Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna j>etit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduištvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
Štev. 142.
V Ljubljani, v četrtek 25. junija 1885.!
Letnik XIII.
Vabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini slovenski dnevnik na katoliško - konservativni podlagi,
nastopil bode s 1. julijem drugo polovico XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljatvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. na-
naročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. —- kr. „ pol leta .... (> „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „ Ojtra vništvo „Slovenca
Francoske razmere.
Govorili smo zadnjič na tem mestu o „italijanskem gospodarstvu" ter rekli v začetku, da se posebno ena vrsta ljudi debele o krvavih žuljih državljanov, v prvi vrsti namreč oni svobodoljubni možje, ki znajo množico mamiti s svobodo in enakimi lepimi besedami. K temu ni potreba ravno izvanredne državniške zmožnosti, pač pa precej zvitosti in administrativne nadarjenosti. Tacih lepih čednosti imajo v obili meri francoski mogotci, ki v lepi obliki po-dajejo narodu dobro in slabo, polagoma „prilivajo hladilni pijači morečega strupa, ki žejnim narodom razjeda mozeg in kost, ki pozlate svileno vrvico, preden vtakneš vanjo svoj vrat".
Že Voltaire je rekel, da je večina francoskega naroda pol tigra, pol opice. Sužnji so svojih lastnih strastij, hlapci one prekanjene oligarhije, ki tiho in skrivno izsesava narod ter mu prepušča lo pene, prazne sanje, „komedijo življenja". V Franciji vlada nekaj let egoizem po pravilih francoske vljudnosti. In ta sicer plemeniti in nadarjeni narod je že navajen na to. Celo orožnik (žendarm) ali rabelj ima pri svojem poslu vedno na jeziku: „ako je drago" (s' il vous plait).
Različna ministerstva pod slamnatim Grevy-jem so si enaka na las. Za prihodnost francosko se niso brigali ne Gambetta, ne Freycinet, niti Paul Bert, niti Jules Ferry, pač pa za svoje žepe. In da so metali narodu pesek v oči ter ga motili kot otroka z igračicami, treba je bilo boja proti cerkvi, krščanski šoli, zgodovinskemu pravu ter ga vzgojiti v ne-nravnosti in najpodlejši omiki. In ko je ponehaval boj v deželi in divji ogenj zapeljane množice, obrnili so zviti možje narodovo pozornost na vnanji svet.
Freycinet je zidal in zidal ter hotel zazidati zadnji „sou", ki bi ga bila premogla bogata dežela. Drugi se je vrgel v Tunis, tretji nad Tongking; nobenemu pa ni bilo mar, da bi pridobil narodu ime, kterega je v resnici vreden. Se ve, kedar so hoče globoko poseči v državno vrečo, mora imeti narod s čim opraviti, da vsega ne zapazi. Tako jo
bilo tudi nekdaj v Avstriji, ko je gospodarilo meščansko ministerstvo, Auersperg-Lasser in njihovi prijatelji.
Prigodi se pa le včasi, da tudi narod spozna svoje prijatelje in dobrotnike, ki mu pijejo kri. Iz tega ali druzega vzroka se izmuza prijatelj iz kroga svojih tovarišev, pretrga železni obroč ter narodu razkrije skrivne spletke in mu odpre oči. Tako je zagodil svojim prijateljem prejšnji policijski načelnik v Parizu, Andrieux.
Ta mož je eden prvih republikancev. Od leta 1863 do 1870 je bil zagovornik v Lyonu, kjer si je s svojo radikalno zgovornostjo pridobil mnogo prijateljev. Nekaj let po tem je bil v Lyonu izbran poslancem. V zbornici si je pridobil ssvojimi zmožnostmi mnogo vpliva. Vlada Waddington-ova ga je 5. marca 1879 imenovala policijskim nadzornikom v Parizu, in v tej službi je ostal do 14. julija 1881. Ravno pred ostopom ministra Gambette se je odlikoval kot poročevalec proti vpeljavi glasovanja po imenih. Potem je bil nekaj časa zastopnik Francije v Madridu in sedaj je poslanec enega okraja v Lyonu.
Kot načelnik policije, poslanec in prijatelj ministrov, posebno pa mogočnega Gambette, poznal jo vse skrivne nagibe, ki so vplivali na prve može v njihovih službah. In te skrivne spletke je svetu odkril v spisu z naslovom: spomini policijskega načelnika (souvenirs d' un Prefet de Police, par L. Andrieux). Naravno je, da so pali gambettisti ali oportunisti po njem ter mu grozili s sodnijo, češj da je prelomil službeno molčečnost. A ni se dal ostrašiti, ker je vedel, da se bodo bali še hujših reči.
Eno poglavje slove „kulturni boj", in tii pravi:
„Vodje oportunizma (od Gambette sestavljena unija s svojimi prirastki) so si vstvarili svoje ime in politične vspehe z nepremišljenimi obljubami, ktere so dali velikomeščanskim delavcem. Se ve, tribun, ki je podpisal belevilski program (Belleville je 20. volilni okraj v Parizu), sprejel ga je le kot splošno vodilo in volilno izjavo. Toda volilcem se ni bilo treba brigati za njegove skrivne pogoje. Morali so le to doseči, da zmaga Gambetta in njegova stranka, ker po tem se vrosniči napominani program, spolnijo obljube in konec stori socijalni bedi. Že dolgo časa si je Gambetta prizadeval, da bi polagoma pripravil na gotovo prevaro oni del demokracije, ki je bila, kakor je naneslo, rep, glava, ali srce njegove stranke. Da bi prečrtal iz programa (od 1. 1869) obljubo, da se namreč razpusti stoječa armada, skliceval se se je na izkušnjo zadnjih let in potrebe (od 1. 1870) novega položaja. Da bi izbrisal ločitev cerkev od države, trdil je Gambetta, da je nemogoče odstraniti dolžnosti in pravice, ki jih je država po kon-kordatu sprejela. Iu da bi ohladil prevroča upanja, ktera je sam netil s svojimi govori in obljubami, tajil je celo socijalno vprašanje."
„Vladna misel, kakor se je reklo, morala je počasi obrezovati program, toda boreča se demokracija ni hotla o tem ničesa slišati. Svojo nevoljo proti tem spletkam je pokazala, ker se je vedno množilo število radikalcev in intransigentov. Napad intransigentne moči je hotel Gambetta odbiti s pro-ticerkvenimi strastimi. Klerikalizem je sovražnik, tako jo govoril, in med tem divjim kričem so se vršile volitve 1. 1877. Lačni so se do sitega najedli duhovnov. Versko vprašanje je prevpilo socijalno; in pri strastnem zatiranji prostosti druzih so pozabili liberalci na lastno prostost. Gambetta in nje-
govi pomagači so bili v svoji politiki gotovi pomoči večine v zbornici. Ostudni kulturni boj ni presegel obzorja onih poslancev, ktere je bil Gambetta za-ničljivo imenoval podživinozdravnike."
