Si. 245. Trsti v četrtek 4. septembra 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN iaifl ob atdeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob zjutraj. Posamične lt«r. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) t mnogih fcob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-ičini, Dombergu itd. Zastarelo Ster. po 5 nvč. (10 stot.) •4LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t fiirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao St. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aad&ljaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-mjuijj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek npravo »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZIJivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. nV tdmos* j* Wfil* NAROČNINA ZNAŠA za celo loto 24 Kf pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe broz doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■utfala* mm aateljak« iaAanj* „KDnro.TI" Mu*: Nil lato Kram 5-20, aa p*l Uto Zraa HO. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo listo. Neffvnko-vana pisma aa no »prejemajo ia rokopisi to m vračajo. Naročnino, oglaae in reklamacijo jo pošiljati na upravo :isto. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 20 (Narodni d*«). Izdaj a teli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L&stnlk kansorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna #Edioo»t*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hraitllnllnl rata. Stev. M1-652. TELEFON li 11-57. ^aaaaaga^T • -a BRZOJAVNE VESTI. Ogrski ministrski svet. — Konec komisarijata na Hrvatskem. BUDIMPEŠTA 3 (Kor.) Vsi člani ka bineta so se zbrali daoes dopoldne ob 10 k ministrskemu svetu pod predsedstvom ministrskega predsednika grela Tisze. Mi nfstrski svet se Je bavil s tekočimi zadevami. BUDIMFEŠTA 3. (Izv.) Poleg tekočih zadev se je ministrski svet bavil obširno s hrvatskim vprašanjem. Ministrski predsednik grof Tisza |e konstatira!, da so komisarja barona Skerfecza sprejele vse hrvatske stranke z vet&o prijaznostjo Ia da so pogajanja, ki jih je vodil baron Skerlecz, do ateatata uspevala jako ugedno. Baron Skerlecz prične takoj, ko zapusti bolnišnico, ponovno pogajanja in je upati, da dosežejo ta pogajanja ugoden uspeh še tekom tega meseca. Nato pred loži ogrska vlada hrvatskim strankam konkretne predloge v zadevi obnovitve hrvatske ustave in predpogojev «a delaimoznost hrvatskega sabora. C s pride do sporazuma, bo baron Skerlecz imenovan za ustavnega bana, istočasno se predloži nova železniika službena pragmatika v smislu hrvatskih zahtev, inaugurira nov gospodarski program in se razpišejo nove volitve v hrvatski sabor. Kako dolgo bo trajalo, da se izvede ves ta načrt, se z gotovostjo še ne more določiti. Pričakovati pa je, da začne najkasneje v zgodnji pomladi hrvatski sabor zopet redno delovati. Prepoved ustanovitve hrvatske -stranke prava v Bosni. SARAJEVO 3. (Izv.) Bosensko-herce-govski poslanci, pristaši hrvatske stranke prava, so hoteli ustanoviti kiub te stranke. Deželna vlada pa ni potrdila klubovlh pravil, češ da so protizakonita in Češ da klub stremi za protipravno združitvijo Hrvatov v Bosni, Her&zgovini In Dai«a®*H » pr»-morskimi Sioeanl, da bi mogel izvrševati kontrolo In pritisk na deželne poslance. Avstrijski rimski poslanik pri cesarju. 1SCHL 3. (Kor.) Avstroogrski poslanik na italijanskem dvoru, Merey de Kapo"-Mere, je danes zjutraj prispel z Dunaja semkaj. Vojvoda Pctnlk na Štajerskem. BELORAD 3. (Kor.) Minister notranjih zadev in šef generalnega štaba vojvoda Putnik sta se odpeljala v kopališče Gtei-chenberg na Štajerskem. Grozna nesreča. DUBLIN 3. (Kor.) Snoči se je dogodita tu strahovita nesreča. Podrli sta se dve hifii in je bilo pokopanih pod razvalinama, ki so začele goreti, trinajst družin. Štiri mrtva trupla so že našli. Bati se je, ■da je pod razvalinami še več mrtvece?. Konec kitajske revolucije. LONDON 3. (Izv.) Iz Nankinga poročajo, da je Šangaj popolnoma v rokah vladi zvestih čet. Revolucionarji se zapustili svoje pozicije na Levjem hribu, še preden so do- PODLISTEK. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. In potem je pričakoval v veliki nestrpnosti pisma s pojasnilom, ki je res došlo nekoliko dni potem. Robert je pisal: „Ljubi, stari prijatelj! Vedel sem pač, da nisem še ljubil nikdar." (To je hudo — seje prekinil Maurice ob čitanju te trditve). „Še te štiriindvajset ur sem morem reči — da poznam pravo ljubezen- ---(Ni možno I) — „311 je to blisk in grom ob enem...- (Aj 1 Aj!) — Menil sem bil pač sedaj pa sedaj, da sem zaljubljen..." (Ali res, stari prijatelj, prlznavaš-li?). — „O, prijatelj moj, kako domišljeva-njel Kako nizke, prostaške, neresnične se nam kažejo te takofmenovane pasije (strasti), čim se je hkratu vzbudila prava ljubezen, in kako razločno čutimo, da je to edino resnična, prava, od boga poslana..." (Pri moji veri, zmešalo se mu je popolnoma). — „Preverjen sem, da smo ml prav za prav predestinlrani, da med vsemi ženskami ljubimo le eno; često je ličimo dolgo, dolgo, da, mnogokrat mislimo celo, da smo |o našli končno — kakor električen udarec, ka- spele tjakaj vladne čete. Pri južnih mestnih vratih se je vršil vso noč ljut boj v katerem je padlo 200 revolucionarjev. Revolucija je sedaj takorekoč popolnoma strta Vlada je gospodarica v vsej dolini reke Jangtse, _ Bolgarsko turška kilza. DUNAJ 3. (Izv.) „Kčlner Zeitung" poroča, da se je izrazil bolgarski minister zunanjih zadev napram dopisniku „K. Z.", da sta dobila bolgarska pooblaščenca Savov in Tošov nalog, da takoj prekineta pogajanja ta se vrneta v Sofijo, če se turške čete nemudoma ne umaknejo na levi breg Marice. Obenem so dobile bolgarske čete nalog, na! nasedejo ozemlje okrog Drame in Kavale ter proti Solunu, kakor ga je priznala Bolgarski londonska konferenca. DUNAJ 3. (Itv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih se izraža upanje, da turško-1 bolgarska pogajanja vkijub velikim oviram duvedzjo v najkrajšem času do sporazuma. Po nazfrv.nju tukajšnjih krogov bo Turčija stavila kot glavni pogoj posest Drinopolja in L^zengrada. Prav tako zahteva Turčija tudi drinopoljski kolodvor pod vsakim pogojem zase. Nasprotno pa je Turčija pri pravljena dovoliti Bolgarom druge, zlasti gospodarske koncesije, in pred vsenri garantirati Bolgarski prosto pot do Egejskega morja dokler Bolgarska ne zgradi svoje lastae železnice. SOFIJA 3. (Izv.) Bolgarska pooblaščenca Savov in Tošov sta prispela danes v Carigrad. Jutri, v četi tek, se bo vršila prva skupna seja s turškimi pooblaščenci, ki pa bo imela le formalen značaj. V petek ali soboto se začno potem meritorna pogajanja. Tukajšnji poučeni krogi zatrjuje|o, da so poročila zunanjih listov, ki govore že