OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine NAKOP NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK« ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVII.—LETO XXXVII. cleveland, ohio, monday (ponedeljek), MARCH 8, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 46 THoiJi i^rban stražišak Nagloma je umrl, zadet od srčne kapi, Urban Stražišar, star 76 let, stanujoč na 1097 E. ^4 St. Doma je bil iz Mramorov-0^. pošta Nova vas. V Ameriki se Je nahajal 43 let in je bil član društva Cleveland št. 126 S-N.P.j. Tukaj zapušča sina Antona, hčere: Mrs. Mary Sterk, Mrs. Helen Švigel, Mrs. Josephine Skerl in V stari domovini Mrs^. Pauline Intihar, dva brata, Johna v Hibbingu, Minn., in An-^опа, 13 vnukov in več drugih sorodnikov. Soproga Helena je ^^nirla prošlega decembra. Po-Kreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob Uri in nato na pokopališče Calvary. Marija rebol Po dolgi in mučni bolezni je Unirla v Cleveland Clinic bolnišnici Marija Rebol, stara 50 let, stanujoča na 15232 Saranac Rd. V Ameriko je prišla kot novona-seljenka pred štirimi leti. Kje je hila rojena, ni znano. V stari do-n^ovini zapušča mater in več šo-1'odnikov. Pogreb sc jc vršil danes zjutraj ob 10.30 iiri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., in nato na Pokopališče Calvary. * "^OHN KLASSON Jr. V četrtek zvečer je umrl v ^arymount bolnišnici John ^lasson ml., sinček Johna in ^агу (rojena Cesnik) Klasson. Star je bil 22 mesecev. Družina stanuje na 4888 Osborn Rd., Garfield Heights, O. JPoleg žalujočih staršev, zapu-sestrico Cheryl Ann in stari ^ateri Mrs. Katherine Klasson Mrs. Mary Di Orio. Pogreb se ^''ši danes popoldne ob 12.30 uri Zakrajškovega pogrebnega 2avoda v cerkev sv. Timoteja ob •30 uri in nato na pokopališče Cal Vary. N 44 McCarthy škoduje ugledu Amerike v svetu Tito Ameriška agencija United Press poroča iz Beograda: Danes je Tito opozoril Amerikance na to, da zna delovanje senatorja Joseph McCarthya podminirati ugled ameriške vlade v svetu. Vodja jugoslovanskih komunistov je imel razgovor s 33 ameriškimi uredniki in izdajatelji; razgovor je trajal eno uro. V razgovoru je Tito trdil, da način preiskav, kakor jih vodi republikanec iz Wisconsina, škoduje ameriškemu načinu življenja v zunanjem svetu. ^ potu v domovino dva mesečni obisk v Draš-Borovnici sta se v petek parniku Queen Elizabeth ^"^Peljala Mr. Frank Turšič in ^3egova soproga Mrs. Mary T.ur-iz Chesterland, Ohio. Za stal-pa sta se podala v petek na ^Soslovanskem parniku ČRNA ORa Mr. Ludvik Vrenk v To-niišelj pri Igu in Mrs. Marija Šu- ^ l^an v Gibino pri Ljutomeru. Po-1 ^Jejo z posredovanjem tvrdke ^^»ander. Srečno pot! ^®spela iz starega kraja ^a parniku Liberte je v če-dospel iz Francije Mr. 5^Пс Mirt, brat Mrs. Marie Gr-in nečak Mrs. Josephine ^dina. Na avijonu pa je iz Za-dospel v soboto mladoletni ^^ijan Mulig k svoji materi rs. Gertrude Mulig. Potrebno potovanje je uredila tvrdka Hollander. direktorska seja Redna seja direktorija Slov. doma na St. Clair Ave. se , Г i ^ torek zvečer ob osmih. Va-se vse direktorje, da se ude- Tito je odklonil komentar o osebi McCarthya, to pa iz razloga, ker mu osebnost senatorja ni dovolj znana. Pač pa je dal svoje mnenje o metodah, ki jih uporablja McCarthy pri svojih preiskavah. Tito se je sestal z Amerikanci, ki pod vodstvom Jamesa Wicka potujejo po Evropi. Sestanek je bil v Zagrebu. O trenotnih zunanje političnih dogodkih je Tito dejal: Konferenca v Berlinu po vsej verjetnosti ne bo imela za posledico bistvene spremembe sovjetske zunanje politike, razen morda v njeni obliki. Sovjetski sateliti so od leta 19.48, ko je Tito prelomil z Moskvo, večkrat poskušali, da se otresejo jarma Kremija; toda vsak tak poskus so Sovjeti zatrli. Tudi ni možno predvideti, da bi se tak prelom zgodil v bližnji bodočnosti. Jugoslai^ija je precej izolirala eno od satelitskih držav, Albanijo, da je nimajo Rusi več toliko pod komando. Albanija je mala država in ni več nevarna za svobodni svet, odkar se ne more rabiti kot odskočna deska za komunistične napade po svetu. Okrog sto tisoč beguncev je prišlo v Jugoslavijo iz vzhodno evropskih komunističnih držav in to od leta 1948. Na deset tisoče se jih je prilagodilo jugoslovanskim razmeram, ostali pa so šli v zapadne države. * Poslanik Popovič v Clevelandu Clevelandsko angleško pisano časopisje obširno poroča o obis-ku jugoslovanskega poslanika Vladimira Popoviča v Clevelandu. Kot zastopnik vlade maršala Tita bo poslanik Popovič gost Union Cluba, nadalje bo posetil važne severovzhodne ohijske tovarne in obiskal svoje stare prijatelje. (Union klub v Clevelandu je elitna organizacija cleve-landskih industrijcev in finančnikov.) Včeraj je bil poslanik gost s prijatelji v hotelu Clevelandu, kasneje pa se vdeleži privatne prireditve. (Mišljena je bila prireditev v Delavskem domu na Waterloo, ki se je vršila včeraj zvečer.) Danes ima Popovič ob desetih tiskovno konferenco, nato pa obišče novo Fordovo tovarno v predmestju Parma. Če bo dopuščal čas, bo obiskal tudi tovarno Westinghouse blizu Colum-busa, kakor tudi druge tovarne, kamor je bil povabljen. Zvečer bo zopet na večerji v Union Clu-bu. V torek zjutraj zapusti Cleveland, da obišče Pittsburgh in New York, predno se povrne nazaj v Washington. Poslanik Popovič se vrne v Jugoslavijo okrog 25. marca. Kakšno uro pred napovedanim prihodom poslanika Popoviča na slavnost, se je zbrala skupina kakih 65 piketov, Srbov in Hrvatov, pred Slovenskim delavskim domom in s plakati paradirala pred Domom. Skupino je vodil Rudolph Erich iz Akrona, Ohio, glavni predsednik krožka Hrvatskih vitezov. Do kakšnih izrednih izgredov ali napadov ni prišlo in ko je odšel poslanik Popovič v dvorano, so se piketi odstranili, odstranili. Spodnja dvorana, kjer se je vršila slavnost v počast poslaniku Popoviću, je bila napolnjena posetnikov. Mize so bile postavljene po vsej dvorani in vsi sedeži so bili zasedeni. Servira-na je bila večerja, katero so pripravile članice Ženskega odseka Slovenskega delavskega doma, nakar je sledil kratek program z govori in petjem. Zanimiv je bil nastop poslanika Popoviča, ki je izredno dober govornik in ima prikupljiv nastop. Deležen je bil navdušenega aplavdiranja. V petju so nastopili Jennie Fatur, Tony Peru-šek in trio zbora Zarja: Sophie Elersich, Jennie Fatur in Jo-sephirre' Turkman; Miss Florence Unetič, Hrvatica Olga Kol-man, ter dve deklici in en fantek od Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma. KONEC TISKOVNE SVOBODE BOGOTA, Colombia, 7. marca —Vse tukajšnje časopisje je bilo udarjeno z dekretom vlade, da mora poročati samo "dejstva." V politiki niso dovoljena nobena ugibanja. Ne sme se poročati na primer, "da se govori," ali "da smo informirali" in podobno. Urednik, ki bi o delu vlade prinašal take vesti, bi bil kaznovan z zaporom od šestih mesecev do dveh let in v denarju v dolarski valuti $20,000. McCarthy—zopet za eno blamažo bogatejši Bivši zvezni senator William Benton, demokrat iz Connecticuta, je obdolžil McCarthya, da uganja goljufijo, prevaro in vodi ljudi za nos. Senator McCarthy se je čutil užaljenega in zoper senatorja Bentona vložil tožbo radi razžaljenja časti in zahteval kar dva milijona dolarjev odškodnine. Sedaj je McCarthy tožbo umaknil. Tožba so je vlekla že dve leti. Izgovor je zanimiv. Pravi, da njegov advokat ni mogel najti nikogar, ki bi potrdil, da je res, kar Benton trdi. Ker takega odmeva v javnosti na obdolžit-ve Bentona ni bilo, torej