Ponudile so se priložnosti, da bi se bila vsta-novila konservativna republikanska stranka in tako vstvarilo protitežje za razvoj parlamentarne republike. Toda oportunisti so želeli jakobinski parlamentarizem, narodno sobranje brez manjšine, samovlastvo opirajoče se na zatiranje nasprotnikov, boj do vni-čenja vseh drugače mislečih. Po volitvah (1. 1877) so zmagovalci mislili le na to, kako bi si vtrdili gospostva v republiki ter se obdali z okopom, kterega bi premagani nikoli ne mogli prelezti Namesto vladarstva vseh se je vstanovilo vladarstvo nekterih, se ve, na stroške prostosti. „Ni je prostosti za nasprotnike vse prostosti ; oznanjeval je P. Bert."
Po 7. članu nove naučne postave imelo bi biti redovnikom prepovedano podučevati po šolah, toda senat ga je zavrgel. Na to se zbero različne skupine republikanske večine ter so zahtevali, da se morajo izvršiti že obstoječe postave proti nepripo-znanim verskim družbam. Vlada je vstregla Gam-betti in njegovi stranki. Proti temu je glasovalo izmed republikancev le 22 intransigentov. Andrieux je izvršil kot policijski načelnik znane dekrete meseca marca, a vendar prizmi, da se še vedno kesa, ker ni izstopil iz službe in da je moral delati po onih dekretih. Pove tudi, kako je Gambetto svaril, da bodo dekreti več škodovali, nego koristili. Vsi policijski uradniki so le neradi delali po višjem povelji, narod je bil razburjen, in mnogo jih je obrnilo republiki hrbet. Gambetta se je pomišljal, ker nikoli ni gojil slepega in strastnega sovraštva proti kongregacijam. Trdil je le, da so „dekreti zelo važni kot vodilo in kažipot prihodnje politike". Njegov namen je bil, da si pridobi večja mesta, ker ravno po mestih je imel največ prijateljev, ki so sovražili cerkev, in on sam je bil voljen v Parizu. Dokler imajo republikanci mesta na svoji strani, še trdno stoje. Brez Pariza in proti Parizu ne moremo vladati: bilo je geslo Gambetti. Nasproti temu trdi Andrieux, da isti dan, ko bi vlada pričela gospodariti s Parizom, vzdigne se proti njej vsa dežela.
Gambetta se je vedno bal, da se mu delavci postavijo po robu; in ker je bil zvit državnik, hotel jih je tolažiti s proticerkveno politiko. Tako piše Andrieux, prijatelj Gambette.
Katoliški časniki so z vso pravico Gambetti in njegovim prijateljem očitali, da le zato dražijo narod proti duhovnom, ker mu druzega nočejo in ne morejo dati.
Največ se sklicujejo na postavo in najpazneje gledajo uraduikom na prste ravno republikanci; sami pa dajejo najslabejše vzglede.
Tako n. pr. je radikalni list „Lanterne" dan na dan napadal policijo in si tako pridobil mnogo naročnikov. Da mu ni pošlo gradivo, najel si je nekega prejšnjega redarja (policista), in ta je zopet pridobil med svojimi prejšnjimi tovariši mnogo iz-dajic. To redarju še ni bilo dosti, hotel jo vedeti vse, kar se pri redarstvu godi iu hitro prinesti na nos vredništvu „Lanterne". Obrnil se je toraj na svojega prejšnjega „gospoda", brigadirja Zieglerja. Ta se ni dal omajati. Redar vpraša Zieglerja, bi se li hotel o tem dogovoriti z vplivnim poslancem.
»fcv
Ziegler to naznani svojemu vodji Ansartu, ki je kaj rad porabil priliko, da bi poizvedoval skrivne spletke nasprotnikov redarstva. Ziegler je bil zanesljiv in izkušen mož. „Vi želite, da se pogovoriva", pozdravi Zieglerja poslanec. „Ne gospod poslanec. Ne, motite se o mojem prihodu. Nisem prosilec, bil sem le prošen." „Nič ne de. Hočete nam iti na roko v zadevi, o kteri je bilo govorjenje." „Pomislite vendar na nevarnosti, v ktere pridem. Mi morete li zagotoviti službo enake vrednosti, ako me odstavijo? Imate denarja, da mi plačate pokojnino?" „Poplačati znamo svoje služabnike. Poznate gospoda N. N.? Dal mi je pojasnil, s kterimi sem vrgel g. Nervota (vodjo Pariške ubožne uprave). Preskrbel sem mu sedanjo službo. Po mojem mnenji še ni zadostno poplačan; v kratkem postane častnik častne legije." „Zelo Vam zaupam, g. poslanec, vendar se bojim, da ne bi mogli vsega storiti, kar obljubujete." „Dobro. Hočete govoriti z Gambetto? Mislim, da njegova beseda zadosti."
Nekaj dni pozneje je peljal poslanec Zieglerja k Gambetti. Ta si je znal pridobiti človeka. Zieglerju ni bilo lahko izvrševati vloge, ki so mu jo določili njegovi višji. Pri slovesi pravi Gambetta: „Pri tem toraj ostane. Pošljite nam poročila, kedar mogoče. Skrbite, da bodo obširna. Da je bolj varno, pošiljajte svoje liste v dvojnem zavitku (koverti) gosp. dr. Fieuzalu."
Ziegler je bil povišau v svoji službi, ker je spretno rešil svojo nalogo. V uradnem listu pa se je kmalo bralo, da je g. N. N. imenovan častnikam častne legije in dr. Fieuzal odlikovan s križcem.
Tako se godi v „srečni" Franciji (in drugje? op. pis.). Kaj porečemo o državi, kjer poslanec, dasi predsednik v zbornici, mamelukom službe oddaja, kjer uradniki pri poslancih iščejo pomoči in zavetja, ne pa pri svojih vikših?!
Pisali bi še mnogo, toda g. državni pravdnik bi konečno mislil, da pišemo o avstrijskih razmerah in ne o francoskih.
(Konec prih.)
Liberalizem iu katoliška cerkev.
Za mislečega človeka ne more nič bolj nespametnega biti, kakor če podpira svojega nasprotnika ter sovražniku sam orožje podaja, s kterim se ta zoper prvega bojuje. Lahko bi se sklepalo : Saj takega norca vendar ni, to je toraj le prazna domišljija! Ees bi imelo tako biti, a žalibog tako pa ni. Da kar naravnost povemo : Katoliški čitatelji liberalnih časnikov so taki izvanredni neumneži. Libe-ralno-brezverno časnikarstvo se poslužuje vseh po-močkov, da katoliško cerkev zasramuje, njen vpliv pomanjšuje in verno ljudstvo od nje odvračuje. In katoliki — so njegovi zavezniki proti cerkvi. Čudno, neverjetno, a vendar istina! Brez vsega pomisleka čitajo katoliški kristijani take časopise. Da, celo naročujejo si jih ter tako brezbožno dejanje podpirajo. Da bi kristijane od tega res nespametnega, pa tudi brezbožnega dejanja odvračalo, se je namenilo društvo: „Apostolat tiskarstva". Že dolgo časa piše kolikor toliko v vsakem svojem listu od nespa-meti in greha za katoličane, če liberalno-brezverno tiskarstvo podpirajo, ter vedno in vedno dokazuje, kake peklenske namene ima liberalno tiskarstvo. Naj podamo enkrat kratek odlomek iz „Annalen" — „Das Apostolat der Presse".
