tm.J TŽNIGA
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jngosiavifa - Švica 3: o
Podrobno poročilo o prvi veliki zmagi Jugoslavije v finalnih tekmah za svetovno nogometno prvenstvo v Rio de Janeiru :
čitajte na četrti strani našega lista
T VT	130	/1 COON P°stnina platana v gotovini
Lelo Vi - Oiev. loo	Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, torek 27. junija 1950
Cena 15 lir
Važen govor maršala Tita o upravljanju državnih podjetij
DELAVCI BODO SVOJE
TOlfftRIIE UPRAVLJALI SftMI
V tem je materialno bistvo naše 'demokracije, kajti naši delavci se zavedajo, da bodo vprašanje socializma rešili le s svojimi napori in s svojo požrtvovalnostjo
Vojna v Koreji
BEOGRAD. 26. — Danes zvečer ob 16. uri sta se sestali na izredno zasedanje obe jugoslovanski zbornici Ljudske skupščine FLRJ. V teku zasedanja je govoril maršal Tito, ki je podprl predlog zakona o uprav. Ijanju državnih gospodarskih podjetij.
Maršal Tito je najprej omenil, da naziv «delavske tovarne# ni prazna beseda navadne propagande, temveč da vsebuje v sebi globok pomen bistvenega značaja.
«Ta naziv :— je dejal maršal Tito — je ves program socialističnih odnosov v produkciji glede na socialistično lastnino, na pravice in dolžnosti, kakor tudi glede tega, kaj se more in kaj se mora zgraditi v praksi, ako se hoče resnično zgraditi socializem.#
Govor maršala Tita je bil strogo znanstven: govornik je omenjal številne citate del Lenina, Marksa pa tudi samega Stalina. Omenil je ukrepe, ki jih je podvzela jugoslovanska vlada v cilju socializacije države kot so: agrarna reforma, odstranitev privatnega kapitala in starega državnega aparata sploh.
«Pri nas, danes — je dejal maršal — ni več nobenega pod. jetja ali rudnika ali kakšne druge ustanove javnega značaja, ki bi bil v rokah domačih ali pa tujih kapitalistov#.
Maršal Tito je odločno odklonil vse obtožbe, ki jih je sprožila proti Jugoslaviji Sovjetska zveza in druge države Vzhodne Evrope, obtožbe, ki težijo za tem, da bi dokazale, da je Jugoslavija prešla «v imperialistični tabor#.
Ko je govoril o zgoraj omenjenih ukrepih, je Tito dejal, da ti ukrepi dokazujejo, da hodi Jugoslavija po poti ki je v skladu z načeli marksizma—leninizma#. Ko to trdim je dodal Tito — nočem reči, da je to edina pot za vse in da je treba tako delati v vseh državah. Mi smatramo, da je ta pot edina za nas, y Jugoslaviji. Ob različnih gospodarskih, političnih in kulturnih pogojih raz. nih držav, sledijo različni siste. mi dela, tako da se ne more v tem smislu svetovati nobenega recepta neizpremenljive oblike#.
Maršal Tito je ostro kritiziral sistem, ki obstaja v Sovjetski zvezi in obtožil vodstvo partije in sovjetske države, da je državo in sam državni aparat birokratiziralo ter ga celo okrepilo, namesto da bi poskrbelo
DeM i) Schumann načrtu v
za njegovo postopno oslabitev kot učita Marks in Lenin.
Glede položaja delavstva v sovjetskem sistemu, je maršal Tito izjavil, da «čeprav so proizvajalna sredstva v Sovjetski zvezi prešla v roke revolucije pred 30 leti, so ta sredstva še vedno v rokah države.#
«Delavci v Sovjetski zvezi nimajo niti danes pravice upravljanja tovarn, ker to upravljanje izvršujejo ravnatelji ki jih postavlja država. Ti delavci imajo le možnost in pravico delati, toda stvar se ne razlikuje mnogo od delovnih pogojev kapitalističnih držav. Edina razlika za delavce je v tem, da v Sovjetski zvezi ne obstaja brezposelnost.#
Maršal Tito je tudi analiziral odnose, ki vladajo med SZ, državpmi Vzhodne Evrope in komunističnimi partijami na splošno, ki vedno čakajo na sovjetsko pomoč in na podporo tujih bajonetov.
Tito je nato omenil primer Jugoslavije ter pri tem poudaril slabost partije v preteklosti, slabost, ki je nastala zaradi tega, ker je sama partija čakala na direktive iz inozemstva.
Tito je nato poudaril politiko, ki jo je izvajala Komparti-
ja Jugoslavije za časa partizanske vojne, od kadar je v letu 1941 začela delovati sama, tudi v nasprotju z direktivami bolj-ševiške partije, in ustanovila proletarske partizanske brigade, ljudsko oblast itd.
Ko je ponovno govoril o položaju jugoslovanskega delavstva v socialističnem proizvajalnem sistemu v Jugoslaviji, je maršal poudaril, da bodo na temelju sedanjega zakonskega predloga delavci sami odločali, koliko in kako bodo delali. Dej. stvo, da bodo delavci sami u-pravljali svoja podjetja, bo onemogočilo, da bi se v jugoslovansko gospodarstvo vgnezdil pojav birokracije. Tito je nato poudaril funkcije, ki jih bodo morali vršiti sindikati, ki imajo nalogo pripraviti delavce za prevzem vodilnih in upravnih vajeti.
«Ta zakon# — je izjavil maršal Tito — ((predstavlja eno od najbolj demokratičnih dejanj, ki smo jih do sedaj izvršili; po svoji vsebini predstavlja našo socialistično stvarnost. Naš zakon o udeležbi delovnih kolektivov predstavlja tudi odgovor na vprašanje: «kje je resnična demokracija?#
Potem ko je maršal Tito po-
udaril, da ie prava demokracija tista, ki jo uvajajo y Jugoslaviji, je nadaljeval rekoč, da ((demokracija sloni na materialni podlagi, kar sg tiče najširših plasti delavstva#. «Ta odgovor so dali delavci sami, ki sg te demokracije poslužujejo' za ustvarjanje boljše bodočnosti. To je odgovor vsem tistim, ki na zapadu toliko govorijo, da pri nas ne obstaja resnična demokracija in da je naša država policijska država itd. Mi sico na poti, preko katere bomo zadostili s potrebščinami yse prebivalstvo in ne samo manjšine, kakor se to dogaja na Zapadu.
Mi delamo na tem, da bodo vsi tisti, ki delajo, uživali sadove svojega truda. Prav v tem je materialno bistvo naše demokracije. Mi se zavedamo, da bomo imeli precej težkoč, dokler ne bodo naši delavci odstranili vse ovire, ki, nastajajo zaradi naše zaostalosti, toda prepričan sem, da bodo zmagovito prešli te ovire, ker so prepričani, da je vprašanje graditve socializma njihovo vrašanje, ki se lahko reši samo z njihovim naporom, z njihovimi žrtvovami in z njihovim ustvarjalnim poletom#.
1 ‘sS /?
Kuj bi sev sle a
'v
• Efaaoveščens
Ajgun
Sovjeij.ic gava
Hulun
MANDŽURIJA
flmari
an Balor ^ZUNANJA MONGOLIJA
HOKKAI
Hakodai
ČANGCUNG: i
VLADIVOSTOK
e MUKDEN V&vjrr..
Ciensm .•
•Jrnaou
CONA
*
NONsti
peiping/
KOREJA
lenciff
Dd/ien
usari
CONA ngtaui ZDA
Tengcm
SIKOKU
Sucou
Nagasak
Pengfu
Nanking
SA-NGA4
Gostovanje Prosvetnega društva M. Matjašič iz Barkovelj na Koroškem
Mogočna manifestacija enotnosti zamejskih Slovencev na Koroškem
Koreja obsega 273.589 kv. km in ima približno 25 milijonov prebivalcev. Korejski polotok leži vzhodno od Rumenega morja nasproti japonskemu otočju. V rusko-japonski vojni 1.	1904-1905 je
Koreja izgubila samostojnost. Okupirale so jo japonske čete, japonski imperij pa jo je dokončno anektiral 1. 1910. Po končani drugi svetovni vojni v Evropi so ruske čete po porazu Japoncev v Mandžuriji prodrle v Korejo in zasedle severni del, ameriške čete pa južni del polotoka. 38. vzporednih je sedaj mejna črta med Severno Korejo, ki je pod vplivom Sovjetske zveze, in Južno Korejo, kjer gospodari ameriški vpliv. Glavno mesto Severne Koreje je Fenjang (Hejo), Južne Koreje pa Seul (Kejo). - Leta 1948 so sovjetske čete po izvolitvi ustavodajne ljudske skupščine in sestavi vlade zapustile Severno Korejo. Vlada Severne Koreje je prav v zadnjem času predlagala vladi Južne Koreje združitev obeh Korej.
