Pa-lace«.
V kinematografu so takoj prekinili predstavo. Novinarjem je policijski uradnik izjavil, da je neki upravnik kinematografa našel Duffreina v njegovi pisarni na tleh. Lobanjo so mu neznani storilci prebili s topim orodjem. Nato so ga pokrili z malo preprogo. Po položaju sodeč ni bilo nobene borbe med direktorjem >Casrino de Pariš« in njegovimi napadalci. Bil je na mestu mrtev. Vest o umoru Duffreina je napravila na vso francosko prestolnico globok vtis. O storilcih ni ne duha ne sluha.
Herriot nevarno obolel
Pariz, 25. septembra. AA. Iz Lyona poročajo, da je bolezen predsednika lvonake občine in bivšega predsednika francoske vlade Herriota resnejšega značaja, kakor se je prvotno mislilo. Zdravniki so ugotovili, da boleha Herriot na ledvicah in da ima močno angino. Snoci je imel bolnik 40 stopinj. Noč je prebil zelo slabo. Tudi davi bolniku ni bilo bolje. Včeraj je Herriota obiskalo veliko število njegovih osebnih prijateljev.
Sorzna poročila*
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:   Amsterdam 2308.18_2819.64 Berlin   1362.91_1373.71,   Bruselj   798 do 801.96,     Ourih    H08.35_1113.85, London 1*6.42—178.02,   Newyork    3663.83_369<2 09 Pariz 223.90__K.02,  Praga  169.56—170 42 Trst  300.24_302.64   (premija  28.5%).   A v trljaki šiling v privatnem Miringu 8 85 INOZEMSKE BORZE. C url h:  Pariz 20.2025,   London 15 95 Newyork 333, Bruselj 72, Milan «7.13, Ma drid 43.16, Amsterdam 208.25, Berlin 123 15 Dunaj 56.75,  Praga 15.31,  Varšava 57.70, ~ " 3*08.
Stran 2f.
♦SLOVENSKI NAROD«, <fee 25. septembra 1933
Stev 2»8
Previsoka cenitev las stanovao] in lokalov
Nujen predlog občinskega sretnika Ivana FrefUia na petkovi seji občinskega sveta
Ljubljana, 25. septembra. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je razvila obširna debata o davčni praksi, ki so jo pričele izvajati v zadnjem času naše davčne oblasti. Povod za to razpravo je dal nujni predlog obč. svetnika F r e 1 i h a, ki pravi v njem med drugim:
Prejšnji hišno-najemninski davek je bil nad sto let star in so se v tem času lastna stanovanja hišnih lastnikov nižje ocenjevala kakor pa v najem oddana, čeprav tudi takratni zakon ni imel določbe o taki izjemi. Te olajšave so bili hišni lastnika deležni, ker morajo za državo vršiti razne posle. Upoštevalo se je tudi dejstvo, da mora hišni lastnik plačati od lastnega stanovanja davek z dokladami vred.
Tudi, ko je stopil novi davčni zakon z dnem 1. januarjem 1929 v veljavo, so naše davčne oblasti lastna stanovanja in lokale nižje ocenjevale, upoštevaje navedene razloge in prakse iz prejšnjih časov. Zadnja leta pa je ministrstvo za finance izdalo stroge ukaze davčnim oblastem, da morajo lastna stanovanja prav tako ocenjevati kakor pa v najem oddana. Finančno ministrstvo je Šlo pri tem tako daleč, da je izdalo celo odlok finančnim direkcijam, naj se hišni lastnik kaznuje po čl. 142 zakona o neposrednih davkih, če se bo pritožil na višjo instanco in če bo pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Predpisala naj bi se v tem primeru razen še običajne zgradarine še dvakratna zgradarina kot kazen. Čl. 142. pa te kazni nikjer ne predvideva in zato nikakor ni upravičen ukaz finančnega ministrstva, oddelek za davke, da bi se smel kaznovati, kdor neupravičeno vloži pritožbo.
Upoštevajoč te ukaze ministrstva za finance so davčne uprave, med temi tudi v Ljubljani, letos zvišale hišnim Ustnikom stanovanja in lokale za 100 do 200% in tudi več od prejšnje ocenitve. Ker pa znašajo v Ljubljani avtonomne doklade 117%, bo povišanje dvakrat do štirikrat večje kakor lanska zgradarina. Kako bodo posestniki to zmogli, je veliko vprašanje in bati se je, da pride do velikih davčnih zaostankov in eksekurivnih izterjanj davčnih predpisov. Pomisliti je pri tem treba, da smo tri četrtletja plačevali zgradari-no z dokladami po lanskem predpisu in da bo vse diference treba plačati v zadnjem četrtletju. Ta razlika bo znašala v več slučajih še enkrat toliko, kakor se je plačevalo v prejšnjih četrtletjih. Ugotoviti moramo tudi dejstvo, da se je zgradarina za nove hiše povišala od 3% na 6%, odnosno celo na 12% in da bodo morali tudi lastniki novih hiš ves ta povišek plačati v četrtem četrtletju 1933.
V Ljubljani se je povišala ocenitev lastnih stanovanj pri starih hišah za okrog 10 milijonov, pri novih pa za okrog dva milijona   dinarjev.    Vsled   tega povišanja
bodo morali lastniki starih bii letos plačati na z g radari ni in avtonomnih dokladah okroglo 2,500.000 Din in vso to visoko vsoto v enem samem četrtletju, kar je popolnoma nemogoče. V 1. 1934 pa bi morali plačati razen tega od poviška le voda-rino, gos tašči no in kanalsko pristojbino, za kar bo treba odstotek primerno znižati.
Tudi je več hišnih posestnikov, ki imajo na stanovanju siromašne ljudi za prav nizke najemnine, a davčne uprave ne smejo trpeti teh nizkih najemnin, temveč jih uradno povišujejo na običajne najemnine. Če ima posestnik siromaka v svoji hiši za nizko najemnino, je gotovo nepravilno, da mora potem plačati davek od večje najemnine kakor pa jo prejme.
Od vseh strani, bodisi iz vrst najemnikov, kakor od raznih oblasti prihaja apel na hišne posestnike, zlasti v zadnjem času, naj v sedanji težki krizi najemnine primerno znižajo. Zaradi navedenega poviška pa bo to znižanje nemogoče in bo zelo slabo vplivalo na hišne posestnike, ker bodo morali ravno v sedanjem času plačevati tako ogromno diferenco.
Iz tega jasno sledi, da je nujna potreba, da se tudi mestna občina ljubljanska zavzame za svoje davkoplačevalce in skuša doseči omiljenje davčne prakse, kakor tudi znižanje  izvršenih  predpisov. Delati mora tudi na to, da se davčni zakon primerno izpremeni, da ne bo drugače ta visoka  obremenitev  oslabela  davčne moči, kar bi najkvarneje vplivalo tudi na finančne razmere mestne občine ljubljanske same. Ker pa hišni posestniki ne bodo mogli vse diference plačati naenkrat in ker neštete pritožbe gotovo še ne bodo rešene kmalu, je nujna potreba, da se za plačevanje navedene diference doseže dovoljenje, da se za sedaj plača zgradarina v izmeri prejšnjih četrtletij,    dieferenca pa morebiti v obrokih v 1. 1934., v kolikor se ne bo doseglo znižanje predpisov. Občinski svetnik Frelih je predlagal, naj župan takoj odpošlje   v   obrazloženem smislu prošnjo ministru za finance kakor tudi finančni direkciji dravske banovine in morda tudi osebno   posreduje v navedenem smislu. Prav tako naj se naprosita ministra  dr. Kramer in Pucelj za posredovanje, da bi ministrstvo za finance naročilo podrejenim finančnim oblastem, naj takoj izvrše revizijo predpisanih ocenitev za lastna stanovanja  in  lokale in v kolikor bi to ne bilo več izvedljivo, da se vsaj blagohotno rešujejo vložene pritožbe proti odmeri zgradarine in da se v četrtem četrtletju  tega leta zapadla  diferenca na zgradarini  izterjuje  v primernih obrokih. Pri sestavi občinskega proračuna za mesto Ljubljano za 1. 1934 naj se tudi upošteva event.   zvdšanie   zgradarine  pri določanju občinskih doklad.
Začetek operne sezone v Ljubljani
V soboto smo zadeli ooemo sezono z novo uprizoritvijo Pfkove dame
Cajkovskega glasba je lahko umljiva, prav poljubno Ielodična, orkestracija razkošna, polna barv in kontrastov, pevski part po stari formi z zaključnimi, samostojnimi, hvaležnimi arijami, po svojem značaju sentimentalno ali strastno, često vroče temperamentno in ritmično pestro zajetimi. Brez vsake harmonične nevrastenije in kontrapunktične šolmaštrije je ta lirična romantična opera čisto umljivo za široke sloje zelo privlačna. Ce bi imeli večja orkester, bi bili kajpak še zadovolinejši.
Naslovno vlogo je imela ga. Thierrv-Kavčnikova, ki je podajala staro aristokrat-ko z naravno nobleso, brej pretiravanja v detajlih, kot resn.čno svetsko damo. Svojo arijeto v francoščini je odpela z vso umetnostjo nežno in graciiozno.
Glavno partijo Hermana je absolviral g. Marčec s presenetljivo učinkovitost j o, pevski vseskoz zelo posrečeno in v igri odlično, tako da je Žel nedeljeno priznanje vse publike. Mož raste!
Pevski izvrsten je bil tudi knez Jelec-ki, g. Janko, ki je žel za iskreno predna-šano arijo topel specijalen aplavz. Prav razveselila nas je gdč. Golobova t svojo Pavlino; njen duet z Lizo in posebej š& njena tužna pesem ob klavirju sta nam je ponovno predstavila kot pevko izredno prijetnega tembra.
Gdč. Milena VerbiČeva kot gost je vrla pevka velike kulture in krasnega glasovnega materijala. AH Liza je zelo težka psihološka partija, ki zahteva tudi mnogo igre, izrazite mimike, topline krvi in elegance, kar vse si pridobi šele s rutino. Kot začetnica se je vendarle odlikovala in prinesle več, kakor je splob dovoljeno pričakovati. Njena Marta po vzorcu ie bila močnejša, a po nekaj reprizah se vžVjvi peč tudi v Lizo. Obilo cvetja ti ie zaslužna ln pubHka J* je ffvuimo laratala za do vodstvo.
G. Primožič kot grof Tomski t živahno igro Jn sogavo pesmico in g- Mar. Rus (Surin) in g. A. Drmota (Cekaiinaki) pa kot siobna šaljivca so bili prav dobri. Takisto se je simbolična medigra   v M. dejanju Z
gg. Primožičem. Pibčeve In Golobevo ob okusnel spremljanju baletnega zbori (kot solistka ga. Pavšičeva) posrečila zelo okusno.
Operni zbor (z izjemo zaključka) je bH vrlo dober in tudi v igri živahen, nad vse dovršen pa orkester. Tako je bita predstava z danimi sredstvi resnično izvrstna in je Žela mnogo toplega priznavanja po vseh dejanjih, prav posebno pa še na zaključku.
Gg. Polič. Sest, Golovin in Urjanišcev z vsemi nevidnimi duhovi za sceno so nam podali otvoritveno predstavo, ki bo, upam* trajno prjvlačna tudi z reprizami.
