lakaj* "»k 4mm ruta ■•dali b GLASILO SLOVENSKE N AR ODN PODPORNE JEDNOTE daily except Stmdayt and Halidaya. LETO—YEAR X. CHICAGO, ILL h TOREK 16- JANUARJA (JANUARY) 1917. ŠTEV.—NUMBER 13. nglija vidi pezdir v i svojega bHžnpka. le vidi bruna v svojem tcesu. iteva odškodnino od Združenih držav, da zamaže svoje grehe! — Ogromna stavka v Philadelphia — Delavstvo ▼Argentini ji vstaja proti militarizmu. rashington, D. 0., 16. januarja Felika Britanija je adresirala [predsednika Wilsona kar vr-laensacionalnih obtožb, v kate-jfdolži Združene države kršenja tralnoati, radi katerega so an- [i zavezniki imeli veliko 'ško- ' * noti, ki jo je izročil britski anik air Cecil Spring Rice fceniin državom, dolži britska la Združene države, da so dole neinfikim agentom izdelati te za revolucijo v Indiji, ingleškim zaveznikom prijaz-; ameriško kapitalistično časo-namiguje od strani, da se noto žele izvedelo, ko. je pri-preiskava radi uflsterijozne trelbe v tovarnah za munici-New Jersey ju. »italistično časopisje pravi; liravno že ni jasno, da so tole postale lastnina angleških cnikov, vendar izgleda, da tki detektivi kakor tudi ame-vlada preiskujejo, če eks-Ije nUo delo nemških agen- |ke poizvedbe so bile izvršene ^ pri prejšnjih takih miuiste-lih aktih, če je šlo za razde-municije angleških zavezni-»v množini. V nekaterih slu-tako pravijo Britje, je bilo liti nemško zaroto." noti, ki jo je izročil anglenki lanik, očitajo Združenim tirža-da so nemški agentje nalo-t ladjo z orožjem in jo odposla-Mehiko, dasi je imela pluti v i jo. Ladjo so ujeli angleški Karji. Tak akt, pravi Anglija, levtralen. Nemška vlada izjav-temu nasprotno, da ni bila »na nevtralnost, ker je bilo o-Ije določeno za nemške koloni-[v Afriki. Nemški\vladm organi ivijo, če se krši nevtralnost s i, da se pošlje orožje v nemške riške kolonije, je kršena nev-ilnost, če se izdeluje orožje in slivo za angleške zaveznike. [Ofieijelni Veliki Britaniji Sumi možganih, da bedo Združene ive po vojni zahtevale od nje Ikodnino za škodo, ki je bila >rjena ameriški trgovini. To Ikodnino bi radi odvrnili od se-in zato prihajajo z grožnjami, ao prav otroške. Revolucijo v Indiji ao zvezali isplozijami v tovarnah za mu-•ijo, češ, to le bo držalo, da smo li mi opravičeni do odškodnine Združenih držav. Združene dr Jve niso berič Velike Britanije, naj lovi revolucionarje, ki se dobro počutijo pod blago kim gospodstvom Velike Bri je, da »e hočejo otresti te bla >tnosti. se dokaže, da so bile tovar-v Združenih državah razdeja-a hudodelskim namenom, bodo i Združenih državah kaznovali lodelee in stvsr je kon/ana, pa ao tovarne pognali v zrak li agentje ali kdo drugi. kov povišanja meede. Do aedaj so delavci delali 50 do 54 ur v ted- nu. Delavci so predložili svoje zahteve delodajaleem že pred več •tedni. Vršilo se je več konferenc med zastopniki delavcev in podjetnikov, ki so končale bre« rezultata. Predsednik stavkovnega odbora je Abraham Bounin, ki je tudi aktiven član socialistične stranke. Delavci se v stavki dobro drže in do sedaj še ni prišlo do nemirov. argentinski DELAVCI pro , testirajo proti militarizmu. Buenos Aires, 16. januarja. — Socialistična «rtranka je priredila veliko demonstracijo proti vojai-koobveznemu zakonu. Na tisoče delavcev je korakalo v velikem pohodu po Calle Santa Fe. V po hodu so nosili Štandarte z napi-■40m: "Doli z armado I" — Nasprotniki sužnosti smo Policija, ki navadno jaaki delavci v phil a delphui so proglasili stavko. Philadelphia., Pa., 16. jan. — Tukaj je zaslavkalo 12,000 kro (Hi delavcev, ki izdelujejo m t*, to obleko in so organidlp n Al lagamated ClothWig Wrtern of i merica, fctrajkajoči delavci so izpostavili stavkovne straže krog sh tovsm, ds opozorijo delsvee stavko. Hrediftče boja bodo tvorile naj [večje tovarne, v keterih so delavci lie deloaui zastsvksli. V velikih to varna h oo bile delovne rszmere [najslabše. Delsvei zahtevajo 4#urnl tedenski delavnik in 15 do 25 odotot- BOJKOT V BIZNI8U JE POSTAVSN. San Francisco, OaL, 16. Jan. — Najvišje kalifomijsko sodišče je ra-zsofijlo, da je postsvno, Če od puščen uslužbenec obišče odjemsl ee svoje prejšnje tvrdke in jih prklobi za tvrdko, zs katero de Is. V pod jet. New Method Uui'dry ao odpuatili nekega uslužbenca, ki je potem obiskal svoje prejšnje odjemalec in jih pregovoril, ds so oddajsli perilo tvrdki, pri ksteri je bil uslužben. Prvs tvrdka je iz-poeiovsia sodnijsko prepoved, vlš-je sodišAe je pa odločilo, ds uslužbenec ne stori prav nič nepootsv-nega, če akušs pridobiti ovoje prejšnje naročnike in odjemalce za novo tvrdko. New York, 16. januarja. — Avgust Kellerman, prost a k pri bateriji B drugega topničarskega polka, katerega je dal lajtnaut Frank B. Spencer privezati z razprostrtimi rokami h kolesu lafete, je sdaj zvezni jetnik. Mladega miličurju,. ki izjavlja, ds so z njim ravnali nečloveško, ao odposlali v forto • Hamilton, kjer ostane, dokler vojni department ne preišče ujegovosenzaclo-nalile obtoltoe. Baterija B. je bila odpiWUena ie zvezne službe, a med odpuščenimi miličarji nista bila lajtnaut Spencer in proutak Kellerman. V resnici pa gre s Kellermunom še pet drugih prostakov nu forto Hamilton, kjer oatanejo. dokler preiskava ne bo končana. Vojni de|>artment se je odločil, da pojde Kellermanovi obtožbi do dna, ki obtožuje, du je bil več ur privezan h kolesu, da ao se tako iz njega norčevali njegovi tovariši iu obiskovalci, ki so prišli si ogledat vojašnico. Prvo preiakavo je uvedel polkovnik Thomas Q. Doualdsar in je takoj rezultat sporočil v Washington. Kellerman jc izpovedal, tla dva dni ni dobil hrane in potein so mu ukazali, da v tem slabem adravstvenem stanju opravlja službo v hlevu. Ko so v vojnem depertmentu izvedeli, kaj se godi pri bateriji B., ao odredili preinkavo. Preiskavo vodi polkovnik George T.