Vojna med Severno in lužno Korejo
Čete Sev. Koreje prodrle v predmestje Seula - Splošna mobilizacija v Sev. Koreji -Varnostni svet izglasoval resolucijo, ki poziva Sev. Korejo, naj umakne svoje čete na mejo - Bebler se je glasovanja vzdržal in predlagal zaslišanje vlade Sev. Koreje
LONDON, 26. — Med debato V spodnji zbornici o hladnem stališču, ki ga je laburistična vlada zavzela dp Schumanove-ga načrta, je govoril bivši zunanji minister Eden, ki je iz)a-vil, dp bi morebitni polom Schumanovega načrta predstav. Jjal nesrečo za mir,
Minister Stafford Cripps pa je odgovoril Edenu in izjavil, da bi se Anglija s sprejemom francoskih pogojev za sodelovanje v Schumanovem načrtu tako za. vezala, da bi nadzorstvu parlamenta in vlade odvzela ne samo vprašanje produkcije premoga in jekla pač pa tudi veliko drugih vprašanj.
SEUL. 26. (Južna Koreja) — Kakor poročajo tuje agencije, so v nedeljo oborožene sile Lj. republike Koreje (Sev. Koreja) začele napad' r.a Južno Korejo vzdolž demarkacijske črte. Nekaj ur pozneje je severno-korejska radijska postaja v Fenjangu objavila deklaracijo Ljudske republike Koreje Južni Koreji, v kateri trdi, da je LR Koreja napravila protiukrepe na napade Južne Koreje.
Po poročilih tujihjigencij so borbe vzdolž vse obmejne črte. V borbah uporabljajo težko topništvo in tanke.
Brž ko se je zvedelo za napad, je južnokorejski minister za zunanje zadeve uradno izjavil, da napad ni bil v ničemer izzvan.
Poročila, ki prihajajo s fronte* so še precej zmedena. Potrjujejo sicer yest, da so sile vojske Ljudske republike Koreje zasedle Kesong. Prav tako je v rokah oboroženih sil Severne Koreje imesto Cunčon 80 km severovzhodno od Seula. 45 km severozahodno* od Seula pa so sile Severne Koreje prekoračile reko Imjin. Oborožene sile Južne Koreje so v protinapadih pridobile na ‘erenu, na drugih pa so okrepile obrambo. Na (fveh krajih so celo prekoračile mejo in zasedle mesti Heejo in Kaijon.
Zadnja poročila, ki prihajajo iz Tokia, pa pravijo, da se je položaj na bojiščih precej po slabšal za oborožene sile Južne Koreje. V borbo so namreč posegle nove sile severne vojske. Njeni oklopni oddelki so prodrli proti Seulu in prisilili oborožene sile Južne Koreje na limik.
P0 poročilih iz Tokia, so oddelki severne vojske baje samo
Posvetovanje pri predsedniku republike
Zopet <|ueuflle
predsednik f rancoske i/lade?
V nedeljo dopoldne ie sPre’ jel predsednik francoske re-
’ publike Aurioi predsednika skupine republikanske napredne zveze d’Astiera dc la Vi-gerie, nato neodvisna ljudska republikanca Michelea in Ter-renoira, ki sta po razgovoru s predsednikom povedala, da sta
Auriolu izjavila, da
treba
razpisati nove volitve. Nato je predsednik sprejel bivš. predsednika vlade AndrcjiJ Marie-ja (radikalca), za njim oa socialista Mocha, s katerim se je dlje časa razgovarjal. Na vprašanje novinarjev, če bi se moral sklicati izredni državni svet socialistične stranke, da se odloči o morebitni udeležbi socialistov v prihodnji vlac.i, je Moch odgovoril pritrdilno. Pri predsedniku je bil potem dosedanji finančni minister Mauri-ce Petsche. Bivši ministrski predsednik ter notranji minister v odstopivši vladi, Henri Queuille, je po obisku pri predsedniku izjavil, da sta se s predsednikom pogovarjala o raznih vprašanjih, ki jih bo morala rešiti prihodnja vlada. Dopoldne so se posvetovanja končala g »prejemom Reneja Plemena.
Danes dopoldne je bil v prvi avdijenci pri predsedniku socialist Jean Raymond Guyon, predsednik finančne komisije. Ta je izjavil, da se vprašanje vladne krize ne bo moglo re-š)ti drugače kot v primeru, da tudi socialistična stranka sodeluje v vladi.
Na Auriolov poziv je prišel
v predsedniško palačo okoli 10. ure radikal-socialist Queuille, katerega je predsednik vpraša, če bi bil pripravljen sestaviti novo vlado. Quemlle je dejal. da pri sedanjem stanju stvari lahko sprejme samo informativno misijo, to Se pravi, da bi se pozanimal pri posameznih strankah, v kolikor so ga te pripravljene podpirali, in Sele nato bi v ugodnem primeru sprejel mandat Za sestavo vlade,
djueuiiie je takoj začel posvetovanja z raznimi šefi strank, zdi se, da bo dal dokončni odgovor poglavarju države jutri dopoldne.
Zdi se, da je Auriolova trdna volja, da se krtza vlade ne zavleče predolgo, ker mora Francija prav v teh dneh reševati razna vprašanja.
še 12 Jam od Seula. V mestu samem je uvedena policijska ura, tako da po 7 zvečer življenje v mestu popolnomg zamre. Sicer pa vlada v mestu popoln mir, niti od daleč ne kaže, da bi se meščani zavedali. da se v bližini mesta vršijo borbe. General Cajungjun, ki poveljuje oboroženim silam LR Koreje, je pozval oborožene .sile Južne Koreje, naj se vdajo. Poročila, ki prihajajo iz Seula, pravijo, da je morala južnih čet še slabša od' itak borne oborožitve.
V Seulu pa i? ameriški poslanik Muccio imel po radiu govor, v katerem je izjavil, da zaupa v zmago Južne Koreje, da je slednji uspelo ustaviti napad^ motoriziranih oddelkov severne vojske in da se sedaj vršijo boji, ki ugodim potekajo Za oborožene sile Južne .Kore-je. Radijska postaja v Pijongi-jangu poroča, da so na Severni Koreji izvedli splošno pobi-lizacijo. Medtem pa je jninistr-ski predsednik LR Koreje (Severne Koreje) Kimirsein danes sporočil, da je zapovedal ljudski vojski, naj stre vojaško silo Južne Koreje in omenil, da je ljudska vojska že osvobodila vsaj štiri mesta. Kimirsein je poudaril, da so poskusi predsednika Južne Koreje Sing-mgnreja, da bi spremenil jug v ameriško kolonijo, preprečili unifikacijo Koreje in pozval je vse Korejce, naj podprejo njegovo akcijo.
Vesti, ki prihajajo Iz Seula, pravijo, da se je vluda Južne Koreje umaknila v Subon. 40 km južno od Seula, Baje so tanki severne vojske že prodrli v predmestja Seula, ne da bi naleteli na kakšen večji odpor. Zadnjo vest je objavil moskovski radio.
Seja Varnostnega sveta
Ameriška vlada je takoj zahtevala OIj Trigve Lieja, na) »kliče Varnostni svet. Ta se je res takoj sestala v nedeljo zvečer in proučil položaj, ki je nastal z začetkom sovražnosti med oboroženimi silami Severne in Južno Koreje. Sestanek ie bil sklican na zahtevo Združenih držav ameriških.
V svoji zahtevi se ZDA sklicujejo na določbe Ustanovne listine, ki določa sankcije v primeru oboroženega napada. Sovjetski delegat na seji ni bil navzoč.