Liberalni časopisi borijo se proti naukom verske nravnosti.
Nravni nauki liberalnih časopisov ugajajo popolnoma liberalni veri, to je „neveri". Liberalstvo in liberalni časopisi ne poznajo nič več svete pravice, ktera ima svoje korenike v nespremenljivi sveti volji Božji. Po razuzdanih pojmih nesramnega časnikarstva ima pravica vir v nevernih večinah državnih zborov. Toraj pozna to postavno pravico, ktera je pa večkrat sovražna oni, ki izvira od Boga ter je nespremenljiva Božja pravica. Saj liberalni časniki imajo geslo ajdov, ktero pravi, da se mora pred veličastvom človeških postav vkloniti naša vest, v kteri vlada brez dvoma Božja postava. Liberalni časniki ne sodijo ali ima politika prav, ali ne, samo da je koristno. Kar kaže in prinaša dobiček, je saj v politiki po nazorih liberalnih časnikov prav in pošteno. Ali so morebiti taki časniki obravnavali ali obsodili roparsko vojsko piemonteško proti cerkveni državi? Še ui dolgo od tega, kar so
taki časniki roparsko nasilstvo zoper najstarejo krono hvalisali, poveličevali in slavili kot narodno delo. To storijo pri vsaki priliki še dandanes. Znano je tudi, da stojé liberalni časopisi vsim revolucijskim strankam na strani in da podpirajo vsakega, kteri se višjim oblastim vpira. Le v lastni deželi se nekako ponižujejo pred oblastjo, dokler namreč je ona v moči, ker se boje postave pa njenih nasledkov, kazni in škode.
Kar zadeva podlistek liberalnih časopisov, moramo žalibog spoznati, da je napolnjen s strupom najnenravniših romanov. Večinoma vsi spodkopu-jejo čednost in nravnost, kakor že posredno ali neposredno. Z lepimi, mikavnimi besedami opravičujejo in olepšavajo največe pregrehe zoper sveto čednost in božje nauke nravnosti; z zapeljivimi besedami, ktere so tem nevarnejše; predstavljajo domišljiji bralčevi najnegnjusneje podobe in vsako pregreho zoper čednost smatrajo za potrebno nepopolnost človeške narave. Ker so take nagnjusnosti oblečene v lepoglasne besede, so čednosti še bolj nevarne; one so ko sladki strup, kakor kača med cveticami, in zadenejo še ložje svojo žrtev. Kako bedasto in smešno se mora zdeti onim, kteri se še niso odvadili misliti, ako liberalni časniki, kteri katoliško čednost v vsih obzirih z nogami teptajo, začnejo naravno življenje drugih presojevati, kakor n. pr. življenje jezuitov.
Liberalno časništvo je v resnici jeden onih črvov, kteri hočejo dandanes nravne nauke in kri-stijansko čednost razjesti. Kar je apostelj Juda od krivih naukov svojega časa rekel, to velja tudi liberalnim časopisom: „Kar ne poznajo, preklinjajo; kar pa poznajo, kakor neumna žival, pa pokvarijo."
Liberalni časniki boré se zoper katoliško javno življenje.
Vsled brezverskega značaja liberalnim časnikom ni mogoče v miru pustiti javne službe božje in njenih obredov, kteri so javno izraževanje katoliške vere. Iz tega lahko razvidimo, zakaj toliko delujejo proti procesijam sv. Rešnjega Telesa; kako zoprno jim je potresanje potov in cest v čast presv. zakramentu; kaj počenjajo, da bi božje pote in enake lepe navade odpravili. Tudi sožiganje teles umrlih jim tako na srcih leži, da kar ne mirujejo, ter se kmalo tii, kmalo tam za to oglašajo. Pri ajdih se temu ravno ne čudimo, a ta šega pri posvečenih telesih umrlih kristijauov nikakor se ne strinja z njihovo vero. Ker je liberalizem brez vse vere, je tudi pri drugih videti in trpeti ne more. On vse sovraži, kar ima le kak katolišk blagoslov, kako katoliško znamenje. To sovraštvo zoper krščanstvo, posebno zoper sv. cerkev je ravno njegovo znamenje, njegovo bistvo, njegova natura. To mora pa vsestransko izpeljavati, kar tudi dela in zatoraj lahko imenujemo po vsej pravici liberalno časnikarstvo največe krivoverstvo današnjega časa.
Ni več dvomiti, da liberalstvo in njegovo časništvo ne pripoznava nobenih pravic katoliški veri ampak jo le še nevoljno, posiljeno prenaša, zatoraj jih ne pripoznava v javnem življenji; k večem še pripušča, da jo kdo v privatnem tihoma spolnuje. Ne moremo si kaj, da ne bi navedli besede slavnega Górres-a, ktere je govoril o priliki, ko jo bavarski kralj Ljudevit I. prevzel kraljestvo. Glasé se tako-le:
„ Ne daj, vzvišeni kralj! dopustiti, da bi pravica katoličanov samo v zasebnem življenji bila veljavna, ampak zadobi naj tudi veljavo v državi. Kaj bi pomagalo, ako bi se ljudstvu pridigovalo o Bogu, o veri, o čednosti in nravnosti, ako bi pa država postavljala Baalu altar je in bi zažigale daritve ? Ali naj samo posamezni se zatajujejo, večina naj bi pa razkošno živela ? Ali naj državljan spolnuje svoje krščansko dolžnost in naj dela pravično, iti usmiljeno, med tem ko bi država pograbila kar bi njena roka dosegla? Ali naj bo Bog nebes in zemlje le domači Bog, v javnosti naj bi pa odložil svojo oblast? Ne tako! V sredi Tvojega ljudstva naj vlada njegova postava, in Ti bodi njegov naj-prvi služabnik. Le ako bodeš Božje pravice čislal in njegove postave spolnoval, zamoreš zahtevati, da bodo drugi Tvoje od Njega Ti podeljene pravice čislali in Tvoje postave spolnovali, da, še celó tistim bodeš zapovedoval, lctcri Najvišjega tajé in so mu pokorščino odrekli. Le na ta način bodeš dobil podlago in blagostan Tvojemu ljudstvu."
Vsak dober kristjan mora tem besedam pritrditi. Kristjanske postavo naj nimajo samo za posamezne ljudi veljave, ampak tudi v javnem življenji naj se
spolnujejo. Med državnimi postavami naj ne bo ni-kakoršnih postav, ktere se ne bi dale strinjati z nauki katoliške vere in nravnosti. Žalibog, da smo morali doživeti čase, v kterih liberalstvo in njega časništvo neprenehoma deluje na to, da bi iz po-stavodajalstva izpodrinili vsako versko misel in verski značaj, ter ga z ajdovskim nadomestilo.