o konkretnih predlogih bolgarskih in turških, še prenagljena. Predlogi ie niso oficifalno formulirani in se objavijo iele v prvi meritorni seli. SOFIJA 3. (Izv.) Turške čete so na desnem bregu Marice zasedle nolecr YMl žalija, Mastanlija in Gamuldžine tudi mesto sifiu. Turška kun|ica četuje ob starobolgar-ski meji. Gumuldžino so zasedle turške iregularne čete, močne okrog 2000 mož. V TopaHju, severozapadno od Gumuldžine, se je sestavila četa, ki četu|e po okolici, požiga vasi in šopa. Dne 31. avgusta so turške Čete, prišedši od Gumuldžine, zasedle Xantht, kjer se je nahajal 4. bolgarski konjiški poli, ki pa Je dobil nalog, da te ne ustavlja Turkom. Prišlo pa je vzlic temu do majhnih spopadov s Turki. — Glede De-deagača bolgarska vlada še ni dobila nlkakih obvestil. Turlk! naskok na Dedeagač. ATENE 3. (Kor.) Včeraj le prispela semkaj vest, da so Turki zavzeli Dedeagač in potopili grško križarko „Spetsai". Vest ni resnična. Resnica je le, da so se predvčerajšnjim prikazale pred Dedeagačem turške bojne ladje, ki pa so tako| odplule, ko so zagledale tamkaj grško brodovje. Novo turško posojilo. CARIGRAD 3. (Kor J Kakor poroča „Tawir-i-Efkiar", se pogaja več bank, ki jih list noče imenovati, s turško vlado za posojilo v znesku 3 milijonov funtov, ki naj bi bilo zajamčeno z dohodki desetine ia ca kor razsvetljenje od zgoraj prihaja nad nas, in vse v nas kliče: ona Je, ona, ona I" „Sedaj umeješ, ljubi Maurice, mojo depešo." (O ne, niti najmanje). „Ko sem občutil, da me je zajelo to globoko nagnjen|e, ko sem občutil, da sem mu popolnoma izročen s srcem i a glavo, s telesom in dušo, pa me je spopal hud strah: mislil sem na te, ljubi prijatelj, mislil, da si morda že videi I daj to deklico v minoli zimi, in če si Jo videl, potem |o — to Je bila zame gotova stvar — ljubiš tudi ti! O tem sem hotel Imeti pojasnila, ker ra|e bi bežal na skrajni konec sveta, nego da bi kršil na Jlno sveto prijateljstvo I" — (Dobri, mili mi dečko!). — „Hvala Bogu, ti ne poznaš Mariaane in je torej ne ljubiš, torej |o vzamem Jaz, vsaj moj namen |e to, moje sanje, moja nada! Ti veš, ljubi prijatelj, kako l|ubim jaz ženske". — (O, da, gotovo, to vem). — „Čim sem torej dospel v Vichy se mi |e zdel ta kraj, z mojega stališča, raj Mohamedov. Neštete so lepote, ki prome-nirajo v parku med koncertom, neštete in neopisne. Bil sem vzhičen in očaran, kaker mora biti mož, ki ljubi lepoto samo na sebi in ki se |e povrnil iz Kitaja. Bil sem ves v občudovanju, v ognju in plamenu. Nu, mi-nolega torka sem bil s Charlom de Ville-dieu, ki sem ga našel tu, med koncertom v parku; nikdar ni bOa družba tako številna in sijajna — In pri tem na|krasne|e vreme; rine. PogaJan|a baje kažejo uspešen napredek. Srbsko črnogorsko mejno vprašanje. BELGRAD 3. (Kor.) Črnogorski ministrski predsednik, general Vukotfć, ki se je mudil zaradi mejnega vprašanja v Befgradi, se |e moral zaradi tekočih državrih poslov vrati na Cetinje. Rešitev mejnega vprašanja se e odgodila na poznejši čas in se uredi po prejšnjih prijateljskih dogovorih. Diplomatske zveze med Grško in Turiko. ATENE 3. (Kor.) Včeraj se |e vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika Ve-nizelosa ministrski svet Resnica o položaju v Trstu. Orni oblaki so zateicnili obzorje, grmelo je in bliskalo, preko poljan je vihral vihar, vse je napovedovalo hudo uro, ki prinese gotovo najhujo elementarno katastrofo. V strahu so pričakovali l|ud|e do godkov, ki imajo priti. In prišel |e — rahel, nedolžen dežek, ki ni škodoval nikemur in je le osmešil in blamkal bogove, ki so grmeli In grozili tam gori v oblakih — tržaške kamore 1 Čitatelj Je gotovo že pogodil, da mislimo na predsnočnji „veliki shod" v gledališču Fenfce, Id na) bi bil katastrofalen ne le za znane naredbe tržaškega namest-ništva, ampak tudi za nJega, ki Jih je izdal, c. k. namestnika, princa Hohenlohe. Gromi In bliski, U so jih pošiljali m d zemljane kamoraški bogovi In ki so odmevali In odsvitali po raznih duševno sorodnih Jim listih, so prinesli za akterje piramidalen flasko in niso imeli drugega efekta, nego da so izčistili obzorje nad našim tržaškim ozemljem, očistili atmosfero, ter da Je vsem onim, ki so se dajali zavajati in slepiti po tistem teatraličnem gromu, posvetilo solnce zlate resnice. In resnica, ki smo io ml vedno nazna njalt, kakor so |o drugi vedno zakrivali, je ta, da je popolnoma neupravičen tisti strah pred laško kamoro, ki je doslej dajal direktivo vsej primorski politiki naših vlad in tudi — naše socijalne demokracije. Že v nekdanjih časih so tržaški namestniki — posebno Rinaldini, — kadar so bile nazakonitosti, krivice in nespodobnosti, ki jih je uganjala laška gospodova'na stranka, že tako hude, da Jih pri vsej svoji »najbolji* volji niso mogli opravičevati niti s fiktivnimi razlogi — v tistih nekdanjih Časih so se v takih slučajih tržaški namestniki izgovarjali, da Je italijanska gospodovalna stranka tako močna ia silna, da jej ni možno do živega! In tako Je ta fikcija živela dalje, zava-|ala državne upravitelje v krivlčnost nasproti domačemu slovanskemu prebivalstvu. To f:kcljo je sedaj podrla kamera sama s svojim predvčerajšnjim mizerno izpalfm shodom. Niti do male poulične demonstracije n! prišlo, ki bi Jo mogli resni l|ud|e smatrati za — resno. Kajti krika tisfih par razvajenih mlečnozobnih mladičev, ki so se še včeraj obešali za mamin predpasnik, vendar ce bo pameten človek smatral za resno manifestacijo. Masa tržaškega ljudstva |e ostala po- kar sem naenkrat uzrl dve dami, ki Ju poprej nisem videl nikoli; ena je bila stara, druga mlada. In te dve dami sta skromno hodili med množico in sta potem seli par korakov oddaljeno o5 naju. Ia hkratu so se mi vse tiste lepe ženske, ki so vzbujale moj entuzijazem, zdele čisto neznatne, dat celo grde punce. V parku |e bila ena sama lepota, v Vichy, na vsem svetu: ona! Ah, ti ljubi Bog, sem dejal Villedieu-u, kdo fe neki to? To Je, Je odgovoril, čisto enostavno — boginla! To vidim pač, sem odgovoril, nje Ime, nje posvetno ime? To Je gospica Mirianne d'Eplncy, hči pokojnega generala d' Epincy-a; dama poteg Je n|e teta, gospa pl. Cambaleu. Vprašal sem Villedfeu-a, da-li pozna dami osebno. Pozna ju. Prosil sem ga, naj me predstavi, in predstavil me |e. Zvečer sem našel dami v kazinu. Govoril sem z gosplco, to |e, Jecljal sem. Ne vem, kaj sem rekel; čutil sem le, da Je ona mo|a usoda. V naslednji noči me Je naenkrat spopadel tisti grozni strah, ki sem ga omenjal poprej in iz katerega me |e na srečo rešila tvoja brzojavka. Ia seda|, moj ljubi, ljubi Maurice, naj ti podam sliko o grof d d'Epinoy? O ne, tega se bom čuval. Tolika lepota, tolika milina |e neopisna. Oporekal boš, da so naše ženske tudi mile in vsem Indiferentna za krik kričave ksm-re, v kolikor nI aktivno