Na predlog ameriške delega-oije so bili povabljeni predstavniki Južne Koreje. Delegacija ZDA je predložila resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi nastalega položaja in poziva Severno Korejo, naj nemudoma preneha s sovražnostmi in umakne svoje čete na mejo. Posebna komisija naj opazuje umik in Varnostni svet »proti obvešča o dogodkih. Pozivajo se vse Uržavb-članice. naj pomagajo, da se izvede njena zahteva.
Predstavnik Južne Koreje ie poročaj o napadu. — Pozval je Varnostni Svet, naj nemudoma začno z dejanji in prisili Severno^ Korejo, da preneha . s sovražnostmi in se umakne za meje. Angleški predstavnik je predlagal, naj se doda ameriški resoluciji še prošnja, da nai komisija OZN v Koreji v najkrajšem času pošlje Varnostnemu svetu svojo sodbo o položaju.
Pri glasovanju je bila ameri-
ška resolucija z nekaterimi dodatki sprejeta z 9 glasovi. Jugoslavija se i« vzdržala glasovanja.
Pred tem je jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler predlagal, da naj Varnostni svet odloži sklepanje o korejskem problemu, dokler ne zasliši tudti predstavnika severnokorejske vlade. — Predlog so zavrnili s 6 glasovi. Zanj je glasovala sa-mo Jugoslavija, Norveška, Indija in Egipt pg so se glasovanja vzdržale.
V nedeljo zvečer je bila konferenca v Beli hiši. potem ko je Truman imel razgovore z Achesonom in Johnsonom, je povabil na večerjo skupino o-sebnosti, ki so bile pred dem nekaj ur na konferenci v državnem departmanu Povabljeni so bili generali Omar Brad-,dley, Lawton Collins in Van-deniberg. Dalje admiral Fore-ster Sherman, poslanik Filip Jessup, državni podtajnik James Webb, in dodatni državni tajnik za OZN John Hickerson.
Mac	Arthur
Juž. Kore// letala in strelivo
Prevladuje mnenje, da je namen tega sestanka kakor tudi onega, ki se danes vrši v zunanjem ministrstvu, ta, da 1) določi stališče, ki naj ga zavzamejo ZDA do spopada v Koreji, in sicer glede pošiljanja orožja Južni Koreji; 2) ohranitve in utrditve ameriških oporišč na vsem Daljnem vzhodu in v južnovzhodni Aziji; 3) vključitev Formoze v ameriški obrambni sistem in takojšnje pošiljanje orožja Cangkajšku; 4) potrditev načela vojaškega in gospodarskega odpora v A-ziji, kjerkoli sei pojavi komunizem.
Prve reakcije po napadu so bile v Washingtpnu pretirane. Kasneje pa se je ustalilo stališče, da invazija oboroženih sil LR Koreje v Južno Korejo ne sme prinesti vojne med ZDA in ZSSR. Splošno mnenje je, da ie ta napad zaostritev hladne vojne. Napisana izjava predsednika Trumana v zvezi s korejskim vprašanjem je na vsak način napravila konec vestem, ki so včeraj krožile v Washiing-tonu, da bi ZDA poslala čete v Južno Korejo. Truman je namreč izjavil, da «države, ki podpirajo statut OZN, ne smejo dopuščati namernega zaničevanja obveze ohranitve miru#. Najprej je Truman izjavil, da so ZDA srečne, ker ie Varnostni svet naglo uredil vprašanje spopada na Koreji. Vtis umirjenega stališča je napravila tudi resolucija, ki so jo odobrili republikanski senatorji. Ti so soglasno izjavili, da vojna na Koreji na vsak način ne sme potegniti ZDA v vojni metež.
General Douglas Mac Arthur je že začel pošiljati pomoč vladi Južne Koreje. Pomoč prevažajo ameriška preyozna letala. Tiskovni urad generala Mac Arthurja poroča, da so poslali strelivo. Poleg tega bo Mac Arthur odstopil tudi deset vojaških letal.
V kongresu si pa z vso naglico sledijo izjave v zvezi z dogodki na Koreji. Obrambni minister Johnson in zunanji minister Acheson, ki sta bila klicana pred senatno komisijo za zunanje zadeve, ki razpravlja prav sedaj o novem programu za vojaško «pomoč», sta morala odgovarjati na vprašanja p Koreji. Republikanski senatorji namreč obtožujejo a-meriško obveščevalno službo, češ da so jo dogodki na Koreji popolnoma prehiteli ter da se je znašla nepripravljena prav tako kakor ob napadu na Pearl
Harbour. Komentarji tiska so precej živahni. Tisk namreč pravi, da ZDA ne smejo zapustiti Južne Koreje in sicer iz prestižnih razlogov. Truman in njegovi politični in vojaški svetovalci pa nemoteno prou-čujejo ameriško politiko na Daljnem vzhodu.
Zunanji minister ZDA Dean Acheson je danes govoril o kreditih za RAM pred senatno komisijo. Acheson je med drugim izjavil, da ao vsa vprašanja glede ameriške pomoči Daljnemu vzhodu seda.i kompetenca predsednika Trumana in da je vse odvisno od njegovih osebnih sklepov-
Acheson le pozval komisijo, naj takoj odobri 1 milijardo 222 milijonov in 500 tisoč dolarjev za vojaško pomoč tujini. Za zaprtimi vrati je Acheson senatni komisiji povedal, da je Truman zapovedal, naj ne govore o morebitnih ameriških akcijah na Daljnem vzhodu.
Komisija OZN za Korejo, ki je v Seulu, je poslala OZN po. ročilo, v katerem svetuje, na-j Varnostni svet povabi obe stranki naj se sporazumeta.
Odmev v tisku SZ
Sovjetski tisk prinaša vest o dogodkih na Koreji pod brezpomembnimi naslovi, prinaša pa poročila iz Severne Koreje kakor tudi iz Južne Koreje, ko mentarja pa nobenega. Kar se pa tiče sestanka Varnostnega sveta, o katerem pa sovjetski tisk še ni pisal, pravijo sovjetski opazovalci, da so njihovi predstavniki v tei organizaciji izjavili tedaj, ko so se umaknili iz Varnostnega sveta, ker niso hotel; izključiti delegatov nacionalistične Kitajske, da se Sovjetska zveza ne bo čutila Vezana na noben sklep, ki bo sprejet v njeni odsotnosti. Isti opazovalci menijo, da sovjetsko javno mnenje ne bi ostalo ravnodušno, če bi ZDA, ki so na lastno pest sklicale svet, skušale izkoriščati glasovalni stroj za prekrivanje svojega vmeša, vanja v Korejo.
Današnji jugoslovanski listi se omejujejo Samo na objavo poročil različnih tiskovnih a-gencij o dogodkih na Koreji. Li. sti ne prinašajo komentarjev, Samo «PoIitika» objavlja članek o povojnem razvoju korejskega vprašanja in poudarja stališče, ki ga je zavzela Jugoslavija na zadnjem zasedanju glavne skupščine OZN. Tedaj je namreč Jugoslavija branila pravice korejskega naroda do samoodločitve in se je uprla vsakršnemu vme-
šavanju v notranje zadeve Koreje s strani tujih sil.
Na angleškem ministrstvu za zunanje zadeve ne komentirajo spopada. Pričakujejo namreč poročilo angleškega poslanika v Seulu. Cangkajšek je s svoje strani sklical izredno sejo svoje vlade in sklenil ponuditi Južni Koreji pomoč. Vesti o tej pomoči pa so precei skeptične, posebno ge pomislimo, da 'se bliža čas, ko bo kitajska ljudska vojska začela z invazijo Formoze,	zadnjega	gnezda
Cangkajškovih sil. Tudi indijska vlada ni izdala nobenega komentarja o spopadih, ker pričakuje poročila svojega delegata pri OZN. Prav tako ni hotel dati nobenega komentarja predsednik japonske vlade Jošida. Pač Pa je avstralski minister za zunanje zadeve Percy Spender izjavil, da dogodki na Koreji silijo avstralsko vlado, da čimprej sklene pacifični pakt.