Zarad tega vsi liberalni listi po vseh deželah tako gorko zagovarjajo civilni zakon, akoravno Cerkev uči, da razun cerkveno sklenjenega zakona ni druzega veljavnega, in da je civilni zakon med kristjani le pregrešna zveza le pravi konkubinat (prileženstvo). Zarad tega hočejo oni časniki vničiti krst. Na ta način je nekterim brezvernim starišem na Pruskem mogoče svoje otroke kot nevernike izrejevati. Le v Berolinu je na tisoče nekrščenih. Zarad tega tudi oni listi toliko priporočajo konfesionslozne, t. j. brezver-ske šole. Neprenehoma delujejo na to, da bi svojim „izobraženim" in „razsvitljenim" bralcem dokazali, da je v korist vede treba versko-izobraževalni vpliv Cerkve na mladost kolikor mogoče omejeti ter ga s časoma zatreti. Iz tega tudi lahko razvidimo, zakaj se jim zdi bolj važno otroke podučevati v branju, računstvu, zgodovini, zemljepisju in naravoslovju, ali v čemur si bodi, kakor pa v verskih resnicah; ona izreja se jim zdi boljša, kakor pa katoliška verska izreja, od ktere sta edino odvisna sreča in zveličanje človeka za zdaj in za večnost. Sin Božji, čegar besede, kljub liberalni „razsvitljenosti" ostanejo resnične, je rekel „da človeku nič ne koristi, ako ves svet pridobi, če pa svojo dušo pogubi". Liberalno časništvo ne bode prej mirovalo, dokler ljudi ne spelje tako daleč, da bodo sredi med katoličani sklenili svoje življenje kot *) neverniki.
Liberalni časniki borijo se tudi proti vredbi katoliške cerkve.
Angleški minister lord Derby je rekel v nekem govoru: „Jaz ne vem, kaj je vendar tako zvano liberalstvo (namreč angleško). Po drugih evropejskih državah je njegov pomen že očiten. Liberalec je tam nasprotnik duhovnov in papeštva."
Oglejmo si toraj koliko zadeva ta obsodba liberalno časništvo.
Zdaj se oponaša višjemu pastirstvu naše cerkve, da nezmerno hrepeni po gospodarstvu duha; po zatiranji nižje duhovščine, še celó neizmerna ošabnost in ponos. Zopet drugič se obdolžuje celó duhoven-stvo, da ljudstvo le omračuje ter mu brani do prave olike (brezvernosti namreč) ga k vernemu fanatizmu nagibuje, da domovinsko ljubezen zatira in vdušiti hoče, ali celó da z zunanjimi sovražniki zveze sklepa itd. Zopet drugikrat imenuje redovnike in verske zadruge postopače, hinavce in goljufe ljudstva, da celó škodljive ali vsaj nepotrebne izrastke človeške družbe. Liberalni časniki ne pusté v miru dobrodelnih zavodov in zavodov, v kterih se gojé vede in čednosti. Vse te razglasujejo kot državi nevarne, akoravno so že človeštvu nezmerno veliko dobrega storili. Ako kdo, ki je bil za katoličana krščen, stori kak zločin, hitro so pripravljeni katoliške duhovnike, kot moralične povzročitelje na odgovor tirjati, kakor bi bili ti vse to zakrivili s svojim naukom. Vsakemu je menda še v spominu zločin Kullmana, iz kterega so zajemali liberalni časopisi blato, ter so si ž njim prizadevali onesnažiti katoličanstvo.
Vendar to ni še vse. Brez počitka iščejo in iščejo po vsih kotih sveta kako pohujšanje med katoličani. Ako se jim posreči kaj najti, ali pa da večinoma saj mislijo, da so našli, potem hajdi na boben! Kot veliko vredno novico, kot sladčico podajajo potem svojim liberalnim bralcem in razbobnajo veselega srca po celem svetu. Pa ne da bi kaj tacega samo poročali, ampak prvič lepo ozaljšano podajajo ljudstvu, potem pa teden za tednom da šo cele mesece prihajajo podrobnosti o tem, zaničljive sodbe itd., da bi s tem brezbožnost cerkve in njenih služabnikov dokazali. Pa naj bi si časniki saj iskali samo resničnih dogodeb! Kaj še, saj je lahko kaj tacega si izmisliti, čemu toraj iskati!
In res večinoma so taki zločinski prigodki katoličanov, zlasti duhovenstva in redovnikov ali izmišljeni ali popolno presukani. Liberalni časnik kaj tacega redkokrat prekliče, in če to stori, zgodi se to še le toliko pozneje, da jo že vse pozabljeno, da postane preklic novo pohujšanje, ali pa, da je že obrekovanje sad rodilo, ali pa na takem mestu, kjer se lahko prezre ali pa v taki obliki, da jo reč še
*) To je /.e doseglo, kajti bilo jo nedavno brati v „Slov. Gospodarju", da so pri pogrebu nekega brezverca nosili sulico mesto križa. Olej pogrebo framasonov (Viktor Hugo).
vedno dvomljiva in dvorezeči meč. Dokaz temu naj nam služi zgodba od zblaznele Barbare Ubrik v kar-melitarskem samostanu v Krakovem; zgodba od spovedi očeta Gabrijela iz Linea; poročilo o poljskem prelatu, o kterem so poročali, da je denar zaigral, kterega je za sv. očeta nabral, m še drugih enakih laži. Duh liberalizma, cerkvi sovražnega časništva, spoznamo tudi iz poročil že sto in stokrat razjasnjenih in preklicanih historičnih laži, o največih papežih, o preganjanji krivovercev in čarovnikov, o inkviziciji, o sv. Jernejevi noči in še veliko drugih.
ySe te sumljivosti in obrekovanja imajo nalogo rimsko katoliško cerkev in njene duhovne pred katoliškim ljudstvom onečastiti in s tem vpliv vere na vest katoličanom oslabeti ali celo pokončati. Ako si ta smoter liberalnih časnikov nekoliko ogledamo, lahko razumemo, zakaj proslavljajo može, kteri so ali iz ošabnosti ali mesenosti s cerkvijo se razprli. Taki smejo mirni biti in se ničesar ne bati. Kar store slabega in hudega, liberalno časništvo že skrbi, da vse ogerne s plaščem ljubezni in naj si bode še toliko; nasproti jih pa še slavijo kot junake, ranjence, kot može luči in razsvetljenja.
Zarad tega se tudi nikoli ni bati kake hvale ali kakega občudovanja katoliške cerkve in v njej delujočih mož. Ali mar li pozna zgodovina kako drugo napravo, ktera bi bila občudovanja in hvale toliko vredna kakor katoliška cerkev? Ktera je bila v velikosti in veličastvu nji enaka? Ktera bi bila prinesla toliko blagrov in blagoslova, miru in sreče vernemu človeštvu kakor ona? Ona je postala učiteljica, odgojiteljica in mati človeštvu. Z žarečo lučjo božjih resnic je razsvetila teinoto neverstva in mali-kovanja. Ona je ozdravljala in ozdravlja pekoče rane zagrešenega človeštva. Ona je posvetila zakon in s tem rodovino. Pa — molčimo rajši, sicer bi morali cele knjige pisati. In vendar kaj je vse to liberalnim časnikom? Vse to jim je zavržljivo in zaničljivo, ki se mora prej ko mogoče zatreti in iz zemlje potrebiti. Paganstvo, mesenost, tatvine in goljufije, to, da to jim je vzor, po kterem je treba predelati postavo-dajalstvo države in človeško družbo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. junija.
^Notranje dežele.
