sBsypii-' FSr ENAKOPRAVNOST npr Oglasi v tem listu so EQUALITY Best Advertising L___U$pešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium ^UJME XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 14, 1941. , _ŠTEVILKA (NUMBER) 191 «A VZHODNI FRONTI SE STOPNJUJE SRDITOST BOJEV Kusi priznavajo, da so se umaknili iz Smo-Ijenska. - Besna obramba Ukrajine in Ljeningrada. BErLIN IN deset drugih nemških mest pod TOČO ANC.I.EŠKIH ROMR ficielno amada je snoči nila n 1Znala' da J'e izPraz" Poroie n° Smoljensk, nemška je v y, pa dajejo razumeti, da rUske obrambe15"211 ^ R'sT:aZ^v Smoljenska H rfrf^0' da 30 izPraznili p* kMh,ieži 230 miij za-dnevi R, °Skve- Pred nekaj vavih' £ P°r°čajo dalje o kr- KakiSal^Srditih b°J'ih v okolici Ljenin^'f' 75 severno od v f Staraji Rusiji in j južno od T3 e Cerkve, 50 milj1! mesta ^.UkraJinskega glavnega V t0f a' cijskihw Uničili Rusi 43 na" ^biU35 ' dočim so jih sami ^a ie " Neka ruska podmor- ki l5onnfeZnilav Baltik" ne-ker. ,U00-tonski nemški tan-! V°an?lRusov Je nevaren ^ 7sklh krogih v Londo- S v rnaVa' da je - P°ložaJ ^ItVar t ni Zel° kvaren. obr;'^gotova- j'e>da Je ^C^aba se Vedno enako besno odločna in da se Rusi branijo z zagrizenostjo in zaničevanjem smrti. Včeraj so prispeli v Moskvo poljski in češki diplomatje, da izvedejo zaključke novih sporazumov in pogodb med Sovjetsko Rusijo in Poljsko ter Češkoslovaško. Silno bombardiranje Nemčije Angleška zračna sila pa je v ; noči od torka na sredo napadla I z najbesnejšo furijo sedanje voj-jne Nemčijo ter po nji zasedene 'kraje; v dveh nočeh in enem dnevu je stotine angleških bomb nikov, ki jih je spremljalo stotine letal, vrglo na Berlin, Po-rurje in na deset nadaljnih nemških mest 4 milijone funtov bomb. Berlin in ostala nemška mesta so v plamejiih. Uradni nemški komunike priznava strašno silo napadov angleških letalcev, ko poziva nemško ljudstvo, naj bo pogumno in naj I prenese to bombardiranje, češ, j da je zdaj vsa Nemčija vojna i fronta . . . \ etnik°vanje v Jugoslaviji se Ji je izpremenilo v odkrito vojne C \osl ) -- ČeTv^ četniki drže v svoji oblasti cele vasi. — 0i v \S° založeni z orožjem in municijo. — jj CenJe Četniške vninp v Hrvatski. K Grčija, 11. avgu- in H Uročil u°dIagi verodostoj- !k: |Hai , ' kl so danes dospela i js ■SlstJ;^ d0segla revolta pre.iJni J. hrbiJi in Črni gori vi K Srbii ontroliJajo v cen-Is« r% Vasf ln južni Makedoniji n li^tiskih"0 je razširila preko jb KNeijo°rtV Hercegovino j n x kjer so se možjei si I>Jan et2m?0m ter ^Pada-ln I z naraščujočim u- j g lNi ^d0br° °boroženi ^ložr br° °b°roženi ter -vili in muni-!t ItiK ' avtnv„ ; Klh armadnih pušk, lah-! I1 > int0Str°^ -nih W Va &orskpCel° iz nekaterih to-1* i^ki^.^tilerije. Poroče-P L3USoslovl Priča zadnjim bo- v Sla>Ske armade, je 1 letnike in ju-PUŠke e v«Jake, ki so edna-granate in H. Je v gore, kjer so ga j fe* in 17. aprila \ e dobro oborože- CeKev7ore' Bosneii »I skih bosanskih in |] P^a neštetib P^avljajo- ,n C neVes Vena- mater, se-A W 'n ie * Je vlada kapi- / V Hi in 'v Grčip, so pri-J\ ^aki organizira- li I > ^kl-ii ' 5 ^Pasa0V°fa letnikov ,r Oku, ra2teza vsa J\ nih in uana P° Nemcih, Madžarih. Italijan- t ke čete v Podgorici, Antivaru r i v Cetinju so dobesedno ob- P rožene po četnikih. Nemško vo- c ištvo v Jugoslaviji, ki je bilo j: edavno ojačeno s poldrugo di- )j izi jo svežih čet, je napadano iz j s seh strani dan in noč, tako da |1 o nemški povol jniki zahtevali j j adaljna ojačenja. Telefonske in j i elegrafske zveze v centralni Sr- h liji in Bosni so skoraj popolno- ] na prekinjene, in srbski četniki ] o požgali v južni Srbiji, in v juž- ] iem Banatu stotine oralov zrele- i ;a žita. 1 Ojačenjc četniške vojne v Hrvatski Četniška vojna se je ojačila udi v Hrvatski, kjer so Paveli-:evi "Vstaši" izdali Jugoslavijo s tem, da so stopili ob stran Nemcev ter udarili na Srbe. Ka-tor naznanjajo zadnja poročila, je bilo v Zagrebu te dni ustrelje- i lih 98 četnikov ali ljudi, ki so aili osumljeni četnikovanja. Nov grob Po kratki bolezni je umrl na svojem domu Gido Klasen, star 50 iet. Doma je bil iz Karlovca, odkoder je prišel v Cleveland pred 39. leti. Tukaj zapušča soprogo Catherino, dva sinova, Antona in Johna, ter pet hčera, Heleno, Carolino, Margareto, Mary in Ano ter brata Nicka. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti na 1440 E. 40 St., v soboto zjutraj, ob 11. uri v cerkev sv. Pavla, pod' vodstvom Franka Za-krajška. Naj v miru počjva! V Niagara Falls Danes zjutraj se je Mrs. John Malovašič, iz 390 E. 162 St., podala s svojim sinčkom in hčerko na obisk v Niagara Falls, kjer ostanejo par dni. Želimo jim obilo nabave in srečen po-ivratek! , VAŽNO GLEDE PETICIJ Lauschetova kampanja je v polnem razmahu. Najvažnejše je zdaj, da so vse peticije vrnjene še danes, to je pred 15. avgustom. Dalje se naznanja, da dobe vsi oni, ki bi radi male lepake za avtomobil, na katerih je natisnjeno "Lau-sche for Mayor" lahko te lepake dobijo, ako pišejo Mr. J. E. Lokarju, 16409 Hunt-mere Ave., Cleveland, O., ali pa pokličejo po telefonu številko 6019-W, nakar jih bodo nemudoma dobili z o-bratno pošto. Vsa znamenja kažejo, da bomo dobili z izvolitvijo Franka J. Lauscheta za elevelandskega župana moža, ki bo Clevelandu to, kar je znani poštenjak LaGuar-dia New Yorku. Pionirka umrla Včeraj okrog poldne je v Charity bolnišnici umrla poznana Mrs. Mary Popovich, rojena Sa-jatovich, stanujoča na 1251 E. 79th St. Stara je bila 73 let. — j Doma je bila iz Sela pri Selju, občina Sošice ter je prišla v A-meriko leta 1888. Njen prvi soprog je bil Peter Kekič, ki je dolgo vrsto let vodil gostilno na vogalu St. Clair Ave. in E. 25th St. Dve leti potem, ko ji je u-mrl, leta 1296, se je poročila s Johnom Popovichem, ki je bil bolje poznan kot stric Popovich. Odkar ji je drugi soprog umrl, je sama živela na E. 79th St. — Lastnih otrok nima, pač pa ima veliko nečakov in nečakinj tu, v . Kanadi in starem kraju. Lasto-vala je poslopje, v katerem se nahaja Hrvatski narodni dom. Bila je ustanoviteljica sedaj velikega društva št. 47 HBZ, Maj-ka Božja Bistrička. Bila je članica Oltarnega društva grško-katoliške cerkve sv. Nikola, in društva Vitezi Zumberačke Sloge, št. 21 HBZ, h kateremu je pristopila leta 1897. Tu zapušča j sledeče nečake in nečakinje: — j Mrs. Heleno Sajatovich, Mrs. j Anno Chorak in Angelo Brnčič, j v Chicago, 111., Nicka Sajato-jvich, v Clevelandu, Mrs.- Mary Popovich, v Roundup, Montana, i Elija Sajatovicha, v Kirkland ■ Lake, Ontario, ter Angelo Ko-• scica, Mike Sajatovich in Angelo Badovinac v Jugoslaviji. Bila je mačeha Mrs. Elli Gregurich, Mrs*. Anni Evans, Johnu, Petru in Nicku Popovichu. Truplo L bo ležalo na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu A. Grdina in ' Sinovi, v petek zvečer in pogreb 1 se bo vršil v ponedeljek zjutraj, ob 9. uri v cerkev sv. Nikola ter ' | nato na Calvary pokopališče. " | Bodi ji lahka ameriška zemlja! Na dopustu Na devet-dnevni dopust je prišel k svojim staršem Edward S Marn, sin dobro poznanih Louis 1 in Mary Marn, 14410 Sylvia r Ave., katerega niso videli že IS mesecev. Prišel je iz Rhode Is land, N. Y., kjer: služi v U. S Navy že 20 mesecev in sicer s< L' nahaja na ladji "Cherokee". \ L' 18 mesecih si je pridobil prizna nje, da je sedaj takozvani "Car J." penters' Mate" in "3rd Class Pe 1 tty Officer". Mlademu fanti 1 čestitamo in mu želimo, da bi s 1 stekel čim več priznanj pri a l" meriški mornarici! Ledenice Fine Frigidaire Cold Wall le in denice si naše gospodinje lahk o- nabavijo po zmerni ceni in n r- lahka mesečna odplačila v er s, izmed dveh trgovin Norwoo lo Appliance and Furniture, 610 o- St. Clair Ave., ali 819 E. 185t St. POTEK UAW i KONVENCIJE VBUFFALU BUFFALO, 13. avgusta. — U. A. W. — C. I. O. delegatje, ki so zbrani, tukaj na konvenciji, so danes obljubili svojo podporo CIO predsedniku Philipu Mur-ray-ju kakor tudi Johnu L. Le-wisu, bivšemu predsedniku CIO organizacije. Konvencija, ki se je pričela 4. avgusta, je sprejela resolucijo, v