Poročilo indonezijske vlade pravi, da Je treba spopad na Koreji vključiti v sedanjo hladno vojno med ZDA in SZ ter da je zaenkrat prezgodaj, da bi Indonezija zavzela svoje stališče do dogodkov.
V soboto in nedeljo je gostoval slovenski pevski zbor. M. Matjašič iz Barkovelj na Koroškem. To gostovanje tržaškega pevskega zbora med koroškimi brati, ki jih je izdajstvo velikih sil, med njimi tudi Sovjetska zveza, ponovno odtrgalo od f ' matičnega naroda z vsiljenimi 11 političnimi mejami, je bila na j* ! Koroškem doslej največja in I najpomembnejša manifestacija *	* politične in kulturng enotnosti
zamejskih Slovencev, bila je istočasno najbolj jasno in najbolj spontano izražanje volje Po skorajšnji dokončni združitvi vseh Slovencev v mejah e-notne skupne domovine v socialistični Jugoslaviji. To zavest pripadnosti k. slovenskemu narodnostnemu jedru in to tjoljo po združitvi v skupni domovini je potrdilo koroško ljudstvo z veličastnim obiskom koncertov našega barkovljanskega zbora bodisi v Šmihelu, Pliberku kakor tudi v Sv. Jakobu v Rožu, kjer se je koncerta slovenske pesmi udeležilo vsakokrat po 1000 ljudi.
Toda Korošci niso izpričali svoje nacionalne zavesti in svoje povezanosti z ostalimi zamejci samo s svojim množičnim obiskom, temveč tudi s svojo gostoljubnostjo in prisrčnostjo, s katero so obdali slovenske brate Tržaškega ozemlja. Ob slovenski pesmi in o osebnih razgovorih se je orosilo marsikatero oko v občutku sreče, zadovoljstva in ljubezni med našimi zavednimi sinopi slovenskega naroda, iskrenimi in ne-ustrašljivimi borci naše narodne napredne enotnosti.
Zbor M. Matjašič pod vodstvom tov. Milana Pertota je ob vstopu na koroško zemljo v i-menu Slovenske prosvetne zveze pozdravil tov. dr. France Zwitter. Po bežnem ogledu Celovca se je zbor napotil h •Knežjemu kamnu na Gosposvetsko polje, kjer je tov. Zuiitter orisal tržaškim gostom zgodovinski pomen tega kamna, I-stega dne si je zbor ogledal Gospo Sveto.
O.b teh kulturnih in narodnih spomenikih je zbor zapel nekaj starih slovenskih puntarskih pesmi, ki jih je moral na željo tamkajšnjih Slovencev ponoviti. Istega dne na soboto se zbor šel v Šmihel pri Pliberku, kjer je po pozdravni pesmi domačina ter po pozdravnem govoru predsednika domačega pevskega društva top. Koprivnika Franca izvedel prvi na-1 stop. Koncerta se jg udeležilo okrog 1000 ljudi, piri čemer je treba upoštevati, da šteje vas nekaj nad 350 ljudi. Pred koncertom sta o kulturnem in političnem pomenu stikov med zamejskimi Slovenci spregovorila tov. Zwi tter in zastopnik SHPZ iz Trsta, dani zbora so po nastopu prenočili v Šmihelu na domovih domačinov, ki so ob tej priliki ponovno pokaza-
li resnično bratsko ljubezen in skrb za goste.
Naslednjega dne se je zbor «Af. Matjašič» napotil v Velikovec na grob 85 padlih partizanov za svobodo koroške zemlje. Zastopniki zbora «AT. Matjašič# in SHPZ iz Trsta so položili na grob koroških borcev venec, nato pa so pa nagovoru zastopnika SHPZ vsi prisotni počastili spomin padlih borcev z enominutnim molkom.
Med potjo k Sv. Jakobu so bili člani zbora «M. Matjašiči za nekaj trenutkov gostje pro-svetnega društva v Hodišah, kjer je zbor pozdravni tov. Tevže Kampoša, enega najmarljivejših slovenskih režiserjev na Koroškem. Kmalu nato se je zbor znašel v bratskem objemu prebivalcev Sv. Jakoba v Rožu. Tudi tokrat je slovenska pesem zbora «M. Matjašiči pod vodstvom tov. Milana Feitota izvabila tisočglavi množici sol ze v oči, ki so bile izraz ljubezni koroških Slovencev do slovenske pesmi in izraz njih nacionalne zavednosti. Ko je zbor odpel svoj program, je moral na zahtevo množice dodati. še nekaj pesmi in moral bi prepevati še prozno v noč, Če bi hotel zadovoljiti navdušene koroške brate.
Odhod tržaških pevcev iz bratske Koroške je bila ponovna manifestacija enotnosti in ljubezni med zamejskimi Slovenci, izraz skupne težke usode, pa tudi odločnosti, da v tej težki borbi ne klonimo in nadaljujemo svoje poslanstvo za srečnejšo bodočnost našega na. roda.
S tega mesta čutim0 vsi, ki smo se v teh dneh počutili na Koroškem kot brat pri bratu, da je največja dolžnost, da se zahvalimo koroškemu ljudstvu in Slovenski prosvetni zvezi s tov. Francijem Zmitterjem na čelu za nepozabne dneve, ki so jih pn-iptravili s svojo gostoljubnostjo in prijaznostjo koroški bratje tržaškim bratom.
To nad vse uspelo gostovanje Pa naj bo v opomin vsem onim posameznikom iz slovenskih vrst in vsem tujcem, ki rovarijo proti našim narodnim interesom, da so vsa njihova prizadevanja zaman, ker smo zamejski Slovenci enotni in odločni boriti se do zmage naših teženj, t. j. do končne združitve s svobodnimi brati.
JOŽE KOREN
ku Zavezniškega sveta Willia-mu Sebaldu. Sovjeti zahtevajo izključitev kitajskega nacionalističnega delegata. Polješenko je izjavil, da podpira zahteve LR Kitajske, da vztraja na izključitvi kuomintangovega delegata in na sprejetju generala Cušitija, ki ga je imenovala vlada LR Kitajske kot e-dinega zakonitega kitajskega predstavnika v Zavezniškem svetu.
Kratke vesti
Zavez, svet na Japonskem
i;
iaiiveoa ttoat
LONDON, 26. — Novi ambasador FLRJ v Londonu, dr. Jože Brilej je danes izročil poverilna pisma kralju Velike Britanije Juriju VI.
♦
BERLIN, 24. — Enrich Thorsten, poveljnik policijskega zbora v Badenu je zapustil svoje mesto in stopil v ljudsko policijo v vzhodnem Berlinu. Novinarjem, ki so ga vprašali o vzrokih tega njegovega koraka* je Thorsten odgovoril, da zahodna policija postaja iz dneva V dan večje orodje bivših SS-oyskih častnikov. Thorsten je poudaril, da so samo V Eseimlburgu izključili iz orož-ništva veg kakor polovico sil zaradi tega, ker niso preveč zanesljive.
♦
NOVI SAD, 2v. — Na konferenci upravnikov knjižnic, ki se vrši v Novem Sadu, je bilo sporočeno, da je sedaj v Jugoslaviji 9081 javnih knjižnic s 3 milijoni 200 tisoč zvezki. Število jugoslovanskih knjižnic se je povečalo po osvoboditvi, ker so ljudske oblasti določile velike fonde za knjižnice. Na konferenci so poudarili potrebo ustanovitve posebnih knjižnic za narodne manjšine.
PRAGA, 26. — Radio Praga je sporočil, da se je Češkoslovaška umaknila iz mednarodne parlamentarne zveze. Vzrok izstopa je, ker je ta organizacija postala orodje anglo-ameriških imperialistov.
♦
LONDON, 26. — Novi jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Jože Brilej, je danes zjutraj izročil svoje poverilnice kralju Juriju VI.
MOSKVA, 26. — Ameriški veleposlanik v Moskvi Allan Kirk se je z letalom vrnil v Moskvo. Poslanik je bil 10 dni na potovanju v Sibiriji.