tudi ne more biti škode za njega McCarthya, ker pač ni nikogar, ki bi verjel Ben-tonu. Senator Benton na to razlago McCarthya ni bil tiho. Zaliaj je McCarthy umaknil tožbo?" O McCar-thyu sem povedal čisto resnico in McCarthy se tega zaveda," je dejal Benton. Prebivalstvo U.S.A. WASHINGTON, 7. marca —Koncem leta 1953 je imela Amerika 161,100,000 prebivalstva. Od ljudskega štetja 1951 se je prebivalstvo pomnožilo za 9,868,000. V tem številu so za-popadene tudi ameriške oborožene sile izven Amerike. Rojstva se hitro množijo. Leta 1953 je bilo štiri milijone novorojencev. Umrljivost je nizka. Na tisoč prebivalcev pride 9.6 smrti. Novo naseljevanje v Ameriko je k pomnožitvi prebivalstva z 11 odstotki. (Nekateri zdravniki napovedujejo, da dolgost življenja ne bomo mogli stalno podaljše*-vati, ker da so izrabljena vsa medicinska sredstva, zlasti ona zoper nalezljive bolezni.) Že 31 smrti na cestah Kljub vsem uradnim pozivom na previdno vožnjo, število žrtev cestno prometnih nesreč v Clevelandu stalno raste. Do sedaj jih je že 31, medtem ko jih je bilo v lanskem letu ob istem času le 19. ■ Rojstni dan Danes obhaja svoj rojstni dan poznani društveni in kulturni delavec John Zaic iz 452 E. 157 St. Sorodniki in prijatelji mu izrekajo svoje iskrene čestitke ter želijo še mnogo let zdravja in veselja ! Slike v knjižnici Zanimivi filmi se bodo kazali v petek zvečer ob osmih v prostorih javne knjižnice Norwood podružnice na 6405 Superior Ave. Vsopnina je prosta, toda otroci imajo vstop v spremstvu odraslih. Zadušnica V torek zjutraj ob šestih se bo brala zadušnica-sedmina za pokojno Mary Debelak v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. Oba sta enaka: McCarthy in Eisenhower! Stevenson o republikanski zmešnjavi Sneg pomagal policiji Gospa Frances Levkulič, ki stanuje na 9611 Cumberland Ave. S. E., je bila večkrat nadlegova-na po nekem 20 letnem neznancu. Neznanec je izrabil zadnji sneženi metež in je mislil, da se mu bo to pot nakana posrečila. Visoki sneg ne bo priklical policije—tako je mislil. V resnici je bil sneg past za njega. Ko se je plazil preko visokega snega k hiši Levkuličeve, je Frances govorila z njim. Čas ko zlikovec ni mogel preko snega, je uparabil sosed, da je poklical policijo, ki je prišla in vsiljivca rešila iz snega v—zapor. Cel vlak s soljo V Cleveland je iz Buffalo prispel svojevrstni tovorni vlak. Vlak je bil sestavljen iz 53 vozov, v vsakem pa je bilo 50 do 70 ton soli, katero bodo posipali po cestah v svrho odstranitve ledu. Sol je bila dana na razpolago clevelandski prevozni družbi C.T.S. Klub društev A.J.C. Nocoj ob osmih se vrši seja Kluba društev Ameriško Jugoslovanskega centra na Recher Ave. in sicer radi tega ker se zadnji teden ni mogla vršiti radi slabega vremena. Vabi se vse društvene zastopnike, da se gotovo udeležijo. JE MOGOČE— V AMERIKI DETROIT, 7. marca—Prodaja starih avtomobilov je doživela svojevrstni rekord. Šlo je za dva rabljena avtomobil^ znamke Chevrolet 1946 in Kaiser 1947. Na razprodaji se je oglasilo kakih tisoč oseb. Končno sta bila oba rabljena avtomobila prodana, vsak za—95 centov! Aretacije v Puerto Rico SAN JUAN, Puerto Rico, 7. marca—Tukajšnja policija dela skupno z ameriško policijo, da odkrije nadaljnje vezi zarote zoper ameriške politike. Governer Marin, ki se je takoj po streljanju na Capitol Hill v Washing-tonu javil v prestolici U.S.A., da se opraviči pred ameriško javnostjo, je že takrat zatrdil, da Puerto Rico nima z atentatorji nobene skupnosti, da gre za delo blažnežev. Ko se je vrnil nazaj, je dal nalog, da naj se aretirajo voditelji nacionalistov, 38 po številu. V kratkem času je bila aretacija izvršena, četudi je prišlo med policijo in posameznimi nacionalisti do oboroženega spopada. POLOŽAJ V VOJAŠKEM POVELJSTVU ŠE NI JASEN MIAMI BEACH, 7. marca—Demokratje ameriškega juga in vzhoda so se zbrali na skupni konferenci, na kateri je nastopil kot glavni govornik Adlai Stevenson. Duh, ki preveva konferenco demokratskih voditeljev je ta, da so se republikanci pokazali, da niso sposobni služiti skupnim ameriškim interesom in da se mora demokratska stranka v teh kritičnih časih pripraviti na to, da vzame zopet v svoje roke ameriško zunanjo in notranjo politiko, s tam pa odgovornost za usodo Amerike. Adlai Stevenson je imel RAZNE VESTI IZ SVETA V Clevelandu mestna občina javlja, da so vse glavne ceste očiščene snega in sposobne za normalni promet. Nekaj stranskih uluic je še zametanih s snegom. Vremenska napoved v Wash-ingtonu javlja, da bo po vsej Ameriki lepo vreme, četudi mrzlo. Iz Indijane se pomika proti vzhodu gorak val, ki bo tekom jutrajšnjega dne dosegel Ohio, zlasti Cleveland in okolico. V Avstriji divjajo plazovi. Letos so plazovi pokopali že 150 ljudi, samo včeraj pa devet. Danes se v Toki ju podpiše vzajemna pogodba med Zedinje-nimi državami in Japonsko. Po tej pogodbi se bo Japonska znova oborožila in to z ameriško pomočjo. Amerika bo Japonski dala tudi gospodarsko pomoč. Cilj pogodbe je nadalje ta, da se ameriške okupacijske čete čimpreje umaknejo iz Japonske. Itahjanska komunistična stranka je napredovala lansko leto za 180,000 vpisanih članov. Stranka ima sedaj vpisanih članov čez dva milijona. V Puerto Rico so aretirali komunistične voditelje, šest po številu. Aretacije niso šle brez streljanja s policijo. Hoče se ugotoviti zveza med nacionalisti in komunisti v zvezi z zadnjim aten-tom v ameriški spodnji zbornici. V Indokini je prišlo kakih 50 milj od centrale Hanoi, kjer so ameriški letalci strokovnjaki in letala, do silnega komunističnega napada na to postojanko. Več letal je bilo poškodovanih. O tem ali so bile žrtve tudi med Ameri-kanci-strokovnjaki, se ne poroča. ]e imel pomemben govor, ki je bil za ameriško politično ozračje brez ozira na strankarsko opredelitev tudi potreben. Gre za vlogo, ki jo hoče imeti senator McCarthy. Ta vloga pa je, da se sčasoma s svojimi posebnimi metodami strašenja in terorja polasti vodstva republikanske stranke. Če bi mu to uspelo, ne bi bila težka pot v Belo hišo, tako misli McCarthy. (Ta politična teza se je razbrala v zadnjem času tudi v glavnih ameriških listih v člankih najbolj znanih ameriških žurnalistov.) In vloga Eisenhower ja? Ameriški magazini, med njimi tudi "News Week," so v zadnjih številkah objavili kakor steno-grafski zapisnik potek dvoboja med vojaškim tajnikom Steven-som in senatorjem McCarthyem. Iz besedila te objave izhaja ne-pobitno: Da je senator McCarthy nastopal z vso brutalnostjo; da se armadni tajnik Stevens ni izkazal za politika; da je bil Eisenhower sicer ogorčen nad postopanjem McCarthya do generala Zwickerja, in da je celo udaril po mizi; da pa je prepustil senatu in njegovim odborom rešitev vprašanja, kako naj zve-že roke McCarthyu. Z drugimi besedami, da ni posegel odločno V borbo in se zavzel za resnične demokratske »ustanove Amerike, Obračun Stevensona Stevensoji je potrdil, da je republikanska stranka notranje razklana med Eisenhower jem in McCarthyem, da pa je namenoma šla v političnem boju na pot obrekovanja, varanja, in razdorov, samo, da ostane na krmilu. McCarthy hoče dobiti v roke republikansko stranko, končni rezultat njegovega boja pa naj bi bil totalitarizem v Ameriki. Če bi bil Eisenhower nastopil zoper McCarthya, ko je ta napadel ameriško vojsko, bi imel na svoji strani vso podporo ameriškega ljudstva. Eisenhower pa je za pot demagogije. Dal se je prepričati, da je McCarthyzem najboljša politična formula, če naj republikanska stranka