*Bkrtlett. Nekateri višji častniki na Long laiandu izjavljajo, da bodo obtožbo preiskali temeljito in bo vsakega oficirja, ki je šel prek svoje oblasti, doletelo, kar mu ure. 1 Zdaj ima tajna diploma-dja besedo o miru. Centralni zavezniki napredujejo na romunski froiti, liebknechta bi najrajfte za vedno obdržali v ječi. — ofioijelna anglija se baha s produkcijo ora-nat. — na francoskem hočejo oropati delavce za pravico do Štrajka. zadnje vesti. Washington, D. C., 16. jan. — Železniške družbe, ki »o tožile vlado za $35,000,000 kot poaebno odškodnino aa prevažanje pošte od leta 1907 do 1911 ao iigubfie tožbo. Najvižje sodišče je odločilo proti želeanižkim družbam. London, 16. januarja. — Reu terjeva agentura poroda, da Je holandaka bojna ladja privedla v Flushing nemžko potapljačo, ki Jo je aaaačila v holandaklh vodah. Potapljača bo internirana. delavstvo protestira. New York, 16. januarja. — Or- ganizirano delavstvo je obdržava-4o v dvorani Cooper Union protestni shod . proti državnemu pravdniku Swannu, ki hoče zo-pet oživeti sodnijsko preganjanje proti 3$ delavskim voditeljem. Obtožnica je zgrajena na izpovednih ljudi kot j« "Dopey," ki životarijo v najnižjih Človeških nižinah. Shod je sprejel resolucijo, v kateri odločno protestira proti takim progonom, ki so eelo nemogoči v Rusiji in Avstriji. t smeftna obdolžitev. San Francisco, Oal., 16. jan. — Državni pravdnik je pri obravna-vi proti Mooneyju izjsvil, ki se riaado»anje v Washingto mu je policaj H*A»ri Morek 6 Mll> m- doseže kompromis med Januarja rozini lobanjo s koli<«*«. „Vms VojokejočimS s«« skupina ker je kro« u^bla vsaki fnrmslni m temi ni vklel, o-pulafnega ogorčmja v Nemčiji napram zavrženju mirovnega predloga in objavi pogojev po zaveznikih in se umakne ekstremnim elementom, ki že idavua zahtevajo brezobzirni boj s snbuiarinka* mi. Tak pa lahko prinese konflikt z Ameriko. Nadalje se poroča, da mora javnrf 'diplomatiška diakuzija o tem vprašanju xaspati aa nekaj čaaa tudi ia tega razloga, da ae poleže ljudst ko ogorčenje v Nem* čiji in Avstriji, Vi je naatalo vsled Katinjc zavezniške note. Berlin, 15, jan. — (Brezžično). — Nizozemsko časopiajr nič kaj prijazno ue sodi o zavezniški noti, Ibi je hils /adnji petek dostavljena Wilsouu. Splošna sodba časopisja jr, da nota ne obeta jamatva aa trajni mir iu da adaj je jeeno, da hočejo zavesnikl preobrniti vto Kvropoi -^Nekateri listi ia sm. .< se tudi ue strinjajo s pogoji zaveznikov in Jih ostro kritiii* rajo. Berlin, 15. Jan. — (Iz poročil ameriških ktireapodentov). Nem-ški Ib ti in državni so začeli dnevno in neusmiljeno napadati An« glijo in Lloyda-Ooorgn. KadnJe-ga dolžljo, da je on odgovoren za zadnjo zavezniško noto in po> guje, ki so jih zavezniki poslali Wilsonu. V Nemčiji danes pravi, jo, da je Lloyd (Jeorge mod vae. mi sovrstniki največji sovražnik centralnih držav. On Je sestavil pogoje, o katerih je dobro vedel — pravijo v Berlinu — da Jih Nemčija ue ho nikdar sprejela, To zadostuje, ds je odslej AnglU js k svojimi zavezniki odgovorna za nadaljevano vojno. Splošno mnenje v Nemčiji je, da odslej mora biti vojna do konca. Kilo-vi t ost boja, kakoršuoga ni videl svet, bo zanaprej spremljala kam* panje z orožjem v Kvropi. (lovb-rl se, da Ima Hindenhurg že izdelane načrte za veliko ofensivo, ki se baje ue začne pred spomladjo. Kje ho ta ofenziva, tega naravno ue povejo, toda pričakuje ae, da bo lliudenbiirg udaril na ixtoJni fronti, bodisi v Macedoniji ali v licssrsbijj, medtem ko bodo Nemci ua francoski fronti zgradili tak defenzivni sistem, ds gs ne bodo zavezniki nikdar prodrli. London, 15. jan. — Angleške Jsviiort je zdaj prepričana, da ne bo še tako hitro mirovne konference (tj vsled tega napeto pričakuje, kakšne korake Im* zdaj xav-zel svet. Tukaj pričsklljejo, da bedo zavezniki najbrž začeli z o. feuzivami obenem na Več frontah. Militaristični kritik lists "Times" piše odkrito, ds zsvezniki nimajo dovolj Aet ns zapadni frouti, da bi se lahko merili » Nemci. On računa, da ima Nemčija tamkaj 1'iM divizij <2,560.000 mož)^ it»«1«' Velike topove ill ni m Resnica Je, da fra. angleških in belgijskih div| dovolj na zapadni fronti, ki bi I ali k o str le nemške linije, katere utrjujejo Nemci že dve leti. Zavezniki morajo imeli najmanj dva ali celo Iri može proti enemu, ako hočejo napadati in izvojevsti od loMIno bitko. To anali, da mora jo imeti zavezniki še poldrugi ml Ijou mož samo us zspsdni frouti, (Nsdsljevsnjs na S. 1. slopes ) PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jkdnote umni iloh podpobm i owwsd jrt^^^'wtnos^' BENErn SOCMTV UatU4 IMh « k M mt rwi 0 F« i «hm t "prosveta" Datum v oklepaju n. pr. (Do-comber 81—16) poleg vašega imena in naalova pomeni, da vam je tem dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da m vam se ustavi Ust. Ali gre naprej? C'fi sodimo delavsko gibanje v Ameriki po dogodkih, ki m> ae o-dignili na zadnji konvenciji "A-meriškc delavske zveze " v Hal limoni iu boj proti prisilnemu raz-sodišču /a železničarje, v katerega je tudi posegla "Ameriška delavska federacija", potem moramo priznati, če primerjajno prejšnje konvencije z zadnjo, otrebi razrednega boja, če hoče delavstvo zboljšati svoj gospodarski položaj. Celo stari (lomiiers je spremenil taktiko, ko je govoril o soduijskih prepovedih. Prejšnja leta je kritiziral posamezne sodnike, ki so delavstvu sovražni, ns zadnji konvenciji je pit govoril o delavstvu sovražnem pravosodju. I'osebno ostre besede so padale, ko se je govorilo o tem, da se železničarjem vzame prs+ico do štrajka in se jih s postavo prisili, da svoje spore pred lože prisilnemu raznodišču. Iu kdor je pazilo zasledoval zadnja desetletja ameriško strokovno delavsko gibanje, je stal pod vtiMim, da so se izvršile velike spremembe v mišljenju vodi: tel je v ameriškega strokovno or-ganiziranegu delavstvu, ali je pn vse komedija. Vzroki so bili za prvo iu drugo nazirsnje. V teku zadnjih let so strokovne organizacije narasle in pojačale so svoje moč. Nastale so velike stavke, in kjer ni bilo delavstvo dobro organizirano, so se podjetniki pnsbfžili stare taktike kot v devetdesetih letih pri Horn-steadu in llszlctonii v Pennsylva-m ji. Mesto kruha iu priznanja organizacije m» delavci dobili svili-čcuke. Pozdravili so jih n količi, strojnimi puškami in repetirkami. Oblasti so bile iih strani podjetnikov, dasi so bili zakoni ua strnili delavcev. Taki dogodki morajo sk'dAjie tudi konzervativnim de-lavskim voditeljem odpreti oči, da med delavci iu podjetniki ni in-tcrcfcitajf* soglasja, ampak jih ločijo razredni interesi, ki povzročajo neizprosen boj med obema razredoma. V teku ea\a smo večkrat slišali konzervativne »delavske voditelje govoriti rhdikalno. Ali kedar je nn|Hičila resna tira in je bilo treba povedati induatrijalnim mo-gatccm v obrar neprijetno resni-co, da delavci ue odnehsjo pičice od svojih zahtev, so zapeli vboko pesem o harmoniji med delavci iu |sidjctniki. Pričeli s politiko po tlačevsnja o razrednih nssprot-sivlh m *c zadovoljili r. drobi ins-mi tam, kjer bi Ityhko dobili kos kruha In če v človeški duši vstajajo taki spomini, potem je dvom o resničnosti rirdiknlnih besed o-prsvičen. /.sto je bilo trdm počakali, knj nane»ejo dogodki po konvcneiji, preden sr irrečc sodba. če nepredujenio ali. kolovrati-mo ».taro vavožetio pot t Spor med železniškimi" družba mi in ielcmičsrji še ni končan. MIH Vprsv te dni se je vrti Is enkets pred svetno obrtno komisijo. Zaslišani ao bili zastopniki podjetništva in delavstva. In če nepristransko sodimo o nastopu delavskih voditeljev pred kontiaijo, moramo odprto prisuati, da takih besed še nismo slišali Iz ust voditeljev ameriškega strokovno or-ganizirsnega delavstva, kadar so oficijel«»o govorili pred javnimi funkcionarji. Povedali so jim v o-braz, v čigavo