TOKIO, 26. — Danes je sovjetska misija, oziroma polkovnik Polješenko, ki nadomestuje generala Derevjanka, sovjetskega delegata v Zavezniškem svetu objavil pismo, ki ga je sovjetska delegacija poslala ameriškemu delegatu in predsedni-
Dr. J. Vilfan je poročal
v odboru za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ
Sledila so še ostala poročila - Članek „Borbe" o italijanski KP in ,,P o li ti ke' o italijanski propagandi v Istrskem okrožju
BEOGRAD, 26. — Na včerajš. njem zasedanju je odbor za zunanje zadeve jugoslovanske Ljud. skupščine poslušal poročilo dr. VILFANA o delu v evropski gospodarski komisiji Organizacije združenih narodov. Vilfan je dejal, da ta komisija ni opravila plodovitega dela za povečanje gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami, ter je pokazal kakšne so bile smernice jugoslovanske delegacije v tej komisiji, smernice, ki težijo k odstranitvi politike blokov v gospodarskih odnosih. Dr. Vilfan je podčrtal, da je jugoslovanska delegacija obtožila v komisiji za gospodarsko politiko diskriminacijo sovjetskega bloka do Jugoslavije.
Govoreč o jugoslovanskem stališču na zadnjem zasedanju komisije OZN za človečanske pravice, je BRANKO JEVRE-MOVIC, jugoslovanski delegat v tej komisiji, poudaril, da je bila jugoslovanska delegacija zaradi negativnega stališča večjega dela delegacij prisiljena postaviti se v rezervirano stališče glede mednarodnega pakta o pravicah človeka; pridržala pa si je pravico, da predloži problem pakta drugim organom OZN. Govornik je zaključil z besedami, da predstavljajo dela komisije za človečanske pravice velik doprinos k ureditvi mednarodnega položaja.
O delovanju jugoslovanske delegacije v socialni komisiji
HOV. Dejal je, da je Jugoslavija direktno sodelovala pri rešitvi raznih socialnih vprašanj, ki se jih je komisija lotila med svojimi sejami.
Komisija z.a zunanje zadeve v Ljudski skupščini je odločila na svoji včerajšnji seji, da bo imenovala pododbor, ki naj preišče vsa dispriminacijska dejanja, katerim so sedaj podvrženi jugoslovanski diplomatski predstavniki in državljani v Sovjetski zvezi in drugih državah Kominforma ter probleme, ki se ustvarjajo zaradi ekonom, skega bloka, ki so ga te države organizirale proti Jugoslaviji.
Iz Beograda poročajo, da v današnji številki objavlja Borba članek, v katerem pravi, da stališče italijanske Kp do italijanskih kolonij in tistih delov jugoslovanskega teritorija, ki je desetletja predstavljal cilj italijanskega imperializma, ne odgovarja marksističnemu stališču o narodnostnem vprašanju in da je nadalje stališče ita. lijanske KP glede tega vprašanja identično s stališčem krogov skrajne desnice. Ko omenja pripombo komunističnega senatorja Pastoreja, ki je med zadnjdmj diskusijami o kolonijah v senatu vzkliknil, da »Somalija stane več kot pa nese#, pravi k temu «Borba». da so take izjave absolutno v nasprotju z marksističnim naukom ter navaja Leninove besede, po katerih mora biti bi-
OZN je poročal GUSTAV VLA-1 stvena točka internacionalistič-
ne vzgoje delavcev v zatiralskih državah v širjenju prepričanja med delavci, da imajo zatirane države pravico dvigniti se proti zatiranju#.
List «Politika» objavlja članek svojega dopisnika iz Kopra o položaju v jugoslovanski coni STO-ja. ((Histerično vpitje italijanskih iredentistov in šovinistov, piše člankar, je v resnici samo izraz neuspeha njihove podtalne propagande v tej coni. Italijanska propaganda stori vse, da bi med prebivalstvom cone B ustvarila vzdušje negotovosti in nestalnosti, da bi tako pridobila Italijane te cone, naj ne sodelujejo več z jugoslovanskimi oblastmi. Ne redko s£ pa italijanska propaganda poslužuje tudi groženj. Dogaja se pogosto, da prejemajo Italijani, ki sodelujejo s tamkajšnjimi oblastmi, od iredentističnih organizacij iz Trsta pisma, ki se navadno začenjajo z besedami: «Ko bodo Jugoslovani odšli...#.
Clankar nato podčrtava, da so dejstva pokazala, da je vsa italijanska propaganda v tem smislu lažna, nato pa navaja seznam javnih del, ki so jih naredile oblasti v coni B; leta 1948 je bilo določenih 100 milijonov dinarjev za javna dela, leta 1949 180 in letos 168 milijonov. «Oblast, ki namerava oditi, ne ravna na tak način#, se zaključuje članek v ((Politiki#.
Športne vesti
Uspeh Tržačana v Opatiji •
OPATIJA, 26. — Prvi dan avtomobilskih in motociklističnih dirk v. Opatiji je v kategoriji 125 ccm zmagal Tržačan Adriano Belec, ki je dosegel povprečno brzino 83 km na uro. V kategoriji preko 250 ccm je zmagal Švicar Benoit s povprečno hitrostjo 196 km na uro. V avtomobilski dirki kategorije 1100 ccm je zmagal Beograjčan Veselinovič.
Kominformovsko spletkarjenje tudi pri bnksu
KOPENHAGEN, 26. — Na kongresu mednarodne boksarske zveze diletantov je pol sk; delegat postavil zahteve po izključitvi jugoslovanskega dsle-gata s samega kongresa in ju goslovanske boksarske zveze iz mednarodne zveze. Ta predlog proljsktga delegata je bil cdbit, ker so vsi delegati razen satelitskih držav Sovjetske zveze glasovali proti. Da bi prišel sovjetski predstavnik, v !zvrin, odbor mednarodne bok ank? zveze, se je Madžarska odre kla svoji kandidaturi. To njeno napoved je sicer kongres sprejel soglasno toda večina kongresa pa se je izrazila preti imenovanju sovjetskega delegata za člana izvršnega odb ra
Zmaga “Cri/ane zvezde,, v Švici
BASEN, 26. — Prijateljsko lahkoatletsko tekmovanje med «Crveno zvezdo» iz Beograda in bazelskimi «Old BOV« se jz končalo z zmago Crvene zvezd o razmerju 85:7/ Tudi med ženskami so smagale Beograj čanke s 46:39.
* * *
2ENEVA, 26. — V tretji etapi dirke okrog Švice, Liestal-Zeneva (299 km) je zmagal Bel gijec Speschaert.
• ♦ •
DUNAJ. 26. — Zagrebško rokometno moštvo je premagalo moštvo «Postsportvereina», z Dunaja z 8:6.
DANES PONOVNO PROCES PROTI BORCEM ZA SVOBODO IZ BORŠTA IN BAZOVICE
Zahtevamo oprostitev vseh obtožencev
posebno še ton. Stojana Prešla in Danila Pelarosa
ki že več kot eno leto po krivici ječita v zaporih tukajšnjega Koro-nea - Razprava se ho pričela ob 9 zjutraj pred tržaškim porotnim sodiščem
v
Zelja tiskarskih delavcev je ustanoviti sindikat
ki bo vodil borbo proii razrednemu sovražniku
2- Ce se naši bralci še spominjajo, da se je marca lani pred tukajšnjem porotnim sodiščem pričel proces proti osmim tovarišem iz Borita in Bazovice, ki so bili vsi borci junaške JA ali pa neustrašni aktivisti narodnoosvobodilne borbe, obtoženim, da so 4. maja 1945 likvidirali fašista in člana proslule Collottijeve bande Fabiana. Na zatožni klopi so sedeli: 30-letni Petarcs Danilo iz Boršta, 25-letni Presl Stojan iz Bazovice, 35-letni Grgič (Gregorij Josip iz Bazovice, 24-letni Križman-čič Silvester iz Bazovice, 21-letna Marta Hrvatič iz Boršta, 27-letni Marjj Zlobec iz Boršta, 36-letni Milan Zobec iz Boršta ter 48-letnj Anton Bassi iz Boršta.
Razprava je že takrat stoodstotno ugotovila, kdo je bil Fabian,'kdo obtoženci, kaj je Fabian z ostalimi Collottijevimi banditi počenjal po naših vaseh, kdo je dal nalog za njegovo aretacijo, kdo ga obsodil In končno, kaj so obtoženci izvršili od jugoslovanskega vojaškega sodišča izrečeno sodbo.