računa na uspeh. Toda s temi metodami in s temi političnimi cilji se spodkupu-je temelj ameriškega političnega življenja—ameriška demokracija. Na tej poti so enako McCarthy, kakor tudi governer Dewey, justični tajnik Brownell in razni glavni svetovalci Eisenhowerja. Konjiček "komunist" se ne da jezditi. Republikanci so odpustili 2,427 federalnih uradnikov, češ, da so nezanesljivi, z drugimi besedami — komunisti. Po vseh preiskavah pa je morala tudi federalna vlada priznati, da je med temi odpuščenimi izsledila samo enega resničnega komunista! Vloga Stevensa V poveljstvu ameriške kopne vojske se nadaljuje z ostavkami na položaje. Odstopil je armadni podtajnik John Kane, in to iz protesta zoper McCarthy. Odstopil je dalje Roger Kyes. Ali odstopi Stevens? Za enkrat oči-vidno ne, ker bi njegov odstop pomenil očitno zmago McCarthya. Bivši predsednik Harry Truman, ki se nahaja v Bostonu, je podal kritiko govora Stevensona, ki da je govoril o pravem času in tako jasno in pravilno, da bolje svoje naloge ni mogel opraviti. Senator McCarthy, ki se enako nahaja v Miami Beach v Floridi, je zahteval za sebe pravico, da mu televizijske postaje, ki so prenašale govor Stevensona, dajo tudi njemu priliko in čas, da Stevensonu odgovori. Kje vlada brezposelnost WASHINGTON, 7. marca— Tajništvo za delo je izvršilo pregled, kje je največja brezposelnost. Ugotovilo je, da v osmih ameriških državah, od katerih so tri na atlantski strani, pet pa na ameriškem srednjem vzhodu. Zadnje države so Michigan, Ohio, Indiana, Wisconsin in Illinois. Brezposelnost znaša v teh državah pet odstotkov. Druge tri države so New York, New Jersey in Pennsylvania. Brezposelnost v teh treh državah znaša 6.1' < . Od 60 milijonov zaposlenih delavcev jih je 36 takih, ki jih ščiti zavarovanje. Med onimi, ki jih ne ščiti delavsko socialno zavarovanje, je velika supina poljskih delavcev poleg njih velika skupina raznih sezijskih delavcev. STUDEBAKER ODPUŠČA Za ta teden je podjetje Stude-baker javilo 11 tisoč delavcem— odpust. Obratno sta podjetji Chrysler in Hudson Motor na novo zaposlili 9,800 delavcev. Seja "Naprednih Slovenk" Radi slabega vremena se seja društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. ni vršila zadnji četrtek zvečer, vršila se bo pa nocoj v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair. Pričetek ob 7.30 uri. Vabi se članice, da se udeleže v polnem številu. Krožek št. 1 Prog. Slov. članicam krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se sporoča, da sc redna seja ni vršila prošli četrtek, ker je bilo preslabo vreme, vrši se pa v torek zvečer, ob 7.30 uri v spodnji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. Vabi se članice na obilno udeležbo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven ihesta): For One Year—(Za eno leto)_____________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)____________ For Three Months—(Za tri mesece)______________________ . 6.00 - 4.00 UREDNIKOVA POSTA For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)________ For Six Months—(Za šest, mesecev)___________ For Three Months—(Za tri mesece)___________________ -$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. HAVAJI, ALJASKA, ALI OBOJE? (1) Sedanja Unija ima 48 držav, odtod ime Združene države. Ali jih bo imela 49, če sprejme kot državo Havajsko otočje, ali 50, če sprejme tudi Aljasko? Spada k politični vzgoji, če se seznanimo s tem ameriškim vprašanjem. Havaji so vsakemu Amerikancu v živem spominu, četudi ne bi vedel kje ležijo, samo, da se spomni na ime Pearl Harbor. To je luka in mesto, katero so dne 7. decembra 1941 bombardirali popolnoma nepričakovano Japonci in povzročili tako škodo in tako zmedo, da je bila edinstvena. V vojni se sovražnik hvali, koliko škode je prizadejal nasprotniku. Redoma je ta trditev pretirana. V slučaju Pearl Harbor j a so Japonci škodo povzročeno Ame-rikancem ocenili celo nižje kot je bila v resnici. Potopljene trgovske in bojne ladje, ogromno število mrtvih in ranjenih, razdejanja po mestu in pristanišču. Neposredno po bombardiranju, komaj nekaj ur kasneje je Japonska napovedala Združenim državam vojno. Ameriški senat in spodnja zbornica sta naslednji dan dne 8. decembra 1941 vzela vojno stanje z Japonsko na znanje, v senatu soglasno, v spodnji zbornici proti enemu glasu. Slučaj vojne napovedi od strani Japonske je okoraj-žil nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. Obe ste štiri dni kasneje in to dne 11. decembra 1941 napovedali Ameriki vojno. Havaji so ameriški teritorij in to od leta 1900. Imajo kakih 469,000 ljudi in^so važna postojanka na Pacifiku. Naša Unija je življensko interesirana na obeh velemor-jih—Atlantiku in Pacifiku. Imenujmo le imena Filipini, Havaji in otočje Midway nedaleč stran od Havajev; dalje otočja ob vzhodno azijski obali in vojaške postojanke. Ali naj te dežele,in otočja ostanejo za Ameriko le postojnka, gospodarske in vojaške ali naj pridemo do najožjih zvez, da postanejo sestavni del Unije? Filipinom na primer se je po zadnji svetovni vojni podelila popolna politična svoboda. Prebivalstvo Havajev obratno hoče čim ožje zveze z Združenim državami. Enako Aljaska, ki leži na skrajnem severu zapadne poloble, je sicer ogromen teritorij, ima pa komaj nekaj nad 72,000 ljudi. Toda tudi Aljaska je važna postojanka. Prvič je branik na tem kotu Pacifika, drugič je odskočna deska v Arktično morje, tretjič je branik zapadne poloble in to na celini proti ruski ekspanziji. Danes bi rabili izraz proti komunističnemu imperializmu. Aljasko so odkrili Rusi leta 1741, jo tudi naselili, leta 1867 pa so jo prodali Ameriki. Zopet en vzgled, da se je ameriško ozemlje povečevalo z nakupnimi pogodbami. Spomnimo se zgodovinsko važnega nakupa Louisiane, ki ga je izvršil Thomas Jefferson kot takratni predsednik in to dne 30. aprila 1803; kupil jo je od Francozov. Zašli bi predaleč, če bi se spuščali v -ozadje tega nakupa. Dovolj je, če si zastavimo vprašanje, kakšna bi bila usoda prvotne male Unije, če bi ne prišlo zraven to ozemlje, ki je bilo ogromno in brez mej, vse kar oblivata veletoka Mississippi in Missouri in preko katerega ozemlja se je Unija širila proti divjemu zapadu. Morda je za značaj Združenih držav značilno, da je država kupovala, torej s trgovino in denarjem povečavala svoje ozemlje. Bivša velika Avstro-ogrska monarhija je nastala drugačnim potom. Dvori so se ženili in možili med seboj, dota pa je bila—nova dežela k skupni kroni. Za Avstrijo se je skoval izraz: Naj se le vojskujejo drugi, ti srečna Avstrija pa pridobivaj ozemlja s porokami. Kar daje drugim vojni bog Mars, daje tebi boginja ljubezni Venus. Tudi Amerika je bila v vojski. Tudi Amerika je z vojno pridobivala ozemlja. V njenem zgodovinskem razvoju pa je šlo in gre za vprašanje, ožjih ali rahlih političnih zvez do teritorija do zemlje, ki bi ga sicer Amerika z orožjem v roki .obdržala in ga upravljala po svoje. Če gledamo konkretno na prebivalstvo Havajev in Aljaske, vidimo, da si prebivalstvo samo želi, da pride k Uniji. Biti cmeriški državljan ne pomeni samo vseh dolžnosti, marveč tudi vse pravice, ki so združene s pojmom državljanstva Unije. Gospodarsko pomeni, da to veliko ozemlje Unije daje gotov gospodarski priliv tudi novemu ozemlju in bratno. V obeh slučajih Havajev in Aljaske gre za to. Prebivalstvo si želi v Unijo. Ali pa jih želijo imeti tudi ameriški zakonodajalci? , L. Č. ROJAKOM IZ POSTOJNSKE OKOLICE (Tretje poročilo) Od časa zadnjega poročila se