Fr. a
Ljubljana, 36. septembra. »Kdor sliši ljubek akord instrumentov ali razkošje človeškega gHasu, a se t&ga ne raduje, niti ni ginjen in ne vztrepeta od glave do nog v sladkem zanosu, se ne čuti dvignjenega iz svoje človečnosti, ta kaže, da ima pohabljeno, grešno in skvarjeno dušo. Njega se je treba bati kakor tistega, ki je bil rojen pod zlo zvezdo!« — To je zapisal Francoz Rosard, ki je živel še pred Shakespeariem. Tako razumemo silno ljubezen Shakespearjevo za glasbo in petje, ljubezen, ki jo očituje v raznih svojih dramah. Toda kaj bi rekla Ronsard in Shakespeare, ako bi bila mogla uživati glasbo in ptje, ki sta se razvila do današnje umetnosti v operi? In kot dokaz, d* naš narod nima »pohabljene in skvar-jene- duše«, mi je tudi njegova velika ljubezen do petja, glasbe in še posebej do naše opere. Vsaj doslej je bila Slovencem opera živa potreba, ki so jo zadnjih 50 let vdrževaM, goj4H in neprestano razvijali vzhc vsemu in proti vsemu. Ljubljana je ohranila svojo opero, ko so jo opustila trikrat in tudi petkrat večja mesta, in ne morem si misliti kulturnega središča svojega naroda danes z nad 60.000 prebivalci brez opere, ko smo imeli v Ljubljani z nad 30.000 prebivalci dve operi.
V soboto smo začeli novo operno seao-ho z mogočnim slovanskim, po vsem svetu priljubljenim umotvorom, s »Pik ovo damo«, ki sta mu očeta dva nesmrtna ruska genija, Puškin in Cajkovskij. Lahko smo ponosni na to otvoritveno predstavo.
Z radostjo smo pozdravili kot dirigenta ravnatelja g. M. Poliča, Čegar vse predstave so bile vselej do možne popolnosti pripravljene in Čegar nova »Pikova dama« ima zopet vse odlike velezanimive novitete. Letošnje prireditev se bistveno razlikuje od dosedanrln, zlesti prva slika prvega dejanja učinkuje prav kakor nova. Dejanje je namreč preloženo v palačo iz dosedanjega parka ln so ljudske scene črtane. Vobče je dejanje strjeno ter smo takoj v borbi Hermana in kneza Jeleckega za Lizo. Premori so vedno po dveh sHkah, ki sta logično zvezam. Sama stara grofica, znana Pikova dama, ni več pošastna prikazen, nego je človek, fina dama. Osvetljevanje glavne scene v slikah osredotoča zanimanje za najbolj važne osebe, dočim ostajajo stranske v somraku, ki pa je včasih le preveHk.
Vse sttke je uredil režiser g. prof. šest prav poljubno melodična, orkestracija raz-JHevi s projicirano sHko Zimske palače); g garderobo zbora ln t uniformami nekaterih tatjaneov, znešeniml iz raznih polkov vseh moMfa držav, pa se moramo pač -ričo krtne zedovorlH- Zato sta tekmeca f^man in Mecfcl  v  norih »istokrojlh«
Spomenik ponesrečenim radarjem
Hrastnik, 24. septembra. Vsem je Se živo v spominu največja rudarska katastrofa, kar jih je zadelo nase rudarstvo, ko se je lani 29. novembra vžgal v jami Ojstro in eksplodiral motor in povzročil požar ter smrt šestih rudarjev. Veličasten je bil v mraku ob avitu jamskih svetilk pogreb ponesrečenih rudarjev na dolsko pokopališče. Več tisoč-glava množica je spremljala žrtve dela k zadnjem počitku.
Takoj po nesreči je dala TPD potreben znesek, da se postavi tragično namka rudarjem dostojen spomenik. Kmalu bo obletnica teh žalostnih dogodkov. Ako greš danes is Hrastnika proti Dolu, opazi* že od daleč spomenik sv. Barbare nad grobom rudarjev.
Ko se približaš skupnemu grobu, vidiš, da je ves prostor ograjen z betonsko ograjo. Na pročelju je v celi dolžini spomenik v vidu stopnic. Nad vsakim grobom se dviga ttirioglat steber z imeni ponesrečenih rudarjev, ki ima v sredini izdolbino za slike ponesrečencev. Na vsakem stebru je izpisano ime ponesrečenega rudarja, in sicer al slede od leve proti desni: Martin Dravzg, Ignac Jazbinsek, Blaž Arhar, Ivan Babic, Franc Skornšek, Vinko špoj-zer. V sredini teh stebričkov je približno 1 m visoka betonska kocka, na kateri je postavljen v naravni velikosti kip sv. Bar-bore, zaščitnioe rudarjev. V sredini pod-statvka sv. Barbare je vrezan napis: »V čast in spomin rudarjem, ponesrečenim 29. IX. 1932 v jami Ojstro. Trboveljska premogokopna družba.« Čeprav preprost, vendar napravi na vsakega obiskovalca ta spomenik najgloblji vtis. Spomenik je izgotovil kamnoseški mojster g. Bačnik iz Most pri Ljubljani, za kar zasluži vse priznanje.
Skavti so zborovali
LJubljana, 25. ie,pteiml»ra. Skavtlzem, katerega namen je prero-diti človeški rod z Življenjem v naravi in po naravi se tudi v Sloveniji razveseljivo širi. To je dokazal tudi včerajšnji občni abor Zmajevega stega, ki se je vršil dopoldne v dvorani OUZD. Poleg članstva v krojih so skupščini prisostvovali tudi zastopniki Javnosti in staršev, ki se zs Bkavtskl pokret vedno bolj zanimajo.
Ob otvoritvi Bkupščine je starešina predlagal, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju kot vrhovnemu pokrovitelju akavtske organizacije, pozdravna brzojavka pa g. ministru za fizično vzgojo g. dr. Hanžefku. Predloga sta bila soglasno In z odboravanjem sprejeta.
Sledila so (poročila starešine, stego-vodje in drugih funtocijonarjev, ki so nazorno pokazala napredek in razmah skav-tizma, čeprav se mora boriti z velikimi težkočami, kakor tudi steg sam. V 11 letih obstoja je steg prebrodil mnogo kriz ln težikoč in danes lahko s ponosom gleda na sadove svojega deJa. To je seveda v prvi vrsti zasluga vzorne uprave, ki je 6teg dvignila iz mrtvila. Na občnem zboru je bilo tudi soglasno sklenjeno, da se stegovo starešinstvo razširi. Vsi oni, ki ki so organizacijo podprli, prejmejo posebno pismeno zahvalo. Skupščina je izbrala tudi tri člane, najboljše med dobrimi, ki bodo predlagani župni upravi v odlikovanje.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena skoraj vsa prejšnja uprava, ki je bila izpopolnjena z nekaterimi novimi močmi. Po nagovoru na novo upravo je stegovodja pozval navzoče k nadaljnemu složnemu lin plemenitemu delu. Pri slučajnostih je vzbudil mnogo zanimanja sklep glede nove razdelitve po šolah. Zaradi deljenega pouka po šolah ter zaradi lokala je uprava često v zadregi. Upati je, da bodo tudi te težkoče premagane, zlasti če bo članstvo organizacijo podpiralo v njenih stremljenjih. Po dveurneon zborovanju je bila supščina zaključena
Z Jesenic
— Nedelja je bila deževna, pusta in dolgočasna. Posebnih prireditev ni bilo, razen nogometnih in bazenskih tekem, o katerih pa poročamo na drugem mestu. Spričo hudih nalivov zadnjih dni je Sava s pritoki silno narasla, vendar pa ni ogrožala obrežnih hiš, tako kot druga leta. Jez KID, ki je bil predlanskim preurejen, ne dopušča zastoja vode kot prejšnji, ampak odtok vode sam po sebi avtomatično regulira in odvaja, tako da se ni bati poplav v Milanovem logu in na Savskem nabrežju, kot so bole prejšnja leta.
— Športne vesti. Včeraj dopoldne se js vršila na športnem igrišču >Gorenjca« bazenska tekma med družino SK Ilirijo iz Ljubljane in ASK Gorenjec z Jesenic, ki je končala z visoko zmago Ilirije v razmerju 14:1. Popoldne pa se je vršila na igrišču Bratstva nogometna tekma med rezervo Bratstva in rezervo SK Korotsna iz Kranja, ki je končala z zmago domačinov z rezultatom 4:0. Sledila je nogometna tekma za prvenstvo Gorenjske med I. moštvom Korotana iz Kranja in I. moštvom Bratstva z Jesenic, ki je končala z zmago Bratstva v razmerju 4:3. Za to tekmo je vladsio v vseh jeseniških športnih krogih izredno veliko zanimanje, pa tudi iz Kranja je prispelo veliko prijateljev Korotana, ki so dajali moralno oporo svojim igraćem. Igra je potekla razmeroma lepo in so brli domačini celo igro v premoči. Sodil je gospod Cimperman iz Ljubljane, ki pa ni imel igre v oblasti.
— Napad na blagsjničarko koniumne-fa društva na Javorniku. V soboto sta v večernih urah patruljirals dva orožnika z Javornika po glavni cesti v smeri proti Koroški Beli. Ko sta šla mimo prodajalne Delavskega konzumnega društva, sta čula khce na pomoč. Ko sta vstopila v poslopje, sta našla prodajalko gdč. Julko Ivanovo, ki je vsa v strahu pripovedovala, da je ravno v trenutku, ko je hotela zapreti trgovino, prišel neki moški ter jo prosil vbogajme. pa mu ni mogla ničesar dati. Zato je menda znova odprla trgovino, da bi mu dela dinar, takrat pa jo je udaril z veo silo a pestjo po glavi, da je padla in se onesvestila, moški pa ji je med tem vzel vrečo, v kateri je bilo okrog 5000 Din, med njimi za 800 Din kovanega denarja, ter izginil v noč. Zvanova trdi. da je bil
napadalec nizke postave in širok, nosil je hlače pumparice in umetno brado. Javor-niški orožniki so pridno na delu, da pridejo na sled zločincu.
Iz Novega mesta
— Vlom v trgovino. V soboto ponoči je bilo vlomljeno v Sadinji vasi v edino tamkajšnjo trgovino. Vlomilci so odnesli cigarete, konserve in druga živila, ter razno blago. Skoda je cenjena na 6 do 7000 Din. Orožniki so pridno na delu in upati je, da bodo vlomilci kmalu pod ključem
— Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo za šolsko leto 1933-34 se bo vršilo v nedeljo 1. oktobra od 9. do 12. ure dopoldne v upraviteljevi pisarni. Začetniki morajo prinesti s seboj učno pogodbo. Redni pouk se prične v ponedeljek 2. oktobra. Pouk na tej šoli morajo posečati vajenci in vajenke iz Novega mesta, Kan-dije, Žabje vasi, Smihela, Broda, Irce vasi. Drske, Gorne vasi, Regerče vasi, Brš-ljina, Cegelnice in Ločne.