koriat mislijo uvesti prisilno razsodišče za železničarje in izjavili so, da ai organizirano delavstvo ne da vzeti pravice do štrsjks in bo to prsvieo brsnilo z vsemi dsnimi sredstvi. V New Yorku je koočsla pred kratkem ogromna stavka v krojaški obrti. Nad šestdeset tisoč delavcev je po štirinajst dnevni stavki izvojevalo prsktično osem-urni delavnik in povišanje mezde. Iz glavnega stana organizseije strojnikov je prišla ob novem letu ve»t, da pojdejo letoa znova v boj za osemurni delavnik, da ga isvo-jujejo tudi tam, kjer strojniki delajo še po devet iu deset ur dnevno. Kavnotako se vprisori obširna ksmpijinja za organizacijo, da organizirajo tudi tiste tovariše, ki so zunaj nje. Sodeč po teh dogodkih lahko rečemo, da gremo naprej, dasirav-no je v ameriški strokovni orgs-nizscij še precej senčnstih strsni. Heveda ni to zasluga konzervativnih delavski-h voditeljev, temveč povzročajo ta preobrat v orgsni-zacij razrednozsvedni delsvci, ks-terih število ae množi in ki pritiskajo na voditelje, ds plsvejo z napredno strujo v organizaciji ali pa morajo izginiti iz nje. V ameriškem organiziranem delavstvu zmaguje počasi nspredns struja, zmaguje pa vendar. PEOSVBTA Kaj je povzročite poraz prohibiekmistov v Bostonu? t • s - Prohibicionisti v Bostonu so ns-jeli yamcga napol svetnika 4'Billy js", da oznsnjuje pokoro grešnikom, ki pijejo pivo, vino ali ee-lo žganje. Zvesti so bili zmsge, ss j je Hilly uaprsvll že tudi drugod čudeže, ds je Savle spreobrnil v Psvle. Ali glej gs zlomka, ko so šteli glssove, so "mokri" pomnožili glssove, pri "suhih" so se pa m%rIH. SuhPrso bili radi porazs ksr iz sebe iu pričeli so preiskavati, kdo je zakrivil poraz. Billyjn ne morejo očitati, da je lenaril. Billy je govoril, da ga mogoče še zdaj bole pljuča in da si še ni pozdravil grla. Časniki so poročali, da ga je poslušalo toliko 'grešnikov* kot še v nobenem mestu, V kate rem je že mlajonaril. Torej na Billy ja se ne more vsaj po sodbi4 mokrih' zvreči krivde. Heveda suhi sodijo drugače iu pravijo v New York Worldu": "Dejstvo, da je Boston bolj zavzet za opojne pijače ob tem čs su, dasiravno je mr. Sunday pri redil velik misjon za spoananje, bo v nekaterih krogih isvalo začu denjc, dasiravno se je mogoče kaj takega pričakovalo. Vodil je kam pan jo ua verski podlagi, in čim bolj globoko je premešal mesto, tem bolj zanesljivo je zanj priha jal poraz. Veliko število glasov pomeni |>oraz za njegovo stvar; on je le vspel, da je povzročil za nimauje za volitve. Druga taktika bi mogoče prine sla drug resultat. Prodaja opoj nih pijač in vživanje opojnih pijač ni tako važno versko vpraša nje kot mislijo mnogi ljudje. Če bi uvedli totalno abatlneneo v1 cerkvah, bi ne pri mnogih verskih kongregacijsh s krčilo število čla nov. Tako "World"! To je re£ da ljudje, ki so pisali evangelije,] mogoče niso mislili na to, da Sodo nekega dne ljudje s pomočjol e-vaugelijev oanaujevali, da je greh. če človek ispije čašo piva aH vina. Kes Je tudi, da bi mnogo ljudi pustilo rajše eerkev kot pivo'in vino. saj čitajo v evangelijih, da je Krist prišel na svatbo in ko je smanjkslo vina, je napravil tsko vino, ds so svat je rekli, da še niso pili tako dobrega vina. Ali evangeliji niso v zvezi s poraženi ■• Hilly ja Vprašajo naj zdravnike, kaj je vzrok, da je Billy pogorel in svetleli bodo resnico, če bodo zdratN niki hoteli govoriti resnico. Photo« kjr American.Preas Association. Slika nam predočuje enega nor-. čavih poizkusov, s ksteriin hoče- • jo delavstvu dokazati, da preveč , izdajo za hrano.* Pri mizi vidimo dobro rejene ] policaje, ki ne opravljajo težkega . dela in katerim je določeno po 2!ic na dan za prehranitev. Ne škodovalo bi, če bi gospode, ki si izmišljujejo take "»pajacade" napodili delati v jeklarno, jesti pa v bližnjo delavsko restavracijo, in prešle bi jitn take muhe'.., Zdolaj sedi dr. Fink, ki nadzoruje poizkus. postane normalen, potrebuje krepko protisredstvo. In kadar je rešenih tisoč ali še več grešnikov v enem dnevu, so ti grešniki tako izmučeni, da morajo seči po polni čaši, da se malo okrepčajo, ker drugače bi njih duh umrl. DOPISI. Gollinwood, 0. «— Na društvenem polju beležimo lahko vsestranski napredek v pretočenem letu. Ne bom navajal vsake stvari posebej, kaj smo ustanovili in kaj nistuo, rečem pa lahko, da se v Collinwoodu precej hitro umika stranka starokopitnežev in delu prostor naprednemu delavstvu, Vsekakor pa bi bil napredek še večji, če bi bili jiekoliko bolj slož ni in uekoliko bolj popustljivi, kar bi koristilo vsem. Mnogo se je v pretočenem letu govorilo iu pisalo o gradnji Na rodnega Doma. Ta krasna misel se žalibog ni uresničla in sc najbrž tudi še ne bo tako hitro* ako se bomo samo pogovarjali in pi sali. Sklicalo naj bi sc zborova nje, kjer naj vsak svoje pove. na kar naj bi se začel/i s pridnim delom in agitacijo. Sicer je res nekoliko sitno, ker je naša naselbina razdeljena na dva dela ampak to bi nas ne smelo spraviti v raz por, saj razdalja vendar ni tako veli ka. Saj imamo sedaj rojake, ki stanujejo ua tej strani N. Y. C. K. R., k sejam pa morajo hoditi na ono stran ali pa obratno. Za teh par stopinj ne bo nobenega vrag počitral. Ako bi se hotelo pa vsakemu posebej ustreči, potem bi morali Dom postaviti vsakemu preti vrnta. Torej skličimo zborovanje in vkrcnimo vse potrebno, da pride stvar v tek. Pred nekaj dnevi je slovensko dramatično in pevsko društvo Naš Dom vprizorilo igro v petih dejanjih. Bilo je nekaj imenitnega. Jar. za svojo osebo sein se prav fino počutil, a na tihem sem si mislil, kako drugače bi lahko bilil Slovenci laitovali dvo-rano, ki bi Odgovarjala potrebam in bi ne bilo treba buditi Igralcem ml spredaj ns oder. Sevhgni last- čHiiajo prostor zs tske prireditve in hočeš nočeš moraš plačati. Če hočeš prostor imeti. Mesto, ds bi podpirali posamezne lastnike dvoran,' sgratflmo 4i lastno dvorane, kters bo odfovsrjala našim |»o-trebntn itt s tem se bomo odkrivali teh kleti, kterih se inorsmo se-dsj |M»služrvsti in še teh ne bog-/ns kako avoboduo. V vročih pasjih dnevih prete- če človek poaluša Hilly jeve apo- k lega leta arm *|»oročal. da ao naŠ znavalake pridige, pnktane pijan "got pod" zgradili šolo, to se prs- [ in izmučen kot delavec, ki gara v L nalovili ao nekaj trpinov, kte- 12 do 14 ur v jeklsrni. Vbit je na rib geslo jc: "kar me je mati tiči- j duš« in telesu' Da aopet ošivi in la ln kar so mi povedali gospod ne.prižnici,; tega se bom držal." Ti reveži ao šli na limaniee in šteli težko prislužene dolsrčke za sladke besede in obljube "gospoda." Obljubili so jim ,da se bodo poleg angleščine učili tudi slovenščine in pa krščanskega nauka, kar je baje absolutna potreba. Gospica sestrica ,ki poučuje sedaj te revčke v šoli, je ob času njenega bivanja na planincah poznala vse kravice in teličke v svojem