je vsota za zvočni kino-projek-tor skoro podvojila. Danes, ob koncu februarja imam na rokah $290. Za aparata ameriškega izdelka bi pa potrebovali skoraj še enkrat toliko denarja. Zato apeliram na vse one naše rojake, ki so dosedaj odlašali, da se v tem mesecu odločijo za mal prispevek. Da vam bo vsa stvar še bolj jasna vam bom navedla vsebino pisma g. Bogomila Lilije, šolskega nadzornika in predstavnika prosvetnega odbora v Postojni. To navdušeno pismo je napisal potem, ko je prečital v našem časopisu o za-početi akciji. Glasi se: "Moja žena (tudi učiteljica v odlašajo, toda rada bi, da bi se ta kampanja završila vsaj ta mesec. Iskren prijatelj, ki je nekoč dva dni preživel v Postojni in se mu je dopadla, mi pošilja $5—z željo, ^a bi naša akcija uspela. Spominja se spomenika pesnika M. Vilharja pred ljudsko šolo in na njem vklesanega verza: "Cuj-te gore in bregovi, da sinovi Slave smo ..." Hvala Vam! Moja teta Lojzka Margon iz Conn., ki je tudi Poštojnčanka (rojena Vidmar), mi pošilja, zase i nstrica Matta $4—, za družino Viktor Pregelj, Norwalk, Conn., in za gospo Justino Inti-har, Westport, Conn, po $3— kar skupaj znese $10. Iz Puebla, Colo., se oglašata Frank Boltežar, Ljubljančan z „ . . .4 . V. enim dolarjem in njegov prija- Postojni) je citala v ameriškem telj Jakob Setin iz vasi Tolmi-casopisu nekaj zelo razveseljivega, da ste pričeli z zbirko za zvočni kino-projektor. Kar ne najdem besed in izrazov navdušenja, s katerimi bi vam vsaj približno predočil veselje, katero me je navdalo ob tej novici. Vi in tudi ostali naši rojaki se še morda ne zavedate (oprostite!) kako pomembno akcijo vodite in kolikšnega pomena bo ta projektor za naše kraje, koliko bomo pridobili in kako nam bo olajšano delo na področju pro-svetljevanja naših ljudi v šoli in izven šole. Menda ne bo odveč, če vas informiram, da je Centralni higi-jenski zavod iz Ljubljane priredil na mojo pobudo predvajanje zdravstvenih poučnih filmov, katere je gledalo v štirih dneh na dvanajstih krajih nad 2000 ljudi. Od povsod dobivamo sporočila, da si še želijo takih filmov. Posebno navdušeni so bili učitelji, saj jim ta način zelo koristi pri pouku! Koliko lažje je predavati, ker otroci bolje in hitreje razumejo snov To potrebo Vi razumete in zato ste se odzvali moji prošnji in velikodušno so se odzvali že nekateri naši rojaki . . ." K temu ni treba mojega komentarja, ker isti sistem je vpeljan po ameriških šolah, da se olajša in pospeši razlaga raznih predmetov. Torej bo ta aparat služil šoloobvezni mladini v šolskih sobah in ostalim rojakom pri zdravstvenih in poučnih predavanjih po vaseh v postojnski okolici. Iz pisem, katere prejemam od vsepovsod je razvidno, da se naši Notranjci kar dobro zavedajo / kakšen namen so investirali 3Voj prispevek. Ti Postojnčani .e mi zdijo razumni in zavedni ljudje. Dokaz temu je Postojn-Vinko Kukec in зап njegova zena Betty iz Clevelanda ko sta mi poslala $10. Seznanila sem se J- njima, ko sta redno obiskova-a vse naše kulturne prireditve. Vinko se veseli in je hvaležen, la se je začelo s to akcijo. Matt Klemen iz šmihela mi pošilja $5—zase in $5—zs, zalednega Johna Žigmana iz Slanine. Ker je Mattu vsa stvar pri ?rcu, pravi da je -škoda, ker se nismo zavzeli že prej za svoj зкгај; bili smo v tem oziru pre-pohlevni. Danes se nabira za vse različne namene in tako so ljudje preobloženi. Vse to sem že sama pojasnila I- Liliji. Kar smo dali, vemo da je šlo v dobre namene in kot je /idoti v časopisih, nas čakajo зе nove potrebe in nove prošnje. V skupnosti je pa vselej moč. Toda tu se gre za postojnski okraj, tam kjer smo sami v šolo pohajali. Ti ljudje nas niso še za nič prosili, dasi sem podza-vestno čutila, da bo prišel čas, ko S3 bodo ojunačili in prišli s prošnjo na dan. To se je zgodilo sedaj in dosegli smo že polovico. Nekateri naši rojaki radi nje, pri Ilirski Bistrici. Pravita, da ako bi bila. ta akcija v teku pred dvajsetimi leti, Т si tudi midva stara poba pripela ^osti bolj krasne šopke za najine klobuke v obliki dolarjev. Na žalost sva obadva zavber fanta v pokoju in doKbdki so pičli. Clevelandčan John Lazar, doma iz Bača pri Knežaku mi pošilja tudi en dolar. Iz Santa Rose, Calif., se je oglasil oJhn Bajt, doma iz Trate pri Cerkljah z dvema dolarjema. Zavednemu Gorenjcu najlepša hvala! Vene Palčič, Greensburg, Pa., doma iz Loža, piše: "Torej ste od Postojne doma. In nič več nam ne prepevate." (Moj dom je Razdrto in še vedno prepevam, toda sedaj sem daleč od mojega prejšnjega bivališča Clevelanda, O., kjer sem se udej-stvovala v petju in dramatiki.) Mr. Palčič upa, da bomo z lahkoto nabrali dovolj denarja. Tudi iz Helper, Utah, je prišel glas od ponosnega rojaka Josipa Chesnika iz Bača, št. 32 pri Knežaku, ki mi pošilja $5—z željo, da bi se vsi rojaki potrudili in darovali po svoji moči. Navihani Anton Turk, Frost-burg, Md., mi piše: "Doma sem en kilometer od Postojne, toda nič rad vam ne povem kraja, ker ni lepo ime. No, vam bom pa vseeno povedal, da sem iz Ravberkomande. Prilagam vam $5—(Tam sem imela prijateljico Sošolko iz meščanske šole, Justino Ambrožič, železničarjevo hčer.) S petimi dolarji se je oglasil Anton Penko, doma iz Slavine in živi v Somerset, Colorado. (Moj ata Franc Ipavec, doma iz Koč, je imel bratrance z imenom Penko.) Kot izgleda, ba vas Sla-vina dobro zastopana. Prav razveseljivo pismo sem prejela iz Monaca, Pa., od Pošto jnčana Steva Ogrizek, ki je po 30. letih, lansko leto obiskal domovino s svojo ženo, ki je doma iz Dolenje vasi pri Senožečah. Oba sta mnenja, da je ta aparat nujno potreben za vso okolico in zato prilagata celih $10—v ta namen. Tudi rojak Frank Smerdu iz Livonia, Mich., bi rad vedel iz katere vasi sem doma in če sem pevka iz Clevelanda? (Na ta vprašanja sem že odgovorila, zgoraj.) Piše, da je tudi on navdušen za idejo in jo hoče podpreti s $6—in rad bi še več daroval. Sedaj mu je žc 74 let, toda v njegovem štiri strani dolgem pismu je dokaj zanimiv. Ko so se mudili tu poslanci iz domovine: Seliškar, šega in dr. Pranja, je hotel vedeti kako so se naši ljudje zadržali ob času osvobodilne borbe ? Zagotovili so ga, da ni bilo niti enega izdajalca in v njegovi rojstni vasi Velikem,Otoku so imeli vojaško bolnišnico. Zato so vredni, da se jim pomaga do boljše iz-obrazbe. Ivan in Rafaela Bratoš, Go-wanda, N. Y., pošiljata $3—in upata, da se bo še kateri oglasil iz Velike Pristave. Stella Murn, tajnica druš. št. 259 SNPJ mi piše v angleščini: "Imam več članov iz Meadow Lands, Pa., ki so čitali vaš apel in si štejejo v dolžnost prispevati za dobro stvar in sicer po $2 —Cecilija Leskovec in Theresa Komovec iz vasi Hraše; ter Jo sephine Baje iz Šmihela in John Žakelj, dolar, doma iz Slavinj ali Slavine. (Vas nepravilno navedena.) Stella mi je v celoti poslala $7—za svoje štiri zavedne člane in tako iJodo tudi njihove vasi zastopane. In končno naj navedem še dve veliki vsoti po $25—od Badger Tool & Mfg. Co. in Badger Building Corp. iz Chicago, 111. Lastnik teh dveh pod jetij je dobro poznani Anton W. Konchan. Prav prisrčna hvala vsem dosedanjim prispevateljem! A. Simcic, 839 N.W. 76 St. Miami 38, Fla. Iz dežja pod kap! SAN ANTONIO, Texas, 7. marca—Kaprol Claude Batche-lor, doma iz Kermita, Texas, je bil med 23 vojnimi ujetniki, ki so odklanjali vrnitev v domovino. Batchelor je poročen z Ja-ponko. Na njeno prigovarjanje se je končno odločil, da se vrne v Ameriko. Batchelor naj bi bil celo vodja ameriške komunistične skupine med vojnimi ujetniki. Ko se je kaprol