kateri se ugotavlja, da se oba, j predsednik Murray in bivši pred-i sednik John L. Lewis poteguje-! ta za dobrobit CIO organizacije. Ta resolucija je bila sprejeta z namenom, da se uniči vtis, ka- i terega hočejo ustvariti nekateri, češ, da je zavladalo nesoglasje med tema dvema delavskima voditeljema. Konvencija je tudi potrdila polnomoč desetih delegatov od Allis-Chalmers locala iz Milwau-! kee, katerim je bila pretekli teden zanikana reprezentacija, češ, da niso bili ustavno izvoljeni kot reprezentantje unije. Konvencija je odglasovala svojo opozicijo proti okrnitvi avtomobilske produkcije, razen "če je taka okrnitev v resnici potrebna za pospešitev izvedbe narodnega obrambnega programa." Dalje je konvencija priporočila skupne konference zastopnikov vlade, tovarniškega vodstva in delavstva. Eksplozija tanka povzročila smrt treh delavcev Vlada bo preiskala vzrok eksplozije, ker je možno, da jo je zakrivila sabotaža. ^ Pri Cleveland Hardware and ' Forging Co., na 4518 Lakeside ', Ave., se je primerila včeraj po- ^ I poldne eksplozija nekega tanka, pri eemer so bili ranjeni štirje [ delavci, trije med njimi tako težko, da so že podlegli poškod- ; . j bam. i j Vlada bo uvedla preiskavo o i j vzrokih eksplozije tanka, ki je . bil skoro nov in pregledan po ) vladnih zastopnikih, ko je bil iz-' f gotovljen, da se ugotovi, če ni i eksploziji kriva sabotaža. 3 Zadobljenim ranam so podle-j, gli sledeči delavci: Frank May-r her, star 35 let in stanujoč na Mentor Ave.; Herman Cooper, ! star 25 let, stanujoč na 5230 Superior Ave., in Jack Snider, 140 let star in stanujoč na 164 E. , 212 St. Kakor se nam sporoča, s je bil Snider hrvatski rojak. 8 italijani ostanejo s. zapuščeni v libiji 5- LONDON, 12. avgusta. — ln-e formirani angleški krogi v Lon-^ donu naznanjajo, da bodo Nem-l" ci potegnili vse svoje pancer di-vizije iz Libije v Dakar, na o-balo zapadne Afrike. u Nemško vrhovno poveljstvo si je prišlo baje do zaključka, da je prav tako malo verjetno, da bi mogle sile fcsišča zadržati skorajšnjo angleško ofenzivo v e- Libiji, kakor je niso mogle itali-io janske čete maršala Grazianija, la zato je sklenilo, da' prepusti o-ni | brambo Libije zopet Italijanom. 3d S tem bodo sproščene nemške M divizije v LibijUki se jih bo pre-th mestilo tja, kjer so bolj potrebne. svobodo j vseh narodov * — Davi ob devetih je radio naznanil svetu, da sta se , res sestala predsednik Roo- J sevelt in angleški premier Churchill, ki sta naredila o-snutek konkretnih predlogov miru, kateri riaj zavlada po tej vojni, ko bo strt nemški nacizem. ] Radi obširnosti teh ugotovitev, jih bomo jutri podrobneje očrtall, za zdaj navajamo samo to, da ima biti povojna doba — doba traj- j nega miru, kjer ne bo sme- , lo biti pomanjkanja in zati-ranja. Narodom, ki so prikrajšani na surovinah, bo preskrbljen dostop do teh surovin, in prav tako morajo biti vzpostavljene vse o-ne države, ki so danes pod zavojevalčevo peto. Velika Britanija in vlada Zed. držav svečano izjavljata, da nimata nobenih namenov za pQvecanje svojih teritorijev. — Kolikor se doznava, je ta osnutek v glavnem delo predsednika Roosevelta, ki je ž njim popolnoma prodrl pri angleškem državniku Churchillu. .... To naj bo povojni program svobode, demokracije in gospodarske neodvisnosti vseh narodov, katerega postavljata dve največji demokraciji sveta — Amerika in Velika Britanija — nasproti Hitlerjevemu 'novemu redu" ljudskega za-sužnjevanja. Rusija namiguje o angleški invaziji kontinenta MOSKVA, 13. avgusta. — 'Pravda," glasilo ruske komunistične stranke, pravi, '/la je v lajkrajšem času pričakovati, d.i 30 angleška zračna sila zmožna, podpreti kopne in pomorske o-peracije proti Nemčiji." Sovjetski voditelji, med njimi tudi Maksim Litvinov, bivši komisar zunanjih zadev, pritiskajo na Anglijo, naj udari zdaj, "dokler je žerezo vroče," to je, dokler je Hitler zaposlen z Rusi na 1,800 milj dolgi fronti, kjer so njegove armade že utrpele o-gromne izgube. "Angleški letalski napadi na Nemčijo so dokazali veliko su-periornost angleške zračne sile nad nemško letalsko silo, in ni dvoma, da je dosegla zdaj Anglija tudi superiornost nad Nemčijo v produkciji odnosno dobavi letal," pravi "Pravda". "Poleg tega ima Anglija na razpolago letalske tovarne Ze-dinjenih držav, Kanade in Avstralije, katere tovarne so iz dosega Nemčije. "KljuD ogromnim težkočam, je pripravila Anglija vse potrebno za bitko proti Hitlerjevi Nemčiji. Aangleška vojna kakor tudi trgovska mornarica vzdržujeta svoje mesto ter o mogočata neprestani dotok olja živil in vojnega materijala n< samo v Anglijo, temveč tudi ^ Afriko in Azijo, dočim nemšk( zastave ni že davno več na sve tovnih oceanih." VAŽNA SEJA LOVCEV Nocoj, 14. avgusta, točno ol 8. uri se v Slov. Domu na Hol mes Ave. vr<ši važna seja Si Clair Rifle and Hunting Clubs Članstvo je prošeno, da se j gotovo polnoštevilno udeleži. -Tajnik. UANtt It UdeIAJU liJAVt VELIKE ZGODOVINSKE VAŽNOSTI Bela hiša in angleška vlada bosta podali skoro istočasno izjave, ki bodo morda • odločujoče za usodo sveta. naznanjen bo najbrže zaključek in rezultat posvetov med rooseveltom in churchillom WASHINGTON, 14. avgusta. — Dočim je ves Washington prepričan, da so bili na važni in zgodovinski seji med predsednikom Rooseveltom in angleškim premier jem Churchillom — kajti da se je ta seja vršila, o tem ni danes več dvoma — doseženi važni zaključki, se je iz Btle hiše danes naznanilo, da bo podana med 8:30 in' 9. uro danes zjutraj časopisju važna izjava. Tozadevna izjava je bila podana takoj zatem, ko se je iz ...Londona naznanilo, da bo podal danes zjutraj ob devetih angleški minister Clement Attlee, ki zastopa premierja v njegovi odsotnosti, angleškemu narodu važno izjavo. Attleejev govor bodo prenašala vsa tri ameriška radijska omrežja in vsa omrežja Kanade, kar znači, kako velike važnosti bo ta govor za Ameriko. * * * (Uredništvo "Enakopravnosti" bo pred zaključkom lista obvestilo našo javnost o vseh najvažnejših razvojih, - ki bodo obelodanjeni, preden bo šel list v tisk.) Ogromen hrvatski shod v Slov. nar. domu Kakor je bilo že včeraj poro- i ano v tozadevnem dopisu v na- i iem listu, se bo vršila danes i :večer, v Slovenskem narodnem i lomu na St. Clair Ave., velika i irvatska skupščina, katere svr- ] la je, pomagati našim ljudem v 1 ;tari domovini kakor tudi raz- i )rava o svetovnem položaju. Sklicatelji shoda pravijo, da je : ;reba delovati na to, da se hrvatski, srbski in slovenski na- : rod osvobodi hitleristične kuge. Sklicatelji shoda izjavljajo, ia stoje za obrambo Amerike s pomočjo Velike Britanije in Sovjetske Rusije. To bo glavni predmet shoda, ki se bo pričel; danes ob osmih zvečer. Med govorniki so osebe, katerih imena nam jamčijo, da bo to resničen shod za demokracijo in svobodo vsega sveta, kakor tudi za osvobojenje in vzpostavitev neokrnjene in ujedinjene Jugo-! slavi je, domovine vseh južnih Slovanov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, zato prav toplo priporočamo naši slovenski javnosti, ki ni zastrupljena z izdaj-skim separatizmom, da se tega shoda v obilem številu udeleži. Shod sklicujejo zastopniki hrvatskih in srbskih društev in druge znane osebnosti: Michael S. Cerrezin, odvetnik v Clevelandu; Hon. Emil Crown, mestni .councilman in odvetnik; G. RelLc, predsednik odsjeka Žum-berak; Nikola Strainič, predsednik odsj. št. 21; Anton Ko-vačevič, preds. odsj. 22; Marijan Mihaljevich, blagajnik odsj. 22; Theodore Kirher, preds. odsj. 337; S. Simunovič, tajnik odsj. 14; Stjepan iBernardič, preds. odsj. 99; Nikola Perenče-vič, podpreds. odsj. 21; N. P. Popp, bivši upravitelj pomladita odsj. 21; Mary Paris, podpreds. angleško poslujočega odsjeka Žumberak; Daniel Stakich, član glav. odbora HBZ; Petar Mar-getič, zapisnikar odsj. 99; Wil-lliam M. Boyd, državni senator in glavni podpredsednik HBZ. Na skupščini bodo govorili sledeči govornik^: Henry M. Busch, profesor na Western Reserve University; o-krajni sodnik Frank J. Lausche kandidat za