Zakulisje te razprave sega v januar 1945, leta, ko so fašisti in Collottijevi banditi napravili čistko v Borštu, ki je bila seveda združena s strašnim terorjem Pobili so nekaj partizanov, deportirali nekaj vaščanov, mnogo pa jih v neki sobi, ki je bila vsa krvava, nečloveško mučili ter pri tem uporabljali tudi električni tok. O tem pokolju je na prvem procesu pričalo tudi več prič, ki so, spominjajoč se tega nepozabnega in strašnega dne, z grozo v očeh pripovedovali, kaj Vse so počenjali razuzdani in do kraja pokvarjeni fašisti, med katerimi je imel besedo tudi Fabian, kj je pozneje dobil zasluženo plačilo,
Tako je domači župnik Malalan dobesedno izpovedal: «Bil tem na fronti, vendar bi jo raje še desetkrat poskusil, kot pa preiivel to, kar so z ubogim ljudstvom počenjali)). Priča Žerjal Viktorija pa je povedala, da ji je Fabian naslednjega dne priznal, da je sodeloval pri januarskem «rastrellamentu». Poleg tega so Petarosa mučili tudi v Ul. Bellosguardo, kjer je bil pri mučenju prisoten tudi likvidirani Fabian.
Obramba je na prvem procesu tudi popolnoma dokazala, da je bil Fabian že med narodnoosvobodilno borbo na seznamu fašističnih zločincev, katere je treba kaznovati za njihove zločine. Dalje je ugotovila, da je bij Fabian po Peturosu aretiran na podlagi aretacijskega povelja predstavnika JA, nato od jugoslovanskega vojaškega sodišča v Bazovici obsojen na smrt ter nato ustrelien
Kljub temu pa, da so bile vse te točke na razpravi stoodstotno dokazane in premlete, je sodišče smatralo, da so obtoženci krivi obtoženega dejanja ter jih obsodilo na večje ali manjše kazni, in sicer: Pe-tarosa Danila na 9 let in 10 mesecev zapora. Prešla Stojana na 9 let in 4 mesece zapora. Murija in Milana Zobca na 8 mesecev zapora (kazen jima je bila odpuščena), Grgiča in Križmančiča je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Marto Hrvatičevo je izpustilo na podlagi sodnega edipusta (ner-dono giudiziario), Antona Bas-
sija pa, ker dejanje ni kaznivo (bil je namreč šofer avtomobila, s katerim so aretiranega Fabiana odpeljali v zapore).
Zaradi te krivične in v nebo vpijoče obsodbe sta morala aktivist Petaros Danilo in partizanski borec Presl Stojan še nadalje ječati y zaporih Koro-neja, kjer sta še danes zaprta. Seveda je obramba proti tej nezaslišani obsodbi vložila priziv na kasacijsko sodišče, ki ga je razpravljal 25. oktobra lani ter sprejel predloge obrambe, ki je predložila dva dokumenta, in sicer;
1) Dokument, ki kaže, da je bil nalog o likvidaciji Collotti-jevega agenta Fabiana izrečen že med narodno-osvobortilno borbo ter
2) zapisnik o izjavah kapitana JA Anteja Jelasa iz Ljubljane, ki je izdal nalog o aretaciji Fabiana.
S predlogi obrambe, sestavljene v glavnem iz odvetnikov Tončiča, Kezicha in Zennara G., se je strinjal tudi javni tožilec Collotti, ki je s svoje strani dodal svoje predloge, ki jih zaradi izredne važnosti objavljamo v celoti.
Porotno sodišče naj bi se po njegovem mnenju obrnilo po diplomatski poti do jugoslovanskih oblasti, zaslišalo kapitana Anteja Jelasa in bivšega politkomisarja JA Miroslava Vatovca. Iz tega zaslišanja naj bi sp dognalo:
1) Ce je maja 1945 jugoslovansko vojaško poveljstvo prevzelo javno oblast v roke. 2) Ce je bil temu poveljstvu podvržen Petaros Danilo, ki je bil mobiliziran v IV. armado JA po 1. maju 1945, in sicer v kolikšni meri. 3) Ali vesta oba zaslišanca, da je bil 4. maja 1945 dan Petarosu nalog, naj aretira in likvidira Fabiana, bivšega člana Collottijeve bande. Nadalje je javni tožilec še predlagal, naj se pri zaslišanju
teh dveh prič ali pa drugače še ugotovi: 1) Avtentičnost dokumentov, ki jih je predložila obramba pred kasacijskim sodiščem. Gre predvsem za fotografski posnetek originala o ukazu, da je treba likvidirati kolaboracionistične elejnente, že obsojene od sodišča, mec temi tudi Fabiana. 2) Katerim osebam je bil izdan nalog o izvršitvi tega ukaza in kakšne kazni so čakale onega, k; ga ne bi izvršile. 3) Ce je bil nalog o likvidaciji Fabiana izdan na podlagi neke obsodbe in katero sodišče ga je obsodilo. 4) Ce je Petaros vedel za to obsodbo 4. .maja 1945, ko je izvršil dejanje.
Kasacijsko sodišče je nato po kratkem zasedanju razveljavilo prvotno obsodbo porotnega sodišča ter mu vse spise vrnilo v ponovno presojanje.
Danes se bo torej nadaljeval križev pot dveh obsojenih tovarišev, ki zaradi svoje antifašistične preteklosti že več kot leto dnj ječita v zaporih. V imenu človečanstva in vseh poštenih ljudi zahtevamo za oba ter tudi za ostale obtožence pravico ter njuno takojšnjo izpustitev na svobodo, kajti le tako bo pravici zadoščeno, napis «zakcn je za vse enak» pa bo še imel tisti visoki smisel in vrednost, ki naj bi bila podlaga vse človeške pravičnosti.
Kot za vse kategorije delavcev, tako je danes težak položaj tudi za kategorijo tiskar, skih delavcev, ki se mora dnevno boriti proti naraščajoči efen-živi razrednega sovražnika. Tiskarki delavci so prišli v svoji borbi do spoznanja, da bodo lahko rešili svoja vprašanja, le, če bodo združeni kljubovali napadom delodajalcev. Toda položaj, ki je nastal na sindikalnem področju prav zaradi protirazrednega delovanja Enotnih sindikatov, je to borbo tiskarskih delavcev zavrl' ter preprečil rešitev mnogih perečih problemov, ki bi lahko prispevali k izboljšanju živ ljenjskih in delovnih pogojev te kategorije delavcev.
Ce pogledamo, kakšen je da. nes položaj tistih tiskarskih delavcev, ki so še vpisani v Zvezi Enotnih sindikatov za tiskarske delavce, bomo videli, da plačuje, članarino le zelo rr.ajhen del članov, ysi ostali se sindikalne borbe sploh ne
Tržaški delavci se bodo borili
za rešitev vprašanja povišanja plač
Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednih sindikatov, si je zastavil za eno svojih najvažnejših nalog prav rešitev vprašanja povišanja plač delavcem vseh kategorij Tržaškega ozemlja. Da je to danes ena najvažnejših nalog resnično razredne sindikalne organizacije, nam ne bo treba še posebej poudariti, če bomo pomislili samo na to, da prejemajo danes n. pr. industrijski delavci le okrog 30 tisoč lir plače (v katero sq vključene že tudi draginjske in krušna doklada).
Kako lahko danes preživlja sebe in svojo družino delavec, ki prejme mesečno 30 tisoč lir plače? Ze neštetokrat ie bilo poudarjeno, in to nam potrjujejo tudi statistike o padanju in višanju cen življenjskih potrebščin. da bi morala biti plača delavca vsaj okrog 60 tisoč lir mesečno.
Za dosego te plače so se nekaj časa potegovali tudi voditelji Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Toda kako so postavljali rešitev tega vprašata ia? Kot dosledni izdajalci razredne borbe so mislili, da bodo lahko to vprašanje rešili že s polurnimi ali enournimi stavkami, ali pa celo le s stavkami v znak solidarnosti. Pri tem se seveda niso ozirali na to. da je moč delodajalca prav zaradi njihovega izdajalskega stališča naraščala ,ter da se je položaj tržaškega delavstva vedno bolj slabšal.