— Narastla voda v kanalih je zalila cesto v Gotni vasi in bi kmalu postala žrtev vode neka božjastnica iz sosedne vasi. Revo je sredi ceste napadla božjast in v mukah je na tleh pila vodo. Bila bi utonila, da ni pravočasno prišel posestnik Še-tina,. ki je revo rešil gotove smrti. Reva je padla komaj pet korakov od hiše, kjer pa menda ni bilo nobenega zunaj, da bi nesrečo opazil, med tem ko je prihitel Setina iz 100 m oddaljene hiše. Voda se je tudi nabrala po okoliških hlevih in kleteh. Kmetje so morali spraviti živino iz hlevov, kot živila iz kleti, ker je bil predvsem krompir izpostavljen vodi, ker imajo kmetje navado krompir nasuti kar na dno kleti na slamo. N*a gradu Otočec je ob poplavi utonilo okrog 70 kokoši in dva psa. Goveja živina je bila k sreči na ma-rofu. katerega voda ni dosegla. Grofa samega z ženo in otrokom so v zadnjem hipu rešili šentpeterski gasilci, med tem, ko sta se oba mosta, ki vezeta grad s kopnim, porušila in ju je odnesla voda.
Iz Trboveli
— Lutkarski tečaj v Trbovljah. Danes dopoldne se je pričel v Sokolskem domu tridnevni lutkarski tečaj, katerega organizira celiska sokolska župa. Trboveljski Sokol je namreč edini, ki razpolaga s popolnim lutkovnim odrom, ki je nastopil z velikim uspehom ne le v Trbovljah, marveč že tudi v drugih krajih. Ta panoga prosvete je zlasti za našo mladino velikega vzgojnega pomena, zato jo hoče sokolska tupa uvesti tudi v drugih društvih, kjer koli bodo dani pogoji za povoljen razvoj. — Na tem tečaju se bo med drugim obravnavala Izdelava lutk ln odra. želimo lutkovnemu tečaju veliko uspeha.
_ Zopet nezgoda pri delu. V Plesko — progi na zapadnem obratu se je težko ponesrečil i9-Ietni vozač Brčon Jože II. Menjaval je na križišču, kjer ae odcep' proga proti šahtu I in VII, kretnice za prevoz bencinske lokomotive v drugI tir na ta način, da je prijel za koničasto tračnico, hoteč Jo premakniti na drugo stran. V tem trenutku pa Je prlvozila lokomotiva na tračnico, ori čemer mu je zdrobila 2. in 3. prst love roke.
_ Odtegovanje za bedno»tni fond. Rudarsko delavstvo je precej vznevoljeno, ker se odtegljaji za razne socijalne dajatve neprestano množe in zvišujejo. V prejšnjih letih, ko so bili rudarji redno zaposleni in so napravili vse šihte, bi jih tako zviševanje odtegljajev ne zadelo tako hudo, toda danes, ko napravi rudar komaj 11, 12, k večjemu 13 delavnikov na mesec, pa žene tako zviševanje odtegljajev od njegove že itak do skrajnosti pičle mezde, naravnost v obu®. Treba bi bilo določiti eksistenčni minimum, do katere višine bi se rudarjem ne smeli odtegovati prispevki za razne podporne fonde, ke so manj zaposleni rudarji danes najbolj potrebni podpor, ne pa da bi še oni bili primorani podupirati druge. Toda ta eksistenčni minimum bi se moral določiti progresivno po številu družinskih članov, ne pa posplošiti.
Iz Hrastnika
— Občinske volitve. Z razpisom občinskih volitev, posebno pa s priklujčitvijo Hrastnika k Dolu, je pričela tudi pri nas živahna volilna agitacija. Dočim so volilni imeniki še na razpolago v občinski pisarni do 27. septembra in si jih vsakdo lahko ogleda in zahteva poprave, je že tudi jasno, da bosta pri nas vloženi dve kan-didani listi, in sicer lista dosedanjega podžupana in znanega nacijonalnega borca g. Roša Ferda, in pa klerosocijalistična lista Babič-Malovrh. Za poslednjo se zlasti zalaga poslanec Pavlic, ki pač ne more preboleti udarca nezaupnice, ki mu ga Je izglasovala tukajšnja JNS. Prepričani smo, da bodo vsi razsodni voliloi glasovali za gospodarsko listo g. Roša. Nerazumljivo se nam pa zdi, da gotovi napredni ljudje agi-tirajo za drugo listo. Vsak razsoden volilec bo uvidel, da volitve niso nikak plebiscit proti ali za Trbovlje, ker je to za enkrat gotove stvar, ampak je to geslo samo vabe nepoučenim ljudem. Dokler še ni padla odločitev o usodi Hrastnika, je imel pač vsakdo pravico, da izpove svoje mišljenje, danes p« je naša dolžnost, da delamo vsi složno ze to, da pride občina v roke ljudi, ki stoje neomajno na principu narodnega in državnega edinstva,
— Osebna vest. Na tukajšnjo osnovno šola je premeščen iz Srbije agilen sokolski delavec in telovadec br. Rs divo j Par-dubski. Z njim je irpopolnjeno premo učiteljsko mesto, Sokol na je dobil z njim agilnega delavca in prednjaka.
Nevarna šala
škofja Loka, 25. septembra. Včeraj popoldne sta se namenila De-ibenc Kati in Frančiška na Gabrovo. ill ata po novi cesti skozi Podpulferco, kjer js avet izredno strmi in poln skal Na največje presenečenje sta opazili ženski baš še v zadnjem trenutku, da ao sprožili neznani fsntllinl s vrha brega veliko skalo, težko svojih 100 kg, ki ae je pričela valiti naravnost proti potnicama. Debenčsvi sta se s begocn nesreči sicer ogrnili, medtem ko je drvela skala s neznansko silo v dolino.
Zadevo imajo v rokah oblasti, ker bi se bile lahko zgodila največja nesreča. Zaradi skal se pritožujejo tudi tamošnji posestniki, ki pravijo, de jim sproženo kamenje uničuje sproti nove gozdne nasade.
Koledar.
Ponedeljek, 25. septembra ka tolicani; Kleofa, Uroš, pravoslavni 12. septembra.
Današnje prlreriditve.
Kino Matica. Posdravlja Ln poljublja Vag __ Vsronika,
Kino Ideal: Kralj tatov (Arssn Lupin).
ZKD: Kralj d-žnngle ob 14.80 v kinu Matici.
Kino Šiška: Zadnji dnevi IVmipejev. Dežurne lekarne.
D**ies: Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, LJubljana VHI, Celovška cesta 34 in Ustar, Sv. cesta 78.
— Avtomobillste in voznike opozarjamo, da je zaradi novogradnje mostu čez Kolpo pri Metliki isti zaprt za vsak vozni promet brez razlike. S tom je direktna zveza na cesti Novo mesto-Metlika-Kerlo-vac ali obratno prekinjena. AvtomobiLi-stom, ki vozijo iz Ljubljane v Hrvatsko Primorje, priporočamo cesto Ljubljana-Velike Lašče-Kočevje-Delnice, tistim pa, ki vozijo iz Hrvatskega Primorja v Novo mesto, pa cesto Delnice - Skrad - Severin-Bosanci - Vinica - Črnomelj - Metlika -Novo mesto. Uporaben za prevoz je tudi brod pri Kamanju pod Metliko, ki zdrži tudi 4 tone, vendar pa so pripravnejše omenjene ceste.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Ponedelejek, 24.: Sonata strahov. Red A Torek, 25.: Zaprto.
Sreda, 27.: Sv. Ivana, premijera. Red B. Četrtek, 28-: Pohujšanje v dolini šentflor-
janski. Red Četrtek. Petek, 29.: Zaprto.
Prva  repriza Strindbergove drame
Sonata strahov bo dre vi ob 20. v ljubljanski drami. Delo je imelo na premijeri resnično velik uspeh. Zasedba glavnih vlog je: Ga. Marija Vera, gdč. Boltarjeva, dalje ga. Medvedova, ga. Rakarjeva. gdč. Slavčeva in gdč. Kukčeva ter gg\ Skrbinšek, Debe-vec, Kralj, Sancin. Jerman, Plut in Poto-kar. Delo režira režiser Ciril Debevec.
Premijera Shavvove drame Sv. Ivana. V sredo, dne 27. t. m. bo v drami premijera dramatske kronike v 6 .slikan z epilogom Sveta Ivana, ki jo je napisal sloviti pisatelj B. Shaw. Krstna predstava tega. dela je bila pred 10 leti v Ameriki, nato pa je šlo delo po vseh odrih celega sveta. Prikazuje nam razvoj slavne in popularne device Orleanske od njenega početka preko vseh njenih velikih bojnih uspehov do tragične smrti v plamenih grmade. Naslovno vlogo igra ga. Mira Danilova, režija je v rokah režiserja g. Brat-ka Krefta. Premijera se vrši za red B.
OPEKA
Začetek od 20. Ponedeljk. 25.: Zaprto. Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: Luiza. Red Sreda. Četrtek, 28.: Pikova dama. Red A. Petek, 29.: Zaprto.
Charpentier: LcrLza v letošnjem repertoarju naše opere. V sredo, dne 27. t. m. se poje prvič v letošnji sezoni eno najlepših del francoske operne literature Liuiza, ki je bila prvič izvajana v Parizu dne 2. februarja 1900. Dejanje opere Je ovito v krasno glasbo, posamezne arije pa smemo prištevati k največjim biserom cele glasbene literature. Celo delo je najlepši slavospev ljubezni. Letošnja prva uprizoritev bo, kakor že omenjeno, prihodnjo sredo za stalni red Sreda.
Prva repriza Cajkovskagii. opere Pikova dama bo v četrtek dne 28. t. m. za red A.
Drva je kradel
Vešter. 24. septembra Posestnik Ignacij Guzelj je bil v soboto nemalo (presenečen, ko je prišel zjutraj ob 7. v srvoj gozd pod Ljubnikom in opazil tam neznanega moškega, ki je nakladal njegova drva na voz. ki je bil domalega Že do vrha napolnjen. Ouzelj je seveda pozval možakarja, naj tuja drva lepo zloži nazaj. Franc J. je po daljšem obotavljanju to tudi storil. Srdito je metal suha drva na tla ln rohnel nad Guzljem, kakor, ds bi se mu godila največja krivica.
France je potem 6e povedal, da je zbiral drva že tri dni. zato da je prišel kar z vozom In konjem po nje. To pa seveda ne bo spravilo s sveta tatvine, ki se bo moral zagovarjati zaradi nje pred oblastmi.
— Nogometna tekma med poštnimi in tramvajskimi uslužbenci. Dne 1. oktobra ob 16. bo nogometna tekma na igrišču »Primorja« med poštnimi in tramvajskimi uslužbenci. Cisti dobiček je namenjen trboveljskim in ljubljanskim mestnim revežem. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo sta prevzela g. postni direktor dr. Janko Tavzes in predsednik Malože 1 eznišk e družbe g. dr. O to Fettich. Vstopnina je selo niska: za dijake in vojake 3 Din, stojišča 5 Din in sedeži po g Din. Moštvi sta
v najboljši formi, saj igrajo samo kvalificirani igrači, ki igrajo v prvih klubih naših nogometnih društev. Igra bo torej zanimiva. Socialni čut teh požrtvovalnih ljudi je seio hvalevreden ln občinstvo naj to upošteva z mnogobrojno udeležbo, posebno is zaradi nizke vstopnine.
Iz Kamnika
_ Cvetje v Jeseni. Na vrtu g. Adolfa Smerke občudujejo ljubitelji narave malo pritlikavo hruško, k! je pognala več šopov cvetov. Hruška je sedaj v najlepšem cvetju.