elevelandskega iu pana; Mile Djakovič, v imenu Irbov; Vatro J. Grill, v imenu ilovencev; George Relič, v ime-u angleško govorečega član-tva; Michael S. Cerrezin, v i-nenu legalne profesije, in Janko [ovač, v imenu Hrvatskega od-lora za pomoč nesrečnežem v [omovini. Vstopnina na to veliko, res-lično in iskreno hrvatsko zboro-ranje je prosta, zato so vsi Jugoslovani prav vljudno vablje-li. Kakor vsak resnično demokratičen in iskren pokret vseh fugoslovanov, pozdravlja ured-lištvo "Enakopravnosti" ta ihod z največjim zadoščenjem .er mu želi najboljši uspeh. I-nena sklicateljev in govornikov jo nam porok, da ta shod ne bo alašč kakšni dvolični avanturi za 'nezavisno" Hrvatsko in njenega "poglavnika," morilca Pa-yelica in njegovega italijanskega kralja, katerega je vsilil poštenemu, toda nesrečnemu hrvatskemu ljudstvu v domovini! Popravek Včeraj smo poročali o Mrs. Mule j, ki se nahaja v bolnišnici radi poškodb, ki jih je zadobila, ko je bila zadeta od avta. Pri tem poročilu se je tudi omenilo, da prosi, da se ji ne pošilja cvetlic, pač pa da kdor hoče kaj darovati, naj ji v gotovini raje daruje. Dotično, poročilo je bilo v urad poslano, toda danes zjutraj je hči Mrs. Mulej klicala in izjavila, da ni niti Mrs. Mulej, niti kdo arugi v družini kaj takega prosil. Glede cvetlic je Mrs. Mulej omenila, da se jih naj zato ne pošilja, ker vodstvo bolnišnice raje vidi, da jih ni veli-jko. | SEJA V WEST PARKU ZA NOV DOM J V petek večer , 15. avgusta, se v J. D. N. Domu, v West Parku vrši zelo važna izredna seja, na kateri se bo odločilo glede graditve novega narodnega doma. Pričetek ob 7. uri zvečer. Prošeni. so direktorji in društveni zastopniki ter vsi, ki so zainteresirani, da se gotovo ob času udeležijo. Navzoč bo tudi Mr. George S. Voinovich, arhi-tek, ki bo odgovarjal na stavljena vprašanja. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« f Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. * 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto...............................................i...................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece .........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto......................................$6.00 3' ea 6 mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece ..........................................$2.00 r< Za Zedinjene države za celo leto...................................................................................$4.50 y za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: v Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 j( Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, t] Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. il c^gf^.104 P --------z NEKOČ IN DANES « Zgodovinarji pravijo: zgodovina se ponavlja. Kar je že bilo, se ponavlja, ima pa na videz drugačne zunanje oblike. Oblike dogodkov in njih vsebina pa je odvisna od kulturne stopnje človeštva. Primerjajmo nekoliko srednji vek z današnjim, da vidimo, v čem je zunanja razlika in če je morda tudi £ vsebinska razlika med srednjim vekom in sedanjim f stoletjem. t Kakšne so bile gospodarske in socialne razmeri v š srednjem veku ali v dobi viteštva? To dobo imenujemo 11 stvom absolutistično, ljudstvo jim je plačevalo desetino ^ navadno dobo roparskih vitezov, ki so vladali nad ljud-in opravljalo tlako; zakone in sodbe so pa delali in r izvajali vitezi sami. Da sq okrepili svojo moč, ker niso r mogli izvajati oblasti nad preobsežnimi ozemlji, so dajali i večja ali manjša ozemlja svojim zvestim prijateljem v užitek ali fevd. Ti prijatelji so jim morali pomagati, če A je bilo treba, jim plačevati fevd in postali so tudi pie- * miči. S takimi zavezniki so se obdajali srednjeveški . vitezi, da §9 brez skrbi izžemali narod in eventualno | navalili na svojega nasprotnika z roparskim namenom. Viteška gospoda je tvorila kliko, kamarilo, ki je kot politični faktor vodila vso politiko za eksploatacijo na- j roda. Viteška gospoda je poskrbela, da je bil narod j pohleven in pokoren svojim gospodarjem vitezom, ker 1 je vsaka oblast od zgoraj. 11 l Prav zato se narodi dolgo niso zbudili. Dolgo se niso j zavedali, da so ljudje^ Mislili so, da so vitezova lastnina kakor konj, krava, vol, njiva, polje, gozd, grablje in j gnojne vile. V tej misli so služili osebnemu in stvarnemu s obsolutizmu ali diktaturi viteza, ki je vse podjarmil ali ; sicer ugrabil in izkoriščal v svoje komodno in razuzdano I življenje. < ~ . v • I ^ Civilizacija pa je napredovala. Ljudi je bilo več in ; -več, potrebe so se večale. Nastala je trgovina, obrt in ti j stanovi, kakor tudi kmečki so jeli zahtevati več svobode 1 in več pravic. Razvitega gospodarstva vitezi niso znali voditi, ker so bili vajeni živeti le od izkoriščanja, vojske,1 ne pa od dela. Tako so jeli dobivati premoč ljudje gospo-i! darskega življenja in je to življenje tudi postalo bistvo družabnega razvoja. Iz gospodarstva pa se je kmalu razvil kapitalizem, i Svetovno oblast ima danes kapitalizem, nasledniki starih : vitezov so le marionete kapitalizma, v kolikor množica j še živi pod vtiskom njih naslovov, ki ga jim je utisnila | srednjeveška kultura. Srednjeveška kultura je učila spoštovanje in pokorščino do vitezov, neglede na njih mo- , ralno kvaliteto. FAŠISTIČNI PASTIR j Čitamo, da je novi tržaški nadškof, ob prevzetju pastirske palice, imel tri pridige čudne sorte. Ni govoril ne o novem ne o starem testamentu, marveč o totalitarnem evangeliju. V prvi pridigi je "proslavljal zmago našega orožja" — tako čitamo v fašističnem listu —, v drugi je "imel genljive pozdravne besede za naše voja-1 ke," vsebina tretje pridige pa je bila "prisega brezpogojne pokorščine kralju in cesarju." "CANADIAN FRIENDS OF YUGOSLAVIA" Sledeč primeru slične organizacije po namenu in imenu v Združenih državah ameriških se je pred nedavnim ustanovilo v Kanadi združenje "Canadian Friends of Yugoslavia." Predsednik mu je blag. W. M. Birks, ki je predsednik kanadskega zunanjega komiteja, starejši | ravnatelj McGillove univerze itd. pa eden izmed naj-1 uglednejših mož v kanadskem javnem življenju. V glav-; ni svet tega združenja so poleg omenjenega predsednika! vstopili prvi ugledni ljudje v celi kanadski deželi. — Društvo posluje kot zasebno telo v Kanadi, Brit. Kolumbiji in Novi Foundlandiji. Razvilo je že veliko in sistematično delovanje, ki je povsod naletelo na najsočut-1 nejši in naprisrčnejši odziv v vseh krogih kanadske F družbe, in že doslej so moralni in finančni rezultati jako i izdatni. UREDNIKOVA POSTA "Vipavski raj" str 1 Cleveland, Ohio. — Opozar-jam vse člane društva "Vipavski ve raj" št. 312 SNPJ, da se goto-jvr vo udeležijo mesečne seje, ki se 1 vrši v petek, 15. avgusta. Seja 1 ^ je zelo važna, ker se bo razmo-! m, trivalo o 25 letnici, katero bomo | jj imefi 26. oktobra. Namerava se g prirediti program popoldne in zato potrebujemo sodelovanje pr vsega članstva. 1 do Z bratskim pozdravom John Strancar, j0( tajnik iz] i dc Otroci vabijo Cleveland, Ohio. — Sezona la piknikov, vrtnih koncertov in iz- ra letov v prosto naravo bo kmalu ; m pri kraju. Predno bomo šli s ta- j sk kimi priredbami za zidovje na-d ših Narodnih domov, bodo skup-: Zj ni mladinski pevski zbori prire- P1 dili izlet in vrtni koncert, da bo- dc do navzoče razveselili s par lepi- xz mi pesmimi. Za to bo skrbel dc njih pevovodja, g. Louis Seme, na katerega so vsi ti mladi pevci C1 in pevke zelo ponosni. Da so mladinski pevski zbori velikega pomena, se je že veliko ;113 pisalo vsa leta njih obstoja in k« j vemo, da so vredni, podpore od MATI IN OČE " Sc ----sc Različnost v značaju obeh za-koncev očeta in matere, različno pojmovanje o življenju, različni biti zase in podira očetov vpliv, t oče pa materinega. Otrok pa pri j strani staršev in občinstva. Zato vas vabimo od blizu in " daleč, prijatelji mladine in slo-! venske pesmi, udeležite se njih '"jvrtnega koncerta, v nedeljo po-e poldne, dne 17. avgusta na S. a N. P. J. farmi. Za tiste, ki ni-;mate svojih avtomobilov, bo vo-0 : zil truk, ob 9. uri zjutraj, izpred ie 1 S. N. Doma, na St. Clair Ave., n ob pol desetih na 152. cesti iz-|e, pred Slovenske Zadruge, četrt do 10. ure pa izpred Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. Ob 10. uri bo odpeljal lc izpred Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Torej kdor želi iti zjutraj, j ia lahko gre, ker bo dovolj prosto-z_ ra. Truk bo tudi vozil popoldne u in sicer ob 1. uri izpred Sloven-j skega narodnega doma, na St. 