okolišu in tudi kozlički ji niso bili neznani. Ako se kteri malih porednežev predrzne ji popraviti napako, kterih je v izobilju, ga za kazen postavi ven v sneg. Ko se čez kake pol ure domisli, da je mrzlo stati zunaj v snegu, ga pokliče, ko je otrok že ves trd mraza in na pol zmrznjen. Opozoril Hi sta riše, da pazijo, kam pošiljajo svoje otroke, da jih pozneje ne bodo preklinjali in sovražili, ker bodo morda oni krivi, da so si otroci nabrali bolezni, ktera jim bo ogrenila vse življenje. Toliko v pojasnilo vaem ti r.tiin, ki mislijo ,da je vse zlato, kar se sveti. — A. C. Gollinwood, 0. — Društveno ži vljenjc v tej slovenski naselbini je precej živahno. Pouebno pa napreduje društvo Mir št. 142 S.N. P. J., ki je v preteklem letu pri dobilo skoro sto članov. Vsa čant Članom in članicam, ki so sc trudili in agitirali za pridobivanje no vih Članov. Posebno sta «e v tem oziru trudila 'sobrat M. Pogorelec in sosewtra Mm. Fanny Martinjak, zakar jima gre vse priznanje. inenirn naj še, da Mm. Martinjak je tudi zastopnica Prosvete in je v kratkem času nabrala okoli št i rideaet novih naročnikov. Vidite, takih vnetih Članov in članic po trebujemo pri 8NPJ. Dru|tvo šteje, če se ne motim, okoli 360 članov. V tekočem letu ne moremo računati na tak hiter napredek, po aebjto še vsled tega, ker se je vwta-novilo novo društvo Vipavski Raj in se s številko 312 pridružilo S. N. P. J. Vzrok ss vztanovitev tega novega društva 'bil je po mojih mislih največ to, ker tojaki iz Vipavske doline, iz Goriške in Notranjskega niso mogli prenašati neumestnih priimkov, s kterimi so niki dvoran tudi precej alW rgr, £»h obkladali nekleri, kot "trdi Kralevei" itd. Rojakom bi priporočal. da epuste v prihodnje take itt podobne priimke. Nihče ni boljši niti slabši zato, de je rojen v tem ali onem kraju, fllovenec, ki je rojen na Gdrenjakem, na Notranjskem, v Beli Krajini, na štajerskem, v Prekmurju, v Vipavzkl dolini, v Tnstu, v Gorici, v Iztrt, na Koroškem, v Benečiji ali na v Ameriki je ravno tako Slove-nec, kot oni, ki je rojen v Lljub I jan i ali Novem Matfu. Sploh pa jih je mnogo. Vi nimajo pojma, kje se Kras začne in kje ae neha, pa rabijo kljub termi, pridevek "K(5j$>vcc" pri vsaki priliki kot neko Vrste psovko. Večina teh ne ve, da je Kras lepa slovenska beseda in da so dotični kraji res bili kras alovenokc zemlje, dokler ni ackira podrla šumečih kraških .gozdov, na kterega deblih stojijo danes Benetke, ktere imenujejo kraljico Jsdrarmkega morja. Naj fie omenim, da imamo pre-sejšno število raznovrstnih društev v naši naselbini, med drugimi tudi dramatično društvo NaŠ Dom. lmenovartD društvo ue bavi samo z izobrsabo, prireja igre in je vstanovilo tudi »voj pevski odsek. Ta peveki odsek sc je pozneje združil s pevzkim zborom društva Mir in sedaj imamo pevsko društvo, ki je ponos celi naselbini. I-v menovano pevsko društvo jc sklenilo na dan 17. februarja prirediti zabavni večer. Zabava obeta biti imenitna, zato apeliram na vse člane društva Mir in Naš^Dom, kakor tudi vabim vsa druga slovenska društva in posamezne rojake, da se. te zabave vdeležijo. Kaj pa z Narodnim domom v naši naselbini?.V štev. 2. Prosvete se čital opomin nekega rojaka, naj se oglasimo s tozadevnimi nasveti v prid združitve za Narodni dom. Tukaj so namreč dve stranki. (Pri eni bo, kakor sein čul, sodeloval tudi naš g. Hribar). Vprašanja tried e- Nar. doma je težko rešiti. Če bi enkrat prišlo do združitve in sporazuma, bi Nar. dom kmalu imeli, ker društev je okoli petnajat. Tudi kar sc tiče blagajn so društva precej moona, «amo ta nesrečni inost nas loči in ta je vzrok, da se ne moremo sporazumeti in združiti. Eni, ki bivajo na južni tstrani, gu hočejo imeti tam, drugI, ki stanujejo na severni Ktrarri, pa hočejo imeti Narodni dom eia južni strani. Nekaj se čuje, da bosta stala dva "Doma" o-ziroma dve baraki s štirimi tisoči dolarjev. Zgbditi pa sc zna, kot se jc zgodilo leta 1906, (če se prav spominjam) ko so zidali dve cerkvi ; ena je ostala, druga je pa pro padla. Re« je, da na južni strani nimamo nobene dvorane za društvene seje in zborovstnja in smo printorani zborovati v cerkvenih poslopjih, kljub temu pa jaz ne morem razumeti, zakaj je prvo vpr^anje, kje bo Dom trtal. Zakaj se ne bi najprvo združili in potem se šele odločili, kje poslopje postavimo. Vem, da ml bo zdaj kte-ri odgovoril, da to bi se reklo iti na limanicconim, ki so na severni strani, ker je večina društev na severni stmii, bi gotovi zmagali Tem odgovsrjnm, ds Rojaki na ae verni strani niso nasprotni temu. ds bi stal Dom na južni strani, samo da bo ns lepem prostoru in lepi legi. Lep prostor je n. pr. ns 1R2 cesfi, sli tam nasproti tiste si i ks rje ns voglu (ime ulice mi ni znano) samo malo preveč bi se morda ksdilo is Lake Shotfe fo- varne. — Na vsak način ps r js želja, da predno začnete delati domove vsaki na svoji Strani, 6ete Še eno sborftvanje. Morda * nam vseeno posreči priti do z(jru Žitve. —- Pozdrav čitateljem p^ svete! — J. F. D., član dram. dr Nsš Dom in dr. Mir Štčv. 142 o' N. P. J. Rock Spring, W70. — Mog^ mislite, da smo tu v Rock Spri^ su vsi pospali, ali pa celo zmrznil; Temu pa ni tako. J)a bi nas vifo li, kako živi smo bfc na Bilve*tr«v večer, ko so vsa taksjšna slov« eka društva priredila akupno ve«, lico v prid Slovenskega Domi Pri tej priliki vprizorili smo tudi humorigtično ig^o 4'Trije ženini". Naj vam jo nekoliko opišem. Vlogo Hrusta je imel na« zna. in priljubljeni igralec Val. Ju. govic. Dobro je predstavljal tudi starega vdoca, oSeta edine ljub. ke hčerke. Dfeheluh (Frank Jy. govic ( dasi prvič na otjru, je jako dobro predstavljal etrsstnega j. gralca, ženina in pozneje moža. Leopolda Poljanca smo videli v vlogi pijančlca kvartača in ženini Suhlina. Bradač (Joc Jugovic) se je zelo postavil s svojo brado Tu di on se je ženil; ko pa je videl, d» ne bč nič iz tega, se je tako razjt-«il, da je groebo namlatil Suhlim Posledica je bila, da je oba v«| policaj, (John Rozman), ki je bil nad vse strog. Zelo dobri sta hili v vlogi postarnih devic Matilde in Jere goaps Mary Tauehar in gospa herezija Jerdb. Hvalili sta se na vse pretege, koliko ženinov gti imeli, pa da je najboljšega vedno v devištvu ostati. George (Frank Kalan) Milena, njegova iivo-ljenka (gospa Frances Mercina) se ljubita strašno. Oče Milene pa o tem noče nič slišati in jo prirao ra, da se poroči z Debrttrhom. Mi lena je nekaj &sa prenašala to ne srečno življenje, končno pa w od loči in pobegne z Georgem. Ko njen mož za to izve, začne od w mega veselja menda, zopet kvar-tati s svojim prepričanimi bratci. Ti ga Še nekoliko potegnejo na srečno pot žene, ki mu je ušla. Nekaj časa so se imenitno zabava li, na ehkrat pa jih zaloti policaj in vse skupaj aretira. — Da je (bila igra zelo dobro i^rem*. pričal je buren aplavz, ki se je ponavljal od oasa do časa. — V pni vrsti gre pa seveda čast rojaku Franku 8. Tauehar, ki je igro w stavil in se trudil z učenjem igralcev. Izbrol je najboljše igral ce našega mesta in tako je bila igra v • resnici dobro i-grana. Dvorana je bila nabito polna in občinstvo nad vse zadovoljno. Omenim naj se, da se je naredilo čistega dobička za Slov. Dom okoli pet sto dolarjev. -Vsem, ki so se veselice vdeležili, izrekam najlepšo zahvalo in upam. da pridejo v obilnem številu tudi prihodnjič, kadar bomo zopet ka ko zabavo priredili.