In demonstrativno nastopila — proti oJe|! Kamora nima mase tržaškega ljudstva za sebo). To so pokazali z %so evidenco dogodki ob sedanji renjikolski aferi, in tržaški namestnik more sedaj s polno pravico poročati gospodom pri centralni vladi na Dunaju, da so si dali Imponirati cd praznega strahu. Naša soc'jaloa demckrad|a bo seseda ogorčeno protestirala preti naši trditvi, da je ta prazni strah urejeval tudi nje politiko. Sklicevala se bo na to, da je ravno ona v hudem in neorestanem boju proti kamori. Nu, počasi. Čim zasledujemo sfvarl glcbl|e, vidimo, da |e tu le drugačen videž, bistvo pa je isto. Socijalisti res kriče proti kamori in jej često mečejo grenka očitanja v zobe. Ali v važnih momentih svoje praktične poll'ike — stališče socijalne demokracije napram Legi in družbi sv. Cirila in Metoda, nje sofistično zavijanje ob vprašanju renjikolcv — Je taka, ovala vendarle silen strah, če že ne direktno pred kamoro samo, pač pa pred tržaško italijansko maso, oziroma pred f kcijo, da fe vsa ta masa v nadjoaaiao-političnlh stvareh brezpogojno na stracl kamore. Saj bi si drugače ne mogli tolmačiti, kako se je mogla socijalna demokracija, kakor sedaj ob vprašanju renjikolov, tako tudi svojedobno ob vprašanju volilne reforme za državni zbor, postaviti na tisto krivično, brutalno is nesocijallstfčoo stališče gospodstva nacijonalne majoritete, češ, ker je večina prebivalstva Trsta italijanska, naj tržaški mestni mandati pripadajo narod n o-i t a I i j a n s ki večini brez vsacega ozira na drugorodno manjšino! Sedaj je jasno, da je strah pred kamoro neupravičen. — Jasno je, da se je v tržaiki masi pojavila solidarnost v ob-ambl interesov domačega prebivalstva, da te borbe nič ne ovira razlika narodnosti, in H« nrtlifliri kamnrp. nhljolnl to t«» int*r<»«*» tržaška masa ne sledi, pa tudi Če |ej kamorašl razvijajo na Čelu — Italijansko nacijonalno t r i k o I o r o. Avstrijska vlada je dobila zlatega pouka, ki jej pravi, da se da tudi proti kričavi kamori mnogo doseči, samo da je pravega poznavanja stvari in pa — potrebne energifel Če zmaga to spoznanje, potem si je namestnik princ Hohenlohe pridobil s svojimi odredbami ne-venljivih zaslug za princip pravičnosti, za veljavnost zakonov, za mir v deželi In tudi za državni interes na te) toliko važn<, kolikor eksponirani točki. Tržaški mestni svet Snočnja seja mestnega sveta (e imela Jako suhoparen dnevni red, namreč, izvzemšl dve točki, same dopolnilne volitve v posvetovalne ia upravne odseke, izvzemšl dveh toček pa Je postala isled nemarnosti večine dokaj zanimiva in gospodje konšiSjerl Ihško-liberalae stranke so zapustili zbornico gotovo tako nezadovoljni, kakor malokedaj. V začetku seje fe predsednik dr. B r o c c h I naznanil, da Je prispela najviija sankcija za nakup zemljišča pred državnim lepe; ali kar jo posebno odlikuje, to je njena posebnost, Čar vseh njenih kreterj, njena hoja, njeno smehljanje, vse njuno bitstvo, In ni možno bolje karakterizirati |e, nego Je to storil Vllledleu, ta najtreztie|l, najprozaičnejl vseh ljudi, z besedami: boginja Je ! — Smehljaš se, prijatelj Maurice, in jaz umejem tvoje smenijanje, ki hoče reči: kako si more ta grdi Robert domišljati, da bo ugajal temu božanstvenemu stvoru? Je-li postal takov gizdalin? Ljubi prijatelj, saj sam umejem komaj, ali dozdeva se mi, kakor da Jej ugajam, In tako se nadejam... in potem, vedi, Imam železno voljo, da dosezam, kar hočem; grd sem, ali je žensk, ki jim ugajajo taki pomorski medvedje, kakršen sem jaz, in potem, in potem — morda pade tudi to nekoliko na tehtnico — posedujem rento trlstotlsoč frankov. Gospica d'Epincy sicer tudi ni siromašna — imela bo dote štiri- do petstotisoč frankov, vendar sera zanjo „dobra partf|a\ Zdi se, da mi Je teta naklonjena; skratka, ljubi prijatelj, čeprav sem tako pomorsko strašilo, a ona najčarobneja stvar pod solccem, se nadejam, da ti bom mogel kmalu reči: podarjam ti, bratsko srce, sestro — sestro, za katero ml boš hvaležen. Povsem tvoj Rcbert. P. S. SIcer pa veš, da Je bilo zakonsko življenje vedno moj ideal.* (Dalje) Stran II. k>lodvorom, kjer se ima zgraditi velika aprovizadjska tržnica. Svet. S a r a v a 1 fe predlagal, ca] sr (udi učiteljem, uslužbenim v tržaški občini, izpoiluje olajšava vojaške službe, da morejo služiti v počitnicah kot nadomestni rezervist? namesto kot enoletni prostovoljci. Soglasno sprejeto. Nadalje se Je zavzemal svet. C e r n i u t z za ono bolniško osobje, ki Je v zadnjem času asistiralo pri raznih posameznih nalezljivih boleznih minolega časa. Dalje Je svet. dr. P u e c h e r ugovarjal, ker so se pred točkami, ki niso bile rešene v zadnji seji, stavile na dnevni red nove točke. Ko Je zbornica nato prešla k dopolnilni izvolitvi člana mestnega odbora namesto od stopi všega svet. dr. Puecber|a, se |e od slovenske strani zahtevalo, da se ta izvolitev izvrši potom listkov, in tedaj se ie izkazalo, da od svet. dr. Ara priporočani svet. Pressel ni dobil zadostnega števila glasov, ker ste obe raanišini glasovali z belimi listki. Gospodje večine so bili v vidni zadregi in so skušali s ponovnim seštevanjem glasov priti do drugega rezultata. Toda nič ni pomagalo: le 38 glasovnic laškollberalne stranke Je kazalo ime Pressel. Podžupan dr. Brocchi Je po dolgem obotavljanju in očlvidno ozlovoljen nad malomarnostjo svoje stranke moral izjaviti, da se mora drugič staviti ta volitev na dnevni red, ker nihče ni dobil dovodnega števila glasov. Isti prUcr se je ponovil pri poizkusu izvolitve enega člana v ravnateljstvo mestne hranilnice. Zopet ni bilo zadosti glasov in gospodje večine so kazali Še daljše in še bolj kisle obraze. Mislite si razpoloženje marljivega predsednika dr. Brocchija, ko je gledal še nadaljnjih sedem „volilnih" toček dnevnega reda. Z nJemu lastno energijo se |e Izkopal iz te zadrege in odredil, da se preide kar k razpravi 9. točke, predlogu mestnega odbora, raj se za vodovod, Javno snago, ulične železnice in bolnišnice ustanove posebni upravni sveti. V Jako obširnem govoru je pobijal te predloge najprej svet. Cernlutz, ki je pred vsemi opravičil svojo stranko, ker noče sprejeti mandatov v komisije in mestni odbor. Po številu socijalistom oddanih glasov bi morali imeti, kakor Je trdil, kar 28 svojih zastopnikov. Vsled nepravilnega volilnega reda pa nimajo pravice niti do mesta v katerislbodi komisiji ali pa mestnemu odboru. Ker nočejo sprejemati od te večine, ki se tako krčevito drži sedanjega krivičnega volilnega reda, nikake milosti, r&je opuščajo ta mesta in se omejujejo ca kri liko in kontrolo v javnih sejah. Na podlagi mestnega Statuta Je doka. zova i, kako nepravilno Je sestavljen načrt za upravne svete teh občinskih podjetij, in iz svoje Izkušnje pri upravi plinarne navajal konkretne slučaje, kako so