'Clair Ave., ob 1:30 izpred Slov. p. Zadruge, E. 152 St., ob 2 uri iz-q. I pred Slovenskega delavskega 0. doma na Waterloo Rd. in nato izpred Slovenskega društvenega el doma na Recher Ave. e> Vožnja stane samo 25c, otroci ci, ki so člani zborov, so v sprem stvu staršev prosti vožnje. r; I Odbor bo skrbel za okrepčila co in za ples bo igral Peconov or- in kester. i )d Ivanka Kopel tem zgubi zaupanje do obeh in se brž nauči, kako more to nesoglasje najbolje izkoristiti v svoj prid; zato ni več odkrit. 10 Če se starši tako spozabijo, ni dajejo s tem sami'otroku v roke smrtno orožje zoper sebe. Veli-0_ ko bolje bi bilo, da bi se oče in mati pametno pogovorila in ved-la no enotno vplivala na otroke. [Q Popuščati bi morala drug dru-gemu, čeprav bi bilo treba ene-mu ali drugemu mnogo žrtvova- 0 ti. Če oba skupno odločata, če-je' 1 prav morda tudi pogrešno, je še a_ .vedno bolje, kakor če odloča j j. i vsak po svoje, in tako oba po->0_ kažeta otroku, da med njima ni . ! sloge in mirnega družinskega lb_ življenja, j Otrok se pri takih razmerah Je razvija v ujedljivega egoista, ki i0" 'se bo norčeval iz obeh in enega smešil pred drugim, j Nadaljna škoda je, da so o-trok pri teh nesoglasjih, ki jih ju čuti v domači hiši naveže na ,0. drugega, večkrat čisto tujega no človeka. od j Pred vsem se otrok naveže na ia- šolo, kjer ne vidi takih prepi-;la rov, nesloge in nemirov. Čeprav »a- je v šoli strogo, vendar vlada ju,! povsod harmonija. Takim otro-im kom postane šola zavetišče in in tako je otrok drugo bitje doma, ini (drugo pa v šoli. Na ta načiil ga ar pa nihče ne spozna dodobra. Naje- jvsezadnje starši spoznajo, da i-jma otrok rajši šolo kakor dom, ia- postanejo žalostni ter imajo šo->ji, jlo za svojega sovražnika. /Lah-u-jko.se prepričajo, da ima otrok jo- I šolo rad, šele ko spoznajo, da so -u- j otrokovo ljubezen zgubili. Tedaj i-'pa mu z vsemi sredstvi skušajo Iz ' iztrgati ljubezen do šole iz srca ie- iter ga spet prikleniti nase. v j So tudi starši, k v takem pri-od! meru vzgojo otrok vobče opu-je j stijo, ker so razlike. Drugi pa so :ar ,taki, da se eden odi-eče vsakemu sa-! vplivu na otroka in prepusti vso ak j vzgojo drugemu, čeprav je /a-j morda nekaj bolje, kakor če si ad oče in mati nesprotujeta, ni to 1 je pravilno in je za vzgojo otroka za 1 velika škoda. Otroku ne more tisto nadomestiti niti sam oče, ko niti sama mati, kar mu moreta lju nuditi oba skupaj. Zato videč ca, dnevno velike prepade v družini, er, je priporočljivo naj bodo starši ka pri vzgoji otrok enotni, če eden 3o- reče "ne", mora tudi. drugi reči io- "ne". Če eden/-eče "da", mora iv, tudi drugi reči "da", pa bo vzgo-pri ja uspešna. j Vedno je treba misliti na to, I da bo otrok nedvomno izrabljal slabost svojih staršev, ne bo A1 «1 . lisliti na to, spoštoval ne enega ne drugega ino izrabljal ter tako vedno bolj zanemarjal , •šev, ne bo vzgojo svojega značaja. UDisK na otoKu jsuoaque Znameniti raziskovalec dalj- de nih otokov, dr. Bernartzik, je ne- 'od lavno opisal v nemškem listu! oti bole zanimivo dogodivščino: j in V Bissauu, ki. je pristaniško ' hč mesto portugalske Guineje, so j nam oblasti odsvetovale, da bi obiskali otok Bubaque, ki spada Gi k otočju Bissagos. Posebna so kc nas svarili pred prebivalci vasi ke Bijanje, kjer 'vlada kralj otoka, nc Dejali so, da so vsi ondotni do- sp mačini jako nesramni in drzni. N; Po vsem tem sem vedel, da so pr domačini na Bubaque nasprot- m ni evropski civilizaciji. Vprav to če pa me je najbolj zanimalo. Na- za jeli smo 15-tonsko jadrnico in vc smo v veliko začudenje vašča- m nov napravili taborišče prav zra- st ven vasi Bijante. Prostor naše- ri ga taborišča je bil zaradi zveze pi z domačini srečno izbran, bilo je g< pa tam na milijarde peščenih la bolh. Nas troje Evropejcev so varovali čevlji, toda bosi nosa-, pj či so prestajali vprav peklenske j g muke. ! d; Moker pozdrav Is< Naši šotori so bili tik obrežja,; s! s čemer smo bili nekaj dni zado- j k voljni. Toda nekoč ponoči so za- jS1 čeli šumeti valovi in hud mor- jn ski val je planil kvišku in nam n bi bil skoraj postelje odnesel. Z k največjo težkočo smo mogli, re- n I siti svoje pičlo premoženje. Domačini se še zmenili niso r, ! za to, kar nam je morje prizade- k jalo. Oni so nas le iz dalje opa-. ir zovali, zakaj kralj je bil svo-1 n jim podložnikom prepovedal, da!g bi nam prodali živila, ali bi nam | j( odgovorili na kako vprašanje, ti Kmalu smo zvedeli za vzrok,' v zakaj na!s vladar Bubaque takti' n bojkotira. Nasproti je velik otok [ p Kanjabak, na katerem se do | g današnjega dne domačini upira- ^ jo Portugalcem. Ti trmoglavi k domačini pa so v živahnih trgov-' h skih zvezah z domačini otoka £ Bubaque. ' n Kralj otoka se je torej bal, da s bi oblasti ne zvedele za prepo- j o vedane trgovske zveze. Zatorej ; d se nas je hotel čimprej iznebiti. ,č Edino, s čemer smo mogli pre-' v magati njegov odpor, je bila po- k trpežljivost. Najprej sem se j ! skušal sprijazniti z dekleti, ki' n so nas opazovale pri gradnji ta- i; borišča. Za njimi sem si z raz- k nimi dovtipi in s tobakom pri-' s dobil zaupanje Kabarov, to so p mladeniči, ki so pravkar na me-' g ji razvoja za zakonske može. |n Ko je kralj videl, da so nje- g govi podložniki že prekršili pre-11 poved, da se ne smejo z nami n pogovarjati, se nam je tudi 011; približal in nas je obiskal v ta- k borišču. Ker smo mu bogato po- p stregli z žganjem sladkornega o trsja in s tobakom, je postal naš d stalni gost. AlkoluH mu je raz- j vezal jezik, in ne da bi ga kaj d posebno izpraševali, nam je zgo- r vorno pripovedoval o šegah in u navadah svojega plemena. s Kako postaneš zakonski mož na s otoku Bubaque j Na otoku Orango grande via- ž da pravica mater, toda, kakor v nam je povedal kralj Nakbe z o- g toka |Bubaque, je na njegovem d otoku pravica očetov. Izključno tamo moški si izbirajo žene, in r če so jih že siti, tedaj se ločijo, d kadar jih je volja. Večkrat pa s moški vzamejo po več žena, ki z otroki vred spada jo k družini 1< moža. Zakonske zvestobe ne s poznajo ne ženske ne moški in s g to svobodo se jako okoriščajo, k Če se hoče kak fant poročiti, » pošlje kaka žensko svojega so- l rodetva snubit k materi dekle- r I ta. Če je ta zadovoljna s ponud- r bo, ji mora ženin poslati precej- s anjo množino palmovega vina. s 'čim je ispolnil to dolžnost, pri- I iv u liuimquc de hčerka k njemu in oba sta odslej mož in žena. Nezakonski otroci pripadajo očetu dekleta, in ostanejo pri njem, tudi če se hči poroči. Spričo smrti smo vsi enaki Mrliče pokopljejo kar v hišah. Grob sestoji iz okroglega, več kot za velikost moškega globokega rova, ki ima zgoraj odprti- z, 110 pol metra premera, in se spodaj razširja v obliki hruške. b Na dnu rova vodi posebna jama g proti vzhodu. Bodi ženska ali ^ moški, oba pokopljejo tako, da g čepita, in je obraz obrnjen proti zahajajočemu soncu. Glavo mrt- ^ veča naslonijo na levo roko, ko- j moleč pa je naslanjen na levo, -stegno. Potem jamo obdajo z g rutami, jo zasujejo s prstjo, na- r pravijo na vrhu gomilo in na r gomilo denejo vse, kar je bilo r lastnina umrlega. Če je umrl kak kralj, so v .prejšnjih časih postavili na vrh 1 I v v T ; groba kako leseno podobo, ces ! da tam prebiva duša. Potem pa 1 I so s posebno ceremonijo vpra- v T 'šali to leseno dušo, kdo je za- ■ krivil smrt vladarjevo. Tiste ne- ' I vi isrečnike, ki jih je svečenik ime- , 1 noval kot krivce, so tebi nič, meni nič vrgli v morje. Toda ta o- f krutna šega je zdaj