—Fannie Mar-cinova. . * (Op. pom. ured.—Yes, za potien se pa priporočam ž odličnim — a-petit om!) BRZOJAVNA DRUŽBA JE PO VTftALA MEZDO. New York, 15. januarja. — Postal Telegraph kompamija naznanja, da svojim uslužbencem poviša mezdo za Seat odstotkov. Eureka, Oal., 10. januarja. - Ameriški križar "Milwaukee," ki je v soboto nasedel v viharju na kleči, poetaja podrtina. Izveden^ izjavljajo, da ga jc nemogoče potegniti s kleči. Ban Francisco, Oal., 10. jan- -Porotniki so našli krivim Fran* Bopps, nemškega konzuls, in štj-ri njegove uslužbence, d s so krši li nevtralnost Združenih držav. Bopp ln tovsrili so utožili pri*'v Huntington, W. Va., 16. jan. -281etni B. Frsrtklin je ustrelil C Huddlestona, bogatega lesnega letrgovca, na vlaku. Po končane« nmoru je i«vršil samomor. Ohioafo, 111., 16. jamarja. — Tovorni parnik Indiana, lastnin« Ooodricheve kompanije, je na««1 del v viharju pred luko na pr*1 Megla je zakrivila nesreče. lsISaa p^^ernaš^ Prosreto i® ** leto te $1-80 sa p* Nabirajte ■■T, nn t "j raosviTA tpska iti Iz Ii vojna in ve-iz inozemstva. (NtMJmiJi la pm atraaP hočejo upati na uspešno ofen-". Po mnenju tega kritika bo vojna končala a porazom iiicf \ ua Francoskem iu v ftel- Vojni položaj. rumunaki fronti so edin« va6-akcije. — Nemci so ie aedem j od Oalaca in dve milji in 1 od Sereta. — Ka drufth ntah ao le lokalne prakse. — porodila. lin, 15. jan. — Naše eete čeraj okupirale Vedeni na niiki progi med Brailo in el petnadstropne hladne shrani Rim, 16. jan, — Italijanska ad |be Cleveland Storage kompsni> mirslitets poroča, ds je flotljs i-i se le zrušil. Dva uslužlienes sniga submsrliika -ami afriškega hn K« s^ je pre j* Sliimki liriiM GLAVNI STAN i 1667—5® 00, LAWN DALI ATS., Mpina JHiiti Iskorp. IT. iealja 1907 V dr* 111 tool • - Paolo, Kana., 15. jannarja. — V hlevu poleg ustreljene matere ep našli obstreljpno Išletno "Haael flfpeelman. J Okrajne oblasti sodijo, da je Hazel umorila avojo mater in potem je ttkušala izvršiti samomor. Hazel so odpeljali neaavestno v bolnišnico v Kansas City, da ji rešijo življenje in icvedo, če je mogoče, ta virroke tragedije. St. Louis, Mo., 15. jannarja. — Ora Otis Lewis je bil na kriminalnem sodišču obsojen na veša-la, ker je umoril policaja MeKen-na v aprilu. Bnirtna obsodba ae i-•nn izvršiti dne 9. februarja. Nje-gov brat Roy Ijewls je bil obao-jen v dosmrtno ječo. Njuni zagovorniki ao ulollli priaiv na najvišje sodišče. Kij priporoča gospi II |a RadK vsaki matiri. 11. U. Vou Hchlicku glaaovite-ttln jirirodnemu adravnikn iu iz-(b loValcu, Bolgarskega Krvnega fltja, katerega zdravilo ato In sto t Noče v bolnikov hvali, gospa Ulja Radič, MtB — 12th At., fleero, HI. pisala je sledeče: "izvolite mi poslati še en zavoj vašega bolgarskega Krvnega 4 ako šoBfts, 4a be vmks aavar kMvo rtOsaa. Bojo flavftofo upravaofa odbora ao vrlljo vsako prve srede Is tretji šetrtek v aoooos. Zololak oh sal url popoldao. Kadar spremenite naalov, sapi-ftftta vooloj stari ln novi nastov, Val sosed morda šo no va, da ja daavnlk "ProovoU" salo priljub-ljan pri svojih čltataljih, Opoao-rita fal iftoem svojega brntn Frank Hrdik, doma is Rt. Jerneja na Dnleujskem. Prosim cenjeno rojake ako kdo ve aa njegov naalov, da mi ga nazua-ni aakar mu bom zelo hvaležen, Sli pa naj ae ml sam prijavi. Menda so nahaja nekje v Clcvelandu, Ohio. Hoj naslov jej Anton lir dlk, P O. H. 161, llessenier, Pa. Priporočam svojo gostilno v obisk vsem 81»* veneem ia Hrvatom t okollei Tdnngotown, O. Kadar potnjote skoai mesto ali po opravku, aa ŽI ***** ft-kar kfiro aftaaHa. ds vosi anaaaja ataiko MHtfioaal, aa aiJaliajil jWSI 18 |aa v mu ]• ka« m>i<»i povrnil. vlM 'T/StliMN , Cart's, "•Irtblk^lii'aulMSah 'JTluritfr- trši da I, im avaiav. — Ok aadatjak ra I« Svak poyuldaa. ' ZdfovSa aa* NORTH SIDE STATE BANK hoc jc sTm/tos, wxo. IMA KAPITALA IN REZERVE »100,000.00 Pla4n|eaie 4 m Sasla« vlage. itoeo Is |^|poSll|alel|em denarja! JU vodao s« lahko densr polU* v sUro domovino pm brooiMao« hrsojoo« In potom poAta, toda ■prajamamo gs lo pod pogojen, ds so valod vojno s®-goto »splava s sosiudo. Donar »a bo v aobonam aloloj« iasMMJoa, anyiak naatatl zamorajo le semsdo. Po brooSMnoM braajavu so ssmoro poalstl lo okroglo snooka po sto, ns primer 100, too, 800, 400, 000. 400 In tako dal t a do doooi tiso! kron. Za brsojavno rtroSbo Je najboljlo, da ao nam poSIJo 44 aa voak naslovi ako bedo kaj proved ali premalo, bomo poatoli naasj, oslroma ptosll sa primanjkljaj. O oslrom na aodaaja raxmoro, kor so voljan donorjo a k ora J voak dan Ispromonl, sem Je nemogola ae oddsljano krajo prtob4ovati nsleaOno rese denarja. Ur bodamo od adaj noproj do prokllra ra/onall krone po oeal, kakor bodo nasaasjono V Itotu "Otoa Naroda" lati dan, ko nam doapo v reko donar, morite Udi po nlljl coal, ss »lataj, da Id rasmora naaoolo Uko. Kdor UU, da as i splavilo IsvrM po beoailioow braojoaa, saj prlpomst na doaarai nakesntoi "pollja naj ao brsojavne". TVBOKA F BAN* SAKS KB. B8 Cortiaodt Blroot, IUw Ti PROSVETA Dama s psičkom. Povest. Spisal Anton Čehov. Ko se je neko noč vračal e svojim partnerjem, uradnikom is doktomkega klube, se ni mogel več zadrževati in je rekel: ' Ko bi vi vedeli, s ksko krasno žensko sem ae neznani! jaz v Jalti I" "Kedsjf" "Zadnjo jesen. Ne morem reči, da bj bila ravno Bog ve kako l«*>s, a napravila jc name ne-izbrisljiv vtisk, da še do danes nisem prišel sam k sebi." U razlik se je usedel v sani in se odpeljal. A zdajci se je obrnil in zaklieal: "Dmitrij Dmitričl" "Kajt" "A včeraj ste imeli prav: ribe ni bila sveža!" Te besede, same na sebi -lako preproste, so vznemirile Ourovs. Zdele so sc mu tako poniževalne, nečiste . . . Kakšna surovoat, kakšni ljudje! Kakšne brecraiselne reči, kako nezanimivi, ni-čevni ljudje! Besno kartanje, požeruštvo, pijanstvo, neprestani pogovori vedpo o eni in iati stvari! Nepotrebni posli in ti dolgočasni pogovori u-bijajo najlepši del Življenja, najboljše moči, in naposled ostane eamo še neko kebaato, brezkrilo življenje, abotna blodnja, in niti ubežati ne moreš več, prav kakor da bi sedel v blazniei ali uredi areata n take tolpe! durov ni spal celo noč; vznemirjen je bil. Drugi dan ga je bolela glava. Tudi naalednje noči je slabo spsl, sedel ns postelji in mislil, sli