Vse je dobro tem prebitim Nemcem, kar se jim da za poleno porabiti, ktero potem Slovanom pod noge mečejo. Koliko so si prizadeli, da bi onemogočili vseslovansko božjo pot na Velehradu! Koliko so lagali o političnih nakanah Slovanov, a tudi s tem niso nič opravili. Zdaj še le, ko se je božja pot že pričela in nadaljevala, prišli so na pravo sredstvo, s kterim bodo vsem Slovanom h krati cesto na Velehrad zaprli. Kužne bolezni so ondi zasledili in zarad tistih noben vlak več tjekaj ne sme. Vsaj v Pragi so dva prepovedali, kterih eden bi bil šel v nedeljo, drugi pa v ponedeljek z romarji na Velehrad. Kužne bolezni so jim morale na pomoč, da so Slovanom roke in noge povezali; tega pa nihče ne pove, ktere vrste nalezljive bolezni da imajo ondi, ali so koze, kolera, kuga ali vročinska bolezen? Pač, sedaj le smo opazili; je tukaj vse časti vredni župnik Velehradski, g. Vykydal, ki nam •tiste kužne bolezni natančneje označi. Župnik Vykydal zdi se nam že zarad svojega stanu popolnoma verodostojna oseba, kteri se sme v tem oziru vse vrjeti in on je poslal 21. t. m. v Prago „Politiki" sledeč telegram: „Velehrad, 21. junija. Vse skupaj ni nič druzega, nego neresnična poročila. Namestniški sovetnik dr. Kusy je tukajšnje zdravstvene razmero osobno preiskava! in vse v najboljšem redu našel." Iz tega se toraj dd in sme sklepati, da Velehradske kužne bolezni niso nič druzega, nego nemška zavist in zagrizenost, ki ste se Nemcev prijeli. Žalibog, da so svoj namen lo prehitro dosegli. Drugi telegram v „Politiki" pravi, da so zdravstvene razmero na Velehradu posebno ugodne in že dolgo časa ni nihče drug umrl, kakor nek starček in eno dete. Pač pa je resnica, da je izvanredno veliko hudih komarjev, kteri so posebno otroke hudo opikali. Hudobni jeziki so iz tistih oteklin takoj kozo napravili in kužne bolezni raztrobile so se med svet. Upajmo, da so bodo vse dobro izšlo in reč ugodno poravnala.
Moravska duhovščina sklicala je veliko konferenco v Prerovem, ktere se je 36 poverjenikov vdeležilo, ki so bili večinoma zastopniki celih de-kanij. Na dnevnem redu so imeli razpravo o vsta-n o v i t v i katoliškega dnevnika Vsi brez izjeme pripoznali so živo potrebo takega lista, okoli kterega bi se katoličani Moravske zbirali in po resnici pokrepčani se tem zdatneje laži-liberalizmu vstavljati mogli. Tudi med Slovani zajedel so je liberalizem globoko v meso, kajti v politično celote
združeni so sedaj Slovani le na podlagi liberalizma. Za katoliško-konservativno stranko je sicer zadosti in to prav dobrega blaga, toda vrediti in pripraviti se mora. Narodnost se no bo smela iz oči pustiti, če tudi sama ne zadostuje: „Kdor so zanaša edino le na narodnost, ne bo dosegel nikdar pravega vspeha", rekel je delegat dr. Srbecki. Vsi zastopniki zedinili so se v tem, da je katoliško-konservativen dnevnik za podporo konservativne stranke živa potreba, vendar pa ga ni potreba na novo vstanovljati, ker imajo več katoliških tednikov, kterih eden se bo v dnevnik razširil. Odločili so se vsi za Brnski „Hlas" ter so v to svrho izvolili osmorico v odbor, kteri se bode takoj v natančneje razgovore s „Hlasom" podal. Ob enem so sklenili tudi vsak drug list podpirati, le če ne piše sovražno proti katoliški cerkvi.
Gasilna društva dandanes vedno veči pomen dobivajo. Posebno po Dolenji Avstriji so se razvila na stopinjo, ki je občudovanja vredna. Leta 1875 imeli so na Dolenjem Avstrijskem že 150 društev s 6512 možmi; letos imajo jih pa 477 z 20.000 možmi gasilci s poldrugim milijonom gld. premoženja. Kljubu temu pa se še pritožbe čujejo, da jih je vedno premalo; da je še 1098 občin, ki nimajo nikakega gasilnega društva in da je mnogo okrajev, po kterih na 30 do 40 občin le jedno gasilno društvo spada. Da se bode to pre-koristno društvo po Dolenji Avstriji še bolj razširilo, vložila so že obstoječa društva prošnjo na deželni zbor, da naj se imenuje deželni gasilni nadzornik za vrhovno nadzorstvo. Le-ta naj bi po-potoval po deželi in prirejal gasilna društva, kakor se mu bo primerneje zdelo in pa dotičnim občinam bolj koristno. Prošnja pravi, da naj se že v bodočem deželnem zboru za tega novega deželnega uradnika nastavi v budgetu potrebna svota za plačo in odškodnino pri potovanji. Kaj pa pri nas? Mar li imamo že zadosti gasilnih društev? O kaj še! Še več kot dve tretjini bi jih potrebovali! Vsaka župnija, ki svojih 4000 do 5000 duš šteje, morala bi svojo gasilno društvo imeti. Tako bi jih pa človek lahko na prste poštel. čvrsta so naša društva, toda premalo jih je! Na noge rojaci, in ne prepuščajte vsega dela sv. Florijanu, temveč morate tudi sami kaj storiti. Le z združeno silo da se kaj prida napraviti in odpraviti.
T nanj e države.
V francoski kamori stavil je minister zunanjih zadev, Freycinet predlog, da naj bi se vlada pooblastila za izvrševanje mirovne pogodbe s Kitajem in to prav nujno. Nujnost se je tej izvršitvi takoj pripoznala brez ugovora. Dalje je nastal razgovor o izdajku 320 milijonov frankov za zgradbo cest Ta razgovor pa že ni bil več tako miren, temveč jako viharen. Daynaud je trdil potrebo, da naj se poprej finančni položaj poslednjih let natanko preišče in potem še, ako se bo pokazalo, da je mogoče, svota dovoli. Sploh republikanska vlada dela z državnim denarjem, kakor bi ga po cesti pobirala. Tolikošnje zapravljivosti, pravi Daynaud, kakor je pod republikansko vlado sploh, še ni bilo na Francoskem. Davka je od leta do leta več, in zbornična večina je tega kriva, ker ji je poglavitna skrb v tem, da narodu breme davka le veči in neznosneje napravlja, namesto da bi mu ga polajšati skušala, če je Francoska zadosti premožna, da si kupuje svojo slavo, kakor tudi svoje batine, iz tega še ne sledi, da bi si morala tudi republiko kupovati. Desnica je to izjavo silno navdušeno sprejela. Enako se je izražal poslanec Amaget. Iz tega je pač razvidno, da tudi z republiko niso vsi zadovoljni in jih je mnogo mnogo na Francoskem, ki si monarhije nazaj žele. Da jo bodo še dobili, je gotovo; le za čas se še ne ve natanko, a tudi toliko se lahko reče, da če prej no, pri prvem večem preobratu prav izvestno. Neogibno potrebno pa ni, da bi morala ravno nanj čakati, nova volilna osnova, volitev po zapisnikih ji bo morda kar po tihem do monarhije pomagala.