zlasti zunanji člaci povsem cdveč. Sicer pa |e predlagani načrt teko konfuzen, da Je splošni neuspeh gotov. V imenu Slovencev se |e izjavil svet. dr. S I a v i k sicer v principu za nameravani načrt upravnih komisij za ona štiri pod]etia, ker ta podjetja res potrebujejo nekaj samo-stojnosti in preustrojitve, tcda izrazil Je svoje težke deome o upravičenosti izvolitve oseb v te upravne svete, ki niso člani mestnega sveta. Po njegovem mnenju Je taka izvolitev nezakonita, ker § 98. mest. štatuta določa, da smejo zunanje osebe izrecno le z dovoljenjem mestnega sveta samo ogledati obči a; ki podjetja, po teh načrtih pa se iz ročalo takim zunanjim članom funkcije, ki so bile doslej Izvrševane po županu, mestnem odboru ali celotnem mestnem svetu. Taki zunanji člani bi imeli celo pravico avtentično interpretirati sklepe mestnega sveta, dasiravno niso niti odgovorni mestna m u svetu za svoje početje in upravljanje občinskega imetja. Predlagal je, naj se črtajo iz načrta dotične določbe glede zunanjih Članov In da se sprejme v ta predlog določba, da bodi tudi okoličanom zajzm^eiio zastopstvo z volit v t jo po voiifnih razredih. Obema je na dolgo in široko odgovarjal poročevalec podžupan dr. Brocchi, ki je priznava! veliko nujnost in potrebo temeljite reforme v upravi posameznih mestnih podjetij, a zavračal omenjene izpremlnfevalne predloge, izvzemši predlog dr. Slavika glede volitve po volilnih razredih. Pri glasovanju so bili sprejeti po mestnem odboru predlagani predlogi z dostav -kom svet. dr. Slavika o načlau volitve. Mesto predsednika je med poročilom dr. B occhija zavzel dtugi podžupan Doria, kateremu se je zopet pripetila ista smola kakor prej dr. Brocchiju. Dal je na glasovanje izvolitev teh posameznih upravnih komisij. Iz previdnosti pa je šel vprašat Slovence, kaj misli,'o, in ker so mu ti izjavili, da dosledno vztrajajo pri nepriznavanju predlaganih zunanjih članov in jih nameravajo črtati, se je vrnil med glasovanjem z littki na predsedniško mesto in izjavil, ker se ne da doseči zadostno število gla-sov za izvolitev teh komisij, da zaključuje sejo. Nevolja med gospodi laškimi konši-IJerJi |e bila precejšnja, ker se |e v triurni seji rešita komaj ena izmed 12 točk dnevnega reda. Tako mogočo! stranki mora biti „EJD4NOS1 res neprijetno, da mora vgrizniti v tako kislo Jaboiko, ko se komaj poldrag mesec po volitvah Javno izkazuje, da Je v njej tako malo volje za resno delo. Je pač med n|iml veliko gospodov, ki sedai rajši preživljalo lepe dneve v oddaljenih letoviščih, namesto da bi se potili na svojih še ne oveneiih volilnih lovorikah. Slovenci! Slovenke! Prvega oktobra poteče 50 let, kar je prvi Sokol na slovanskem Jugu razprostrl svoja Junaška krila nad belo Ljubljano. Odveč bi bilo poudarjati, kakega pomena je Sokolstvo za naš maii slovenski narod, odveč bi bilo poudarjati, koliko da je v tej dobi slovensko Sokolstvo stro-rilo za Slovenstvo. Ziasti v zadnjem deset-ietju se je Sokolstvo začelo močno razvijati, njegovo delo se množi, pa tudi čimdalje bolj poglablja. Intenzivno notranje delo, kakor tudi vnanji nastopi pa zahtevajo izdatnih gmotnih sredstev. Slovenski Sokolski Zvezi naraščajo od dne do dne večji stroški — od včlanjenih društev, ki Jim člani večinoma niso premožni, pa ne more zahtevati takih organizacijskih prispevkov, da bi kril vse izdatke Zveze. V bližnjem času nas čakajo velike naloge 1 Zlasti pa bosta zahtevala velikih sredstev III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani, prevažna ta prireditev ter mednarodna telovadna tekma v Parizu, kjer bo našim sokolskim borcem braniti sijajno mesto, pridobljeno na prejšnjih tekmah evropske mednarodne telovadne Zveze. Slovenci I Slovenke 1 Prvič po preteku polstoletja se slovenski Sokol sam obrača do vas za posebne prispevke. Dne 14. septembra 1913 priredi Složen *ka Sokolska Zveza po vsem Slovenskem cvetlični dan. Segajte marljivo po cvetkah, ci jih bodo razpečavale slovenske Sokoliće', žrtvujte, kolikor morete, da pripomorete Sokoiu lažje vršiti prevažno nalogo Sokolsko. „Na zdavl" Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. Domače vesti. Odborova seja političnega društva „Edinosti" se bo vršila danes, dne 4. t. m. točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici*. — Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Iz finančne službe. Finančni ta|nikidr. Karel Ghezio, Josip Sauli in Leon Fillinlch so imenovani za finančne svetnike. „Piccolo" uradno postavljen na la2 C. kr. korespondenčni urad priobčuje sledečo uradno izjavo: ,Z osirom na vest nekaterih listov, da so ob priliki predsnočnjlh (ponedeljek, dne 1. septembra) demonstracij Jemonstrantje šii mimo kr. italijanskega konzulata in tam vzklikali .Abbasso k'Itaiia", „Abbasso i regnicoli" in „Abbasso gli ita-iiani", se uradno ugotavlja, da se pred italijanskim konzulatom nit) ni vršila nikaka demonstracija niti ni bilo omenjenih klicev, ker Je močna četa redarjev zabranila, da bi bili demonstrantje prodrli do konzulata, in jih razkropila.* Patentirani Italijani so pač res reševali predsnočnjim »pa tri j o v rešetu" v dvorani .Fenice". Glavno poročilo o namestni-štvenlh odlokih je imel neki dr. Fulvio Suvich — čitaj Surtč — brezdvomno „purissimo sangue", ki spada med tiste „fo-restiere«, ki jih Cuttin izganja Iz Trsta. Govoril je potem onorevole dr. G a s s e r, prav tako .purissimo". Za nJim je nastopil v imenu .mladičev* („gfovani") neki dr. M 1 a d osel ali M a t o s e I, človek, čigar ime saže, da je „calato daila montagna di Cl-ciaria". Najpristnejši med njimi pa je bil zopet oni H o e n i g — „cittadlno austriaco di nazionalita tedesca, ma trfestino di ele-zione", kar bi se reklo po naše: „Nemec, Ki liže pete kamori, da bi z njeno pomočjo zlezel kvišku". Za take ljudi pravi Cuttin: .F u ori dagli impieghi i forestieri!" Radovedni smo le, kdo so tisti „tedeschi triestini", v katerih imenu je rohnti ta nemški privandranec proti nam tržaškim Slovencem in namestništvu. TaHoe-n?g je baje uradnik pri .AngleŠko-avstrijski banki*! „PiccGlo", ki )e bil zaradi svojega poročila o tem shodu konfisciran na šestih mestih — lepe stvari so pač morali govoriti ti „govorniki" — in ki se ob vsaki priliki baha z .velikansko množico" zborovalcev, je takrat zelo previdno zamolčal, koliko je bilo ljudi na shodu. Da torej stvar ne ostane nezabeležena, na) povemo, da so očividci našteli komaj 200 ljudi. Dvorana, ki drži največ 400 ljudi, je bila namreč do polovice prazna. Kamera Je pač res lahko ponosna na ta .velikanski" protestni shod I K izvajanjem tega ali onega .govornika" se morda Še povrnemo. Nikdar ni vlada opominjala tržaške občine, da naj ne sprejema tujih driavlja nov v svoje javne službe, — tako sta trdila v zadnji seji mestnega občinskega sveta