odpravlje- 1 na. 1 j 1 Prebivalci otoka Bubaque ve- < rujejo v enega nebeškega boga, ] ki mu pravijo Ninds. Vsaka vas ima poseben tempelj z različni- , ,mi lesenimi sohami, ki imajo na j ! glavi trubanu podobno pokriva- , iz blata. Duhovnik vaškega 1, I templja je hkrati vaški pogla- , ,var, čast višjega duhovnika pa ] I ima kralj. Ta ima pravico, da je .pokrit z istim turbanom, kakor j ga imajo sohe v templju. Razen , lesenih soh v templju imajo nekateri stari možje svoje posebne I hišne varuhe v kotu svoje hiše. Če umrje lastnik takega zasebnega varuha, ga vzame v var- \ . stvo prva žena rajnega. Kdor je jod njenih sinov duhovnik, ta po- i' deduje tisto leseno sobo. Doma- l , cim malikom darujejo palmovo I vino in se mu priporočajo za kaj prav posebnega. ■ j Do pičice natančno je določe-i no delo žensk in moških, kar se ■ izraža celo pri gradnji njihovih koč. Tako naredijo zidove žen- ■ 'ske, strehe pa moški. Moški tudi 1 prinesejo potrebno gradivo iz ■' gozda v vas. Ko je hiša nareje- |na, je moževa. Tudi živina je nje ■ gova last. Ženi pa pripadajo o- ■ bldlte, okras in kuhinjska opre-i ma. 1 j Neobdelano zemljo razdeli • kralj med družinske očete. Če - pa je dotična zemlja že enkrat 1 obdelana, tedaj postane last i družinskih očetov, za njimi pa • jo podedujejo otroci. Glavni de-j dič je zmeraj najstarejši brat • rajnega. On'tudi dobi vse žene 1 umrlega. Če te niscv zadovoljne s tem, gredo lahko domov k 1 staršem, ali pa se lahko po svoji volji omožijo. Če pa ni v dru- • zini nobenega brata gospodarje-' vega, tedaj dobijo otroci rajne- • ga vse premičnine, hišo pa po-1 derejo. > Vsaka vas ima svojega poseb-1 nega poglavarja; glavarji so po-, dložni kralju, ki je tudi najvišji 1 sodnik. i Ustava ni. absolutistična, za-i kaj kraljeve sklepe še premleva > svet vaških starešin in jih prila-3 godi potrebam plemena. Toda kar kralj razsodi, ni zoper to , nobene pritožbe. Vendar je ma- - lo opravka s kriminalnimi pri- - meri. Tatvin je jako malo. Če je - pa le kje, tedaj vzamejo tatu ti- - sto, kar je ukradel. Laži pa Bog . sam kaznuje pravijo domačini. - Kakega umora ali ubojatvo tudi j SKRATj I^pKjJ M gBESfrrfyMffrrV m Sr , a i M wSBr b Š?««a« V'»" je odgovorila Skandi-*javka. "Kakor sem vam pove-Jf že tisto jutro, ko šem vas Kisla prosit, da bi jo posetili: b®ona je bila bolna na srcu, V. bolJ bolna, nego smo mi slutili." Tedaj sem jaz vzrok njene smrti?" "Ničesar vam nočem očitati, a resnica je, da ste storili Simoni veliko zlega." "Ce bi vedeli, kako mi je žal!" zen" Žal°St ^ vaš kes PreP°" 'p°vejte mi vse . . . saj vem, aa sem zaslužil." Gospodična Bergenova je po- žalo t -JaCqUeSU v 0ČL NJ'eg°v* in ° Je bila tako odkritosrčna na^eg0va Potrtost tako očivid- ci "l .Se Je °glasilo v družabni- VečT?"1'6' S Prijaznejšim, ne Sevala :SUhim glaS°m je rar!aradi resnic°ljubja vam mo-^Povedati, da niste edini kri- nfegarde je vzdignil glavo. je na- sPravifVOmno Je vaše ravnanje neva, Ub°g0 Simono v zel° vC°/tanje duha' a vkljub ! boleia fmU bi bila morda Pre" i Uročil raŠno kri20' ki P Po- i la sem ; nJeJ ta problem. Upa- j valka k6' da izide iz n3e zmago- j vani d( ° nastopil nepričako-stri ki 3e popolnoma ' „ 0c' nase drage bolnice." Pon0vifTakovatl dogodek?" je aCqUes' ki v sv°ji Ska a Se ni dobro razumel. "C?navka je odvrnila: tem d Ste že kdaj slišali o Vapiia Se ie louvrski strah vti-pisllla, ^ hi§o in ukradel vaša se je zaradi, tega - g tako prestrašila, da je izbruh- u nila pri njej nova kriza. Po sil- n nem razburjenju, ki ga je bila g prebila, je morala ta kriza po- d stati zanjo usodna . . . čuteč, da a se ji bliža konec, je večkrat iz- d govorila vaše ime. Vprašala sem s jo: 'Ali naj pošljem ponj?' Odgovorila mi je: 'Ne, saj vam 1:3 s bo verjel in ne bo hotel priti.' In z glasom, ki ga ne bom nikoli pozabila, je dodala: 'Rajši se poslovim od tega sveta s tolažbo, ^ da on ne bo več hud . .. ker sem se žrtvovala . . . Prijela me je za roko — to je bil njen posled- ^ nji gib — in obenem zašepetala: ^ 'Povejte mu, da sem mu odpu- j stila' Take so bile njene posled- c nje besede." ^ "Uboga Simona!" je rekel j Jacques ves pobit. Družabnica je žalostno zmajala z glavo. Nato je rekla: ' % "Dala vam bom njeno po- ^ slednjo vqljo, da jo prečitate!" ^ Gospodična Bergenova je od- £ vedl^ urednika v budoar. Siro-maka .je kar zona izpreletavala. r Glej, tu je ležala ona, ki se je bil r tako neizprosno in zmagovito u- ^ pri njenim solzam in prošnjam. r On je bil zadal nesrečnici rano, ^ po kateri se ni več opomogla. Elza Bergenova je stopila k pisalniku, ga odprla in vzela iz t predala papir, ki ga je podala * I Jacquesu. Bellegarde je prebral s j vrstice, ki se jim je poznalo, da 1 so napisane z drhtečo roko: 1 "Kadar me več ne bo, naj me 1 ' zaneso v moj atelier in naj me < . ■ položijo na veliki črni divan, ob- 1 i dano s cvetlicami, ki sem jih to- < j likanj ljubila . .1 : j Po kratkem oklevanju je no-[ vinar plašno izpregovoril: "Rad bi jo videl!" Skandinavka je stala nekaj 1 trenutkov na mestu, ne da bi se ■; ganila . . . Bellegarde se je vpra-l ' seval. ali bo gospodična Berge-i nova izpolnila njegovo željo. Na- i menil se je bil, da bo vztrajal, ti zakaj nepremagljiv notranji s glas ga je silil, da stopi k pokoj- z ničinemu odru in poklekne ... ž ne zato, da bi si izprosil odpu- s ščanje njene duše, ki je bila ne- z dvomno že daleč od doline solz, z ampak zato, da bi se zbral in t dal vendar že duška solzam, ki fc so ga hotele zadušiti. "Gospodična ..." je rekel s tihim, prosečim glasom. jj tjMje prihodnjič) j k --s Slika naznanja smrt / Čudne sile neke slike dajejo ta čas opravka italijanskemu 2 tisku. Ta slika, fotografija, je 1 last zakoncev Paola in Felicite!r della Časa v mestu Forliju ter j£ visi v njiju spalnici. Predstav-1 lja njiju sinova Achilleja in Re-i ® nata. P 11 j Pred trinajstimi leti je dobil, mali Achille škrlatinko. V ne- 1 varnem stanju so ga prepeljali * v otroško bolnišnico. Nekoliko 2 dni pozneje je ponoči slika obeh ' otrok padla s stene. Starša je ropot zbudil iz spanja. Naslednje jutro sta zvedela, da je o-trok v bolnišnici umrl, in sicer natančno ob minuti, ko je slika ^ padla na tla. j V neki noči predlanskega le- > ta je slika drugič padla s stene, i Zakonca sta se zagrozila, imela ž sta slabe slutnje. Nekoliko dni 1 pozneje ju je doletela žalostna i vest, da je umrl baš ob tisti uri njiju sin Renato, ki je služil te- ] daj pri vojakih v Vidmu. Pri po-nočni vežbi je utonil v valovih : deroče reke. Truplo niso mogli najti. Sliko sta dala dela Časa v nov in črn okvir ter jo obesila na o- : bičajno mesto. Dne 4. januarja letos se je zgodilo baš v trenutku, ko sta stopila v spalnico, da je slika zopet zapustila svoje 1 mesto na steni. I Tokrat pa ni padla na tla, temveč je obstala na robu po- (1< stelje. Zakonca si tega nista znala razlagati, saj v njiju dru- p žini vendar ni mogel v tem času nihče umreti. Kako sta se pa h začudila, ko sta naslednji dan zvedela, da so bili tedaj našli d truplo njiju sina Renata, ki j 3 bil utonil dve leti prej. g Tudi o tem dogodku je bila slika tako rekoč poročala: Um-iljivo je, da so vsi ti dogodki j končno zbudili pozornost javnosti. TATINSKI MILIJONAR V rumunskih brzovlakih je v 1 zadnjih časih izginjalo nenavad- ' no mnogo brisač. Tatu so konč- | no prijeli in so ga spoznali v i splošno presenečenje za znanega j I rumunskega multimilijonarja, ki , i se je vozil vsak dan z vlaki, da ' ; je v njih kradel brisače. Stroš- I 'ki za vožnje so bili seveda večji j [nego vrednost ukradenih brisač, ' ki jih je čudni tat v ostalem pozneje anonimno vedno vračal železniški upravi. Kaj bo leta 2000? Neki profesor si je izmislil, da bi vprašal ameriške državljane, katerih 12 stvari bo po njihovem mnenju človek skušal do- j seči v prihodnjih 100 letih. Na svoje vprašanje je dobil nešteto odgovorov, ki jih je spravil , na 12 sledečih točk: 1. Podaljšanje človeškega živ- j, ljenja na 100 let. 2. Hitra in popolna ozravitev j raka in revmatizma. 