_ Franeoeki krožek prične z oktobrom ■opet s rednimi sestanki. V torek. 26. t. m bo prvi sestanek Članov, na katerem te bo določil program dela v letošnjem letu. dne 3. oktobra pa bo po predavanju kra tek izredni občni zbor, na katerem se bodo Izpopolnila nekatera odbornifika mesta, k4 so oitala prazna zaradi odhoda   par čla nov lz Kamnika   Ker se bo v letošnjem letu organiziral tudi sačstniški tečaj, va bimo vse interesente, da se Ze zdaj prij»
vi jo ln se udeležijo prvega sestanka le< 36. t* m.
stev 218
/SLOVENSKI NAROD«, dae 26. mptanbra. 1933
Stran 3.
Zopet sem tu! Saj me ie) dobro poznate iz »Paprike«
Privedbi sem Vam v zabavo Še izvrstna humorista
Paula Horbigerja
ln
Otta Wallburga
Pozdravlja in po* ljublfa Vas -
VERONIKA
Vaša
Frančiška Gaal
DANES PREMIERA!
Predstave ob 4, hi& ln *£10 zvečer
Danes nov zvočni tednik! Predprodaja vstopnic od 11. dop, dalje
ELITNI KINO MATICA
Dnevne vesti
— Konferenca pekov v Beogradu. Včeraj so zborovali v Beogradu zastopniki pekov iz vseh krajev države. Iz Ljubljane se udeležuje konference g. Ivan Bizjak. To je bila prva skupna konferenca naših pekov. Razpravljali so najprej o ustanovitvi zvene pekov za vso državo. Sledijo je obravnavanje vprajanja prisilnih udruženj pekovskih obrti. Po mnenju pekov iz Zagreba bd se dala prisilna udruženja doseči, če bi vstavili v obrtnem zakonu v g 357 za besedo »trgovske« tudi >obrtne«. Vse dopoldne so peki debatirali o skupnem davku na poslovni promet, ki znaša pri peki 39fr. Peki so mnenja, da bi bilo treba novo dajatev v obliki takse prevaliti na mlinarje. Danes se konferenca nadaljuje.
— Popust pri prevozu jabolk, sUv ln grozdja. Prometno ministrstvo opozarja interesente, da velja popust pri izvozu jabolk, sliv in grozdja samo. če gre najmanj za 12.000 ton sliv, jabolk in grozdja, in sicer na jugoslovensko-avstrijske, jugoslovansko-češkoslovaške in jugoslovensko-nemške železniške zvezne tarife od 15. septembra 193S do 31. marca 1934.
— Jugoslovensko nabrežje v Gdinji. Poljski minister za trgovino in industrijo je sprej-el predlog trgovinske zbornice, naj bi &e eno največjih nabrežij v Gdinji imenovalo »Jugoslovensko nabrežje«.
— Nove telefonske zveze z inozemstvom. Z odlokom prometnega ministra se uvede 1. oktobra telefonski promet med naslednjimi mesti: Ljubijana-Sesljan v Italiji; enota razgovora (3 min.) stane 1.05 zl. fr.; Bled, .Šoštanj, Radeče-Benetke in Radeče pri Zidanem mostu-Padova; enota razgovora stane 2.5 zl. fr.; Bled-Riccione in Radeče pri Zidanem mostu-Firenze, Mon-za in Mortegno; enota razgovora stane 3.15 zl. fr.; Radeče pri Zidanem mostu-Turin in Vinova v Italiji; enota razgovora stane 3.77 zl. fr.
— Ustanova Josipa Pipana Vojščickega je razpisana. Opozarjamo na to ustanovo vse dijake-srednješolce iz zasedenega slovenskega ozemlja — Primorja. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa, nabitega v veži vsake srednje šole.
— Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2°. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov brezovih metel. Pogoji so na vpogled pri istem odelku.
— Oddaja pil v nasekovanje. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. oktobra ponudbe glede oddaje pil v nasekovanje. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
— Izlet s posebnim vlakom v Prago, na   Dunaj   in   v   Budimpešto pripravlja
»Putnik« v času od 22. do 31. oktobra. Priprave so v  teku ter bomo program in
cene objavili v bližnjih dneh. Med drugim obiščejo izletniki Karlov Tyn, Plzen, Marianske Lšzne, Cheb in Karlove Yary.
— Slovenci v Ameriki. V Clevelanau se je smrtno ponesrečil pri kopanju v jezeru 201erni Frank Somrak, sin predsednika slovenskega Narodnega doma in podpredsednika SNPJ. Skakal je v vodo, pa je zadel z glavo ob skalo m se ubil. V San Franciscu so Franca Fabijsna ml. obtožili, da je umoril svojo mesec dni staro hčerkico. Mož umor priznava in pravi, da je pripravljen nositi posledice. Najbrž ni pri zdravi pameti. Pravi, da je zadavil otroka, ker se je rodil s spačenim obrazom. V Shevboganu je utonil 181etni Tone Smavc. V vodi ga je zadela kap. V istem kraiu se je obesila 391etna Ana Sebsnc. V Mul-berry se je smrtno ponesrečil v rudniku Anton Vertin, star 50 let. V Minnesotti je umrl pijonir med slovenskimi duhovniki v Ameriki Anton Ogulin. V Clevelandu je umrl Anton Jakopič, star 61 let, doma iz Slivnice. V istem mestu je umrl Martin Kern, star 62 let, doma iz vasi Celine, fara Raka pri Krškem. V Moon Runu je umrl Ivan Grilc, star 56 let doma is Jelš pri Krškem. V Chicagu je umrla Frančiška Menzel, doma iz Kamnika, v Pueblu pa Ivan Grajner iz Podgorice pri Ribnici. V Menominee je umrla 201etna Neža Nerat. Podlegla je operaciji. V Universalu je umrl Ferdinand Sem, star 56 let, doma »z Ljubnega v Savinjski dolini. Na svoji farmi blizu Chisholma se je ustrelil Anton Tanko, star 50 let doma iz fclebiča pri Ribnici. V istem kraju je umrl Franc Za-lar. star 17 let. Odrezali so mu nogo, pa se mu je zastrupila kri. V rudniku v Kleinu je ubilo Petra Antoniča. V Richmondu je umrla Neža Kastelic, doma is Malih Laič blizu Suhorja pri Metliki. V Jolietu je umrl Lojze Potočnik, star 62 let, doma iz Kloštra pri Podzemlju. V Steeltonu sta se smrtno ponesrečila z motornim kolesom Franc Težak in njegov sin Franc. V Ely je umrl 6tietni Ignac Gtogorči. V Hen-
riettv je neki Američan zaklal 431etnega Alojzija štruklja iz Nove vasi pri Logatcu. V \Venatchee je umrl Gregor Lasič, star 74 let, doma nekje iz Bele Krajine. V Steeltonu je umrla Barbara Kočevar. doma iz vasi Krasinec, fara Podzemelj. V Exportu je ubilo v rudniku 801etnega Antona Jakopiča iz Zil pri Vinici.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je po vseh krajih naše države deževalo, najbolj v Dalmaciji. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 24, v Beogradu 22, v Zagrebu 20, v Ljubljani in Mariboru 17.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.3, temperatura je znašala 12.8.
— Z nožem v hrbet. Posestnikov sin Ivan Pečnik iz Dravelj je bil sinoči v gostilni pri Rezki v Dravljah. Med fanti se je po polnoči nenadoma vnel prepir in je nekdo Ivana z nožem sunil v hrbet. Pečnik je prišel davi iskat pomoći v bolnico, kjer so pri pregledu ugotovili, da rana ni nevarna. Obvezali so ga in poslali v domačo oskrbo.
— Nesreča pri balinanju. Na Fužinah, občina Dobrunje, so včeraj balinali. Med balinanjem je krogla tako nesrečno odletela, da je zadela 311etnega delavca Ivana Bohutnika v glavo in je moral v bolnico.
— Nesreča z brezmotornim letalom. Blizu novega observatorija pri Beogradu se je pripetila včeraj prva nesreča, odkar deluje šola za letanje z brezmotornimi letali. Na tla je padel učitelj šole Zivko Jo-zano, ki si je zlomil obe nogi in levo roko. Padel je takoj po startu.
— Smrt pod vlakom. Na postaji v Skradu se je smrtno ponesrečil 46 letni vpoko-jeni železniški uradnik Franjo Lukež, stanujoč na Sušaku. Po nesreči je padel z vlaka in prišel pod vagone, ki so ga tako zmečkali, da je obležal na mestu mrtev. Pokojni zapušča ženo in odraslega sina.
— Oderuh pretepel dolžnika, v hrvatski vasi Maču je premožen kmet oderuh pretepel dolžnika, ki mu je bdi dolžan 2500 Din, pa mu ni hotel plačati 30% obresti. Oderuh se bo moral seveda zagovarjati pred sodiščem.
— živega otroka zakopala. V SertiČ-selu blizu Karlovca je 23-letna Jelena Su-štič pred meseci zakopala svojega šestmesečnega otročička živega. Imela je ljubavno razmerje z gozdarjem in rodila je nezakonskega otroka, ki se ga je na tako nečloveški način iznebila. Orožniki so jo aretirali.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-cica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro in sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Bernard Perko na zadnji poti. V soboto popoldne so položili blagopokoj-nega Bernarda Perka, očeta predsednika »Krke« g. dr. Milana Perka, na pokopališču v Štepanji vasi k večnemu počitku. Na zadnji poti ga je spremila velika množica prijateljev in znancev pokojnika samega in njegove ugledne rodbine. Pred domačo hišo na Kodeljevem so mu zapeli po cerkvenih obredih pevci združenih pevskih zborov v slovo v srce segajočo »Človek, glej«, potem se je pa razvil dolg žalni sprevod. Spredaj je stopala železničar-ska godba, ki je igrala ves čas žalostin-ke, za njo v krojih in civilu odposlanstvo moščanskega Sokola s praporom, pred mrtvaškim vozom so pa nosili več vencev; mrtvaški voz in krsta sta bila pokrita z venci in Šopki. V žalnem sprevodu so bili zastopani prav vsi stanovi. V cerkvi so zapeli pevci po cerkvenih obredih »Usliši nas, gospod«, ob odprtem grobu pa »Vi-gred se povrne«. Godba je zaigrala še zadnjo žalostinko in marsikomu so se zale-sketale solze v očeh, ko je zemlja zagrnila zemske ostanke moža, ki je tudi njegova zadnja pot izpričala, kako priljubljen je bil. Mir prahu njegovemu.