Batchelor vr nil v domovino, so ga prijele vo jaške oblasti in se bo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem Ameriški vojni ujetniki, ki so se vrnili, vedo povedati o Batche-lorju veliko neugodnega. Zlasti ko gre za vojaško disciplino in čast. Kar 200 se jih je prijavilo, da pričajo zoper njega, obenem mu tudi grozijo. Vojaška oblast ga je morala staviti radi njegove telesne varnosti pod posebno nadzorstvo. (Tudi drugi Ameri-kanec, bivši komunist kaprol Edward Dickenson, se mora zagovarjati pred vojnim sodiščem radi komunizma na Koreji.) KAVA BO DRAGA! WASHINGTON, 7. marca— Štiričlanska delegacija "Ameriške ženske zveze/' ki se je mudila v Južni Ameriki radi položaja na kavinem trgu, je ob svojem povratku v Washington tole trdila: Gre v resnici za manjšo produkcijo kave. Vsled tega ni mogoče zadostiti vsem povpraševanjem in je nadaljnja posledica ta, da cene kavi rastejo in bodo še rastle. Te delegantinje torej izključujejo možnost, da bi šlo za golo trgovsko špekulacijo. LANI SE JE V KOČEVSKEM OKRAJU RODILO 540 OtROK V letu 1953 se je rodilo na Kočevskem 280 dečkov in 260 deklic, skupaj 540 otrok. Porok je bilo lani v tem okraju 276, umrlo pa je 265 oseb, izmed teh 134 moških in 131 žensk. V decembru 1953 pa je bilo v kočevskem okraju rojenih 42 otrok, od teh 19 dečkov in 23 deklic. Porok je bilo 13, umrlo pa je 23 oseb, od teh 8 moških in 15 žensk. DNEVNIK OBISKA ROJSTNE DOMOVINE Piše KAROLINA TELICH, (Nadaljevanje) (Ured. opomba:—Zadnji odstavek v opisu zadnji petek ni bil pravilen. Tiskarski škrat je imel svoje prste vmes in preskočil nekaj vmesnih odstavkov. Tu sledi opis po vrstnem redu za predzadnjim stavkom.) KRONIKA NESREČ Gornje Ponikve pri Trebnjem. Gospodinja Ivanka Germovšek je doma padla in si zlomila desno roko. Pristava pri Gotni vasi. 11-letni Jože Drab si je pri rezanju krme obrezal levo roko. Potok pri Straži. Pri popravljanju avtomobila si je zlomil levo nogo šofer Daniel Novak. Iz Za vrat smo se peljali čez Boncar na bloško planoto; tedaj se je začelo polagoma jasniti in sonce je posijalo. Spotoma smo videli Runarsko, Novo vas in Velike Bloke. Po bloški planoti je pihala precej mrzla sapa, kar pravijo, da je običajno v tem kraju. Na Boncarju, še več, nad Velikimi Blokami smo videli v gozdu na mladem bukovem drevju vse liste rujave, požgane od mraza, ki je v začetku maja napravil precej občutne škode tudi na sadnem drevju. Ni dosti upanja bilo, če bo sploh tako ožgano drevje se ponovno ozele-nelo. Pot je peljala dalje skozi vas Radljek, nato polagoma se vila po Strmici v Grahovo. Na višini gorske jase smo zagledali obrise cerkniškega jezera, ki je bilo lansko leto izredno veliko vsled obilnega deževja—res veličasten razgled. Na vsej poti, od Ribnice do Žerovnice so ljudje po vaseh radovednih obrazov zrli za nami. Snidenje v Žerovnici je bilo nad vse prisrčno. Po 22 letih odsotnosti, sem takoj spoznala rojstno hišo mojega moža Toneta. Pozdravil in sprejel nas je brat Matija z ženo in štirimi otroki. Kmalu nato so prišli se drugi vaščani, stari in mladi. Nasmejanih obrazov smo si ginjeno stisnili roke. Vaščani, kateri imajo svojce v Ameriki, so radovedno povpraševali, kako živijo njihovi svojci. Nekatere sem po naročilu naših rojakov obiskala na njihovem.domu, izročila pozdrave in oddala darila. Napravila sem več foto posnetkov od moževe rojstne hiše in sorodstva, kakor tudi drugih, ki imajo svojce v Ameriki. V Tonetovi rojstni hiši smo bili postre-ženi zelo gostoljubno. Popoldne sem pa po moževem naročilu povabila vaščane na zabavo v tamkajšnjo gostilno. Pri dobri kapljici in prijetni glasbi smo si obujali spomine ter veselo zaplesali polko ali valček. Udeleženci so radostno zatrjevali, da kaj takega ne pomnijo, da bi pri obisku stare domovine prebili družabnost v takem obsegu. Kar preveč hitro je minil dan; vse udeležence družabnega sestanka sem v spomin slikala. Proti večeru srno se prisrčno poslovili od vseh udeležencev krasnega dneva ter po isti poti vrnili domov v Gorenjo vas k nočnemu počitku. Dobro razpoložena sem se prebudila drugi dan, 15. junija; bila sem še pod vtisom veselega doživetja prejšnjega dne. Popoldne smo se podali z domačimi zopet na pokopališče, obiskali smo grob matere in očeta. V zahvalo za njihov trud, sem položila šopek svežih cvetlic. Na povratku smo tudi obiskali domačinko I Angelo Vidigoj iz Clevelanda, ki ! je bila v starem kraju na obisku. Med prijetnim razgovorom smo obujali spomine iz starega in novega kraja. Dne 16. junija sem se z jutranjim vlakom odpeljala proti Ljubljani. Tam sva se snidle z Mrs. Mary Obreza. Nato sem nadaljevala vožnjo z vlakom proti Trstu, na obisk k moževi sestri, katera živi s svojo družino v Na-brežini. Med prijetno vožnjo sem v daljavi zagledala sinje Jadransko morje. Res veličasten lazgled! Na postaji v Nabrežini so me pričakovali omenjeni sorodniki, ki so bili zelo zadovoljni obiska. Med prijetnim razgovorom smo se z avtom peljali na njihov dom. Prav srečno sem se počutila na pardnevnem obisku pri njih. Razkazali so mi bližnjo Na severu Jadransko morje, okolico; lep kraj in lep razgled. Potem smo šli v Trst. Trst je lepo mesto ob jadranski obali, z modernimi komunikacijami. Hiše so zgrajene v lepem slogu. Prav z prijetnim užitkom človek opazuje in ogleduje njegove zanimivosti. Lepote kraja in okolice mi bodo ostale še, dolgo v spominu. Ob slovesu od sorodnikov, sem se poslavljala z željo, da jih bom zopet kmalu obiskala. Takoj po prihodu v stari kraj smo se večinoma vsi izletniki prijavili pri "Putniku" v Ljubljani za izlet po Sloveniji. Zato sem se 19. junija pripravljala, da prihodnji dan odpotujem na desetdnevni izlet po Sloveniji. ' Z dopoldanskim vlakom, 20. junija sem odpotovala v Ljubljano, radi omenjenega izleta. S potoma sem bila obiskala Mrs. Mary Obreza, ki je bila pri svojem bratu v Ljubljani. Popoldne smo imeli sprejem ob štirih pri "Putniku." Ob osmih zvečer so nam priredili slavnostno večerjo v hotelu "Slon." Prav zadovoljni smo bili, bila je odlična postrežba. Po večerji so nam priredili slavnostno akademijo v Filhar-monični dvorani z odličnim sporedom. Na akademiji je bilo veliko ameriških Slovencev navzočih. Vsi smo z veliko pozornostjo sledili izvajanju pestrega programa. Prav iz srca smo se nasmejali, ker ni manjkalo šaljivih prizorov. Dobro razpoloženi smo zapustili slavnostni prostor ter se podali k nočnemu počitku v hotel "Union." Napočil je težko pričakovani 'ep dan 21. junija, ko se je začel izlet po Sloveniji, katerega nam je v počastitev organiziral potovalni urad "Putnik." Z avtom ■smo se najprej podali na ogled glavnega mesta Slovenije-Ljub-ijano. Videli smo razne zanimivosti, kakor tovarno "Litostroj," •n razne druge objekte. Prav z zanimanjem smo ogledovali vse naprave, ker pred leti, ko smo živeli v starem kraju, naša dežela ni imela tako velikih tovarniških objektov. Nadaljevali smo vožnjo proti Kranju. Kranj je lepo mesto. Gorenjska metropola. Ima dosti industrijskih objektov, posebno tekstilna stroka je močno razviti. Tam smo si ogledali razne zanimivosti. Potem smo nadaljevali pot proti Bledu. Bled je lep svetovno znani turistični kraj; po pravici poje pesnik: "Ni lepšega kraja, kot je z okolico ta podoba raja . . Zanimivo je blejsko jezero, obdano z visokimi hribi, na sredini jezera je majhen otoček, z znamenito starodavno cerkvijo in par drugimi poslopji, v katerih je nameščen narodni muzej-Bled razpolago z modernimi hoteli, ki nudijo udobnost in razvedrilo