3. Sredstvo za popolno izločitev vsake telesne bolečine. 4. Možnost obleteti zemljo v 24 urah brez vsake nevarnosti. 5. Prenašanje elektrike brez žice in brez zgube. 6. Proizvajanje na debelo od-! dajnih in prejemnih radijskih aparatov v velikosti žepne ure. 7. Prevažanje med zvezdnih stal na luno. 8. Proizvajanje umetne toda, iopolne sončne svetlobe. 9. Pospeševanje čisto kemične Lrane. 10. Ohranitev ženske lepote [o visoke starosti. 11. Barvna in reliefna kino-^ledališča. 12. Iznajdba, s katero bo mo-;oče po mili volji delati vreme, epo ali slabo. ' „ --I . t Švica stoji že mnogokrat je bilo poročalo, da razni vodilni naciji pošiljajo velike vsote denarja v inozemstvo, kjer jih nalagajo za 'deževne dni," t. je, ako in ka-lar bi nemški fašizem padel in ai morali bežati pred jezo nemškega ljudstva kot je moral sto- V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Marinčič ki je preminil 14. avgusta, 1936 Ob tužni obletnici klečimo na Tvojem grobu in iščemo premi-nilih blagih spominov. S solzo v očesu in jadnega srca Ti močno žalostni kličemo: Spočij se v Bogu, nezabni soprog in oče, do svidenja nad zvezdami! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 14. avgusta, 1941 iti po zadnji svetovni vojni po- zr [ojni kajzer Wilhelm. Morda je n; lekaj propagande v teh poroči-ih, ampak brez vsake podlage )a gotovo niso. j Ena taka vest je prišla v Svet zi šele pred kratkim. Javlja se, da ol so nekateri nacijski prvaki na- li ožili velike vsote na švicarskih di sankah. ' P' Švica je danes edina država ia kontinentu Evrope, katere se tiaciji še niso dotaknili, že mno-j jokrat se je domnevalo, da jo st Hitler napade, ampak navzlic !p( ;emu, da je velik del njenega prebivalstva nemškega izvora, — se to ni zgodilo, in nobenega Mlad par k :eli dobiti stanovanje, s 3 ali 4 jr sobami; od E. 53rd St. do E. 79. le St., ali pa v Collinwoodu, na Wa-;erloo Rd. ter od E. 153 St. do S{ 3.172 St. — Kdor ima tako star jz lovanje, je prošen, da pusti na-, e slov v uradu "Enakopravnosti." I 'Ji with XOOO comfort- IS ^ able rooms, moderate I I ifr rates. World's Finest I J0 Bathing Beach. mm "The Nation's toast ^ R from, coast to coast" ■ TONY PASTOR . and his sensational band I FRIDAY, AUG. 15 THRU 21 ^S ADDED FEATURE , H Thursday evening, Aug. 21st, j l, in Grand Ballroom 1 I BEAUTY & TALENT PAGEANT ! S Selection of "Miss Cleveland" r |M and "Miss Ohio" b ■M Dance nighllj »I 8:30.......S0{ 1 , ■ Sat. & Sun. also Thurs.,21«!. .75(! V L I Matinee. Sun. alio Wed., 20th 25(0, ! Aug. 22 thru 28.. ALVINO REY j. and KING SISTERS | « BLt Ohio Route 2, U. S. 6. Rail or bu. to , f Sandusky. Steamen to Cedar Point. ■ ^ ^T^yground of thcJMiddle Wei^ ) ^ namenja ni, da se kaj takega lamerava. Mar se ima Švica, ki letos oblaja 650. obletnico svoje neodvisnosti kot svobodna vladavina, :a svojo srečo morda zahvaliti ikoliščini, ker nemški naciji že-ijo imeti en prostor, kamor bo-lo lahko zbežali, kadar pride Dolom? t* Napredek" Poštena Slovenka tara nad 21 let, dobi delo za »omagati v gostilni. Naslov se lobi v uradu "Enakopravnosti." Proda se Hišo za eno družino, 6 sob in topalnica. Nahaja se Blizu šole n cerkve ter poulične. — Takoj e $1,500. Lota 50x150, na E. 232 St., se proda po zmerni ceni. — Vse zboljšave, katere so plačane. — Davki so nizki. — Vpraša se na 825 E. 141 St. Hribar Beer Barrel Inn 16000 Waterloo Rd. Ribe vsak petek in kokošja večerja vsako soboto Fina godba Se priporočamo! Proda se hitremu kupcu dobroidočo gostilno v slovenski naselbini, na prometnem prostoru, ki ima dovoljenje za točiti pivo in vino, licenci Dl in D2. — Ali pa se proda samo opremo za gostilno, kdor hoče preseliti kam drugam, po jako zmerni ceni. — Vpraša se za naslov v uradu tega lista ali pa pokličite IVanhoe 3815 W. THE MAY COMPANY COOL BASEMENT Razprodaja ostankov! ^ITižTjl- 69c do 88c blaga za obleke Printed! Pique yse blago po senzacionalno nizki ceni!... HH| z 24c jd' »Celanese Rayon.Taffeta " U M jF TudT't''^oomstick"krila! ® Celanese Rayon Satin J® Mf ^ . waif le weave" blago . _ . ' _ _ TT ,, , ffimr aSB r th-ugo fino blago za »Printed Spun Rayon Heathertone m] _ »Rayon Crepe Romaine ' H fl Coatings, Lepo, navadno po višji ceni rayon blago • ■. v kosih od,l do 5 ^MMp^ f^o i' Suitings & Skirtings jardov. Prijetni vzorci v najnovejših barvah. 39 inčev široko. J J-—«?!6« 49c do 59c jd. 98c Novelty H Jžgg.^js: Spun Rayon Corduroy i;:^ BpS^'^rinted ostanki 49° i"'d alffW« ' Peff»l a i • 'mm iard 36 inčev široko blago! Kratki --ImpJivfl ercale ostanki 29C kosi iz tovarne in redne dolgo- JL| j ft |9c Jd- Printed spun rayon blago! Tu- sti! Le "pastel" barve! W^K^^P^flU Irna>-n„ , , di navadno takivo! Kosi od 3 C"136 "dimity," do 5 jardov. l^R-V^WlffX gf^r^K p cfonlf. 39c do 59c Rayon S;:k, se dobro . Rayon ostanki bl aobleke i IT'^P—--------------Za °bleke OAC i-a Jd. Celanese AOc jard " Kayon C C Ot Ostanki finega rayon in spun ." J Od , e?e 2)atm Vse blago 39 inčev široko! No- rayon blaga, vključivši rayon ^J u„ ' do S jd. . 0r jd. ve jesenske barve! Kosi od 1 French crepe gabardine in \'WMWsM :VV Cr osil do 5 jardov J Zelo poceni! drugi. 1 do 5 jardov dolgi kosi. V*. ^0IOSiU! _ _ The May Co. COOL Basement t^E^^Ekt^-^'-2^ _____—--============================= itiiiiE3uniiiiui:t3itti>a>siiin»iinuii!Ecaiii«iiiiiiut2]iiiiii]iiiiDuiut HIŠE ZA ENO DRUŽINO sobe in lota, 64x120 $1500 I sob in lota, 80x114 _ 3500 t sobe, velika lota___ 3600 ! sob, klet, fornez __ 3900 ; sob, klet, fornez___ 4200 i sob, klet, fornez ___ 4300 i sob, v lepi okolici 5300 > sob, blizu Euclid Beacha______J.____ 6300 > sob, velika lota____ 6900 ' sob, zidan bungalow 7200 J sob, severno od Blvd. 7300 J sob, severno od Blvd. 7500 Zadana hiša z 8 sobami, 2 kopalnici________ 9800 Zidana hiša sli sobami, 3 kopalnice_____10,500 Naprodaj imamo tudi več hiš za dve družini, v dobrem stanju. — Če želite kupiti dom ali investicije, zlasite se najprvo pri STRAINIC 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6430 KEnmore 4120 J. rmiMitiiKinciMiiiMiiniiiutiniiiElllinillllllCllIllllHIllIClIlllllHINIC KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov:"6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: ____________________________________ NASLOV:________________________________ Zastopnik: ------------------------------- Plačal $_____c____ Dne-------------19— \ i 1 NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-Bon 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W HAlK-BKUAirm IIA K li i ARTUR BERNEDE: 18 Tajna dvorane barbarskih bogov Pustolovski roman Vrata dvorca so se naposled j k odprla in pokazal se je osorni o- • zi braz vratarja, ki je ošabno in g sovražno premeril dvojico. n "Kaj želite?" je vprašal z ne- 11 vljudnim glasom. o "Z gospodom baronom Papil- r Ionom bi rada govorila," je v vljudno odvrnil Chantecoq. i; "Gospoda barona ni doma!" je n suho rekel cerber. Detektiv je nadaljeval: ž "Ali ne veste, kdaj se vrne?" n "Ne." v "Za nujno zadevo gre." r "Ne morem pomagati." t "A vendar . . . " g Vratar se je toliko ponižal, da r je s slovesno oblastnostjo dejal: r "Če hočete govoriti z gospodom baronom Papillonom, mu v s pismu pojasnite namen svojega r poseta in prosite za avdijenco." \ "Kakor pri kakem ministru," š se je posmehnil detektiv. V "Da, kakor pri kakem mini- \ stru," je rekel vratar in pred nosom zaloputnil došlecema vra- ( ta. z "Baron Papillon se lahko po- 2 hvali, da dobro pazijo nanj," je ugotovil Bellegarde. 