—lj Popis inozemcev v dravski banovini. V amislu razpisa kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 31. avgusta 1933 VE No-17187/1 se ima sestaviti točen seznam vseh inozemcev, ki so zaposleni v dravski banovini. Radi tega poživlja Uprava policije v Ljubljani vse delodajalce, da prijavijo najkasneje tekom 8 dni vse pri njih zaposlene inozemce ne glede na kakovost zaposlitve, po posebnih obrazcih v dvojniku, katere dobe proti plačilu 50 para od komada v prijavnem uradu Uprave policije v Ljubljani, oziroma na vseh stražnicah, kjer bo tudi vrniti izpolnjene tiskovine. Zoper one delodajalce, ki se ne bi odzvali temu pozivu, se bo uvedlo postopanje po
čl. 69., t. 3. zakona o notranji upravi, objavljenega v Uradnem listu it 76 dne 9L julija 1929. — Uprava policije v Ljubljani. —lj Dne 8. oktobra ns> trgatev v ftt. Ru-
perško dolino! Za ta izlet »Krke«, Id se ga udeleže tudi fotoamaterji pod vodstvom g. Loj za Smuca, vlada med Ljubljančani največje zanimanje. Vožnja iz Ljubljane do fientruperta in nazaj, celodnevna oskrba, kakor bogato kosilo z vinom in večerja a praženimi piškami, stan« samo Din 55 za osebo, brez oskrbe pa 35 Din! Vrhu tega dobi vsak izletnik nekaj grozdja zastonj, izvrstno vino, katerega vzorce so ljubljanski strokovnjaki ocenili kot najboljše, pa bo iz propagandnih ozirov na razpolago po dinarjev 6.- liter. Izlet se bo vršil v novo dolino gradov, še neznano širil javnosti. Fotografije teh 11 gradov, izmed katerih si bodo izletniki ogledali več največjih, so razstavljene v vseh boljših ljubljanskih Izložbah s pozivom na takojšnje prijave za izlet. Prijave sprejemajo predvsem Poto-tu-rist Lojze fimuc, nasproti Union a, obe pisarni Putnika in drugi.
—lj Vse prijatelje našega gledališča opozarjamo, da je razpisan poleg obeh stalnih abonmajev in redov A in B tudi šs red C. Priglasi za ta abonma, ki ima na razpolago še sedeže vseh vrst v parterju, na balkonu dn na galeriji, kakor tudi v ložah, se sprejemajo še cel ta teden do sobote, ko bo imel abonma prvo predstavo v letošnji sezoni. Ponovno opozarjamo na velike ugodnosti razpisanega abonmaja pire d vsem na nizko ceno. Priglase sprejema gledališka blagajna.
—lj Umrli so v Ljubljani od 15. do 21. i m. Kunčič Jožef, 71 let, posestnik in lesni trgovec. Dobrava 24 pri Vintgarju; Merala Ana, roj. Balantič, 83 let, zeseb-nfca. Sv. Petra nasip 29; Cerar Franc, 86 let, bivši krtačar, Japljeva ulica 2. V ljubljanski bolnici umrli: fiirnik Martin. 47 let, dninar, Zg. Šiška; Hoj kar Katarine. 63 let bajtarica. Črni vrh 17 pri Ljubljani; Košiček Marija, roj. Žagar. 68 let. vdova čevljarja. Celovška cesta 50. Smrekar Frančiške, roj. Mazovič, 37 let, žena slu-žitelja Narodnega gledališča. Cesta dveh cesarjev 281; Brezar Marija, roj. Pelko, M let. žena čevljarskega pomočnika, Kranj, Kokrško predmestje 78: Lavrič Helena, roj. Žagar, 68 let, žena kočarja, Lazeč 25, občina Draga; Grohar Franc, 49 let delavec, Sorti ca 3 pri Kranju: Smolnikar Franc, 5 mesecev, sin poljske dninarice. Kretnice 30; Abunar Terezija, 34 let, kočarica. Kostanjevica 14; Podboršek Mihael, 63 let. posestnik. Ježa 10, občina Črnuče; Logar Anton, 70 let, posestnik, Cerknica 169; Job Jožef,      let. delavec. Kosovska ulica 3.
OPOROKA DR. MABUSA
—lj Novi telefonski Aienik, ki je pravkar izšel, se dobi v trafiki Prešernova ulica nasproti glavne pošte za ©eno Din 20.—• —lj Umetniška šola nProbuda« v Ljubljani prične z vpisovanjem v vse oddelke dne 26., 27. in 28. septembra od 18. do 19. ure v poslopju Tehniške srednje Šole, pritličje, levo, soba št. 6 Dohod in odhod v poslopje iz M urnikov e ulice čez dvorišče. Javna risarska šola prične s poukom v nedeljo dne 1. oktobre ob 9. uri. Za vse ostale oddelke pa prične pouk v ponedeljek dne 2. oktobra ob 18. uri. vse podrobnosti so razvidne na razglasni deski v vestibulu Tehniške srednje šole.
Samo še danes >Kralj dzunglec Senzacionalni film >Kralj džungle«, ki ga predvaja te dni ZKD v Elitnem kinu Matici v nemški verziji, ostane samo še danes na sporedu. >Kralj džungle« je po vsebini, po doslej Se v nobenem filmskem delu videnih prizorih dresure levov, tigrov, slonov in po senzacionalnih scenah najbolj napet film sedanjosti. Ogromni cirkus v plamenih, divje zveri napadejo panično bežečo publiko, srdita borba med z besneli is bikom, tigrom in levom vse to so prizori, ki jih nihče več ne more pozabiti. Čreda ogromnih slonov prevrača velike avtobuse in pomandra vse, kar se jim soperatavl na poti. >Kralj džungle«, Kaspa po imenu, najjačji človek ne svetu, zato se njegovih pesti boje celo levi in tigri, ki beže pred njim kakor preplašene ovčice. Kdor filma >Kraij đžungle< še nI videl, si ga mora
ianes ogledati. Zlasti bo našla ▼ nJem mnogo veselja mladina in dijaštvo. Današnja predstava v Matici bo ob Vt3. uri.
—lj Načrt za Inscenacijo Shawove »Sv. Ivanec, katere premijera bo v sredo zvečer, je razstavljen v izložbi knjigarne Tiskovne zadruge. Lepi ln svojevrstni načrt je delo inž. arh. Franza, ki js zadnjič insceniraj ze Krleže vo »Agonijo«.
—lj Za Anton Lušlnov fond so darovali gg. Kristijan Cermelj, velet rž ec, 100 Din, Miro Jankole, trgovec, 100 Din, Inž. Fran Zupančič, Industrijalec, 100 Din, Aleksander Friedrich, Industrijalec, 100 Din, Ivan Jeras, ravnatelj, 100 Din, Ekonom —. gospodarska zadruga v Ljubljani, 100 Din, Ivan Avsenek, industrijalec, 100 Din, Albin Prepeluh, publicist, 100 Din.
—lj Za izlet v Belo Krajino na grozdje 1. oktobra so prijavite nemudoma v manufakturni trgovini Novak, Kongresni trg 15, kjer dobite vsa podrobna pojasnila. Vožnja, s posebnim bnovsakom in vso prehrano velja Is 78 Din.
OPOROKA DR. MABUSA
-lj V 4 mesecih 171 esperantskih tečajev v 25 deželah. Tudi mi ne zaostajamo, vsakdo ima priliko posečeti tečaj za začetnike, ki ga otvori tukajšnji esperantski klub v četrtek 28. t m. ob 19. v mali dvorani Delavske zbornice, nasproti knjižnice.
—lj Preprečen požar. V petek okoli 17. ure je nastal zaradi kratkega stika v avtomobilski delavnici tvrdke »Pese t v Ljubljani požar. Nevarnost je bila zaradi tega velika, ker je bilo v bližini še kakih deset avtomobilov ln bi lahko nastala ogromna škoda. K srsoi pa je bila delavnica opremljena z gasilnim aparatom »Fokostop«, s pomočjo katerega so ogenj v trenutku in to s enim strelom zadušili. Tako ni bilo ne na gorečem avtomobilu, niti v bližini nobene škode.
Strahovalca Jesenic in okolice pod ključem
V Ljubljani aretirani vlomilec Rupert Planine Je Imel pajdaše ki enega
so orožniki že prijeli
Jesen les, 25. septembra.
»Slovenski Narod« js že poročal, da je bil te -dni v Ljubljani prijet Rupert Planine, ki je v družbi e svojimi tovariši v sadnjin tednih izvršil celo vrsto drznih vlomov na Jesenicah ln v okolici. Rupert Planine je star 27 let in je doma is Vidma pri Krškem, kjer je absolviral meščansko solo. Bil je sadnji dve leti zaposlen kot strojnik v električni centrali v tovarni KTD na Jesenicih, kjer je tudi razmeroma dobro zaslužil. Bil je veseljak 'n ženskar, rad je zahajal tudi v boljšo družbo, osobito pa Je rad v družbi dam pose-čal plosas zabave, radi katerih se je tudi znatno zadolžil in mu je bila že večkrat zarobljena plača
Ko je bil pri prvem vlomu v Vilmano-vo klet po gostilničarki zasačen, je brž vzel v tovarni za dva dal >dopust< in povsod ogorčeno aatrjeval, da je nedolžen ta da se mu godi huda krivica, ki je ne more pretrpeti hi da se bo ustrelil. In res je Izginil s Jesenic. Od tedaj se je vrstil vlom za vlomom ln to v lokale, ki stoje ob najbolj obljudenih cestah. Najprej je priznal, da je z »Ivanom Gromom vlomil v Cutferjev kopališčni bufet, iz katerega sta pokradla Jestvin, vina, konjaka, cigaret in kopalnih obisk za okroglo 1400 Din. Dalje je sam vlomil v trgovino prodajalke z zelenjavo Marije šminkove, kjer je nakra-del za 1500 Din blaga, dne 20. avgmsta sta s Gromom vlomila v trgovino in gostilno g. Matijsna na Blejski Dobravi, kjer eta odnesla vse, kar Jima je prišlo pod roke. V Klobusovo trgovino z železnlno je vlomil kar dvakrat, prvič je nakradel raz.no orodje in druge predmete, predvsem škarje za rezanje pločevine in nekaj denarja, drugič pa je opravil svoj posel temeljiteje. Navrtal je tudi 450 kg težko blagajno, ki jo je od stene obrnil tako, da je zadnjo stran naravnost izrezal in pobral lz nje okrog 10.000 Din. Se tiste noči Je vlomil v Glavno zalogo tobaka v TrSenovi hiši.
Iz Trebnjega
_ Vode upadajo. Po silnih nalivih, radi katerih je Temenica narasla nad 3 m nad normalo, js nehalo deževati. Vode upadajo, vendar pa to polja ob Temenici še vedno pod vodo. škoda v okolici Trebnjega je ogromna ln ne pomnijo take poplave tukaj niti najstarejši ljudje.
Trgatev pri nas bo letos zelo pozna. Radi kasne zoritve je odrejeno, da noben vinogradnik ne sme pričeti s trganjem pred 1«. oktobrom.
_ Premovanje rodovniške živine. Dne
4. oktobra bo premovanje rodovniške živine pri živinorejski ln selekcijski zadru?: v Vel. Loki. Premovanje bo na sejmišču in se prične ob 9 uri dopoldne. K premo-vanju je za vsako žival prinesti s seboj potrebne izkaze in rodovniške knjige. Te dni se vrši Se komisijski pregled in popis mlade živine. Ostala točna navodila dobe zadružniki pri zadrugi sami. Pripominja se, da nezadružne živine komisija ne bo premo val a
_ Povečan promet po dolenjski progi.
Včeraj ves dan so vozili po dolenjski progi brzi in drugi vlaki južne železnice, pa se je izkazalo, da bi po naši progi lahko vozili vlaki tudi hitreje.