pa je hodil iz kota v kot. Otrok sc je bil naveličal, banke se je bil naveličal. Ljubilo se mu ni nikamor iti in o ničemer govoriti. A v ušesih so mu odmearale besede: , V "Riba ni bila sveža!" V decembru ae je o praznikih odpravil na prt in dejal ženi, da gre v Peterburg priporočat nekega mladega človeka — in šel jc v H. Zakaj f Tega sam ni vedel. Želel je videti Ano Sergojev-no in izpregovoriti ž njo ' par beaed na aamem, ako bi bilo mogoče. Prišel je zjutraj v S. in najel v gostilni najlepšo sobo, v kateri je bil ves pod prevlečen s sivim vojaškim suknom in je bila na mizi črnil-tiiea, aiva od prahu, s kipcem jezdeca, ki je vihtel v roki klobuk; glsvs mu je bila odbita. Vratar mu je dal potrebna pojasnila: von Diederitz stanuje v Starolončarski ulici, v lastni hiši. To ni daleč od gostilne. Živi dobro, tbogalo, ims svoje konje, in vse gs pozna v mestu. Vrstsr je iz-govsrjal ime "Drydyrie." durov je odšel počasi v Starolončarsko in poiskal hišo. V resnici, kakor nalašč se je vlekel nasproti hiše plot, siv, dolg, s koli. "Ni čuds, pred tem plotom moreš bežati," je mislil Durov, ozirajoč *e po oknih. . Mislil jc na to, da danes ni ursden dan, in da je mož najbrž doma. A tudi sicer bi bilo ne-taktno, hoditi v hižo m motiti. Ako pa bi poalal listek, je mogoče, ds bi prišel v roke možu, in vse bi bilo pokvsrjeno. Najboljše )% da se zanese us slučaj. In začel je brez prestanka hoditi po ulici in ob plotu, pričakujoč slučaja. Videl je, kako je vstopil pri vratih berač, in slišal, kako so padli po njem psi; potem je črez neksj minut zaslišal klavir, in čuli ao se glasovi slabi in nejasni. Gotovo je igrala Ana Sergejevna. Velika vrata so se zdajci odprla, m prikazala se je neks atarka. Za njo je tekel znani beli špic. Ourov je hotel pok lies t i psa. p Ukratu mu je pričelo ne-' mirno biti srce, in od vznemirjenja sc ni mogel spomniti, ksko kličejo psa. Hodil je in vedno bolj sovražil aivi plot. Mislil je že, da je Ana Sergejevna pozabila nanj in sc zanima morebiti že za druge. In to bi bilo čisto naravno v položaju m bule ženske, katera jc prisiljena gledati od jut na do večera ta pro-kleti plot. Vrnil se je v gostilno v svojo sobo in dolgo 4edel na divanu, ne vede, kaj bi počel. Potem je odkosil, in po ktsiilu je dolgo spsl. "Kako je vse to neumno in vznemirjajoče,'* je mislil, ko sc je prebudil, zroč v temna okna; bil je že večer. "Bog ve, čemu sem se naspal Kaj bom pa ponoči delal f" Sedel je ua jxmtelji, pregrnjeni z ceneno, ai-vo odejo kakor v bolnici, in se dražil z nevoljo: "Vidiš, 10 jc tvoja dama s psičkom ... To jc tvoj dogodek . . . Zdaj pa le sedi tukaj, če hočeš ..." Že zjutraj na kolodvoru jc vzbudil njegovo pozornost plakat z jako velikimi črkami: igrali so prvič "Oajžo " Spomnil se je na to in se odpravil v u leda I išče. "Najbrž, da prihaja tudi ona k priniieram," je mislil. Olrdsliščc jc bilo polno. Kakor v vseh gu-beruiskih teatrih, je bila tudi 1u nad lestencem megla; slušen nemir je delala galerija. V prvi \rw;i so pred pričetkooi *1ali mestni guodallni i rokami na hrbtu; iu v itubcrnatorjev i loli je sedela od spredaj gubernatorjeva hči z boo, a gu-liernator se jc skromno skrival r.a zagrnijaloin, In videle *<• ae samo njegove roke. Zavma »e je gibala. iu orkester je dolgo iiitoniral. Ve« čas, ko je občiltslvo prihajalo in se usedalo, je Ourov poželjivo is Win I z očmi. -r* I'risM je tudi Ana Sergejevna. 1'sedla se je v tretjo vrsjo, m ko jo je Oumv zajedal, sc mu je stisnilo srce, in oličulil jc jasno, da zdaj na vsem svetu in zanj človeka, ki bi mu bil bližnji, dražji iti važnejši. Ta Jcnska, ki se jc izgubljala v prnviucialui množici, ta mala /.čistka, t vulgar-no lornjetko v roki, nič drugačna kakor vse dru-je polnila sedaj vse njegovo življenje, je bila lipovo gorje, njegova raibmt, njegovs .edina m«•«•«, knkonsno si je želel In med glanovi sla-bi-Sti orkeatra, cviljenjem slaKih *a*clniiških gosli je uisilil o tem, kako je lepa Mrslil je o svoji ljubezni in sanjal. obenem * Ano Sergejevito je vstopil in se-del poleg nje mlad človek s kratkimi zalisei, ja ko velik in upognjen; pri vaškem koraku je po-kimal z glavo, in videti je bilo, kaker da bi sc neprestano klanjal. Očividno je bif to njen mož, katerega je ona takrat v Jalti pod navalom bridkega čuvstvs imenovala lakaja. In v resnici je bilo v njegovi dolgi figuri, v za liscih in v mali pleši nekaj lakajakoskromnegs. Smejal se je slad ko, in v gumbuiei ae mu je lesketal neki učen znak, prav kakor lakajska številka. Med prvo pavzo je šel mož kadit, ona je o-stala na scslešU. Ourov, ki je tudi sedel v parterju, je prietopil k njej in ji rekel s tresočim glasom in nasilnim smehljsjem: * "Dober večer!" Pogledala ga K m obledela. Potem ga je še enkrat pogledala s strahom, kakor da ne bi verjela svojim očem, in krepko stisnila v roki pahljačo in lornjetko. Ošivkkio se je bojevala sama s seboj, da bi ne padla v nezavest. Oba sta mol čala Ona je sedela, on je stal, prestrašen valed njene vznemirjenosti, in ni si ups! sesti k njej. V orkestru je nekdo poskušal gosli in flavto, po stslo jims je zdajci strašno, in zdelo se je, ks-kor de bi ju iz vaeh lož opazovali. Pri tiati priči je ona vstala in urno odšla proti izhodu. On — za njo. In oba sta hitela brez zmisla po hodnikih, po stopnicah, zdaj gori, zdaj doli, in prikacofali so se jima pred očmi neki ljudje v sodmjikih učiteljskih in privstnih oblekah, ia wi so imeli znake na prsih. Prikazovale so d sme, garderoba, vlekel je mrzel veter, prinašajoč duh cigarnih ogorkov. In Ourov, kateremu je srce silno bilo, je mislil: "Kako je to mučno, težko! Moj Bog! In čemu so ti ljudje, ta orkeater! ..." Tisti hip se je domislil, kako je takrat ns večer spremil Ano Ser*ejevno na postajo in mialil sam pri sebi, da je vse končano in da se ne bosta videla nikoli več. Pa kako daleč je še bilo do konca! Na ozkih, mračnih etopnieah, kjer je bilo na-pisano "uhod v amfiteater," ae je ustavila. "Kako ste me prestrašili!" je rekla, težko dihajoč, še vedno bleda in preplašena. "Oh, kako ste me prestrašili! Jaz sem komaj živa. Zakaj ste prišli f Zakaj f" "Dajte si dopovedati, Ana, dajte si dopovedati ..." je dejal on pridušeno, hlastno. "Prosim vaa, dajte si dopovedati ..." Ona ga je gledala s strahom, s prošnjo, z ljubeznijo, gledala ga je skrbno, kakor da bi si hotela globoče v spomin vtisniti njegov obraz. "Kako jaz trpim!" je nadaljevala, ne poslu-šsje ga. "Jaz sem ves čas mislila samo na vas, živela samo od misli na vaa. In hotela sem pohabiti, pozabiti! Ah, zakaj, zakaj ste prišlif" " Vrhu stopnic sta stala na ravnem prostora dva gimnazijca. Kadila sta in gledala navadol, a Ourov se ni zmenil za nič na ovetu: privil je k sebi Ano Sergejevno in jo za<čel poljubljati v obraz, lica, roke. "Kaj delate, kaj delate!" je v