podžupan dr. Brocchi in pa obč. svet. dr. Vidacovlch In s tem hoteia posta« vitf na laž namestnika princa Hohenloheja, ki je izjavil, da fe namestništvo izdalo svoje tozadevne odloke, ker se občina ni ozirala aa 1 H. 245 ponovne opomine vlade. „Kje je resnica" — je povpraševal .Piccolo" in drugo Italijansko časopisje, — .in kje je neresnica?" Evo resnice: Pred nekaterimi leti Je hotela kamora imenovati nekega renjikols za mestnega Inženirja. Tedanji župan se je obrnil na tedanjega namestnika, da se podeli renjikolu avstrijsko državljanstvo, kar se je zgodilo, toda šele po premaganju velikih težav. Občina Je tu priznala, da m o r e j o b i 11 v j a v « i občHnski službi ie avstrijski državljani. Pred dvema letoma Je šlo za imenovanje ravnatelja mestne bolnišnice in kamora je hotela imeti resjikola. Namestništvo jt obvestilo občino, da bi se uprlo temu imenovanju. V občinskem svetu |e bilo tedsj mnogo krika proti tej izjavi namestniŠtva, a imenovan je bil nato vendarle domačin dr Gattorno. Ko je odstopil dr. Gattorno, jt občina razpisala mesto s pripombo, da mora novi ravnatelj tekom treh mesecev dokazati avstrijsko državljanstvo, če hoče postati de finitiven. Namestništvo |e opomnilo občino, da mora Imeti novo Imenovani ravnatelj avstrijsko državljanstvo, če hoče postati defl-nltiven. Namestništvo le opomnilo občno, da mora imeti novoimenovani ravnatelj avstrijsko državljanstvo že v času imenovanja, ker zakon ne dela razlike med stalnimi In začasnimi uradniki. Pred štirimi meseci je opozorilo namestništvo občino, da je imenovanje ino-zemcev za čuvaje in vratarje protizakonito. Pred dvema letoma Je prišel neki namestni-štveni funkcijonar v mestni tehnični urad ter je opozoril vod|o tega urada in njego vega namestnika, da v tehničnem uradu ne smejo biti nameščeni tnozemcl. Oba sta ga zagotavljala, da v tem uradu ni zaposlenega nobenega inozemca. Navedli smo te dogodke in vprašamo sedaj: Kdo je govoril resnico in kdo neresnico? Ali namestnik ali mestni podžupan dr. Brocchi i n o b č i n. s v e t. dr. Vidaco-v i ch? Cvetke 2001etne kulture. Prišel je v naše uredništvo g. Marin Grgio, stanujoč v ul. del Bosco št. 18, in nam Je pripovedo val, kako so ravnali v torek zvečer ž nJim jazzinijanskl pobalini. Po končanem shodu v dvorani Fenice so kamoraški razgrajači kričali po trgu 8. Giovanai: .evviva Trieste Ualiana" In druge take stvari. Grgin, hoteč domov, je prišel tamkaj mimo. čul te klice in vzkliknil: .evviva 1'Auitrla", kar pa je menda v Trstu prepovedano, kajti komaj Je napravil par korakov, ga |e nekdo sunil v hrbet, da Je padel na tla. Vstal je hitro ir Je potem komaj ubranil s palico štirih napadalcev, cd katerih ga (e eden močno idaril % palim po roki. Braneč se napadalcev, katerim se je pridružila večja tolpa, le prišel do nu»i zgradbe na G )IdoniJevem trgu, kjer Je hotel naprositi stražar|a pomoči. Mazzinijanski lopovi pa so hitro obstopili stražarja in mu začeli pripovedovati, da je Grgin pljunil na nekoga izmed njih, kar pa je bila nalnesram-nejša laž. Stražar ni hotel slišati Grginove pritožbe, temveč mu ve'ei, naj se spravi dalje, sicer da mu on pokaže. Grgin je Je' dalje, tolpa pa za nJim. V ulici Barriera vec-chia Je stopil k nJemu nekdo iz tolpe in mu začel brusiti v obraz psovke .porko di Šča--70*, .fora 1 ščavi* in potem .abbasso r Au%tria, evviva Italia, evviva Vittorio Em a nuele 1", hoteč ga tako izzvati, da bi ga potem tolpa podrla na tla in pobila. Grgin pa Je šel mirno in tiho dalje — sam, onih pa kakih 20. Končno se Je umeknil v ntko Kasarno In tako ušel preganjalcem. No, res lepe cvetke poganja v Trstu tako proslavljana dvatlscčietna kultura. „Tudi mi smo Tržačani« so klicali v italijanskem jeziku, ko so v ponedeljtk korakate naše množice po končanem shodu 7 Narodnem domu oo Catduccijevi uHc mimo kavarne ,Nuova York", tamošnji go^rjt in pioskali našim ljudem, ki so demonstriral: za pravice domačiaov na tržaških avstrijskih tkh. .Tudi mi smo Tržačani, Trst Tržiča nom, domačinom 1" — tako so klicaii in ploskali našim množicam. Ali ni to najboi'ši dokaz, kako umetno (e ono razburjenje, K-ga na vsak način hoče ustvariti židovski hujskač na Goldonijevem trgu s svojim nesramnim hujskanj sm proti namestnlštve-nira odlokom, ki hočejo zagotoviti domačinom njihove po zakonih zajamčene pravice! Kar je poštenih, resno in trezno mislečih Italijanov v Trstu, odobrujejo odloke pra? tako, kakor Jih mi. Naj le vpraša kdo uradnike v mestni plinarni ali na magistratu samem, pa bo čul kako tudi oni odobravajo namestništvece odloke in kako poudarjajo, da so tudi zanje zlasti renjlkoli največja nesreča, kajti visoke renjikolske glave, ki so na prvih mestih, protežirajo na naravnost nepojmljiv način reniikole. Domačini zaostajajo, renjlkoli pa avanzlrajo in odjedajo domačinom najbolja mesta. UmlJIvo je potem, da tudi mestni uradniki žele le eno: proč z renjlkoli 1 Tako govori vsak poŠt.n Tržačan, Sovenec in Itali|an J Kedar ]e treba kake lumparije proti nam Slovencem, take lumparije namreč, da si nihče drug ne upa na dan 2 njo, tedaj se poslužuje tržaška laškofiberalna kamora urednika najnesramnejšega lista pod božjim V Tntu, dne 4 septembra 1913 solncem, kraškega Italijana C u 111 r a, da ipravtja v svet ajene podlosti. OmeoiU srao že včeraj na kratko oni podli pamflet, ki ga je dal Cuttin nabiti po tržaških vogalih. Sicer mora stati stvar laškoliberalne karaore res na slabih nogah, če išče zaslombe pri Cuttinu In njegovem .repu" ; toda obenem pa je tudi stvar veleznačilna v sedanjem času, ko se bije boj med vlido in občino zaradi namestništvenih odlokov, ki hočejo odpraviti iz Javne občin tke službe v Trstu inozerace, saj kaže s kakimi ljudmi ima opraviti vlada in s kakimi sredstvi sc bojujejo ti ljudje proti pravici in zakonu. Oni pamflet pravi, da leži pri LTcydj 500 prošenj mladih Tržačasov za službe, pri Avstro-Amerikani 3C0, pri državnih in občinskih uradih 2000 proienj, ki zastonj čakaj i ugodne rešitve. .Tržačani! Organizirajte se in uprite se tujcem, ki vara kradejo kruh I" Toda kdo so ti tujci? .Pravi tujci so tisti, ki vas hočejo r a z-naroditi i n k i n e g o v o r e v a š e g a jezika!44 In pravi dalje: .Dokler bodo vlada, občina in zasebne t v r d k e nameščale Slovane i n Nemce namesto Tržačanov, bo t r a 1 a I a k r i v i c a v vašo škodo... Dokler bo le en sam Tržačan brez posla namesto Slovana ali Nemca, se bodo naši nasprotniki imeli pravico rogati vam.... Vnn is služeb s tujoi !