Iz škofje Loke
Slovo zaslužnega Sokols. Po 20-let-nem bivanju med nami Je zapustil pred kratkim škofjo Loko zastopnik pivovarne Union g. Luđovik Fleš, ki ga bomo ohranili v prijaznem spominu. G. Fleš se je udejstvoval v raznih društvih, najbolj pri srcu pa mu je bil Sokol, kjer je igral zlasti pri gospodarskih akcijah društva vsa leta zelo važno vlogo. Njegovo sodelovanje pri Sokolu sega nazaj v ono debo, ko si je postavljalo društvo z brezprimernimi žrtvami lastno streho. Br. Fleš je sodeloval v stavbinskem odseku, pozneje pa v gospodarskem, ter stalno v nJega ekseku-tlvi upravnem odboru. Bil Je razumen, uvideven gospodarstvenik in je gotovo tudi deloma njegova zasluga, da Je danes lOŠkl Sokol v svojem domu. Prizadevanja društva Je podpiral z vso ustrežljivostjo in to ob vsaki priliki. Škofja Loka je izgubila i njim podjetnega sodelavca ln prijatelja, ki mu želimo v Ljubljani vse najboljše.
— Koroiki pevci it Borovelj bodo na povabilo škofjeloške mestne občine peli v nedeljo zvečer v Skofji Loki.
_ šahovski turnir. Nedavno ustanovljeni šahovski klub pripravlja naši javnosti prav lanlmivo tekmovanje. Spoprijeli ss bodo namreč lahisti za naslov prvaka Škofjs Loke. Zanimanje za turnir je med šahisti nenavadno lepo, saj bo igralo kar 26 klubovih članov in bo torej borba vroča in dolgotrajna. Turnir se Je pričel 21. t. m. v kavarni in se bo nadaljeval vsak teden po dvakrat. Upajo, da bo turnir v dveh mesecih končan. Kdo bo odnesel zmago, je težko reči, ker imamo med igralci več dolgoletnih prijateljev šahovske deske, presenečenja pa tudi niso izključena. O Izidu bomo poročali.
— Vabile psvooml Pevski odsek loškega Sokola vabi vse prijatelje lepega petja k sodelovanju. Pevske vaje so vsako sredo. Dobrodošli so zlasti dobri glasovi. Zbor vedi davčni naupravitalj br. Fran«. Adamič, ki bo naštudiral letos docela nov pro-gram.
— Tombola preložena, Zaradi neprestanega deževja Je Sokoi za včeraj napo. vedano tombolo preložil na 1. oktober. Zanimanje za tombolo je bilo že včeraj med ljudmi zelo veliko in je bila zlasti predmet pozornosti krava mdekarica (glavni dobitek), razstavljena v veži. pri Matevžu Hataerjn. Krava da vsak dan 12 litrov mleka.
_ Volilni pokret, ki se je gibal spočetka le v zaupnih in tajnih razgovorih, postaja zadnje čase vse živahnejši ln se le približno ve. koliko kandidatnih list bomo imeli, škofja Loka bo morala Izbirati med listo notarja g. iteva sinka in pa med listo gostilničarja g. Matevža Ziherla.
_ Lastavice se še vedno poslovljajo.
V soboto zjutraj J» je bilo na Spodnjem trgu gotovo več tisoč, ki so se po kratkem odpočitku dvignile in odletele na Jug.
_ Vzidava spim I neke plošče. Naši javnosti je še v živem spominu tragična smrt g. Burdvcha Boguša, ki je v trdi noči strmoglavil na Kobili preko skal in se smrtno nevarno ponesrečil, škofjeloška podružnica SPD je vzidala sedaj na kraju nesre.
kjer je iz blagajne ukradel 1800 Din ter precej tobaka. Se iste noči je drugič hotel vlomiti v Vilmanovo mlekarno, pa Je bil pravočasno prepoden. Dva dni pozneje je vlomil v Krekov prosvetni dom, kjer Je ukradel krojaču Vinku 2elezniku lz delavnice moško obleko ter v kuhinji nakradel jestvin, dočim se je v gostilni pošteno napil in se dobro založil za na pot. V6e navedene tatvine Planinec priznava, priznava pa tudi druge vlome v Gorjah in v okolici, ki jih Je Izvršil deloma sam, deloma z Gromom in drugimi pajdaši.
Te dni pa je bil na Jesenicah aretiran tudi 2S-letnl Iv. Grom, ain poštenih in revnih staršev. Sprva je bil aretiran zaradi tihotapstva s saharinom, šele kasneje, ko je bil aretiran v Ljubljani Planine, so prijeli orožniki tudi Groma radi soudeležbe pri vlomih. Oba sta se pred meseci seznanila v restavraciji pri Paanu na Jesenicah, kjer Je bil Planine na hrani, Grom pa je Izdeloval sifon. Grom priznava sodelovanje pri vlomu v čuferjev bufet in pri Matja-nu na Blejski Dobravi, odločno pa ugovarja, da bi bil vlomil v Klabusovo trgo. vino, v Glavno zalogo tobaka, v Vilmanovo mlekarno in Krekov prosvetni dom. Sigurno pa Je, da je bilo v Klabusovl trgovini zaposlenih več vlomilcev, ker en sam gotovo ni mogel obrniti 450 kg težke blagajne. Na sumu pa je tretja oseba, ki bo tretirana v najkrajšem Času in katere' imena v interesu preiskave ne moremo izdati. Aretirani Ivan Grom Je tudi priznal, da se je Planine skrival vrh arore Možaklje, kjer je Imel v skalni votlini vamo zavetišče in kamor je Grom donašal jestvine, vodo, cigarete in informacije ln kjer sta delala nacrte za vlomilske pohode. Planine, ki se je spretno skrival po Možaklji, Pokljuki, po drugih gorah in vaseh, kjer se Je pojavljal vsak dan drugje, bo v najkrajšem cssu prepeljan na Jesenice, kjer bo soočen z Gromom In drugimi pajdaši.
če lepo spominsko ploščo iz črnega mra-morja in zlatim opisom.
— škofjeloške Kolašlce so pridno na delu, da obdarijo tudi leto* šoLsko. revno mladino na dan 1. decembra. Otroci bodo prejeli same koristne reči: perilo, obleko, obutev in šolske potrebščine. Od dobrih src pa je seveda odvisno, v kolikem obsegu bodo Kolašice tej plemeniti nalogi lahko kos.
_ Z noiem ga je poreaal. V Hafnerjevi
gostilni na Trati je pristopil sinoči brez vsakega povoda k Fr. Ruparju neki pivec in mu prizadejal z nožem nevarno rano v desno roko. V dolžini 4 cm mu je prere-zal žile v podlahtnici. Zaradi hudih krvavitev je moral Rupar takoj k zdravniku dr. Kocijančiču v fikofjo Loko.
— Slika socialne bede. Ban. cestar Matevž 2agar je naletel v soboto na Suhi na neko žensko, ki je kopala na njegovem svetu krompir. Ugotovili so, da je zašla na nedovoljena pota Terezija M., mati petero otrok, mož je brezposeln. Terezija je kopala krompir tudi na svetu mesarja Joška Jfsiha in ima menda navado, da hodi stalno po bujih njivah.
Iz Ptuja
_ >Slovenek| Narod« bodo dobivali mnogi nekaj časa brezplačno na vpogled, čitajte ga Ln prepričali se boste, da posveča tudi naš list posebno pozornost Ptuju In ptujskemu srezu. >Narod< se bo dostavljal naročnikom, stanujočim v mestu, še istega dne, ko izide v Ljubljani in sicer takoj .po prihodu večernega vlaka ob četrt na 19. uro, počenši s 1. oktobrom. Ker je naročnina zelo nizka .mesečno samo 12 Din z dostavnino na dom, se lahko vsakdo naroči na naš list, zlasti pa državni nameščenci, ki so istotako vezani na čitanje časopisov. Nove naročnike »prejema na6a raznašalka, ali pa sporočite evoj naslov neposredno naši upravi v Ljubljani in list Vam bo že prihodnjega dne dostavljen na dom. čitajte vsi naš list ki ga priporočajte prijateljem in znancem.
_ Živinski sejmi v Ptuju. Zadnja živinska sejma sta bila izredno dobro obiskala, sklenile pa so se le srednje kupčije. Vsega je bilo prignanih 655 gJarv, prodanih pa je bilo 299 glav. Prignanih je bilo 301 krav, 95 telic, 124 volov, 36 bikov In 109 konj. Prodajna cena je bila za krav« 2 do 4, telice 2.60 do 4.50, voli 3 do 4.50 In biki po 3 do 4 za kg žive teže. Konje so prodajali po 500 do 2800 Din. Na svinjaki sejem pa je bilo pripedjanih 374 prašičev, prodanih pa je bilo 146. Prascev je bilo pripeljanih 156, svinj pa 21S. Cena prascem po komadu je bila 115 do 275, srvinje pa so se prodajale po 7 do 8 Din za kg žive teže.
— Nočni vlom v mestu. V noči na 20. t. m. Je bilo na eni najprometnejšlh ulic vlomljeno v brivnico Coipak Vinka. Vlomilci so bili izredno drzni, ker so sneli gornje ok.no na vratih, ki se rabi za ventilacijo lokala ter Bi pri delu ovili roke z brisačami, da ne bi zapustili sledov. Odnesli ao razne aparate, britve, perilo ln parfumerUo, tako da trpi lastnik okoli 2000 Drn škode.
_ Orsdba ceste Zavrč - Turški vrh. S
podpor banske uprave se je začelo z nadaljevanjem gradbenth del na cesti Zavrč-Turftki vrh. Banaka uprava Je še obljubila izdatno denarno pomoč is bednostnega fonda S tem js veliko pomagano revnim Haložanom, da (pridejo do primernega zaslužka.
—- Ljubljanski Sokol priredi ob zaključku jubilejnega leta družabni večer v kolodvorski restavraciji pri br. Majcenu, in sicer dne 30. septembra ob pol 21. uri. Ta sestanek je predvsem namenjen onim požrtvovalnim bratom in sestram, ki to z vzg4edno vztrajnostjo, s neumornim in složnim delom pripravili, vodili in izvršili sijajno uspele jubilejne prireditve m letošnji I. pokrajinski zlet Pa tudi vsem onim, ki so na kakršenkoli drug način pomagali, da je sokolska misel doživela ob zletu tako veličasten triumf. je posvečen ta večer. Zato je vabljeno vse članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da s svojim obiskom, da ponovno izraza zadovoljno« ti nad pravkar aevieouim sokol skim svečanostim. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
B+B
£9Cran £•
-»SLOVENSKI NAROD«, <toe 26.
1933
fctev. 218
Ore siroti
Som m
Vsa zbegana je razmišljala, ali bi ne kazalo priti z resnico na dan. Že je hotela povedati svoji dobrotaici vse po pravici, pa se je zbala, da bi markiza ne hotela ohraniti njene tajne zase. Ce bi se ne bi!a bala, da bi nakopala Henriki na glavo novo preganjanje, bi bila vzkliknila:
— Nehajte, gospa, smatrate me za vredno svoje dobrotljivosti, pa sem le grešno dekle, ki se je sramotno uničilo in onečastUo... Dovolite, da se vrnem med svoje izgnane družice, da me doleti zaslužena kazen.
Ker pa ni mogla odkriti svoje tajne, je odgovarjala samo s soizami na mar-kizine nasvete in tolažilne besede. In markizo je pogled na to nemo bolest še bolj prepričal, da dela dobro delo usmiljenja, ko se zavzema za Henriko Gerardovo.