strahu govorila ona ui gs odrivala od sefoe. "Ob pamet sva oba. Odpotujte še danaa, odpotujte precej . . Rotim vas pri vsem, kar vam je sveto, prosim vs« . . . Nekdo gre!" Prihajal je nekdo po stopnicah. • "Vi morate odpotovati ..." je nadaljevala Ana Sergejevna polglasno. "Slišite, Dmitrij Dtyi-tričf Jaz pridem k vam v Moskvo. Bila nieem nikoli srečna, nesrečni sem zdaj Jn nikdar, nikdar ne bom srečna, nikdar! N4 pripravljajte mi še večjih bolečin! Rotim se vam, jac pridem v Moskvo. A sedaj pojdite! Moj ljubi, dobri, dragi moj,' ločiva se!" Stisnila mu je roko in se spustila po stopnicah navzdol, nepreetano se oeiraje nanj, in z odi ji je bilo brati, da v resnici ni bila srečna. Ourov je malo postal, posluhnil, in ko je vse utihnilo, je poisksl svojo garderobo in zapustil gledališče. « XV. In Ana Sergejevna je pričela hoditi k njemu v Moskvo. V dveh-treh mesecih je navadno po enkrat odpotovala iz S. in rekla možu, da se gre poevetovat a profesorjem zaatran svoje ženske bolezni — in mož ji je veroval in ji ni veroval. V Moskvi je ostala v "Slavjanakem Bazarju" in pošiljala takoj h Ourovu služabnika v rdeči kapi. Ourov je hodil k njej, in nihče v Moskvi ni vedel o tem. Tako je šel nekega zimskega jutra zopet k njej (služabnik je bil že prejšnji večer pri njetii, ps gs ni nsšel doms.) Z njim je šla njegova hči, katero je hotel mimogrede spremiti v gimnazijo. Metel je gost, moker sneg. v "Sedaj je tri stopinje gorkerte, pa gre sneg," je prsvil Ourov hčeri. "Te toplota leti namreč nizko nad zemljo, a v zgornjih plaateh atmosfere t je čisto druga temperatura." "Papa, zkaj pa po zimi ne gnnit" Pojasnil ji je tudi to. Govoril je in mislil o tem, ds gre ns rendes-vous, a za to živa duša ne ve in najbrž ne bo nikoli zvedela. Imel je dvojno življenje: eno javno, Iti so ga videli in spoznali vsi, kdor ga je hotel, Življenje, polno pogojev resnice in pogojne prevare, čisto podobno življenja njegovih znancev in prijateljev, in drugo — ki je teklo tajno. In vsled neke čudne zveae ras* mer, morehirti čisto sučsjtio, se je vtšilo vse, ker je bilo sanj važno, zanimivo, potrebno, v čemer je bil odkritosrčen in se ni varal samega sebe, vse. kar je amtsvljalo zrno njegovega življenja, vse t* j« vršilo tajno. V vae, ksr je aestavljalo njegovo laž, njegovo haljo, v katero se je savijsl, ds bi skril resnico, kakor na primer njegova služba v banki, prepiri v klubu, njegova "nižja m-sa," obiskovanje veselic s ženo — vae to je bilo javnp. In po, nebi je sodil druge. Zato ni veroval 4 temu, kar je videl, in prepričan je bil, da se vrši pml zsgrinjalom tajnoati kakor pod sajrrinjslom noči v vsakem človeku njegovo pravo, najaani« mivejše livljenje. Vsako, oaebno bitje sloni na tajnosti, In morebiti tu di zato kulturni človek tako skrbno zahtesra, naj bi ae spoštovala osebna tajnost. (Dalja prihodnji«.) Hs|a prijateljica. • - ~ - ~ —■ - Spisala Zofka K veder. Imam prijateljico, ki ima čudne manije. ' Zemljevide ljubi bolj od liriskih poezij/grofinja jc najljubši predmet njenih pogovorov, m kar nad jo zanimajo vozni tarifi železnic in parobrodov. Kako lepo doneče ime kakega mesta, ki leži v drugem delu sveta sli vsaj par pe-di zemlje v idake mere od njenega bivališča, jo spravi naravnost v ekstazo. "Moskva, lepo te prosim, Moa^ lova!" vzklikne ona, če izgovorim morda s premajhnim spoštovanjem to ime, in nje ustnice se pri tem nabero kakor v poljub. Vsak tujec ima zanjo neko mistično privlačnost. "Pomislite, ta jc iz Indije"; in sveto navdušenje se sveti ž njenega obraza. Ona ima dušo Ahaavera, seveda modernega, ki sc vozi z železnico m paroferodu po belem svetu. Njena novlarka spada med pravo proletarijatako beraštvo in je izvor njene vedne neareče. "Oh nič ni težje od prazne denarnice", vzdihne vSasi. " "Kako me to tišči nazdoLu, kako me ovira in priklepa!" To je tudi vzrok, da vedno če pi na meatu, četudi njen duh švi ga okrog, Bog sam zna, kje in kod. Ali mnogokrat ae prav reano o-klene kake ideje. Oni teden je kar z viška plani la k meni v sobo in zakričala : nedopovedljivo gesto: "Jaz grem v Kanado!" Če bi ljudje imeli peroti, bi se vzdignili v zrak z isto kretnjo, ki jo porablja moja prijateljica, kadar je navdušena in na vsak na čin odločena v svet. Jaz sem že vajena pojavav nje noga poguma in njene odločnosti zato sem jo precej reservirano v-prašala: "Kamt" "V Kanado, duša I"-"V angleško kolonijo kaznjen cev morda t" Uh, ali je postala huda! "Ne bri norcev! Jaz grem in grem. Meni ni več obstanka. Rav no tako mi je, kakor da sleherni atom v meni nekam hoče in koprni, kamor da se moram sleherni trenotek raaleteti, razbliniti." "Ali a kom pojdešf" vprašam jaz. "Sama." - "Ali a čari tM "PUsti me vendar, to je moja aktto! Na, vzemi mntilo in pojdi z menoj. Jaz sc moram še danes informirati." In vlekla me je s seboj venkaj na ulico in potem kar v diru dalje k posredovalnici za potovanje. In informirala ae je, koliko stane vožnja, a katero železnico, s katerim parnikom se vozi, kako dolgo traja potovanje, da celo, kakšnih papirjev je treba, in kako prtljago je ameti s seboj vzeti, ne da bi sc plačala carina. Vraga, meni je postalo že dolgočasno. "I aaj nimaš nič!" ji rečem. "Že dobim I Moram, razumeš!" Videlo se ji je, da se ji po glavi pode razne pustolovske misli in fantastični inačrti.^ "Oh, da poznam kakega prismojenega Angleža, da mi plača pot. makar v osrednjo Afriko, takoj bi šla!" r- Morala s^m sc ji smejati. Ali o-na je napravila tako žalosten o-hraz, da ae mi je amilila, in da sem potrpežljivo poslušala njene na-daljne osnove, kako bode varčevala, kaj vse bo delala, da pride do denarja in da bo -mogla potem v Kanado ali kam drugam, samo daleč, zelo daleč. Revica, saj vefidar dobro vem: predno prihrani desetak, bodo njeni čevlji raztrgani, in nabralo se bo še de.