Španjolske trgovce v Madridu bi pa človek kar pozlatiti in fotografirati dal, taki modrijani in veleumi so Vam. Ali ste čitali včeranji telegram iz Madrida, da se je nek trgovski odbor h kralju podal in zahteval, da naj se prekliče tisti vladni dekret, s kterim se v Madridu kolera pripoznava. Vtomeljevali so to svojo tebansko modrost s tem, da bo vsled uradno priznane kolere španjska trgovina trpela. Kralj jim je pa prav po Pilatovo rekel: „Kar sera pisal, sem pisal", le z drugimi besedami. Djal je namreč: „Da mu jo jako žal, da ne more dekreta preklicati, ker je žalibog kolera v resuici tudi v Madridu!" Toraj zarad bore dobičkarije naj bi se v nevarnost stavilo življenje drugih držav, ki so z Madridom v trgovski zvezi! Saj je znano, da se kolera na noben način hitreje ne zanese, kakor ravno po obleki in po trgovini. Na Španjskem so jo že sploh predolgo tajili; ko bi jo bili poprej javno pripoznali, bi se morebiti ne bila tako silno razširila, kakor se je že. Zahtevanje, da bi se z uradno lažjo kolera v Madridu zatajila, je tako brezvestno in neumno, da mu niti pravo primere ne vemo in lahko rečemo, da je kaj tacega edino le na Španjskem mogoče. Dežela, ki ima Abdero, ima tudi še za kaj druzega ugodna tla in to je ravnokar dokazala. Velika sreča za-njo, da ima tako odločnega kralja.
V Chartumu je velikansko veselje, da se Angleži iz Sudana venkaj spravljajo; tako vsaj pri-jovedovalo je v Dongoli sedem egiptovskih vojakov, ri so iz Berberja in Cbartuma 20. t. m. tjekaj pri-ležali. Mahdijeve čete pod vodstvom Mahomed El iheira in Wad Najumita pomikajo se od Metameha »roti Dongoli. Okoli Nila je vse mirno in Osman )igma, o kterem se že dolgo časa ni nič slišalo, je tudi še pri življenji ter ravnokar Amaraški rod s svojimi ljudmi napada, ker se mu noče prostovoljno podvreči. Da so pa črnci veseli, vidoč, da se Angleži umikajo, kterih so bili že zdavno do grla siti, radi verujemo. Angleže je lepa misel v Chartum peljala. Trgovino s sužujimi hotli se vstaviti, 3a so jo prej ko ne še le bolj podprli, kakor pa ovirali; svojega generala Gordona so mislili rešiti, pa ga je njihova malomarnost umorila, če je res mrtev, o čemur se v najnovejšem času zopet malo dvomi. Za vjete misijonarje in usmiljene sestre se pa niti zmenili niso. Po kaj so toraj šli v Sudan, če ne za samo nadlego ondašnjira prebivalcem? Gladstone si je s tem vse pokazil, kar si je morda poprej dobrega nabral, častitelji njegovi — in tudi med Slovenci jih je nekaj — ga zarad njegove poprejšnje politike na Slovanskem jugu kar v zvezde kujejo, kar pa ni prav. Gladstone, prvi minister ni bil več to balkanskim Slovanom, kar se jim je kazal Gladstone kot vodja liberalne opozicije ob času rusko-turških bojev. Ali ste čitali letošnje Laveleyeve poročila o grozovitostih v Macedoniji in na Bolgarskem, ki se gode ondašnjim Slovanom? Gladstonov uradnik, angleški poslanec v Carigradu, se ni prav nič zmenil, da bi se bile vstavile, pač pa je še lažujiva poročila med svet pošiljal, da vse tisto ni res, da so časnikarska poročila pretirana itd. Zakaj se tukaj Gladstone ni oglasil in za zatirani bolgarski narod potegnil? Zato, ker današnji Gladstone, t. j. kakoršen je bil," dokler je stal na krmilu vlade, ni več tisti, ki je bil pred sedmimi, osmimi leti. Ravno to je pa vzrok, da mi nimamo sočutja zanj, če bi se na Egipt in Sudan prav nič ne ozirali in na kozle, ki jih je ondi prevračal. Gladstone je prišel v politiki na kant in ni čuda, če ga tudi Sudanci ne marajo, ker so sprevideli, da so njegovi ljudje nezmožni, on sam pa premalo podjeten in so veseli, če nobenega Angleža več videli ne bodo.
Izvirni dopisi.
Iz Notranjske, 22. junija. (Slovensko-ita-lijanska slovnica.) Prav razveselilo me je, ko je zadnji čas zopet prišel glas in je bilo brati, da misli „Matica" na svitlo spraviti „slovensko-ita!i-jansko slovnico", ktero že odbor več let prenaša, kakor mačka svoje mlade; a po trmoglavosti nekterih gg. odbornikov ne more priti do konečnega potrdila. Jaz in z menoj veliko število drugih, želimo, da bi se ta stvar več ne zavlekla, in prav iz tega namena pišem te-le vrstice.
Povem vam, da se mi to cincanje „Matičino" zdi nerazumljivo. Gg. profesorji, ki „slovensko-itali-jansko slovnico" zadržujejo, rekoč, da imamo dovolj „nemško-italijanskih", iz kterih se lahko učimo italijanskega jezika, imajo prav plitve razloge. Oni ne pomislijo, da jih biva mnogo nemščine neveščih, kterim take nemško-italijanske slovnice niso pristopne, niti ne pomislijo, da bivamo Notranjci proti jugu in zahodu v vedni dotiki, itak v vednem občevanji z Italijani. V prvi vrsti, se ve, da bi taka „slovensko-italijanska slovnica" koristila šolski mladini. Koliko naših mladih ljudi išče si po primorskih poitalijanščenih mestih vsakdanjega kruha in zaslužka! Zlasti pa bi taka knjiga mnogim županom ter malim in velikim trgovcem, nekoliko olikanim, po Istri, po Goriškem, v Trstu i. dr. veliko koristila.
Boriti se nam je dandanes še posebej z „Italijo irredento" in vstavljati se jej na vse kriplje; a vspešno proti takim vojskovati more se le tisti, kdor pozna njih namene, težnje in dela, ktera prav spoznati pa se dajo le v njihovem jeziku. Vsled tega dozdeva se nam protivljenje nekterih gg. profesorjev zoper izdajo te slovnice prav čudno in svo-jeglavno, da ne rečem, brez vsili pametnih razlogov. Kam vendar pridemo, ako zmirom le podiramo? Kdaj dobimo Slovenci svoje pravice, da se naša mladina ne bode vlekla vedno za jezik?!