In od tistega dne je uživala Marjana v guvernerjevem domu vedno več zaupanja.
Tudi guvernerjeva hči je bUa vedno bali vesela, da je vze'.a z očetovim dovoljenjem Marjano k sebi. Seveda je pa bilo v tem tudi mnogo sebičnosti.
Guvernerjeva hči je bila že leto dni zaročena z Gastonom de SauJny, edinim sinom enega najbogatejših plan-tažnikov na Louisiani. Svadba je bila odgođena samo dotlej, da bi bilo nevesti sedemnajst let.
Ta čas ni bil več daJeč; manjkaio je samo še nekaj tednov, a ženina so vsak čas pričakovali s potovanja.
Ta čas je pa naredila Marjana svoji dobrotnici mnogo krasnih oblek, ki je bila Yvonna vsa navdušena za nje.
Markiza je sicer priporočala svoji hčeri, naj ne občuje preveč z Marjano, toda Yvonna jo je kljub temu večkrat jemala s seboj na večerni izprehod po vrtu.
In tu se je pogosto pripetilo, da m je Marjana vračala z vrta v svojo sobico v spremstvu svojega soseda.
Ti skupni večerni povratki in pogovori med potjo, ki so se kmalu nadaljevali še pri odprtih oknih, ko sta bila že oba v svojih sobicah, so Marjano in poročna k a vedno bolj zbliževali.
Navadno je poročnik pripovedovai svoji sosedi o daljni domovini, ne da b! pomislil, da to ne more biti prijetno iz domovine izgnanemu dekletu. Vračal se je neprestano k Marjanini preteklost!; vedel je namreč, da je bila nekoč marljiva in poštena delavka, in rad bi bil zvedel, kako je prišla med izgnanice.
se pa upal vprašati jo kar naravnost. V odločilnem trenutku ga je namreč Marjana vedno začudeno pogledala in njen pogled je govorB:
— Zakaj me tako vprašujete?... Zakaj bi radi vedeli resnico? Mar ne vidite, da zelo dobro razumem, kaj bi radi vedeli, in da nočem, ne morem odgovoriti na vaša vprašanja?...
Sicer pa, kaj je upal zvedeti? Njeno preteklost, da bi ubila v njem vio naklonjenost do nje? Za Marjano je bilo bolje, da ni ničesar vedel.
Toda vsi ti tehtni pomisleki so vedno kaj hitro padli in naslednjega dne je poročnika še bolj mikalo zvedeti čisto resnico.
Nekega dne, ko je proti večeru zopet čakal Marjano, je končno sklenil spraviti iz nje vsaj nekaj resnice.
Marjana je bila že davno opazna, da se poročnik rad ozira za njo. Ni pa mogla verjeti, da bi moglo pripraviti srce plemiča in Častnika tako daleč, da bi se zaljubil v njo.
In mislila je, da mu gre samo za to, da zadosti svoji strasti. Toda to prepričanje je Marjano zelo bolelo.
In sklenila je napraviti konec temu mučnemu položaju. Tistega večera, ko je hotel poročnik na vsak način zve- j deti kaj od nje, mu je dejala:
— Vidim, da bi radi zvedeli kaj o I
mojem življenju... A kaj bi vas utegnilo zanimati o nesreči in grehih takšne ženske, kakor sem jaz? Kaj vam moram povedati, da sem zaslužila strogo kazen, da se mi ni zgodila krivica, ko so me izgnali?
Poročnik je zrl sočutno na to nesrečno žensko, ki jo je bil skoraj prisilil k temu grenkemu priznanju.
Rad bi jo bil prepričal o svojem iskrenem čuvstvu, toda Marjana je nadaljevala:
— Naj bom zločinka... ali še hujše... morda... to ni važno. In čeprav sem delala težko pokoro, nimam nobene pravice do velike dobrote, ki mi jo izkazujejo gospod guverner, njegova soproga in hči... Prosim vas, gospod, nikar me več ne vprašujte. Dovolite mi molčati o tem, kdo sem in kaj sem zagrešila.
In otožno je pripomnila:
— Težko mi je govoriti z vami ta-Isote, ker ne smem pozabiti, da vam moram biti hvaležna za vse dobrote in naklonjenost, ki mi jo tako plemenito izkazujejo. VI ste me priporočili gospodu guvernerja, da sem prišla v njegovo hišo.
— Ne, nikatoor ne! — je odgovoril poročnik žrvo, — vse ste dosegli sami. Ce sem pa v poročilu o nesreči na morju omenil vas pogum in požrtvovalnost, sem seofil samo svojo dolžnost.
Poročnik se je razvnel pri spominu na dogodke v zvezi s katastrofo njegove ladje.
— In prav tako, kakor sem vam iz-reeil vpričo vseh zasluženo priznanje, vam hočem tu odkriti svoje srce... Henrika, ali hočete sprejeti ponudbo...
— Vašega prijateljstva? — ga je prebila Marjana hitro,
— Mojega prijateljstva... da, da, — je pritrdil poročnik v zadregi.
Kaj je hotel prav za prav reči, ko ga je prebila? Morda je hotel on, častnik in plemič, ponuditi svojo ljubezen in ime nji, izgnani, onečaščeni ženi?
Ali pa jo je hotel samo prositi, naj deli z njim njegovo strast?
Skratka, ali je hotel, naj postane njegova žena aii ljubica? Gotovo mu je bilo predrago njegovo ime, da bi se zdela Marjani verjetna prva domneva. Toda vedela je, da je vendar le vzbudila v njem preveč strasti, da bi mogel misliti na drugo možnost.
In ker je molčal, je pripomnila:
— Z veseljem in srečna sprejemam ponuđeno prijateljstvo. Ono me povzdiguje v mojih očeh in me navdaja z večjim pogumom, da bom lažje prenašala težo izgnanstva.
Aii je sprejemala Marjana ponuđeno prijateljstvo samo s to mislijo in samo s to nado?
Ne!... Ubogo dekle si ni moglo prikrivati, kakšno čuvstvo jo veže s poročnikom.
In pod tem čuvstvom se je njena duša pre rajala.
Kar je pomdsilila, da čuvstvo, ki ga je sama vzbudila, ne velja samo nji, temveč tudi čistemu in nežnemu bitju, Henriki Gerardovi. Ljubili so prav za prav Henriko, ker so poznali njeno čistost in nedolžnost.
In ta misel jo je bolestno zadela v srce.
MabHa je. Toda . . . brezupno . . . Marjana je prečufta tisto noč v silnih dtt&evnih mukah.
XXI.
Poročnik d'Ouvelles si je bil izbral poklic in vztrajal je v njem kljub odporu svojega edinega sorodnika, strica, ki je pozneje zapustil domovino in se trajno naselil na otoku Martinique.
Čeprav je bil plemiškega rodu, je bil vendar svobodomiselen in prost vseh predsodkov; to je, bil je eden izmed vzrokov njegove priljubljenosti med mornarji.
In zato je smatral svoje zanimanje za Marjano za nekaj čisto naravnega, saj je bil našel v nji vse lastnosti, ki bi jih človek pač ne pričakoval pri iz-gnanki.
Bolgari v tipskem procesu
Lubbe začel gladovno stavko — Dindtrov nastopa zelo
OBLEKE
plašči, zimske suknje iz pristnega angleškega blaga so najprijetnejsa nosa, skrajno trpežne in elegantne.
Blago nabavite najugodneje v specialni trgovini
NOVAK, KONGRESNI TRG 15
NASPROTI NUNSKI CERKVI
V restavraciji in kavarni hotela »METROPOL" (Mlkfii)
se toči
NOVI VINSKI MOŠT
Pridite in prepričajte se tudi o prvorrstni kvaliteti.
cvička in belega dolenjskega vina
Specilelni entel oblek
ažuriranje, predtisk, najhitrejše postrežba, najfinejše delo p«
Matek & Mike«, LJaMJaaa
Vezenje _ ____
ntlanje. Izdelovanje gumbnic. Vased najmodernejše ureditve
podjetje — lalntzje cena.
Glavni obtoženec v procesu proti po-žigalcem nemškega parlamenta, Holan-dec van Lubbe je začel gladovno stavko. Zdravnik ga je predskal in izjavil, da je njegov namen najbrž preprečiti nadaljevanje procesa, ker ga ne bodo mogli zaslidevati, če bo še nekaj dni gladovah Ce ne pojde drugače, ga bodo hranili umetno. Do gladovne stavke je imel zelo dobro hrano. Oster kontrast apatičnega Holandca je temperamentni Bolgar Dimitrov, glavni junak sobotne obravnave. To je tipičen intelektualec. Neprisiljeno je stopal pred sodnike, se naslonil s komolcem na bližnji stol in začel živahno odgovarjati na vprašanja. Predsednik sodišča dr. Biioger je prileten gospod, vajen ponttnih m skromnih obtožencev, zato se neprestano razburja nad samozavestnim nastopom Dimi-trova. Zagrozil mu je celo, da ga odve-do iz dvorane, če ne bo izpremenil svojega glasu. Dimitrov se je pa mirno obrnil na inozemske novinarje, rekoč:
— Pol leta sem že zaprt in pet mesecev sem bH vklenjen. Zakaj? Saj sem nedolžen. S požigom nemškega parlamenta nisem v nobeni zvezi. Oprostite, gospod predsednik, če nimam svojih živcev tako dobro v rokah, kakor vi.
Pri neki drugi priliki je Dimitrov izjavil, da je počel preiskovalni sodnik z njim vse, da bi napravil fe njega pučista lin terorističnega pustolovca. Svojega komunističnega prepričanja obtoženec ne skriva Po njegovem prepričanju ni mogoče rešiti sveta iz krize brez diktature proletarijata. Obenem je pa Dimitrov nasprotnik individualnega terorja in osamljenih akcij. Zelo energično nastopa Dimitrov tudi proti državnemu tožilcu, ki mu posega v besedo, obsoja metodo, po kateri je bila sestavljena obtožnica, in pravi, da je za poedine podrobnosti iz obtožnice zvedel Sele med razpravo.
Tretjega dne so nadzorstvo nad dostopom v razpravno dvorano znatno poostrili in tudi novinarje so strogo preiskovali, da-li nimajo pri sebi orožja. Na posredovanje zagovornika dr. Sacka je sodišče dovolilo Torglerjevi materi prisostvovati obravnavi. Torgler je svojemu zagovorniku opetovano Izjavil, da je popolnoma nedolžen m da mm nikoli niti na misel ni prišlo, kovati iz svojega notranjega političnega prepričanja osebne koristi. Obtoženec Lubbe je bil v soboto popolnoma apatičen in strt. Njegov zagovornik je zvedel, da obtoženec sploh ničesar ne pije. Prosil je, naj pokličejo zdravnika, ker je nevarnost, da obtoženca kmalu ne bodo mogli več zasliševati.
Dimitrov je na predsednikovo vprašanje, ali je bil v Bolgariji že obsojen, odgovoril, da je slišal, da je bdi obsojen tam na smrt. Predsednik je omenil, da je bil po vesteh z bolgarskega poslaništva januarja 1924 obsojen zaradi podžiga nja ustaje na dosmrtno ječo. Z drugo obsodbo je bil pa obsojen zaradi organiziranega oboroženega upora na smrt. Na to ugotovitev je Dimitrov odgovoril, da so zanj take obsodbe brezpomembne. Na predsednikovo vprašanje je obtoženec izjavil, da je bil atentat na bolgarskega kralja in požig katedrale 1. 1924 izvršen proti volji komunistične stranke in da je komunistična stranka oboje obsodila. V tem času je bil Dimitrov v Moskvi.