Toda sedanji voditelji Enotnih sindikatov so šli na svoji poti izdajstva interesov delavskega razreda. Danes niti več ne postavljajo vprašanja plače, ki bi znašala 60 tisoč lir. Danes pravijo ie tistim maloštevilnim, ki flfif sledijo, da se morajo v tem trenutku boriti
Torej tudi v Sv. Križu
Vidalijevcem pojema sapa
Vsi vemo, kako sq se tržaški kominformisti po resoluciji Informbiroja vrgli na okoliške vasi ter skušali zlepa in še večkrat s terorjem zavesti v svoj tabor slovensko prebivalstvo. Marsikje jim je to v dobršni meri tudi uspelo, kajti ljudstvo spričo popačene resnice in nesnažne kominfor-mistične propagande ni znalo takoj presoditi, kam namerava Vidali že v poldrugem letu usmeriti svojo oportunistično barko in vse one, ki bi se nanjo vkrcali. Pri tem lahko brez pomišljanja ugotovimo, da se mu je posrečilo največ ljudi prevariti ravno v Sv. Križu.
Ne glede na takšen razvoj dogodkov, smo že tedaj napovedali, da se bodo pričele vi-dalijevske vrste naglo redčiti, čim bodo trenutno zavedeni pristaši spregledali namene pustolovskega koristolovca. Proti pričakovanju pa je mož odkril svojo igro preden se mu je posrečilo vsiliti pripadnikom kominformizma absolutno poslušnost, s čimer je še
pospešil razkroj s terorjem pridobljenih skupin. Najnovejša odkritja na račun Vida-lijeve politične linije glede tržaškega vprašanja pa so dokončno omajala tudi njegove najvnetejše pristaše, in to zlasti med Slovenci, ki si nikdar niso predstavljali, da jih bo skušal politični dobičkar kdaji-kolj siliti y naročje italijanski «madrepatrii».
Cim so se tega zavedli, so kajpada planili nad titovce, ki jim baje z milijoni trgajo iz rok mladino. Udarili so zopet po Jugoslaviji, ki baje izvablja mladinske brigade na u-darniško delo v Bosno in na letovanja v jugoslovanske kraje. Divje kriče o osamljenosti Titove klike, ki si namerava na ta način zopet nabrati pristaše, potem ko jo je zapustil ves demokratični sVet.
Letake s takšno vsebino so v preteklem tednu razmnožili in nalepili tudi po Sv. Križu, torej v kraju, ki je do nedavna predstavljal pravcato vida-lijevstoo trdnjavo. V teh letakih so skušali osmraditi vse,
kar je jugoslovanskega, da bi na ta način vsaj za silo dvignili kominformovsko moralo. Kakor hitro pa je treba dvigati moralo med pristaši, se da sklepati, da postajajo ti mlačni in da se skušajo izviti iz terorističnega obroča, ki jih je doslej uklepal. V njem se pošteno demokratično ljudstvo ni znašlo, kakor se poštenjak le redno znajde v brozgi laži, klevet in natolcevanj.
Niso torej potrebni titovcem milijoni za prepričevanje mladine in zavedenega ljudstva. Politično mešetarjenje in škya-dristične metode kominfor-movcev najuspešneje skrbe za to, da se redčijo vrste vidali-jevcev in da se nujno vračajo k onim, ki že skozi vso povojno dobo hodijo dosledno po poti, začrtani v narodno-osvo-bodilni borbi. In v. tej borbi je vendar sodelovalo malone vse tržaško podeželsko ljudstvo. Z naše strani bi torej bili	popolnoma odveč
kakršnakoli prepričevanja in še manji milijoni, kajti ljudje, ki somosili za neko idejo naprodaj lastno kožo, se ne dado podkupiti. .
Dvigajte moralo, gospodje! Z lažmi in zasramovanjem bo-, ste gotovo uspeli, kajti tudi Goebbels se je posluževal podobnega načina!
za to, da si ohranijo to, kar so si z dolgoletno borbo priborili, kje še da bi zahtevali, kaj več. Svoje stališče opravičujejo z izgovori kot. n. pr., da bi bilo y tem trenutku zelo «nepri-merno» zahtevati povišanje plač, ker bi lahko delodajalci izbrali lo priložnost ter pričeli z novimi odpusti z dela.
Vprašamo se: Ali je to razredna borba, oziroma ali je to sploh x kakršni koli zvezi z borbo v obrambo interesov delavskega razreda? Delavci bi danes torej ne smeli zahtevati to, kar jim Po vseh pravicah pripada, samo zaradi tega da nc bi «razburjali» delodajalce..
Mislimo, da takšnim nesramnim izgovorom danes nihče več ne bo verjel, kje še da bi direktivam teh sovražnikov delavskega razreda sledil. Tržaški delavci, vedo, da bodo edino ,le z resnično, razredno borbo uresničili svoje zahteve ter dosegli rešitev vprašanja povišanja plač,.ki je za njihove današnje razmere eno najvažnejših.
Resnica ali izmišljotina?
V bližini Repentabora so ga privezali k drevesu
Čudno in skrivnostno dogodivščino, seveda, če ni plod do-mišlije, je v nedeljo zvečer doživel 32-letni šofer avtotaksija TS H 110 Petrovič Miroslav iz Rojana 611- Ko je na Opčinah vršil svojo službo, sta pristopila k njemu dva neznanca in ga naprosila, naj ju odpelje na Re-pentabor. V bližini zavetišča v Colu pa sta mu neznanca rekla, naj avtomobil ustavi, kar je tudi v resnici storil. V trenutku je eden izmed neznancev naperil nanj revolver, drugi pa mu je ukazal, naj jima sledi Tako je moral z njima skoraj 1 km daleč v prosto polje, kjer sta ga z njegovim pasom privezala k nekemu drevesu ter mu pobrala denarnico s 7000 lirami ter zapestno uro, Petroviču se je po enournem vztrajnem odmotavanju posrečilo, da se je odvezal ter o svoji dogodivščini takoj obvestil člane civilne policije na Repentaboru. ki so uvedli najstrožjo preiskavo.
PEVSKI KlimCKKT
solistov ljubljanske opere
Trst ' Ljubljana. {C ko bi za sta si ti dve mesti. Komaj n.kaj nad 100 km drugo od d,u„egi in vendar kako smo si tuji. Lahko trdim, da je bila na p.-t-kovem koncertu operne s listke Zlate Gjung.enac in opernega tenorista Rudolfa hrtnilg med navzočimi večina, ki so ta dva naša umetnika p: zn tla samo iz časopisov. Pa j h je radovednost prignala, da se pr -pričajo, če je res, da imamo Slovenci tudi tako odlične pevce kot jih imgjo drugi narodi. Opazoval tem take dvomljivce in sledil nj hovim cb:utkom, ko so se navduševali od pesmi dn pesmi. Koncert je bi! v skromni dvoigmi glav, e pcite nCircolo ricreativo povt elegra-fici«. Ako je bil navzoč tudi kar zastopnik, ki ima odločno besedo pri razpolaganju s kon certnimi dvoranami, ga je mo rala obliti rdečica sramu ob u-gotovitvi, da sta mo-.ala tako odlična umetnika v Trstu gostovati v tako skromnem prostoru. In to potem, ko so za vse mogoče domače in 'mo zemske družbe in komedijante vedno na razpolago najlepše dvorane. Nočem podcenjevati prostora, vendar se mi zdi, da v tem primeru nikakor ni odgovarjal.
Ce bi italijanski umetniki gostovali v Ljub jani, bi jim tam nudili najboljše prostore, ki jih imajo ruj razpzlrgo.
Program ie obsegal dva dela V prvem so bili zastopani naj boljši skladatelji slpvenske glasbene literature:	La	ovic,
Kozina, Škerjanc, Pavčič, Si-monitti in Prochaska. Dela so bila izvajana s fineso in u metniško dovršenostjo, ki jo lahko posredujeta občinstvu sa mo umetnika kvalifika ijz, kako.' sta Gjungjenac in Franci.