še tako razvajenemu človeku. Med turistično sezono, ki traja nekako od začetka maja in se zaključi koncem oktobra, je Bled pravo mednarodno mesto. Tu se vidijo ljudje različnih narodnosti. Čolnarenje in kopanje v jezeru, je pravi užitek. V hotelu, kjer smo prenočevali, je bilo vse v najlepšimi redu. Prav prijeten počitek je bil, vsa oskrba je bila prvovrstna. . Drugi dan bivanja na Bledu, smo se 22. junija zjutraj podali na izlet po bližnjih krajih. Obiskali smo vas Vrbo-rojstno vas pesnika dr. Franceta Prešerna. Olgedali smo si njegovo rojstno hišo do podrobnosti; v njej je nameščen narodni muzej. (Dalje prihodnjič) ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Osebje in priprave za tiskanje "Enai(opravnosti" Piše FRANK E. LUNKA (Nadaljevanje) UPRAVNO IN UREDNIŠKO OSEBJE V uradu so uposlene tri ženske, Mrs. Julija Pire, Mrs. Lillian Ribarich in Mrs. Doro-Tushar. Julija Pire Pri številnih poslovnih za-evah v uradu, ima največ odgo-vornošti Mrs. Julija Pire. V zad-''jih 25 letih je bila odsotna le ftekaj časa. Ona skrbi, da se delo opravlja po redu, kakor je zah-si je poleg tega tudi i^&ložila delo in skrb, za kar bi se potrebovalo dodatne pomoči. Po '^Jeni preizkušnji in previdnosti Vselej uredi tako, da je vse pri-pravljeno in zgotovljeno ob do-očenem času. Poleg vsega po-s ovanja upravniških zadev, posveča vse pozornosti, ki so v 2vezi z urejevanjem lista. Vsako jutro najprvo pregleda, oliko gradiva je poslanega od Prednika za prvo stran in ured-^'ski članek. Ko isto pregleda, 2acne potem z tipkanjem raznih l^ovic. Najprvo natipka poroči-^ ° ^ivljenju naših ljudi, najnovejše dogodke, društvene za-®ve in druga poročila, ki so bi-a sprejeta v uradu za objavo ti-® ®ga dne. Navadno natipka vsa-o jutro po štiri do pet pol pa-katere obsegajo tri kolo-V izrednih slučajih natipka ^udi več listkov. v ^0 odda natipkano gradivo v ^rkostavni oddelek, prične čita- odtise prej nastavljenega gra-iva. Napravi korekture in od-ise spet odda v črkostavni od-^elek, kjer se poprave izvršijo. Umestno je pripomniti, da je ■^enda Julija edina, ki vsak dan prečita vsako vrsto (vsebine) v 'stu, to je navadnega čtiva in Oglase! Dostikrat sem se čudil. kako zmore vse to delo oprav- ^Jati, če se pomisli, da je skoraj Vse v slovenščini. Ko je Julija gotova z čitanjem o tisov, pride na vrsto navodilo tiskarju, ki ima nalogo ^ ožiti gradivo v tiskarske for-P^Gj premeri obseg gradiva, potem pa naroči, v katero kolono stran naj se vloži. » Ko je gotova v zadevi lista ti-Sa dne, začne pregledovati do-? Ij^no pošto. Isto porazdeli, se tiče uredništva in uprav-stva, napravi natančen pre-in kar je v zadevi poslova-tiskarskega oddelka izroči Poslovodju štritofu. Druge kot naznanila, oglase, po i poslane naročnine za list ^ dopise zopet uredi sporedo-3.. Na primer, v uredništvo po-, dopise natančno pregleda, so nujni, jih navadno pri-za priobčite v drugi dan. dopisov mora seveda pre-Pkati in v mnogih primerih po-''^viti in slovnično urediti. ^'jja se v kočljivih zadevah Д posvetuje s poslovodjem 'Otonom štritofom. Oba raz-g|!^^^3ata o problemih, ki se do-no pojavijo, potem previd-sporazumno odločita o za-^ katero sta imela v razgo-Včasih je treba rešiti kak-^ ® bolj kočljive zadeve, ki niso ^Vezi s poslovanjem ali upravo, pa z uredništvom. V takem ftieru se vselej posvetuje Ju-z Urednikom Mr. Vatro J. ^ostikrat ima tudi opravilo p^^^^^fjati na telefonske klice, ? ^ trgovskem oziru, ali pa poročila kakšnih dogodkov za v listu. In zopet je Juli-ki ima opravilo z onimi, ki _Jo v urad za razna pojas-^ in proizvedbe. Vsakemu ve-Vo ° vljudno raztolmači zade-kolikor je pač možno. Prime-da ima opravilo s kakšni-sitneži, katere pomiri in »jim Vljudno 408t. dokaže njih nedosled- Vzorno vodi in oskrbuje knjigovodstvo in vse, kar je zahteva v trgovskem pogledu. Vse to delo vrši vestno in točno, po vseh predpisih, ki jih postavno zahtevajo oblasti. Ima v oskrbi tudi blagajništvo. Vsak teden točno izpolni plačilno listo vseh delavcev in jim nakaže plače. Točno plačuje vse račune. V mnogih slučajih je treba tudi nadurnega dela, da vse uredi. Ne gleda na uro, kajti njeno določilo je izvršiti delo,, drugo je pristranska stvar. Vestnost in vzornost je njen predpogoj v vseh ozirih. V njeni nesebičnosti in mirni volji ima Julija očitno največje zadoščenje v tem, da so zadovoljni vsi: oglaševalci, naročniki, zastopniki, delavci in oni, ki imajo zvezo s podjetjem. Vsak dan pripravi tudi gradivo za oglase, kar je treba pretip-kati na pisalni stroj. Mnogi oglasi sa spisani v angleščini, kar pomeni, da mora iste Julija prestaviti v slovenščino. Oglase vselej tako uredi, da je stavcu velika olajšava pri selekciji črk. Važno je pripomniti, da Julija opravlja še več dela, kakor je označeno tukaj. Meni se zdi, da je Julija edini pojav med našo tu rojeno mladino, kar se ti- j če dela in vzdrževanja slovenske tiskane besede. Ni dozdevna ali prevzetna, koliko ima znanja, pač pa je vselej pripravljena se učiti. Kljub temu, da je f)reob-ložena z delom, uporabi vsako priUko, da si pridobi čim več znanja. O Julijenem zanimanju in učenju slo veščine, sta mi povedala oče Frank in mati Julija Ivančič sledeče: "Že v začetku njenega šolanja, se je naša Julija z vnemo zanimala za slovensko govorico. Tisti čas smo stanovali na E. 45 St., blizu tedanje St.-Clair bolnišnice. Kljub precejšnji oddaljenosti, je Julija redno vsak dan hodila'v šolo. "V šoli sv. Vida je dovršila osem razredov. Potem je nadaljevala svoje šolanje v Willson višji šoli. Ker je bila doma dosti dela, je redno pomagala pri gospodinjskih delih in hišnem opravilu. Ob večerih pa je pohajala v East Tech in John Hay High, kjer se je marljivo učila o predmetu trgovslcega poslovanja, knjigovodstva in tipkanja na pisalni stroj. "Ko je pričela pohajati v prvi razred, smo imeli na stanovanju in hrani tudi nekaj "borderjev" med katerimi je bil tudi nas domačin Frank Družina. Frank je bil zelo mirnega značaja. Mnogo je čital slovenske časopise, posebno pa se je zanimal za angleščino. Menda je bilo njegovo zanimanje čitati slovenske časopise radovednost naši Juliji. Ko je on prečital časopis, je Julija komaj čakala, da ga je odložil, in potem je sama čitala. To se je nam dopadlo. Frank jo, je ob vsaki priliki opogumil, večkrat jo je vprašal, naj mu pove, kaj pomeni kakšna beseda v angleščini. Nam se je zdelo to kot šolanje za oba. Frank se je zelo trudil, da bi se bil naučil več angleške govorice. Julija mu je po njeni zmožnosti tolmačila pomen besede. Nikdar ni bila Julija omejena z odgovori ali vprašanji." "Še to je vredno omeniti," je dejala Mrs. Ivančič. "France se je zelo zanimal tudi za dramatiko in igre, in je pogostoma po-sečal gledališča. Ko je potem nam pripovedoval o predstavi, smo ga vsi s zanimanjem poslušali. Posebno radovednost pa je Francetovo pripovedovanje zbudilo pri naši Juliji, ki je k temu večkrat pripomnila: 'Ah, kako rada bi tudi jaz gledala kaj takega.' Pa ji je bilo pozneje ustreženo. "Franku se je zdelo, da je dolžan Juliji ustreči njeni želji. Ob neki priliki so kazali v enem izmed mestnih gledališč zanimivo predstavo. Vprašal nas je, naj bi dovolili Juliji iti z njim. Ker nas je Julija neprestano prosila, smo ji končno dovolimo iti k predstavi. "Potem smo imeli pa sitnosti z našim starejšim sinom Francetom," je dejal Mr. Ivančič. "Ko nam je potem doma Julija pripovedovala o predstavi in kaj vse je videla v gledališču, je seveda vzbudila radovednost pri našem Franku. Nadlegoval