* Ta nesramni pamflet Je res vreden iaškGliberalne karaore. Torej pravi tujci smo v Trstu ie mi Slovenci, dočira pa je domačin vsak renjikolski pritepenec, ki se je prišel pred italijanskimi oblastmi skrivat v Trs! ter tu uganjat svo|e lopovš^iie. Vsi oni renjikolski tatovi, sleparji, ubijalci, roparji itd., ki |ih danzadnem od?aja tržaška policija preko meje, oni so pač pravi Tržačani, kajti ti govore Ja llngua del paese", dočim pa smo mi Slovenci sami tujci, dasiravno so naši pradedi živeli in umirali v Tritu, slavni kamoraški .Triestini" pa še včeraj morda z noži in revolverji povečevali .romantiko" Kaiabrije, ali pa kot najpristnejši Slovani pasli svojih slovanskih očetov ovce in koze po sedaj tako zaničevani slovanski istrski Čičarijl in prav tako slovanskem Krasu. Tista gospoda tam zgoraj, ki se tako toplo za?zeraa za renjikolske izpodrinjevalce avstrijskih domačinov v Trstu, ima tu najlepšo priliko, da vidi, s kom ima opraviti. Obenem pa imajo tudi tisti tržaški Nemci, ki so šil ob letošnjih občinskih volit^Lh s tako vnemo v boj za laškoliberalno kamoro, sedaj najboljšo priložnost, da premlilju]e|o o hvaležnosti svojih kamoraških varovancev, ki jih v zahvalo za pomoč mečejo iz Trsta. Prav se Jim godi. Torej vun s Slovenci iz Trsta, vun s 60 000 Slovencev, kajti toliko renjikolo? bi imelo potem proitors, in Trst, avstrijski Trst bi bil rešen za — .Patilju" onitran morja. Priporočamo avstrijski vladi, zlasti pa raznim grofom Berchtoldom, da se z vso siio zavzamejo za to, da se čim preje uresciči ta želja ti žiške kamore! Imenitni razgrajači. Kakor Je poročal terkov .Corriere Adriatico", Je bil v ponedeljek zvečer aretiran v kavarni .Stella po-iare* eden izmed najslavnejših mož laško-■ib.ralne stranke, mož, ki navadno hodi na vse one hujskaške shode, po katerih se potem rogo vili po tržaških ulicah nahujskana raaz-zlrsijansko-karaorašfca druhai psujoč *n napadajoč mirne ljudi ter razbijajoč slovenske napise itd. Je pa to veliki gromovnik, cbč. svet. dr. Ara. Mož se je namre?, vsai pra-vjjo tako, tako silno ogrel zaradi sljajie manifestacije slovenskega Trsta za pravice domačinov, da so ga morali z nekim Brusom Ferlugom vred odpeljati — na hladno. Ob 11 15 ponoči se je pripeljal na policijo sam gospod pedžupan dr. Brocchi, in po Vegovem posredovanju so Izpustili njegovi ga tovariša iz mestnega sveta, ki se je med tem ie nekoiiko ohladil, in ž nJim vred tudi Feriuga. Je pač res vražja ta tržaška polic jj, da ne prizanaša niti tako vhokim glavam, kakor je gospod mestni sv-etovelec dr. Ara. Križkl socijalisti so se sami karakterizirali ob priliki pogreba Jos. Kolute. Ko se njihovi tržaški sodrugi zavzemajo za tra-portacijo renjikolov v naše kraje, ki ne-le, da zasedajo najodUčaejŠa mesta v Javnih službah na škodo domačinov, marveč tudi ob vsaki priliki zasramujejo na najpodtejše načine z grdimi psovkami in blatijo vse eno, žar je nam najdrsže in »veto, jim pridno iekundirajj tudi naši .mednarodni" socialni demokratje. Ko so se namreč prikazali Sokoli, ki so prišli, da izkažejo svojemu bratu zadnjo Čast, so se začeli nekateri, ko so ugledali zastavo, ki je vsled prestalih bo.e/ na nekaterih mestih raztrgana, posmehovati, govoreč : .Ka| pa nosijo te cunje okrog, če niso imeli nič boljšega, da bi nam pokazali, io mogli raje doma ostati". — V trenutku, *o se je poslavljala zastava ns pokopališču od nepozabnega brata, podeleč mu zadnji poljub, ksr je navzoče tako dirniio, da so b:!i ganjeni do solz, se je izrazil nekdo: .Zakaj pa ne vržejo tudi tiste .Strace" za npm v jamo?" Mislimo, da ni treba k temu nobenega komentarja. — Vprašamo samo: Kedaj bo vendar zasijalo tisto sclnce, ki ga socijalni demokratje že tako dolgo prerokujejo, da bi jim malo posvetilo v cJU V Trstu, dne 4. septembra 1913. „EDINOST" št. 245 ctr.ri in ho ve m ožgane, ker skrajni čas |e že v resnici 1 Vpisovanje v iole je pred durmi Naii narodni nasprotniki so žc na delu. Z obljubami in grožnjami mamijo stari«, naj vpišejo otroke v šole, služeče tujstvu in moreče deci ljubezen do vsega, kar |e domače. Nekako tako kakor nad Dantejevim peklom, bi lahko stalo zapisano na teh tvor-nlcah potujčevanja: Vi, ki vstopate, pustite Slovenstvo in vse, kar le v zvezi z njimi Vsem zavednim Slovencem in prav posebno narodnim Časnikom je dolžnost, da svare slovenske starše pred vpisom otrok v Šole, ki ne goje našega jezika ali so mu celo sovražne. Noben slovenski otrok bi ae smel p r e s t o p i t i p r a g a t a-kih potuj čevalnic. Starši, pomnite, da otroci niso samo člani Vaše družine, nego tudi čiasi celokupnega slovenskega naroda! Dolžnost do njih in do naroda Vas vfežt, da mu ohranite mlade vejice — svojo deco. Dajte jih vzgojiti tako, da bodo kdaj njegovi čvrsti podporniki, ne pa ostudai od* painiki 1 Ne pozabite, da slovenski otrok s p a da v s 1 o vens ko šolo! „Slov. Branik". 201etaice pevskega društva „Skala" v Sv. Križu v nedeljo 7. t. m. se udeleži tudi mersko društvo „Adrija* iz Barkovesj korporativno ia sicer nastopi z Vilko Novakovim moškim zborom „Hrvatom". Tržaška mala kronika. Trst, 3. septembra. Kje je usmiljenje? Že skoraj cel mesec se joka kamoraško in drugo židovsko časopisje samega usmiljenja, ker bi moralo okrog 40 renjlkclov iz ttžaške občinske službe, renjikolov, ki so se mastili na račun tržaških avstrijskih davkoplačevalcev. Kako pa so ti ljudje usmiljeni napram domačinom, pa kaže sledeči slučaj. V mestni ubožnici dobiva marsikdo podporo, ki ni ne Tržačan, ne Avstrijec, temveč bogzna odkod tam z one strani luže. In posebno ti renjikoii, so tamkaj najstalnejši gostje. Priiel pa je pred par dnevi v mestno ubožnico 62Ietni starček Fran Žilčar, ki stanuje v uiici Farneto št. 37, da bi mu dali jesti. Nad 40 let je Žilčar že v Trstu in Je delal, dokler je mogel, a sedaj na stara leta, |e revež brez kruha. D?a dni so mu dati jesti v ubožnici, a ko pa je prišel včeraj opoldne, so mu rekli, uaj se spravi s poti. Neki uslužbenec, ki razdeljuje jed, ga je nahrulil kar najosorneje, naj se pobere. Starčka, ki /e videl, kako dele jed mladim, 15 do 20letrWm ijudem, ki bi si pač lahko sami služili kruh, je pograbila jeza, in udaril Je z roko po ustih človeka, ki se (e drl naoj, da se mu Je pccedila krj. WPa me niso aretirali", le pripovedoval Žiičar; „prišel je le občinski policaj In me prav z lepo odpeljal na ulico, češ naj le grem. Zakaj me niso aretirali, bi bil imel vsaj kaj jesti v zaporu !