Predsednik: Vi ste vendar oženjeni?
Dimitrov: Bil sem oženjen, toda žena mi je letos v maju v Moskvi umrla. Obtožnica pravi, da sem bil sicer oženjen, pa sem se vendar zaročil pod izmišljenim imenom dr. Schasla - Schmidta z neko damo in razposlal o svoji zaroki tiskana obvestila. To mi pa v predhodni preiskavi ni bilo znano.
Dalje je Dimitrov izjavil, da je navdušen prijatelj sovjetske republike, da
OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama, posebnim vhodom; parket elektrika — oddam s 1. oktobrom. — Rožna dolina, Cesta X, štev. 25 (pod Rožnikom).
SLUŽBE
TRGOVSKI ZASTOPNIK isce zastopstvo. — Ponudbe: Weiss, Beograd, Strahiniča Bana 29. 3790
SOBARICO sprejme Sfiligoj, St. Dj, Slov. gorice. 3789
KUPIM
LOVE STORŽE kupim. — Stare, Mengeš. 3788
PR0D\M
POZOR! POZOR!
VEO VINSKIH SODOV mali in veliki, naprodaj. — Anton s tira, Jezica pri LJubljani. 8749
AN GORSKA ZAJKLA (čistokrvna) naprodaj. Istotam naprodaj tudi železna postelja. — Ogleda se: Rožna dolina. Cesta I, št. 9 (pod Rožnikom).
HA LOŠKEGA VINA 45 hI naprodaj; 5—6 Din liter. — šmigoc, Mala Varnica, pošta Sv. Andraž. 8787
TRGOVINO
zelo dobro idočo, v sredini mesta, zaradi prezaposlenosti — prodam. — Ponudbe pod >Proti gotovini 3793« na upravo »Slovenskega Naroda«.
ga pa sovjeti nikoli niso poslali v druge države. Edini njegov prestopek v Nemčiji je, da se ni priglasil. Na vprašanje, odkod pozna soobtoženca Taneva in Popova, je Dimitrov odgovoril, da se je seznanil z njima v Jugoslaviji. Iz izjave obtoženca Popova je pa razvidno, da se je Dimitrov seznanil z njima v Moskvi.
Norec pri zobozdravniku
K zobozdravniku začetniku v nekem poljskem mestu je prišel te dni kot prvi pacijent prileten mož, ki je pogumno sedel na stol in prosil, naj mu zdravnik plombira več gnilih zob, zlasti zob modrosti, ki da ga strasno boli. Lahko si pa mislimo zobozdravnik r>v o presenečenje, ko je opazil, da mož zob sploh nima. Misleč, da se hoče iz njega norčevati, ga je začel zmerjati, je pa takoj umolknil, ko je potegnil mož revolver iz žepa, mu ga nastavil na prsa in zakričal: »Ali mi boš plombiral zobe, ali te pa ustrelim!« Zobozdravnik je takoj spoznal, da ima opraviti z norcem, in hočeš nočeš je moral igrati z njim komedijo.
Pognal je stroj in ne da bi se dotikal norčeve čeljusti, je z drhtečo roko brskal po njegovih ustih, vmes mu je pa med dovtipi razlagal, kaj dela in kaj pacijenta še čaka. Norec ni dovolil, da bi zobozdravnik le za hip odšel od njega. Dobro uro je trajala ta mučna procedura, končno so pa postali ljudje v čakalnici nestrpni in nekdo je stopil v or-dinacijsko sobo, kjer je takoj spoznal, kaj se godi. Pacijenti so obvestili umobolnico in norca so kmalu spravili tja, kamor je spadal.
Bleriot o napredku letalstva
Louis Bleriot, slavni konstrukter letala »Joseph le Brix«, ki sta na njem letalca Codos in Rossi dosegla nov svetovni rekord, je dejal o bodočem napredku letalstva:
> Civilno letalstvo se ne bo nikoli tako razvilo in razširilo kakor avtomobilizem. Zasebniki bodo vedno prisiljeni kupovati manjša letala, bodočnost pa pripada velikim letalom. Največje iz-premembe čakajo hidroavijone, ki nikoli ne bodo letali tako hitro, kakor aeroplani, a bodočnost imajo hitra letala. Avijoni, ki imajo narejena kolesa tako, da se potegnejo v trup, dosežejo 10% večjo hitrost. Toda hidroplani bodo varnejši od aeroplanov. Kabina bo popolnoma zaprta. Če bo padel hidroplan na vodo, bo pritisnil letalec na mehanizem in motor bo padel v vodo, ne da bi potegnil za seboj kabino. Tudi krila bo lahko pogoltnilo morje, trup letala se pa
izpremeni v čoin, ki bo imel pogonsko napravo, da bo lahko plul po vodi. Naš sedanji hidroplan je na razburkanem morju izgubljen. Bodoči hidroplan bo pa tudi na vodi varen.
Nevarnost letanja je v viharju in v megli. Povem vam samo, da dela Rossi na izumu, ki bo to nevarnost zmanjšal. Več vam ne smem izdati. Zboljšanje konstrukcije, izpopolnitev letal za start in spuščanje v poljubnih razmerah in raba Diesel motorjev na težko olje, vse to bo omogočilo polete do 15.000 km, ne da bi se bilo treba spustiti. Sele takrat bo praktično konstruirati letala za polete v veliki višini. Letalstvo bo napredovalo postopoma. Moj najnovejši aeroplan je konstruiran v bistvu tako, kakor oni, ki sem na njem pred 25 leti preletel Rokavski preliv. Je to enokril-nik, ki se na zunaj ni mnogo izpremenil.
Javna morala
v Franciji
Pariški listi poročajo, da se je moral slavni tenorist pariške Velike opere Franz te dni zagovarjati pred sodiščem in je bil obsojen, ker se je njegova štiriletna hčerka kopala naga v morju. To se je zgodilo 4. avgusta pri Pouldu, kjer se je deklica kopala pod nadzorstvom svojega očeta. Dva orožnika sta pozvala pevca, naj takoj »napravi konec temu javnemu pohujšanju«. Franz se je pro-tavil in zato je bil obtožen prestopka proti javni morah, obenem so ga pa še prijeli, ker se je upiral orožnikoma. Orožnika sta bila zaslišana in zatrjevala sta, da je Franz izjavil, da je njun nastop neumnost. Baje je odgovoril, da se kot član opere ne bo ustrašil dveh orožnikov in da ju bo osmešil v vseh francoskih listih.
Franz se je pa zagovarjal, da je orožnikoma samo odgovoril, da njegova hčerka ne pojde iz vode, dokler se ne neha kopati. Baje je obljubil, da bo hčerki kupil kopalno oblekeo. Obtožencev zagovornik je patetično izjavil, da je govoril njegov klijent jezik bogov. On predstavlja VVagnerjeve junake in ni čuda, če ga orožnika nista razumela. Kopalci naj bi zbrali nekaj denarja rn omogočili orožnikom ogled italijanskih in francoskih muzejev, kjer bi videli na slikah več nagih angelčkov, nego nagih otrok v kateremkoli francoskem letovišču. Franz je bil obsojen pogojno na 50 frankov denarne globe.
Iz Celja
—c Zaradi katastrofalne poplave so bile v nedeljo odpovedane vse prireditve v Celju. Ljudje so ves dan trumoma hodili gledat strahovito pustošenje, ki ga je povzročilo neurje. Gasilci so ves dan črpal: vodo iz poplavljenih kleti. Zvečer so vode upadle že za dobre tri metre. Prebivalstvo, ki ga je poplava tako silno prizadela, obupano pričakuje pomoči od države in banovine,
—c Izprememba v vodstvu občinske uprave v Petrovčah. Kr. banska uprava v Ljubljani je z odlokom z dne 22. t. m. razrešila župana v Petrovčah Stanka Je-lovška ter poverila vodstvo županskih poslov krojaškemu mojstru in posestniku g. Ivanu Urbasku iz Dobri£je vasi.
—c Reklamacijski rok za volilne imenike v občini Celju-okolici je podaljšan do srede 27. t. m.
—c Razmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju je bilo 20. t. m. v evidenci 338 brezposelnih 318 moških in 20 žensk), dočim jih je bilo 10. t. m. le 286 (270 moških in 16 žensk). Delo dobijo: 2 kamnoseka, 2 čevljarja. 1 steklar, 2 natakarici, 2 gostilniški služkinji. 2 privatni sobarici, 2 varuhinji. 2 kuharici. 2 »lužkinii. 1 posrrežnica. 1 pletilja in 1 kmečka dekla.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 20. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
V banki.
— Cek, ki ste ga predložili, je v redu. Ali imate kaj, kar bi vam siuž: o za legitimacijo?
— Da, bradavico na levem kolenu.
PAzrso
LOKAL. SE ODDA na najprometnejši Celovški cesti, pripraven za pisarno, modni atelje, trgovino, buffet. — Naslov v upravi »SI. Naroda.«
3791
ENODRUŽINSKO HIftO prodam za 70.000 Din. — Polse, Mala vas 40, Jezica. 3786
Na obroke!
Na hranilne knjižice! POHIŠTVO Dobi se samo pri nas. Orehove sperane
spalnice čresnjeve spalnice sperane spalnice pleskane spalnice omare postelje
kuhinjske oprave kuhinjske kredence
Sprejemamo vsa naročila in popravila po konkurenčni cent — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVO »SAVA«, LJubljana, Kolodvorska 18   Miklošičeva 6 Telefon 2780
Din 7.000.-
4.800.-3.000.-1.800.-400.-200.-850.-450.-
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 1DT
ČAJNO MASLO iz pasterizirane smetane kilogram Din 22.—, franko, razpošilja dnevno sveže — mlekarstvo Tibaut, Krapje, p. Ljutomer.    ' 3614
Krojaški modni atelje J. JELOVŠEK, Ljubljana,
Kongresni trg it. 8, L nadstr. (Poleg Kina Matice)
se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst. Moderen kroj. Solidna izdelava. Zmerne cene. 3824
SADNO DREVJE ZA JESENSKO SADITEV!
Lastniki vrtov in sadonosnikov se opozarjajo, da si čimpreje rezervirajo potrebno število dreves pri Kmetijski družbi iz nove drevesnice na Bokalcih. — Po sadnem izboru zajamčene vrste od visokodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, češpelj, črešenj, visenj, breskev, marelic, agrasa in ribeza po najnižjih cenah. Zahtevajte cenik pn Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3. 379?.
PO 50 PAK ENTLANJfc vezenje zaves, monogramov »J uljana«
Vosojakova ulica (v bližini Slamiča)  in Sv. Petra c. 55
NAJBOLJ S A VINA vseh vrst se točijo v gostilni »Frankopanski dvore v Šiški.
UOODEN NAKUP! Gostilno in trgovino 3 km od Celja prodam s inventarjem za Din 160.000. — Vldensek, Teharje pri Celju. 3785
Najnovejši modeli di prevoznih tricikljev, izbira — Na
»TRIBUNA« F. B. I«
dal Usta: Oton Christoi — Vel * Ljubljani
74