1 "Ta zamuda ne pomeni veli- c ko," je menil Chantecoq. "Poj- { diva zdaj na pošto, da napišem baronu pnevmatično zalepko. — t Prepričan sem, da dobim takoj r ugoden odgovor." j Tako govoreč sta se oddaljila, j Grbec, ki ju je opazoval, je I videl,' kako sta izginila na kon- g cu ulice ... Iz previdnosti je t počakal še nekaj trenutkov; l nato je pognal svoj voz in,, za- t peljal pred dvorec, kjer je -dvakrat zatrobil. Takoj sta se od- j prli obe krili voznih vrat . . . Vratar je stopil venkaj. Zdaj ni gledal ni več tako kislo kakor c preje, celo namuznil se je grbcu. j Ta je obsedel za svojim vodilom t, in viknil vratarju, naj stopi bli- r že. Mož v livreji je takoj ubo- 1 gal. S čepico v roki je pristopil, 1 j rekoč: "Dober dan, gospod Luchner . . Lep izprehod ste imeli, kaj ?" "Da, prav čedno je bilo," je odvrnil Belfegorjev pajdaš. Nato je vprašal: "Kaj sta hotela ta dva, ki sta pravkar odšla?" "Govoriti z gospodom baro- ■ nom o nujni in važni zadevi," je pojasnil vratar. "Ali je gospod baron tukaj?" "Ne, gospod Luchner . . . Pe-1 ljal se je z gospo baronico v mesto in se vrne šele pozno zvečer." Grbec se je obrnil k šoferju in rekel: "Ne potrebujem vas več." Nato se je nagnil k njemu in mu šepnil na uho: "Za dejanje je skrajni čas . . . Drevi ob 11. uri . .'. Saj veste, kje." Šofer je pokimal in stopil iz avtomobila. Grbec je spet pognal svoj avtomobil. S spretnim okretom je zapeljal na dvorišče palače in spravil voz v garažo. Nato je prekoračil široko dvorišče, stopil v vežo in krenil po kamenitih stopnicah s kovano železno ograjo, ki so vodile v prvo nadstropje. Tam je stopil v nekakšno predsobje in iz njega v svojo pisalno sobo. Ta je bila sicer manj prostora od one v courteuilskem gradu, a vendar polna pohištva in redkih stvari, ki so jo delale podobno pravemu muzeju. Mathias Luchner, neznanega porekla, je bil nakupovalec nekega velikega pariškega stari-narja, ko se je pri svojem gospodarju seznanil z baronom Pa-pillinonu S svojim bistrim umom očividno poštenostjo in veliko iz- kušenostjo glede starin je bil (i ■zbudil baronovo pozornost ter .1 ga s klečeplazenjem in laska- 1 njem še bolj pridobil zase. Papi- i llon, ki je bil prav za prav samo ; obogatel trgovec in je komaj razlikoval Ludvika XVI. od Lud vika XV., je ponudil Luchner ju izvrstno plačano službo umetnostnega svetovalca. Grbec je opravljal to službo že leto dni in baronova naklonjenost do njega je bila postala v tem času tolikšna, da ni sklenil nobene kupčije, ne da bi ga bil vprašal za svet. To je omogočalo zvitežu, da je spravljal na gospodarjeve troške kaj znat J ne podkupnine. A kako je bila ta temna 0-sebnost postala pomočnik skrivnostnega Belfegor ja ? Kakšne vezi mimo gole sebičnosti so ga še družile z louvrsko prikaznijo, kateri je bil tako neomejeno vdan? Prepustimo rešitev te uganke j Chantecoqu in zadovoljimo se za trenutek s tem, da ostanemo z grbcem sami. Odložil je klobuk, sedel za pre-lestno mizico iz rožnega lesa in odprl mapo, v kateri je bila več pisem. Luchner jih je pazljivo prebral . . . Nekatera je vrgel v koš | na ostala je odgovoril s točnost- j jo pravega birokrata ... To ga ; je zamudilo do 7. ure zvečer. Ravno je hotel oditi v malo zasebno stanovanje, ki mu ga je bil baron Papillon uredil v levem krilu svojega dvorca, ko je potrkalo na vrata. V sobo je stopil komornik s pladnjem v roki in dejal: "Pošta za gospoda barona!" Grbec je vzel pisma in vrgel drugo za drugim na mizo. Samo pnevmatična zalepka, ki je bila vmes, je zbudila njegovo pozornost. Nekaj sekund se je obotav-' ljal, nato jo je odprl . . . Bral 1 je tole: "Gospod baron! Dovolim si vas prositi za sestanek. Gre za zelo resno stvar, ki bi vas utegnila posebno zanimati. Prosim vas, gospod baron, da sprejmete izraz mojega odličnega spoštovanja. j Chantecoq, , zasebni detektiv." I Gospod Luchner se je mrko nasmehnil. Nato je raztrgal zalepko na drobne kose, ki jih je j spravil v žep. Mencaje z rokami i je rekel sam pri sebi: j "In zdaj, gospod Chantecoq, j imava midva opravka drug z I drugim!" A tedajci mu je prišlo na um: I "Kaj bo,%če ta vražji človek j ne dobi odgovora in telefonira .mojemu bedastemu baronu! . . . Če je tako trdovraten, ga hoče gotovo vprašati kaj zelo važnega. In bržkone gre tu zame . . . Vraga, vraga! Najpreprostejša . pamet mi veleva, da preprečim vsako srečanje med Papillonom in Chantecoqom. To je zelo lahka stvar . . . Treba je samo pre-1 kniti telefonsko zvezo." Ko je storil ta sklep, je sto-1 pil v obednico, kjer ga je čakal • izvrsten obed. Po obedu je šel i dol v hišno telefonsko centralo. - Čez pet minut jo je zapustil; 1 njegov namen je bil izvršen. Šel t je v garažo, odprl vrata, zlezel v avtomobil, pognal motor in za- - peljal na dvorišče. Vratar, ki je bil začul ropot, i je stopil na prag svoje lože. t "Ali se mislite kam peljati, , gospod Luchner?" > "Da," je odvrnil grbec, "prebiti hočem večer s prijatelji." j 1 Cerber je odprl velika vrata i in Belfegorjev pajdaš se je od-) peljal po Varennski ulici. Ob zmerni hitrosti je dospel . na bulvar Saint Germain in vo-i zil odtod od ulice do ulice in tr-ga do trga malone do kraja mesta. Tam je zavil v Beaumierje-. vo ulico in iz nje v slabo raz-§ j svetijeno zagato, kjer so v me-.! sečini štrleli obrisi hiš, ali bolje t i podrtin. Ustavil se je pred pritlično - barako, ki je kazala rebra sko-; zi svojo streho iz škrilastih plo-1 ščic. Z velikim ključem, ki ga je - imel pri sebi, je odklenil vrata med dvema zamreženima, zarja- 3 velima oknoma. Nato je stopil v notranjost barake in zaklenil vrata za seboj . . . Začulo se je 1 škripanje zapahov, ki jih je od-) rival, in verig, ki so se zapenja-i le . . . Kaj je delal grbec na tem ža- - lostnem kraju? 1 m. POGLAVJE V Chantecoqovi vili, kjer je stražil Gautrais s svojima dan-1 skima dogama, so bili detektiv, 3 Koleta in Jacques, še vedno pre- - oblečen v Cantalerija, pravkar povečerjali na verandi. Mariža- , na je prinesla detektivu nekaj i večernih listov in spet odšla. — Chantecoq je vzel enega izmed večernikov in ga razgrnil. Belle- la ' garde in Koleta sta storila tak- N; a isto ... a v tem se je veliki de- da - tektiv zasmejal. ro e • "Ubogi Menardier! ... Ta tej .i 1 svojeglavež! Očividno se hoče lj« do kosti osmešiti." sti [, Podal je časopis novinarju in ki z! mu s prstom pokazal neki sta- Ja vek, rekoč: st : "Če vam je do redkega užit-k jka, preberite tole!" ch a Jacques je vzel list in bral dc • takšnole beležko: kc e "Nadzornik Menardier je od- zc kril istovetnost enega izmed • pajdašev louvrskega morilca, ki K ia ni nihče drugi kakor znan mlad la n novinar. Njegove aretacije je 11 pričakovati vsak trenutek." jc "Ali se vam ne ne zdi, da se naš dragi nadzornik veliko u- h pa?", je porogljivo dejal Chan-tecoq. j h al A- di ej Jacques m odgovoril . . . Ci- ^ 0 tal je svoj časopis ... In zdaj- jc j. ci so se njegove črte spačile ka- h ej kor od silnega notranjega pre- el tresljaja. Detektiv je presene- v. a_ čen vprašal: g. "Upam, da vam ta stvar ne . bo branila spati ? ... Saj menda ne mislite, da bi utegnil Menar- ^ 1 • dier prihrumeti semkaj in vas v prijeti pod mojo streho ?" e Jacques je položil časopis na ^ mizo, ne da bi kaj črhnil . . . ^ ta Njegov obraz je bil videti bolj žalosten nego zamišljen. Med tem, ko je Koleta plašno ® el pogledala novinarja, je Chante- ^ 0 coq vprašal: r- "Kaj vam je, dragi prijatelj ?" e- "Slabo mi. je postalo," je re- g e- kel Bellegarde in si položil roko ^ z- na čelo. "Dovolita mi, da se u-e- maknem v svojo sobo." je Koleta je iskala njegovega pogleda, a ni ga mogla ujeti. v 10 Jacques je vstal, pozdravil o- gostitelja in se z negotovimi ko- v o- raki vrnil v hišo. s je Koleta je mehanično vzela ča- 1: ta sopis, ki ga je bil pustil na mi-a- zi, in jela brati. t v Pri tem ie mahoma vztrepeta-1 1 in slabotno vzkliknila • • • j rjen vzklik je bil tako bolesten, v: a ji je oče potegnil časopis iz zi □ke in jel iskati, kaj bi bilo u- k 2gnilo razžaliti njegovo ljub-jeno dete. Oči so mu takoj ob- ti tale nekaj vrstic pod beležko, li i je poročala o bližnji aretaciji acquesa Bellegardea. Tam je talo tole: • t: "Gospodična Simona Desro-hesova je snbči nenadoma hu- j b lo obolela. Njena bolezen je ta-;k :o resna, da skoraj ni. upati o-1 dravljenja." j g Chantecoq je uprl oči v hčer. Coleta, ki je I9 stežka zadrževa-a solze, je vzkliknila: p "Zdaj ga razumeš. Še vedno č o ljubi." Chantecoq je nežno privil ičerko k sebi. Znočilo se je bilo in cestni 