* Ej, kako hitro bi ga bili spravili v luknjo, da se niso bali Javne razprave, kjer bi bilo priilo na dan, da Imajo pač usmiljenja do mladih postopače v — renjikolov, ne pa do starčkov, ki so vse svoje moči izgubili pri delu v Trstu. Samouraor. Sooči je prišel v gostilno v ui. del Ponte št. 10 neki mladenič i a si naročil vrček piva. Piva pa ni fzpH, pač pa precejšnjo množino karbolne kisline, ki jo je prinesel s seboj. Zdravnik rešilne postaje mu ni mogel izprati želodca Ia le dal nesrečneža prepeljati v bolnišnico. Bil je pa že mrtev, še preden so ga pripeljali v bolnišnico. Truple so nato spravili v mrtvašnico k Sv. Justu. Poznal ga ni nihče. Danes pa so ljudje, ki so prišli gledat mrtveca, izpoznali v njem 28ktaega mizarja Marija Goriupa, ki Je stanoval v ul. Dante Alighieri in bil v delu pri tvrdki Bidoli v ulici SS Martlri. Ogenj. Danes zjutraj ob 6 Je opazil Tofolou, vodja ognjegascev v ladjedelnici pri S?. Marku, ko je šel po ulici Industria, da šviga plamen iz oken petega nadstropja hiše št. 3. Hitel je po stopcjicah v peto nadstropje ia udri vrata v stanovanje, ki je last neke Angele Glavičeve, in začel gasiti og°n|, ki (e napravil že precej škode. Kmalu nato so prišli tudi ognjegasci, ki so popolnoma ukrotili ogenj. Sšode je okrog 800 K. V sobi sta spala dva otroka, in če ne bi bilo Tcfolona, bi bila gotovo mrtva. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Roparski napad v Žavljah. Dne 14 junija je povabil nekega Antona Rusjana, stanujočega v ul. Farneto št. 9, 30!etni težak Mihael Pavlin, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzt, naj v gre ž njfm ia še cekSm drugim moškim v Življe. Izpili so tamkaj nekaj, potem pa sta odpeljala Rusjana na neki travnik, kjer ga fe Pavlic pograbil za roke, oni drugI pa mu je vzel srebrno uro in verižico, vredno 11 K. Nato sta pobegnila. Rusjan je stvar ovadil policiji, ki je včeraj aretirala Pavlina. Pavlin taji, da b! bil soudeležen pti ropu in trdi, da sploh nI bil z Rusjanom v Žavljah. Drugega roparja policija še išče. Loterijske številke, itžrebane dne 3. septembra: Gradec 84 41 60 87 38 Brno 67 58 7 61 87 Društvene vesti. Tržaška sokolska župa. Vsled sklepa župnega odbora se razpošiljs zaaaprej »V e s t n i k Tržaške Sokolske župe* posamezno vsakemu članu društev, ki so včlanjena v župi (po pošti na dom). Brate in sestre opozarjamo, da v slučaju, da niso dobili „ Vcstaika", reklamirajo pri svojem društvu, Id |e dolžno poslati Supnemu predsedstvu imenik članov, oziroma poznejše premembe članstva, ali stanovanja. Uprava „Vestnika T. S. Ž. Pevsko društvo „Kolo". V soboto odpade vaja. Prihodnja vaja v sredo, 10. t. m., ob 8 30. K slavaosti „Skale" v Sv. Križu se [e prijavil tudi SvetoivansU pevski zbor in „Ilirija* od Sv. Jakoba z zastavo. Vseh društev je priglašenih devet izmed teh nekatere po deputaciji. — Tržaški gostje se pripeljejo z zabavnim vlakom, ki odhaja Iz Trsta ob 2*15 pop. Zbirališče ob 3 pri gostilni I pa vec, odeoder odkorakamo v sprevodu skozi vas na veselični prostor. Veselica se začne ob štirih. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Danes, dne 4. t. m., ob 8 zvečer cd bo rova seja. Odbor „Dramatičnega društva" ima svojo sejo nocoj, v četrtek, ob 8 in pel v „Slovanski Čltalnld". — Važne seje naj se udeleže vsi gg odborniki ia namestniki. I, tržaška slovanska godba. Danes zvečer ob 8 nujna odobrava seja. Naj nihče ne manjka. Jutri, v petek, zvečer ob 8 so naprošeni vsi izvršujoči člani, da se udeleže važnega sestanka. DAROVI. — Za „štiukljev semenj" za Ciril Me todovo veselico v Rojanu darujejo: g.a Pavla Gržina, Maša Grom, Katinka RenČeij, potice in štruklje, g.a Smrkolj torto, g.a Ka-talaa pecivo, g.a Josipa Vončlna šartelj, g.a Schenk pecivo, g.a Kurbisch In g.a Lisec oeclvo, g. Vodopivec milanski kruh, g.a Pavla Novak 2 torti, g.a Friškovfć tudi pe civo, g.a Stefi dr. Obersnelova 6 kron, g.a Marija Maloyer 5 K, g.a Ž«ga dr. Voduško va in g. Bortolo Delak po 3 K, g. Karla Nachtlgall in g. Ludovik Gržina po 2 K, S/oboda, Blaž Hreščak, Breraic, dr. Vagaja ia Schrey po 1 K. Prelena in srčna hvala! Pro5imo nadaljolh darov! Vesti iz Goriške. Iz Divače. V „Edinosti" z dne 18. t. m Čitamo, kako Je zmagala županova strank?. Resnici na ljubo par dokazov. Divačani so bili poraženi „s pristnimi" domačini, ka kor so postajenačelaik Gabrijel, Andrej in Ce-per, restavrater ca kolodvoru. Pomagal |t tudi poštar Ambrožič. Očitanje „klerikalci" nima nobene' podlage, ker oba mož a sta volila cerkvene starešine in glavni agitator je, kakor nam Je znano, najvnetejši pristaš S. L. S* Šio je le za osebe in ne za stranko : volitve so po vsem gospodarsko vprašanje, pri katerem smo bili, smo in bodemo vsi Divačani, razun par njih, edini: Ne moremo pa si pomagati, s ko gospodje, komaj došli v 7as, delajo neslogo. Kako močna je županova stranka, bomo videli v doglednem času; vsem dtugim pa, ki hočejo zanetiti prepir, pripomoremo na drug način do druge časti. Končno nas veseli, da nas skušajo v javnosti osmešiti, ker ravno to pomore, da pride v svet marsikaj pikantnega, s čimer bodo imele posla tudi pristojne oblasti. Podružnica CM D v Vrtojbi sklicuje za nedeljo, 7. septembra občni zbor cb 10 oredpoldne na dvorišču občinskega doma. Dne?n! red po pravilih. V slučaju, da ne bi bii zbor ob 10 sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih. Pevsko izobraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru pri Gorici priredi dne 7. t. m. izlet k S?. Luciji ter priredi obenem v dvorani g. poslanca Mikuža veselico s sledečim sporedom: 1. Dan. FajgelJ: „Domu in L!ubezci\ moški zbor Prešeren. 2. J Bartl: *Oj Plaalne", mešan zbor Prešerna 3. J. Aljaž: „Oj z begom ti planinski svet", mečau zbor Prešerna. 4. St. Pirnat: „Pomlad in Jesen", moški zbor Prešerna. 5. Klavžar: „V posredovalnici", burka v enem dejanju. 6 V. Vodopivec: „Kovačev študent", spevoigra v treh dejanjih. 7. Anton Nedved: „Nazaj v planinski raj", rctšan zbor Prešerna. Začetek ob 4 30 popoldne ia ne ob 3 30, kakor je bilo prvotno naznanjeno. Po sporedu svobcdia zabava, kjer se bomo Za otroke Izborno redilo za zdrave in boleh ne, v raščl za-. ostale otroke ^ vsake starosti, ki pospešuje tvorbo * kostja in mišičevja ter obvaruje in odstranjuje razna motenja, kakor n. pr. drisko, bljuvanje In črevesni katar, KuteKe in odrasle. Delniška družbo Grelnltz Trst, Corso 18. m ŠtedilpiKi pa plip. Aparati na plin za Kubanje odprti in zaprti v vseh velikostih in vsake oblike. -E SOLzIDfiO DEIiO. =~ Tvorijo največjo gorkoto z malo uporabo plina. Kemiki:: konvikt J; C i za dijake vseh srednjih šol. Higijenične sobe, obširna knjižnica. Skrbno nadzorstvo. I g formacije daia Ravnatelj Prof. P. MAKQUARDI\ Trst, Piazza S. Giovanni 1, II. n. Preselitev trgovine. Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi, da aem preselil svojo trgovino jest vin iz ultce Campo S. Glacomo št. 20 v isto ulico št. 18. in se uljudno priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Vek. Stepančič. t*-' : ivAN parenzan: - ■ -i " mesnica. D nevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obisk. Hojan, S. Karcora 1. Doktorica KLARA KUKOVEC se je vrnila in sprejema v ulici Glacinto 6allina 2, II. nad. (vogal trg Goidoni) od 3 do 4 in pol pop. — TELEFON 12|VHf. mUKZXXKXX*XK&XKX Dražbeni oklic. j i • - ^ Pri c. kr. okrajni sodniji v Radovljici se bo vršila dne 16. sept. 1913 ob 9. uri dop. dražba posestva „Hotelske Gkcllske družbe Trlstao" obstoječe iz hotela „Triglav", vile „Bogomile" in „Bellevue", gospodarskega poslopja, vrta in kompletne hotelske oprave. K temu posestvu spadata tudi 2 parceli, ležeči ob Bohinjskem jezeru na najlepših točkah in sta zelo prikladni za stavbišče. Najmanjši ponu-dek za vsa ta posestva s pritikliuo vred znaša K 92.508'—. Del kupnine bi lahko ostal vknjižen. Vsi podatki so na vpogled pri omenjeni sodniji in v pisarni dr. I. Tavčarja. Odvetnik Dr. Boleslav Bole ima sedaj svojo pisarno v ulici delM Casermo 171 nad Gorenčevo knjigarno. N. Casfle* ■ lat, m^OABj Napredek vede! Najenergičnej še in gotovo m zdravi sifilis s svetovnim sredstvom == IORUBDT GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prosta ti tis, uretritis in meh. t^r^« katarji korenito ozdravijo ■ KOSIIOU vaSliO Konfeti Oaalle urejajo armiranje, ne da bi bilo treba rs biti zalo nevarnih cevk (iilinge), popolnoma odpravljajo ia ublažuje j o pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito o i dri vi j o uretralna toienja (pro-statitis, uretritis, tietitis, mehurae katarje, kamen, nesposobnost sa zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatija konfetijev Gasile K 4'-. lorabin Čamile, najboljše protisifiiitično in poživljajoče kriff:ailno sredstvo, ki se npoTablja s uspehom proti sifilidi, anemji, inpotenci, koetoboli, ishias, vnetja ites, poltcim madežem, izgubi semena, polucfjam, sperma tor oi, steriliteti, neurasteniji, saergićsa razkrojevalffc nrioove kiseline itd. — Steklenica Jorabina Gasile K 3"SO. Vbrt*Mmnec Caaile zdravi beli tok, akutne In kroničae katarje, vaginkis, ura-treti% esdometritis, vnetje iu izpad maternice itd. — Steklenica vbrlzgaaca Caeile K. 3 50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarne Lloyd ta g. Oasile Trat, ki poda odgovor s obratno poŠto zastonj ia s vso rezervo. Priznani ruMiciualni izt. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijacčič, biv&i vratar Ho-tela Balkan. Brivska dvorana. SETSlfi Rojstna in okolice, ae priporoča brivaks, dvorana v ulici Montormino 7. Za dobro po-mtreibo Jamči Štefan Vukomanovič, brivec NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v nlici Čase t m a N. 11, katera je urejena na najmodernejši način In preskrbljena z vaakovratnim blagom. - Kruh vedno sveč. — Najfinejša vrsti moke. Prepečenci, sl&SČice mrzle pijače, kakor vino in likerji. - Uljudno se priporoča ALOJZIJ GUL (prej Trg Caserma). na 1927 Soba lepa, moderni komfort, v sredini mesta se odda. — Ul. S. Zac< aria 4, I. 1918 Sprejme se takoj BaTksn — Trst. nadat takar (Zahl kellner. — Hotel 1913 Zdrava ženska oddelek Edinosti. sprejme otroka za dojit. : Naslov pove Inseratni 1926 Medeni modiljoni : Potrebščine imalti- rane in iz aluminija, leseni predmeti in železnine za domačo uporabo, po cenah, da Be ni bati konkurence. Obrnite se samo na UMBERTO CE8CA, ulica Caserma Ste v. 14. 1682 ADlCCr^ Trst, Via Barriera v. 3b, viau • nltUC^i 13. Damska krojačnica. Izdelnji vsakovrstne obleke po angleSkem in franccskec kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze gledališče itd Cene imerne. Cfvtnnnof« Antona Jerkiča naslov : Trst, ul. ruiogrdld delle Poste 10; Gorica, Gosporks ulica 7. 4444 ppAlioin ali ^ n»jem 86 daJ° razne goatil^t rrUUdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtn obrati, hiSe, vile itd. Pojasnila daje Kolar 5ič, k t varna Corso od 9—11. 3—6, telefon št. 825. 417 l/t*nniA*M železo, stare kovine: Anton Oernao Ivlipiljem Trst, ulica Olmo 8t. 14 173C Dnhiehm in tapetarije po še m na no ni* I UIIIO IVU bih cenah, katere ae ne dobi drugje. Spalne acbe im VMkorretnega lema. remanm od 380 kron naprej. Jedilne aobe oč 440 kron naprej. Nora maloga S. BROD, ul Squcro nuoTo 7, J. nadatr. na strani po itn t palače. Po dogovora olajšanje plačevanju. 146£ FRAN RUPKIK, krojaški moj ote:, Lta. nlica Onrps St 10 I c. Voauliarnipi BD0N 0PERAi°) ^ UDVIJarillUl Riborgo 31 se prodaja vsa kovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Po piavlja in sprejema naročila po meri. Svoji k svojimJPriporočajelarnikM_IVAN0l^ Anton Novak, brivec ;terri£: ved ere St. 57, se toplo priporoča cenj slovenskemuob činstvu za mnogoStcviln obisk* — SVOJ! K SVOJIM t 2660 ČEVLJARNICA MIHAELA HUČICA Trst, ulica Laasaretto veochio it. 43 prej Šalita Promontorio 3, ae priporoča slav, občinstva in cen. odjemalcem za obilen obisk An+ntl Tlirlf edina slovenska žganjarna U HlllUVI I UlRj taloga likerjev, v kateri bi dobe vsakovratui likerji, se nahaja v bli£:ui nNa rednega doma" v Tratu, ul. Carto Ghega 10, voga) ul Ceciiia. Edina taloga dalmatinskega tropmovca RazprSilja tudi na deželo. __ Zahvala, Vsled afere, vsem Sežančanom dobro znane, smatra podpisani za prijetno dolžnost, da izreče na tem mestu vsem skupaj, posebno pa gosp. županu, ostalemu odboru, sodelujočim članom ter vsem Sežančanom pri tako vzorni vštrajnosti najsrčnejšo zahvalo, ker so pripomogli do tega, da tudi pod največjim hujskanjem ne opravi noben tujec nič, ker Sežana ljubi preveč svoje Sežančane. Ferdo Majcen, kapelnik. Rudolf Bonnesr.4tcvai7%ri: Doroča cenjenemu občinstvu svojo TAPE-TARSKO DELAVNICO, izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki sp&dajo v stroko — Delo solidno. — Cene zmerne. Franjo Stančić Trst - ulioa Media št. 17 - Trst priporoča svojo trgovino jestvin in kolonij alnegfa blaga katera je vedno oskrbljena s svežim in prvovrstnim blagom ai LETOVIŠČE Bohinjska Bistrica Bohinjsko Jezero v Triglavskem pogorju, na progi drž.železnice Jese-oice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja ▼ gostilnah, vilah in priv. hišah« Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. 1= flNHBMM ^SBBHSSS NAZNANILO. Naznanjam svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, d i Z finem 16. septembra preselim dobroznano trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga iz uiice Belvedere fetv. i7 u isto ulico štev. 19 ter se priporočam za obilen obi^k kakor dosedaj. Tekoslava ud. Žuldarelč Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. Prva s!j enska izde-lov&lnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic 'a trgovino In obrt, stavbno in umetno ključavnlćarttvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulLa 14 priporoča svoje tehtnice. Centkl na razpolag* fcr.zplaćno In tranta. Velfta zalogi dvokolet ta t Iv .laik rtr.Jr, |nwfi«»», •rtMtTM** pr* Butjll " U, CtriM, Stola« allaa it I la 4. MmKh ItimlH. — frsi^a a. •fci-afca. CmW rraal®. V*Hk. z.l.«> »•ttivnUk atr.jav raMlaalk »a ml UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez Z vsake bolečine 2 Dr. J. Čerm^k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobm tehnik - TRST • ulloa deila Caserma it. 13, II. radst.