nas je tako, da smo bili primorani ustreči sinu Franku. Spremili smo ga v filmsko gledališče v soseščini. To mu je zelo ugajalo in ga pomirilo. Seveda, potem sta si z Julijo pripovedovala in razlagala svoje vtise o predstavah. Tega pri-povedanja in razlage ni bilo malo. "Umevno je, da so tudi naši mlajši otroci z vso vnemo poslušali Julijino in Frankovo pripovedovanje. Svoji radovednosti so dali prostosti z številnimi vprašanji, na katera sta morala odgovarjati. Vzbujali so željo, da bi tudi oni imeli kmalu priliko gledati kaj takega." "Ker je bila Julija najstarejša v družini, je morala tudi meni pomagati pri hišnem opravilu," je pristavila Mrs. Ivančič. "Imela je v oskrbi varovati mlajše brate in sestre. Pripovedovala jim je otročje povesti, po previdnosti prepustila, njih igranje in zabavo njim samim. Tisti čas pa je ona porabila za čitanje. Mar-sikaterikrat ko sem bila zaposlena pri kuhi, me je nadlegovala, da ji povem pomen ene ali druge besede, ki jo je videli v slovenskem časopisu, pa sem ji morala tolmačiti. Značilno je bilo, da si je skoraj vsako moje pojasnjevanje zapomnila; nobenkrat ni vprašala ponovno. (Dalje prihodnjič) PROMETNA NESREČA JE ZAHTEVALA PRI TREBNJEM SMRTNO ŽRTEV V ponedeljek, 25 januarja se je ob 15.13 pri Zidanem mostu pri Trebnjem zaletel potniški vlak v osebni avtomobil iz Zagreba. Vlak je odvlekel avtomobil 188 metrov daleč proti Trebnjem; pri udarcu je bil šofer Dragotin Palčič na mestu mrtev, uslužbenec Geodetske uprave iz Zagreba Ivan Traub pa je odnesel lažje poškodbe. Avtomobil je popolnoma razbit. Šofer Palčič je vozil proti Ljubljani s precejšnjo hitrostjo. V trenutku, ko je zagledal na cesti spuščene zapornice, je z vso silo zavrl, zaradi česar je zagnalo avtomobil po zaledeneli cesti poševno na progo med zapornice. V tem trenutku je privozil iz Velike Loke potniški vlak, tako da je bila nesreča neizogibna. Šofer ni poznal ceste, ni pa upošteval tudi cestnih znakov. Poleg nagle vožnje je nesrečo deloma zakrivil tudi led na cesti in proti zapornicam nagnjena cesta. 527 POROK JE BILO LANI V NOVOMEŠKEM OKRAJU V letu 1953 je bilo v novo-meškem okraju 527 porok. Rojenih je bilo lani v tem okraju 890 dečkov in 808 deklic, skupaj torej 1698 otrok. Umrlo pa je 672 oseb, izmed teh 368 žensk in 304 moški, V decembru 1953 je bilo v novomeškem okraju rojenih 151 otrok (84 dečkov in 67 deklic). Umrlo je 67 oseb (29 moških in 38 žensk), porok pa je bilo 32. STAROST IN RAZUM Dr. Frank H. Friedmai kan pedagoške fakultci" n lifornijski univerzi, : letnih poiskusih ■ lične starosti ] ka, da je člov sko bolj sp rosti O'. 2i- Ђ.Х ' ■ od!;, • v st;' . UO let, li . ta isti rezu.iai . Pokazalo se je, da zadnji poizkus mu je dal prav i se starostno razdobje od 20 dol 40 let napačno smatra za kul-minacijo intelektualnih sposob-i nosti in da ta traja še precej časa. SVOJEVRSTNA STAVKA Japonski železničarji so začeli groziti s stavko če jim ne povišajo plač do določenega roka. Stavkati pa so nameravali na ta način, da bo 5000 lokomotiv v vsej državi začelo ob točno določenem' času in za določen čas piskati. Izračunali so, da bi para, ki bi šla pri tem v nič, stala železniško upravo kar 2,500 dolarjev. SPALNE SOBE V najem se odda 3 spalne sobe v lepem kraju. Vpraša se po 4. uri popoldne. 459 EAST 124th STREET UL 1-2746 Društveni koledar APRILA 4. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave. 25. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. MAJA 3. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani; domača zabava sledi v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 9. maja, nedelja—Koncert pevskega zboi a Adria v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. 80. maja, nedelja—25-letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru," Re-cher Ave. JUNIJA 13. jiuiija, neiklja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ. 27 Junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št 312 S.N.Pfl. na farmi S.N.P.J. ■ JULIJA 4. Julija, nedelja—Piknik Kluba društev in dircktorija AJC na Kaliopovi farmi. 11. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. ALI KASLJATE? Pri nai imamo icborno ждгатШ ia vam ustavi kaielj In prehlad. Lodl Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Z MAJHNIM OTROKOM IŠČETA STANOVANJE S 4 SOBAMI; ENA VELIKA ALI DVE SPALNIOI. Kdor ima za oddati, naj pokliče IV 1-8790 POZOR! POZOR! VODILNA TVRDKA ZA POŠILJANJE DARILNIH POŠIUK PO VSEJ EVROPI Dostava v roku CITRUS Import - Export Najboljše, vedno sveže blago. Odlično pakiranje. Najhitrejša dostava. Luistiiik ALEKSANDER GOUEVSCEK Trst, Via Torrebianca 27 Trieste, Post Box 522 Lastno skladišče v Tržaški Prosti luki — Punto Franco Vecchio 4/II/31. У UŽIVA SVETOVEN SLOVES zaradi REKORDNE HITROSTI V EKSPEDICIJI POŠILJK, zaradi DOBAVE KAKOVOSTNEGA PRVOVRSTNEGA BLAGA in NAJ-SOLIDNEJŠE POSTREŽBE. živil po naročilu iti v skrbno scaltwlji:!.';] hr -zcur!:.y'ilt .sta: p ?- kctih dobavljamo zdravila, očala, tekstil, f sivfi'i-s' л."'-;;.". " .jv V (i;? >- ške, ženske in otroške), motocikle, lambrette, ,'htediinikc, likalni če, ;tralnike, harmonike in sploh vse tehnične predmete za gospodnrst vo in gospodinjstvo. PREPRIČAJTE SE TUDI VI O TEM IN ZAH ГЕ\ AJ1E POJASNILA IN CENIKE B TER NAROČAJTE VAŠE DARILNE POŠILJKE PRI NAŠIH SPODAJ NAVEDENIH ' ZASTOPNIKIH. STEVE F. PIRNAT CO. Phone HE 1-3500 6516 St. Clair Ave. CLEVELAND 3, OHIO JOHN BRIŠĆEK Phone EN 1-8230 6202 St. Clair Ave. V U. S. A. TOM ŠARAR Phone E. V. 6869 5412 Partridge Ave. ST. LOUIS 20, MO. P. N. MARDESICH & CO. Phone TUcker 1650 683 S. Santa Fe Ave. JOSEPHINE POGAČNIK Phone 74419 1957 E. 34th St. LORAIN, OHIO MICHAEL STAVDOHAR 1850 W. Cermack Rd. CLEVELAND 3. OHIO LOS ANGELES 21, CALIF. CHICAGO 8, ILLINOIS V KANADI TRANSMUNDIAL j KOROŠEC CHARLES ILINIĆ S. KOSER Gift Parcel Service __ Phone MI 4868 Phone 5-6765 Phone 44-707 46 Hudson Bay Ave. 258 College Street 1524 Hickory Road 48 Machar Ave. KIRKLAND LAKE TORONTO, ONT. WINDSOR, ONT. PORT ARTHUR, ONT. ONTARIO Dva pogrebna lavoda Za zanesljivo izkušeno simpa+icno pogrebnisko postrežbo po Г CENAH, KI JIH VI DOLOČITE pokličil« IŠČE SE STANOVANJE ZAKONCA GEORGE PETERMANEC Phone: Ured EM. 6-4323 Phone: Stan RE. 1451 58 Stewart Street TORONTO, ONTARIO TONY SPEHAR 355 Pine St. South TIMMINS, ONTARIO TRANSMUNDIAL Gift Parcel Service MONTREAL 2098 St. Catherine St. W. V bližini Foruma Phone FI 5306 OBRAČAJTE SE S POPOLNIM ZAUPANJEM NA NAŠE ZASTOPNIKE, ki so pooblaščeni za prevzem naročil in inkaso denarja ter so Vam vedno zelo radi na razpolago za vsa pojasnila. PREVZEMAMO VSO ODGOVORNOST ZA PREVZETA NAROČILA IN VPLA-ČILA NAŠIM ZASTOPNIKOM. NAŠA ORGANIZACIJA JE NA VIŠKU — GARANTIRAMO ZA VSAKO POŠILJKO. Vplačila se lahko izvrSiijejo tudi pri THE NORTH AMERICAN BANK CO., 6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, Or, v koriet računa Aleksander GoljevSček. Pošljite čimprej Vaša naročila in bančne Money Orders našim zustiipnikoni ali pa direktno na naslov: CITRUS, Trieste, Post B'Ikv 522. Za najsoliducjSo in najhitrejšo postre/J»o jairn, s; \ am najt^mlje i »roča in Vas p v avlja ALEKSANDER GOUEVŠCEK it И t POZOR! POZOR! -"З STRAN 4 ENAKOPRAVNOST (Ra>-alj.4.:o aj.iK,;a veli-1ф , čdnstve ) Л. jli itc. fivfii . . ." 'Vv' ■ ■■ u«: Ш itfiii D logenes Zgodovinska povest iz 18. stoletja ' ":'c s,i?t vr S bol' kr,- Ill, ua .■ji ju-aješ Beli- • voljno rekel CHICAGO, ILL. FOB BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 ::U3iN£SS OPPORTUNiry DELICATESSEN—Owner gravely ill. Wife must sacrifice. $1,500. Very large room in rear. Good going business. 