1 irup je le zamolklo prihajal do 1 ietektivove vile. Tedajci pa je s Chantecoq prisluhnil . . . Zazde- 2 lo se mu je, da je z druge strani ( hiše, na tistem delu vrta, ki je 1 mejil ob Verzyjsko avenijo, za- ] 5ul korake . . . Skoraj obenem < sta zalajala tudi psa. : Chantecoq je vzkliknil: ; "To je gotovo Gautrais, ki ho- ( ii z danskima dogama okoli hi- • še." "Ne, oče," je rekla Koleta in vstala. "To je on . . . Odšel je, da se vrne k njej." Chantecoq in za njim Koleta sta vsa preplašena planila z verande. Gautrais jima je prišel naproti. "Ali si videl gospoda Bellegardea?" je vprašal detektiv. "Da, gospod, pravkar sem ga i videl." "Kje pa je?" "Ta trenutek je odšel ... a vem, da še ne more biti daleč." Detektiv je stekel k vhodnim vratom in jih odprl . . . Sklonil se je venkaj . . . Bellegarde je bil že izginil. Chantecoq se je vrnil k Gau-traisu: "Ali je bil preoblečen?" "Ne," je odvrnil prejšnji lou-vrski paznik. "Bil je tak kakor ji zmerom in obleko je imel tisto, ki jo nasi vsak dan." "Bedak," se je ujezil detek- E tiv . . . "Ne bil bi. mu smel dovo- n liti, da je odšel." j 2 "Saj nisem vedel, gospod . . " ju "To je res. Moral bi ti bil dati 1V tak nalog." ji "Prijeli ga bodo," je vsa raz- e burjena vzkliknila Koleta in zvi- j la roke. c Toda Chantecoq je rekel z t glasom globokega prepričanja: 1 "Pomiri, se, jaz ga varujem." j Deklica, ki jo je bil minil ves s pogum, je naslonila glavo na o- . četovo ramo in tiho zajokala: s "Ubogi moj Jacques!" : — ] j Jacques, ki mu je bila pra.v- j karšna novica v časopisu vzne- 1 mirila bolj vest nego srce, je ; skočil v taksameter in se dal*: zapeljati v Auteuil. Novinar ni opazil človeka, ki se je skrival v najbližji okolici hiše gospodičfie Desrochesove in ni bil nihče drugi kakor Belfegorjev šofer. Z negotovo roko je pritisnil na zvonilo ob vratih hiše, ki je še davi mislil, da se ne bo nikoli več vrnil vanjo. Vrata so se odprla. "Juliette!" je vzkliknil mladi novinar, ko je spoznal spletično. "Kaj pa je?" "Vse je končano," je jokaje vzhlipnila Juliette. ' 14. avgusta, "Ali je mar umrla?" je H jecljal novinar. "Da, gospod ..." Bellegarde je planil v Bil je kakor blazen. Spl«^ mu je odprla vrata v salon- ^ Zrušil se je na stol, ves p°trt, uničen po misli, da je on katastrofe. Vest ga je P®kla ko, kakor more peči le ^ čutnega človeka. Čedalje M je utrjevalo v njem preprN da je s tem, ker je zavrgel 9 bežen te ženske, postal njeD_ rilec: misel na ločitev od «F> ji je bila neznosna in zato ^ : svojevoljno končala življ . Jacques je obsedel na sw stolu, nezmožen misliti, n ^ žen iskati opravičbe z& 5. ravnanje. Tedaj je stopila^' gospodična Bergenova. Nj j braz je izražal globoko rednik je vstal in stopil k žabnici. J "Ali je resnica?" je s denimi očmi in drhteči®* u cami vprašal Beulegarde- ^ "Naša uboga Simona nes popoldne izdihnila v w»< naročju." "To je strašno." "Da, strašno." J Elsa Bergenova je ®olcaJ. Za novinarja so bile v te® ku izražene vse obtožbe ^ očitki . . . Pobesila je g13^ da vprašanje, ki si ga n j zadati, ga je tolikanj rov® ' (Dalje na 3. strJJ NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, pnjate«ej£ede znancem prežalostno vest, da je nemila smrt odvzela iz nase preljubljenega in nikdar pozabljenega očeta in brata Cyril Jančar ki je spreviden s svetimi zakramenti v bolnišnici izdihnil J blago dušo in za vedno zaspal dne C. junija, 1941. strme®"> Doma je bil iz Šmihela pri Žužemberku, po domače Str in se ie nahajal v Ameriki 45 let. „nravtie' spremstvu iz Frank Zakrajsek pogrebne kapele in op> ^ ni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu ,1 na Calvary pokopališče dne 10. junija, 1941. Urn0 K « V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahval" ^ Max Sodji za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne ^ enako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Bazniku za asistenco pri sveti maši. tni„*ho v Iskrena hvala vsem; ki so nam bili v pomoč in tolažbo ^ žalostnih dnevih, kakor tudi vsem. ki so ga prišli Pokr°P^re6». ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete mašein1 Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v zadnji p jjrS-pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in siceir: Mn » jr. Frank in Jean Macerol, Mr. in Mrs. John in Molly Skraji n Mr in Mrs. John Yanchar in družina, Mr. in Mrs. An" ju Madge Laws in družina, Mr. in Mrs. John Yanchar Jr.. Mrs. Prank Skully Jr., Mr. in Mrs. James Yanchar in w J0„o Mrs Prances Rotar in družina, Mr. Joe Grebene, Mr. in »' Vidmar, E. 67th St.; Employes of St. Clair Bathhouse, Camp, No. 293 W. O. W. L sve?f Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so darovali iP maše za dušo pokojnega sicer: Mr. in Mrs. Jack Yanchar ^ Mrs Henry ZaloKar Sr., Mr. in Mrs. Joseph Zalokar, Mr. » ^ Frank in Jean Macerol, Mr. in Mrs. James Macerol, Mr. » y9n" Louis Urbanclc, Mr. in Mrs. John Cerne, Mr. in Mrs. Fran* jr., char, Mrs. Gertrude Urbancic, Mr. in Mrs. Henry ZaloK" gt, Mr in Mrs. Louis Rigler, Mr. in Mrs. John Hlad, E. ^.^tji«1' Mr. in Mrs. John Skrajner Sr., Mr. in Mrs. John Novak in d> ji) E 60th St.; Mrs. Caroline Smrekar, Mr. in Mrs. John Jenc. ^s Mrs. Andrew Sadar, Mr. in Mrs. Frank Kramer, Mr. in M". ja Supan, Mr. in Mrs. L. Fortuna, Mr. Anton Tomsic družina, ' [fl Mrs. Louis Cimperman, Mr. Frank J. Turk in družina, ' Mrs John in Jennie Rutar, družine Cermelj, Mr. in Mrs. J- ^ der družina Tome, Dibble Ave.; Mrs. Louise Lenarčič, ri" »c* Rd ; Skala družina, Mr. in Mrs. Anton Kozel j, Mr. in Mrs. Lavrich, Mrs. Julia Lokar, Mr. in Mrs. John Pajk, Mrs. R«3® jjr Mr John Marvar, Mr. in Mrs. P. Simoncic, Mrs. Anna SkU^j,^ in Mrs Joseph Paik, Mi'. Luka Pograjc, Mrs. Jennie Ya» ^ -Mr. Jack Mohorcic in družina, Mr. in Mrs. Joseph Salam"1' ^ in Mrs. John Pecnik, Mr. in Mrs. Louis in Frances Dobleka . ^ Val Zbačnik, Mr. Joseph Bokar, Mr. in Mrs. Joseph Sada . in Mrs. Anton Vidmar, Mr. Frank .Pajk, Mr. Anton Gorner. Enako tudi prisrčna hvala vsem, ki so dali svoje avto« ^ brezplačno pri pogrebu namreč Mr. Ed Yanchar, Mr. Pa"L,^ char, Mr. Louis Urbancic, Mr. Ed Godnjavec, Mr. Joseph u kar, Mr. in Mrs. Max Gerl. ^ 0- Iskrena hvala članom društva Jugoslav Camp No. 293 ' gt W. za udeležbo pri pogrebu, posebno pa nosilcem krste, k> w lepo spremili in položili k večnemu počitku. fii' Lepo se želimo, zahvaliti pogrebnemu zavodu Zakrajsek neral Home za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejen 0. Slučajno, če smo kakšno ime pomotoma izpustili, Pr° da se nam oprosti, ker se želimo vsem prisrčno zahvaliti. ttf Tebi. preljubljeni in nikdar pozabljeni oče in brat, TVOJ1 ljenje se je dokončalo ln v bridki žalosti želimo, da počivaš » m mirno v zasluženem počitku in lahka naj Ti bo ameriška z ln večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: MARGARET, poročena LAWS, hči. JACOB, sin. JACOB, JOHN in IGNAC JANČAR, bratje. URŠULA ZALOKAR in ROSE URBANČIČ, sestri. Jte-V stari domovini zapušča žalujočo sestro Marijo Fortuna vllno sorodnikov tukaj in v stari domovini, Cleveland, O., 13. avgusta, 1941. jA n— ——"ar K one refrigerator could do ^S^-^^yJ ®Vam ni treba pokrivati I p^tfjpjfj,J | Mj| ^ II 0 Obdrži hrano, da se ne H 0 Hrana ostane za več dni I A j ©Prezervira dragocene vi- I jj| SantO il Nobena druga ledenica tm U K m vam ne nudi teh posebnosti 0 Ekskluzlven Meter-Miser ■ mehanizem! A MfjklTll I ■ 0 Ekskluzivne Quickube krožnike H IHWI1II1* ■ s kockami ledu! Model CD 6 H • De Luxe Super-Freezer omara! 0 Velik oddelek za shranitev in ■•■■■mfHMHHBHHBB zmrznitev • Velik prostor za spravo mesa! 0 Izdelan edino pri General Motors! OBIŠČITE NAS! PREPRIČAJTE SE O BOLJŠEM OHRANJEVANJU JEDIL! Pri nas imamo volno zalogo Frigidaire ledenic. Imamo talcc veliko zalogo, da vam lahko pripeljemo vsakovrstne električne predmete, katere kupite pri nas. lahka mesečna odplačila Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St VEDNO VROČA VODA Z AVTOMATIČNEM PLINSKEM GRLCEM, POD KATERIM VEDNO GORI