Zategadel naj gg. odborniki premislijo, da je nemško-italijanska slovnica le za Nemce, a ne za nas. Nam nasproti znanje italijanskega jezika kot mejašem več koristi, kakor nemščina in bi nam .vsled naših razmer „slovensko-italijanska slovnica" prav dobro došla. Vem, da vsaka dobra reč potrebuje časa — (menda najmanj 9 let jo je treba ože-mati poleg latinske prislovice: nonum prematur in aunum); a zakaj, vprašam, se tega dolgotrajnega
premisleka niste držali pri „dolgočasnih lovčevih zapisnikih i. dr."? — in komu li taki koristijo?! Menda zajec sedi vse za drugim grmom, iz kterega ga pa danes še ne bodem preganjal, nadejajoč se, da je modremu dosti enega očesa. Izdajo „slo-vensko-italijanske slovnice" pa Vam „Matičnim" očetom in varuhom s tem dopisom priporoča nekdo, ki je za vso dobo „Matičnega" obstanka njen zvesti družnik, kteri s svojo plačo še nobenkrat ni zaostal, ter zategadel misli, da sme tudi gg. profesorjem ktero reči, akoprain jim ne utegne biti po godu. Naj jim pa še moji somišljeniki iz Istre ali Goriškega ktero povedo, da se natančniše poizve javno mnenje.
Iz Pliskovca na Krasu, 23. junija. Na 12. t. m. zvečer videlo je zaporedoma čvetero deklet (10—12-letnih) na občinskem pašniku, in potem vsak večer, neko žensko nenavadne lepote v beli obleki s svitlim žarom okoli sebe. Pa tudi drugi ljudje vidijo veliko lučic po tleh in po zraku; enako je videlo tisto žensko prikazen do sedaj že več posameznih ljudi, pa tudi po več skupaj (enkrat celo 35 ljudi h Krati). Ljudje derejo radovedni kar v trumah na tisti kraj; čuje se prepevanje in molitev. Zvečer in ponoči je na tisoče ljudi na pašniku, da človeka to videti nek sveti strah pretresa. Do danes se zbira vedno več ljudi ! To prigodek, dostavljati nočem nič.
Domače novice.
Za „Narodni Dom"!
V Ljubljani osnovalo je več rodoljubov „Kraj-carsko podružnico Narodnega Doma" z naslednjim poslovnim redom:
§ 1. Podružnica si prizadeva, pridobiti vsacega Slovenca za svojega člana.
§ 2. Vsak član plača na mesec 1 krajcar ali na leto 12 krajcarjev.
§ 3. Podružnica ima v vsaki fari svoje poverjenike, ki pobirajo krajcarske doneske in jih pošiljajo blagajniku „Narodnega Doma", gosp. dr. Staretu v Ljubljani.
§ 4. Blagajnik vodi podružnične račune v posebni knjigi, ter jih objavlja v vseh slovenskih časopisih.
Rojaki! Pomen „Narodnega Doma" Vam je znan. Narod slovenski si hoče zgraditi v beli Ljubljani ponosen hram, ki bode središče njegovemu javnemu življenju in dom narodne slovenske zavesti. Pokloniti ga hoče v last prvemu našemu literarnemu zavodu, „Matici Slovenski". Njej bode „Narodni Dom" donašal neposredne koristi; ona ga bode čuvala in hranila poznim rodom kot najlepši spomin slovenskega domoljubja!
Da se nam prej vresničijo te srčne nade, osnovali smo „Krajcarsko podružnico". Skoraj nepoznate doneske bode pobirala od svojih udov, a vendar upa njen odbor, da nabere z malimi darovi izdatne svote.
Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača!
Ko bi žrtoval vsak Slovenec na mesec le eden krajcar, pomnožilo bi se v teku leta imetje „Narodnega Doma" skoraj za dvesto tisoč gold.! Tako vgodnega vspeha pač ne pričakujemo; velik del teh denarjev pa se vendar lahko nabere, ako nas bodete blagovoljno podpirali, mili rojaki.
Zato se danes obrača odbor na vse domoljube slovenske, vabeč jih, da postanejo udje in delavci „Krajcarske podružnice". Posebno prosi rojake po deželi, naj podpirajo njegov namen. Poživlja jih. da stopijo z odborom v ožjo zvezo in mu kot poverjeniki pomagajo nabirati doneske.
Oni rodoljubi, ki bi hoteli prevzeti p o verj e n iš t vo — lahek in neodgovoren posel — naj blagovolijo naznaniti svoja imena. Odbor se bode potem pismeno ž njimi natančneje dogovoril.
Napis je: „KrajcarsJca podružnica Narodnega Doma (Dr. Josip Stare) v Ljubljani".
Rojaki! Podpirajte nas v obili meri; narod slovenski se bode vedno hvaležno spominjal onih, ki so bili zvesti sini njegovi!
Odbor
„Krajcarske družbe Narodnega Doma".
(Mil. knezo-škof) bodo prihodnjo soboto ob 5. uri popoludne 17 bogoslovcem v semeniški kapelici podelili tonzuro, v nedeljo 3. julija ob 7. uri zjutraj pa v stolni cerkvi bogoslovcem I. in II. leta štiri male rede.
(({. dr. Poklukar,) deželni in državni poslanec, je v nedeljo po poludanski službi Božji sklical svoje volilce v Idriji ter jim v govoru čez dve uri trajajočem dajal račun svojega šestletnega delovanja v Beču. Poslušalci so bili neki jako pazljivi in zadovoljni. — Isto tako je predaval drugi dan v Ložu. V prihodnjo nedeljo bo imel govor ob 4. uri popoludne v Loki. — Prav tako!
(t Janez Šular.) Ravnokar smo dobili pismeno poročilo, da je č. g. Janez Šular, župnik na Tre-belnem pri Mokronogu včeraj zjutraj 24. junija ob j/26. uri v Gospodu zaspal. Bil je sicer dalj časa bolehen, a da ga bodo šen tako hitro spravil v gomilo, se ni pričakovalo. Umrl je ravno svojega godu dan v 66. letu svoje starosti. Pogreb bo jutri v petek ob 9. uri. Kdor je ranjkega gospoda poznal ter občeval ž njim, ga bo bridko zadela ta tužna vest. Naj počiva v miru. Obširneji dopis pričakujemo.
(Umrl je) 23. junija ter bil danes pokopan č. gosp. oče Serafin Prambergar, frančiškan v Jaški. R. i. p.!
(Umrl je) našim vseučilišnikom dobro znani dr. Chrobath, odvetnik na Dunaji.
(Gg. pevce društva „Slavec") vabi odbor na izvanredno skušnjo jutri (petek) zvečer ob 8. uri v društvenem prostoru.
(Velike vojaške vaje) začno se letos sredi avgusta in bodo taiste kolikor je do sedaj znanega okoli Ljubljane. Ako smo prav podučeni, se jih bode tudi okoli 1000 brambovcev vdeležilo.
(Huda ura) prišla je danes popoludne okoli 4 nad Ljubljano. Gost dež, da se je kar megla delala, vsipal se je na zemljo, nad nami se je pa bliskalo in gromelo, da je bilo groza. Ta huda ura ubila je dve muhi na jedenkrat. Vojaška godba je bila napovedana v „Zvezdi" ob 6, pod Tivoli v Švicariji pa ob 8. uri. Bodete menda obe plavali.
(„Narodne biblioteke") 18. snopič izšel je pri Krajci v Novem mestu obsegajoč spise A n dr e j č-kovega Jožeta II. zvezek: Matevž Klander; spi-ritus familiaris; zgodovina motniškega polža in Gregelj lvoščenina. Andrejčkov Jože je pisal lepo domače in so njegovi spisi za naš narod kakor nalašč. Knjižica veljii 15 kr.