4503 W. Belmont, Klldare 5-5587 TAVERN — Vicinity Crawford-Fullerton. 50 foot bar. Owner. CApital 7-9295 after 10 a. m. REAL ESTATE FOR SALE . IC . I . :*Oni ,)().€: , I 11 i.v ' y^orsos- ^ : .M . . ,um V ."/C'losc^ 1 [Urmtio I. V. 1,:л ,bard 779 W AURORA FOR SALE by owner. Overloook-ing Fox River. 38 miles from Chi-chago. Beautiful lot 80x260, ranch home. 3 bedrooms with bath. 20x18 living room with huge stone fireplace, glazed porch, can be made into a beautiful room, large birch Kitchen, nutomntic heat, full ba.se-jVirn ■- : :: ' "tih,./ iovoh' , !. i ))0clrcli?" "Nc bojim se tega, ker si ti moj zaveznik. Toda hočem te prikleniti močneje. Rok mi povej, rok!" Terezija si je podprla brado in gledala kavalirja. "Zakaj molčiš, o čem misliš?" "O tvoji lepoti." "Ne uhajaj na stranpota. Saj boš utegnil premišljevati o moji lepoti in jo gledati, kolikor te bo volja. Določi mi rok." "Bien," je odločno odgovoril Janković. "Mesec dni po ustoličen ju novega namestnika bomo slavili Belizarjevo poroko." 25 Baronica Margareta Klefeld je naglo stopila v sobo stare Ju-lijane Sermage. Sodeč po škrlatnem obrazu in na uho potisnjenem klobuku, je bila zelo razburjena. V sobi je našla samo patra Pepela in Rožico. "Je baronica doma?" je vprašala oblastno. "Da, milostijiva baronica, takoj pride; je pri svojih vnukih." "Pojdite jo iskat, prosim vas," je zapihala polkovnica in se z vso silo svoje razkačenosti zgrudila na stol. Rožica je šla, jezuit je pa stopil pred gospo Margareto, se ji ponižno priklonil in rekel: ":>;-bcr dan, gospa baronica." "Dober dan, pater, dober d in," ga je ošinila s pogledom, "pravzaprav recite raje slab dan, ta beseda se bolj prilega položaju." "Slab dan! Bog ne daj!" "Ne daj, ne daj! če ga je pa že dal! Mar mislite, da je to šala? Moža kuha vročina v postelji, hči mi hira in vene, a jaz, jaz reva, jokam od jeze, od besa in MV ■ 't - i; ; i: u ! Pravi mi@ "'Oh, Rdo je to.bil, kdo? Da ga dobim v roke! Podlo obrekovanje!" "'Dokazi,' mi je dejal Koller 'ti dokazi so nam to pot pokvarili vso našo ekspedicijo. Izgubili smo veliko bitko'." "Sama bom šla k cesarici," je vzkipela Klefeldovka pa takoj umolknila, ker je stara baronica z Rožico pravkar stopila v sobo J ' " i - I':i.; a:'!'. ta I, 0 'T- Г ( : . ; i 1 ' varuj % 'I tlx ;-ni r;ii [v mislih časna sreča, marveč sem prišel v zadevi večne blaženosti. Sporočam, milostna baronica, da je dokončan novi oltar, ki ga je vaša dobrota in bo-goljubnost izvolila darovati naši cerkvi." "In ga je treba plačati, dragi rektor, je-li?" je vprašala starka. "Dobro, kar napišite račun in ga dajte Rožici. Ona vam ga bo poravnala. Na, Rožica, ključ od blagajne. Ampak za Kriščevo voljo, kaj ste se tako sprli z baronico, s tako pobožno in dobro dušo?" "Chere baronne," je Klefeldovka presekala starki besedo, "pravkar sem dokazala gospodu rektorju, da bi bil moral ostati pri svojem rožnemvencu in pustiti posel, ki se nanj ne razume —politiko. Pater nam je pokvaril vse načrte. Adam je postal banski namestnik, a moj mož, pomislite, je ostal na cedilu." Klefeldovka je bruhnila v jok. "To, to sem vam hotela povedati in poudarjam, da je to greh in sramota in vaša dežela ni vredna, da človek skrbi zanjo." "Oprostite!" Jezuit je dvignil '^lavc. I i "."'J- ■ i У : ,i(;orcl ; "R' kcl ,;i . r. ; . ( г sem j vsem :ie if ii: da more krivca iskati drugod. Kadar po svoji vesti odločim za kako stvar, potem si prizadevam zanjo z vso vztrajnostjo, z vsemi mogočimi sredstvi. Tudi v tem primeru sem delal na vse prete-ge, toda ..." "Dosti!" je udarila starka z nogo. "Rekla sem že, da v svoji hiši ne trpim nobenih političnih Dvi V. P.,, livifo mri fit nm b?-, 'kun . ' 1 S' .1'Г: ■ lo, da bi mor;,H . u, ki hodijc 1' nam iskat kruiiu, biti hvaležni tej zemlji. In navsezadnje vsak ne more biti cesar. Tako približno mislim jaz, ne zamerite in se pomirite." "Da se pomirim," je še jokala polkovnica. "Ni "samo to, da mojemu možu ne priznajo zaslug, Baćani gredo še dalje." "Kaj so vam storili?" "Kaj? Mojo hčer hočejo oropati zaročenca. Da, tista nesrečna Terezija, ki jo vi s polno pravico tako črtite, hoče ugrabiti mladega Pakiča za neko svojo beraško sorodnico. In zakaj? Ker je bogat. Ali niste prav vi, draga baronica, zaščitnica te zveze?" "Sem in vaši Amaliji želim vso srečo, poleg tega menda sami veste, da imamo ženske tako moč, da lahko pridobimo slehernega moškega. Naj se Amalija le dobro drži, naj ga ne izpusti iz rok." "Ah," je vzdihnila Klefeldovka, "mislim, draga baronica, da je vse zamujeno. Bojim se, da so ga že preslepili. Toda naj se le varujejo, moj Klefeld jim bo že 1*% лПк * « Wrw ^ H' Л . № k/ ii itW A Jesenska suša je našo staro domovino hudo prizadela. Da bi preprečila večje pomanjkanje hrane, je mor-la vlada s 1. januarjem letos prepovedati izvoz živil. Za hrano je najtežje spomladi in v poletnili mesecih pred žetvijo. Zdaj je čas, da pošljete svojim sorodnikom in prijateljem doma PAKETE S HRANO Po najugodnejših cenah jih naročite pri tvrdki A. "4лГа 4<|or. PnVefi me /n.fninčonr in i:h TJi;slo\'V?onec iVC irt 2-4872 pie, 14 month .•com unfur-iiod location ::le rental. ijRiargate 4-1232 HIiSPON?• ixiE ::L^iness girl noedr 1^-3 roov.i unfurnished apartment. N. or N.W. IVIoderate rental. Buckingham 1-9038 3 ADULTS, infant, need 4-5 room unfurnished apartment. S.W. preferred. Moderate rental. Call -• fi m. TRiangle 4-0588 You Make No Mistake When You Buy Your Vitamins % Drugs From "EISELE" Over 54 years of Pharmaceutical Experience GEORGE EISELE 176 W. ADAMS ST. Closed Saturdays — Sundays Phone FRanklin 2-8935 ■ ; vid; po i;:;})ehu. mio je bc-u&sto, da smo vam zaupali tako važno zadevo." "Hm, gospa baronica, jaz nisem kriv. Gospod cesarski svetnik je bil že napisal odlok za vašega moža, le cesarica bi ga morala še podpisati." "In?" "Nekega dne je prišel Koller od cesarice s silno potrtim obrazom. 'Evo,' mi je rekel in pokazal dekret, nepodpisan in prečrtan B črnilom. 'Ban jfe že odposlal dekret za svojega nečaka Adama Baćana, a Klefeldov je prečrtala cesarica.' 'Zakaj?' sem vprašal presenečen. 'Eh, hude pritožbe so prišle čezenj prav zadnji čas. Mešetari z vojaško blagajno'." "To je laž, vi lažete, pater!" "Za božjo voljo," se je zdrznil jezuit, "nisem rekel tega jaz, marveč svetovalec Koller, njemu pa cesarica." "Koller laže in tudi..." je besno yrisnila Klefeldovka in skočila na noge. "Bog nas varuj!" Pater je povesil glavo in pogledal na vse strani. "Crimen laesae majesta- jrjO l)i tujetc V STARO DOMOVINO NA LADJAH JE TRENUTNO PROSTIH šE VEC MEST ZA APRIL IN MAJ. Javite se torej čimprej, da Vas ne prehiti kdo drugi! Na letalih je prostih več mest v kateremkoli času. Zaradi sorazmerne draginje in malega zaslužka manjka Vašim doma tudi DENAR A. Hollander Vam prav rad ustreže, kadar hočete poslati svojim doma kak desetak ali več, da si bodo mogU PRIVOŠČITI KAK PRIBOLJŠEK ali PLAČATI O PRAVEM ČASU DAVEK. A. Hollander skuša pomagati svojim rojakom, kjer le more. Da bi onim, ki še ne znajo dovolj angleškega jezika, pomagal pri učenju, je preeki^bel iz domovine večje število ANGLEŠKO SIX)VENSKIH ui SLOVEN-SKO-ANGLEŠKIH SLOVARJEV. Pri njem lahko kupite tudi dr. Kernovo angleško-slovensko BERILO. Slovar stane s poštnino vred $5.25, Hemovo Berilo pa $3.25. AUGUST KOLLANDER 6419 ST. CLAIR AVENUE CLEVEIAND S, OHIO HE 1-4148 .1. ■ to srečo. M: r mislijo, da 0Ž nima mo i ' i'inta bo