*et drugih malenkosti, za ktere bo treba izd M i prvo zalogo v Kanado in v svet. Oh ds, ts moja prijateljica! mi kombinacijami izmislila moja vročekrvna znanka. Fantazije ji ue manjka, to ji moram priznati. O, njena dotni-šijivost bi niti kakemu Miinchhau-anu ne delala nraniote. Meni vfcaai ksr sapa zastaja, kadar mi z neko lehuo, gracijozno razumljivostjo govori o najgoro-stašnejših n »mogočnostih. , "Ti, ali bi ne bilo fino, če bi bili velikani na avetu T" me včasi vpraša. "O da," ji odgovorim in čakam, s čim me zopet preseneti. "Kaj ne T! Ah, če bi bila jaz velikan, to bi bilo imenitno. Vfeš, Sahara bi bila moja postelja, Veliki ocean moja kopel. .. " "Oh, molči, molči!" "Ali fletno bi bilo pa vendar. Veš, stolp cerkve svetega Marka v Benetkah bi bil ravno prav za cigareto. Paf, paf! Ali bi se kadilo!" Jaz sem včasi naravnost huda Prav kakor da je otrok! * Na jezeru je rada. Seveda pre tak-ue prej vse žepe, četudi še premore drobiža za čoln. Veslali pa zna imenitno. "Ha, vidiš, kako gremo!" In napenja sc, da ji je vroče, in da voda kar prši. "Tako človek vsaj čuti, da ima kaj moči! Ti, ti! Ali ni lepo na svetu! Tako nekaj zagrabiti stisni ti! Uh! f In ker ni druge žive duše blizu, pograbi mene m me pesti, stiska, ščiplje in trese, da me včasi tkar slabosti obhajajo. Zame tako izkazovanje njene moči seveda prav nič pi prijetno, ali kaj rada jo vendar vidim, kadar je tako krasne, nebeške volje Nftjrajša me zvečer vleče k jezeru, in potem moram ž njo obču dovati prav vsak oblaček in vsako zvezdo posebej in vzdihovati in vriakati pri vsakem valu, ki čoln zaziblje. "Ali ni krasen svet t! In vpda in gore in nebo te zvezde! To nebo! Veš, to je staro nebeško zagrin-jalo. Raztrgano je že, pa se bli»ka skozi krasota raja; zvezde ao samo presledki in luknjice, akozi katere uhaja svit k nam. Olej, ta rimska cesta! Kakor preperel solnčnik, če ga držiš proti aolncu, vso svetlobo vidiS skozi!" Hm, vsa ušesa mi napolni takih stvari, da še jaz ž njo vred fantaziram in klatim kar iz zraka odlomke najlepših liriwkify pesmi. Ali včasi ima tudi svoje muhe in za vso lepoto ,nima ni besede. Samo žalostna je do duše in ntč drugega ne govori kakor jezi se na svet in ljudi in nase. "Olej to veliko mesto! Ali misliš, da je samo en človek, ena duša, kateri hi bilo kaj, če aem aid nfeemf Ne ene ni, ti pravim. To je svet in tista hvaljena medsebojna ljubezen. Človek je neumen, da se muči in sili med to drahal! Ali ni uramota, beračiti okrog za prijaznost, naklonjenost in take prismodarije! In najlepše je še, da ne moremo biti brez ljudi, katerim nismo nič! Ali bi kdo zajokal za menoj, če že danes preminem? Nihče! In meni ailijo solze v oči, ker jim nisem nič! Razumeš, to je sramota, sramota!" In ojia se jezi, stiska pewti in zabavlja na ves svet, jaz pa vem, da ji duša joka nad avojo lastno osame lost jo. Sunili se mi ... Ali ni to strašno, imeti toliko želj in upov, k* samo rušijo in podirajo, nikdar ne izpolnjujejo T! > Nekaj pretresljivega so ti upi moje prijateljici, ki jih upa tako verno in vroče in ki so prazen nič, pene; ali ona živi v njih, njej so življenje, vse. Zdaj je zaljubljena. In v koga t Njena ekstravagantnost nima nobenih mej. Zadnjič je bila v gledališču. O-na strastno rada zahaja v gledališče. Dvakrat mora biti in sicer brez večerje, s zsto je enkrat v nebesih, U j. — v prozi povedano — na ssdji gsleriji. Igrali so "Devico Orleansko". No, moja prija- v njegov glas, v značaj, pogumnega viteza iz^ ice Orlea uske. Jim, kaj ji jc mar ign. e misli na to, da j« ooj nitt>ika, da so brada ^" lasje tuji, da so besede patos, ,iIlt veruje v viteze, v vojvodo z bi«, ščečiui železnim oklepom in po^ mnim, ponosnim značajem. Sanjariti za junake srednja veka v našem modernem, naprej, nem času! Ha. ha! Z iskrenimi očmi slediti vs^j kretnji junaka na odru in pri tem pozabith da sedi na zadnjem galerijskem -Vdežu, in da je oni vitez gledališki igralec! Ali moja mrij^teljica zna to. Jaz je sko^o ne razumem. Ona živi dvojno življenje. Kno navadno 4n drugo skrito v duši, nevidno za profanske oči nas pro-zaistov. Zunaj dež m mraz m burja. A njene sanjave oči zro v daljavo, kjer sije gorko italsko aolnee, kjer mili momki veter šumi v palmah. V ljudski obednici ureblje pre-žganko, a v duhu sc v kakem tujem grand hotelu pri table d'»hote imenitno zabava z kakim albion-skim sinom ali živafinhn, elegantnim Francozom. Jaz jo zavidam za njeno divno lahkoživost. Ta trenotek sc čudovito živo o-pisuje na krovu elegantne jahte, ki hi imela seveda biti njena, v drugem hipu me nedolžno vpraša, ji li ne morem povedati, koliko do-bi v zawta/vnici za broško. ; "Veš, te grde, sive skrbi zopet strašijo okrog mene! Toda nič ne de, nič, nič! Svet je lep, lep, in lepo je živeti!" Himmelhochjauzend , zu Tode betriW>t, to je karakteristika moje prijateljice. V'.se silno, poplnoma, brez mej! In brez miru, vedno menjavanje, vedna izpremenljivost, in vendar vedna enoličnost. Da, moja prijateljica ima čudne manije, a jaz jo skoro zavidam. Lepo je biti srečen — in četudi le v mislih! A tega ne zna vsakdo. xtx i ». , .. , , , teljica ni imela nujnejšega oprav-Včas, se kar zakadi kam v kako k|lf nC(f0 n- mof w ^^ y misel m potem je vaa v ogjiju. kraijeveKa p^, VMala Nekaj čass se je oglsšsla v li- "Imena ne vem, sli v*aj veš, oni stih m ne ponujsls zs potno spre-1 zvesti kraljevi privržencc." — mljevalko zs v«eh pet delov sveta No, jaz venvda zgodovina ui Oglasil se ni nihče, in ona j? ako- njena moč.. X ro obolela od jeze in žalosti. Ali ksj. >o'je ravno nesreča! Že brezštevilno znamk je zme-j One no vidi igre, ona vidi kos tale za pisma raznim lordom, far- življenji. Ona drevesa iz papirja marjesn. damam, ki se križem sve ta vesele življenja in katerih prav nič ni volja, jemati mojo* prijateljico med svoje dvorjane kot druža-bnieo, koreapondentinjo ali zs to ali ono iamed različnih dostojen-stvenie, Vatere si js s neštevilni- zanjo res rasto in cveto, oni blisk m grom zanjo nists umetne, ona ne vidi igralcev na odru, ampak ljudi, resnične ljudi is onih preteklih časov.' Iu v kraljevega prvega pa žeta se je zaljubila. V vsako njegovo PONAREJALEO ŽIVIL POJDI V JECO. St. Louis, Mo., 15. januarja. Arthur 11. Hamilton je bil obsojen na eno leto in en da,n v ječo, ker je izdelaval umetno maslo ia ga prodajal za pristno. Zvezni agent je izjavljajo, da je Hamilton osleparil vlado za $15,-000 na davkih. BRUTALNI ROPARJI. St. Louis. Mo., 16. januarja - Dva tolovaja sta napadla (JOletne-ga William llayesa in ga tako pretepla, da^ao ga prepeljali v bolnišnico, ker nista dobila pri njem denarja. Hayes je imel pri sebi $360, a te je imel povite okoli noge in za to nista tolovaja pri njem naili denarja. PRITLIKAVEC SPOZNAN KRI VIM, DA JE UMORIL OČJETA. Franklin, Ind., 15. januarja. - Porotniki so spoznali krivim 25-letnega pritlikavca Ralph BarRcr-ja, da je vbil svojega očeta n« fanni, dne 1. avgusta 1916. Sodišče ga je obsodilo v poboljševalni-eo od 2 do 14 let. Državni pravdnik je vztrajal, da je Ralph Barger vbil svojega očeta iz hudobnosti. NEMŠKI KONZUL IN PODKOlf ZUL KRIVA ZAROTE. Wash in Wi, 1* jan. — Nemiki poslanik je včeraj obve- stil državni department, da je suspendiral konzula Frana Boppa i» podkonzula E. H. S<4iaka v Sa» Pranriaicu. katera sta bila pred p«r dnevi spoznana pri sodišču krivi® kršenja neutralnosti. Pri sodni ok ravnavi se jima je dokazalo, da st^ bila v zvezi z zarotniki, ki imeli načrt za razstrelitev mutu-cijskih tovsm v Ameriki in Ka nadi, psrnikov, železniških most«* in vlakov, ki vozijo municijo. PRORIBICIONISTI RUJXJ0. Olympia, Wash., 14. jaaaarj* Ooverner Erneat Lister je priporočil v svoji poslanici nestrankarski tiket zs primarne predsedniške volitve, kar bi pomagalo, da Združene države postanejo čimprej suhe. 1