(„Ftthrer durch Krain und die Landeshaupt-stadt Laibach") imenuje se jako priročna na lepem papirji tiskana knjižica 84 strani v mali 8° obsegajoča. Pisatelj, g. pl. Radics, začenja s krajo-pisom naše dežele, kteri dodaja nekaj glavnih in prav zanimivih zgodovinskih trenutkov, iz kterih polagoma na Ljubljano preide, kteri je celih 17 listov posvečenih. Lahko si mislite, da jo je zadosti natančno opisal iu vendar človek tisti opis čitajoč tu pa tam misli: tega pa še ni, in tega tudi ne! Dalje razpravlja gorenjsko, notranjsko in dolenjsko stran in tu pa tam jako lepe prizore tudi s podobami poveličuje. Take podobe so: Ljubljana, sv. Jakoba nabrežje, Franeovo nabrežje, grad Tivoli, Bleško jezero, Radonski slap, Bohinjsko jezero, Slap pri Savici, dve Belopeški jezeri in plan Ljubljanskega mesta. Knjižica velja 20 kr. pri Giontiniju.
(Iz Vipave.) Vsled občne želje bode se otroška veselica dne 21. t. m. v prostorih Vipavske čitalnice dne 29. t. m. popoludne ob 5. uri z istim programom iu istim namenom ponovila.
Gašpar Gasperin, šolski vodja.
(Desetletnica) zastave Novomeške meščanske straže praznovala se bode 28. t. m. v nedeljo v Rudolfovem na jako slovesen način po sledečem sporedu : 27. junija zvečer počitnica z godbo po mestu. 28. junija ob 5. uri zjutraj budnica, ob 9. uri dopoludne vojna maša pred mestno zbornico, ob 1. uri popoludne slavnostni banket, ob 4. uri pa prosta zabava na planem.
(Rimske grobe) našli so na Koprivniku pri Litiji v njih pa pepel sožganih mrličev, nekaj bakrenega denarja in posodo, ktera je še dobro ohranjena. Vse to spričuje, da so za Savo Rimci svoje naselbine imeli in da je bil tedaj na Savi jako živahen promet.
(Na Velehrad) se pripravljate dve družbi La-vantinskih duhovnikov, ki mislijo 30. junija odpotovati čez Budapešt, da si ondi razstavo ogledajo, potem se čez Prago domu vrniti.
(Mariborska stolnica) se marljivo popravlja, in nadjati se je, da bode do jeseni dogotovljena. Razun potrebnih poprav bode se tudi primerno prvotnemu gotiškem slogu nekoliko olepšala, zlasti pri oknih in v srednji ladiji.
Razne reči.
—	V senci! V Stettinu na Nemškem se je zgodila sledeča dogodbica in nam zopet o bistroumnosti (?) nemškega naroda priča. Ni še zdavnej, ko je v Stettinu vštric tramvajskega vozu, ki se je v mesto peljal, na vso moč tekel neki deček. Sprevodnik ga nekaj časa opazuje, vidoč pa, da s fanta že vse lije, kajti toplomer kazal je v senci 20 ga vendar-le popraša, zakaj in kam tako teče pri tej vročini z vozom vštric. „Mislim, da mi pač ne bodete branili, ako želim v senci v mesto priti."
—	Muham menda nobena reč ni bolj nadležna kakor rastlina „ricinus" imenovana Na vsako okno po eno tako sadiko, ki pa more že precej velika biti, in muhe Vam ne bo v sobo. Tiste pa, kar jih je v sobi, smrtna groza spreleti, kakor hitro „ricinus" ovohajo in v divjem diru zaženo se ven-kaj. Kdor ne veruje, naj poskusi.
—	Kak razloček jemod slovenskim pi-sateljem in časnikarjem? Prvega „trga", kdor ima ravno čas, drugi je pa navadno sam raztrgan!
Telegrami.
Dunaj, 25. junija. Raznesla seje vest, da se mislita oesarjevič Rudolf in Štefanija, v Kavkaz na pot podati. Pri tej priložnosti obiskala da bi tudi Moskvo in Petrograd. „Fremdenblatt" pa pravi, da na to v mero-dajnih krogih do sedaj niti mislili niso.
Dunaj, 25. junija. Tukajšni nuncij msgr. Vanutelli bode poklican domu; na njegovo mesto pride msgr. Maeenni.
Budapešt, 24. junija. Poštni uradnik Apostol izneveril jo včeraj izročeno mu pismo z 27.000 goldinarji. 22.000 goldinarjev dal je svojemu prijatelju, da naj mu jih spravi, kar je ta tudi za trenotek storil; takoj na to šel je pa na policijo, kjer jo nepoštenjaka ovadil. Apostola so zaprli, denar se je ves dobil.
Madrid, 24. junija. Včeraj je v Murčiji 93 ljudi za kolero pomrlo. Minister Cano-vas in Romero odšla sta tjekaj.
Tujci.
23. junija.
Pri Maliču: Gustav Mahler, trgovec, iz Worms». — K Richter, fabrikant, z Dunaja. — Josip Stricker, trg. pot., z Dunaja. — Sv. Rade, trgovec, iz Derventa. — Edvard Schwarz, trgovec, iz Gablonza. — A. Tsehopp, c. k. okr. komisar, iz Kočevja.
Pri Slonu: Franc Ilastolz, trg. pot., iz Milana. — Lju-devit Schiederinaier, trgvec, iz Nürnberga. — Moric Spitzer, trgovec, z Dunaja. — J. Maver, c. k. gojzd. uradnik, s soprogo, iz Stenica. — .Marta Bednar/,, zasebniea, z družino, iz Trsta. — Avgust Ilardek, Ljoydov uradnik, iz Trsta. — Matej Supljina, župnik, iz Istre. — Kari Plane, zasebnik, iz Siska.
—	Henrik Wolf, c. k. poročnik, iz Pazna. — Dr. Poznik, e. k. notar, iz Novega mesta. — Adolf Pauser, trgovec, iz Novega mesta. — Anton Vertačič, hišni posetnik, iz Novega mesta. — Janez Dejak, e. k. stotnik pri konjikih, iz Guttendorfa.
—	Leopold Ahačič, fabrikant, iz Tržiča.
Pri Južnem kolodvoru: Lenard Bader, krčmar. — Janez Fajdiga, zasebnik, iz Sodražice.
Pri Avstrijskemu caru: Peter Weiss, zasebnik, iz Kranzlhofena. — Peter Repič, učitelj, iz Cirknice.
Dunaj aka borza.
(Telegrafično poročilo.) 25. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl. 00 kr.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	83	„ 20
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	108	„ 40 „
Papirna renta, davka prosta . .	99	„ 20
Akcije avstr.-ogerske banke . .	858	„ —
Kreditne akcije............288	^20 "
London.......124 "„ 25 I
Srebro........._
Francoski napoleond......9	85 "
Ces. cekini.......5	" 87 "„
Nemške marke......6l" _
Umetne
(24)
zobe in zobovja
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeekega mostu, I. nadstropje.