Pripomniti pa jc trela da ie tržaška publika močno tol vplivom italijanske glasbe, k jo posluša od jutra do večera in ki jo spremlja d ma. na c -sti, v kinu, gledališču itd. Z :-to se je opazilo, da je na ro slušalce na primer močno vpit vala Prochasko.-a «F ale so cvetne sanje« ali pavčičeva »Uspavanka« in Simoniti jeva eSamo en cvet)). Umetnika sta to brž ugotovila in zato izpustila iz programa nekaj pesmi ter dodala:	tenorist	Mchlevn
»Da jo ljubim«, sopranistka pa Stritofovo vMicka bi rada Jurka dobila«.
Za zaključek prvega dela sta umetnika zapela duet iz prvega dejanjg «Prodane neveste*. Deležna sta bila navdušenega aplavza, priznanja in cvetja.
Velik delež pri uspelem koncertu ima vsekakor dr. G. Denlšar, ki je oba 10 ist i mojstrsko s.-, remi ja! na ne ravno najboljšem klavirju. Dr. Demšar je odličen pianist, ki se z vso dušo poglablja v vs bino podanih skladb in je upravičeno tudi on žel splošno prizna nje.
V drugem delu sta prišla u-metnika kakor tudi poslušalci na svoj račun, kajti pela sta operne arije, ki jima najbolj ležijo. Gjungjenčeva je zapeli Puccinijevo arijo iz «La Bo-heme* in iz eMadame Butter-flyy>, Franci pa arijo iz oPere «Tosca» in drugo iz Verdijeve sTraviate», ki je zlasti močno odjeknila med obči: stvore. Na ta je zopet nastopila sopranistka z odlomkom iz Dvorža-kove opere «Rusalka» in za njo tenorist z arijo iz Čajkovskega opere ((Evgenij Onjegin*. Zatem še arijo iz Bizet:ve opere «Carmen» ter iz Veid jeve o-pere »Trubadur«.
Za zaključek sta umetnika zapela duet iz Massenetove o-pere sManon«. Ker se aplavz ni polegel, sta dodala ie: sopranistka Simonittija «Aiu twaja» in tenorist »Pomlad« istega skladatelja.
Večer je bil poln umetniik-ga užitka. Priznana selistr sta odpzla ves program s polnim razumevanjem in r’ov; še. o:t >> pnovrstnih umetnikov ter bi1'-deležna toplega priznana
udeležujejo več. To seveda ni znak, da bi bili popolnoma ne-zainteresirani v vsakdan-ji borbi, ki jo vodi tržaško delavstvo proti razrednemu sovražniku. Nasprotno! Tiskarki de. lavci si želijo, da bi bila ponovno upostavljena tista enot-nost, ki bi zagotovila uspeh na. daljn-ji borbi v obrambo pravic in interesov kategorije tiskar, skih delavcev.
Seveda pa ta enotnost prav gotovo ne bo dosežena z raznimi mahinacijami, katerih glavni namen je, razbiti vrste delavstva v borbi proti delodajalcem ter tako preprečiti nadaljevanje borbe za pravice delavskega razreda. Tiskarski delavci so na primer odločno zavrnili poižkus razbijačev de. lavske enotnosti, ki so predlagali, da bi se ustanovil sindikat tiskarskih delavcev, iz katerega pa bi bili izkuljučeni vsi kar-totehniki ter pomožno tiskarsko osebje, čeprav šo prav ti najbolj številni v kategoriji tiskarskih delavcev- Takega predloga tiskarski delavci seveda niso mogli in tudi niso hoteli, sprejeti, zavedajoč se, da mora sindikat braniti interese vseh delavcev.
Da bi dokončno rešili položaj, ki tako resno ogroža interese delavskega razreda, so nekateri tiskarski delavci pristopili k sindikalnemu akcijskemu odboru za obnovo razrednega sindikata z namenom,1 da bi končno ustanovili svoj sindikat, ki'bi resnično vodil borbo tiskarskih delavcev ter ščitil njih interese proti vsem nakanam delodajalcev. Ti tiskarski delavci so si zadali za svojo glavno nalogo združiti v svojem sindikatu vse tiste delavce, ki so pripravljeni voditi brezkompromisno borbo proti razrednemu sovražniku
Sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednega sindikata je tako sklenil sklicati čim prej glavno skupščino tiskarskih delavcev. na katero bodo vabljeni tudi ysi tisti, ki se še niso dokončno odločili, da bi pristopili v novi sindikat.
Klevete in grožnje, ki jih bodo prav gotovo sprožili sovražniki delavskega razreda, ne bodo mogle ustaviti tiskarskih delavcev na njihovi poti.
KOLEDAR
^iecUdLače - 'dCuafr - Radio-
TOREK 27. junija
Hema, Ladislav Sonce vzide ob 4.17, zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 17.57. zatone ob 1.32. Jutri sreda 28. junija Irenej, Zorana
n ori _
za noDitniške kolonije
Odbor za počitniške kolonije javlja, da bodo zdravniški pregledi otrok, prijavljenih za počitniške kolonije v Sloveniji, za Gropado in Padriče danes 27. t. m. ob 16 v dvorani v Padričah;
za Bazovico danes ob 17. uri v Resljevi dvorani in za Trebče ob 18. uri pri bolničarki.
PROSVETNA DRUŠTVA
PD ((SLOVENEC« IZ BORŠTA vabi na svojo proslavo, ki bo s kulturno prireditvijo v četrtek 29. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Sodelujejo dramska družina iz Plavij z e-nodejanko «Volkašin», domači pevski zbor, pevski zbor iz Pia. vij in pionirska družina.
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob 33. obletnici smrti pok. Tereze Kralj daruje hči Karla 300 lir za Dijaško matico.
IZLETI
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV I. OKRAJA priredi 9. julija izlet za partizane in aktiviste v Cerkno, združen z obiskom bolnice »Franja«. Vpisovanje do 28; junija na sedežu I. okraja, Ul. Machiavelli 13-11. — Vpisnina znaša 1.200 lir.
Odg. uredniku
“Giornale del Lunedi,,
Pod naslovom «Una denun-cia al ..Primorski’’« pravi Ust «Giomale del lunedi«, da. je nas list objavil članek pod naslovom: «Vsi voditelji L. N. iz 1948 bi morali priti v zapor» ter da nas je zaradi tega dr. Tulilo Faraguna tožil. Naj bo odg. urednik omenjenega de-mokristjanskega in resnicoljubnega tednika tako prekleto prijazen in naj svojo vest popra tri;
Naslov tozadevnega članka se namreč glasi: eVsi voditelji Le ge Nazionale bi morali priti
pred SODISCE«. (Sodišču se pravi' po italijansko «il tribunale» ne pa (da prigione«); tožil. pa nas je' dott. Fausio in ne dott. Tullio f araguna! —
Per piacere...
ATLETSKI DVOBOJ ZDTV-Domžale 64:53
v galeriji „Scorpione“
2e dober teden dni traja v galeriji «Scorpione» razstava posnetkov pemembnejših slik največjih angleških slikarjev od 17. stoletja do danes. Gre v celoti za 22 reprodukcij oljnih ali akvarelnih slik. Razumljivo je, da nam morejo dati le zelo bled pojem o modernem angleškem slikarstvu. To toliko bolj, ker kot omenjeno, niso razstavljene izvirne slike, marveč le bolj ali mani posrečeni slikarski posnetki originalov p ne preveč posrečeni opremi. Take male zbirke reprodukcij so bržkone med vojno razpošiljali vojaški kulturno propagandni uradi po vsem svetu, posebno na vojaška področja. Po tem bi sodili, da angleški uradni krogi ne dajo prav mnogo na svoje slikarstvo, niti na to, da bi ga poznali svet ali lastni vojaki.
Angleško moderno slikarstvo nima posebno starih samosvojih tradicij in se v tem pogledu ne more primerjati s slavnimi tradicijami francoske, italijanske, španske, niti ne nemške moderne. Prvi pomembni početki segajo tja h koncu 17. stoletja pod vplivi nizozemske-
ga, flamskega naturalističnega Iskreno si	želimo še več pedob	j	slikarstva. Pod vplivom tega
nih obiskov.	[prvega izvirnega angleškega
ini.	|	slikarskega pokolenja so vzra-
sli nekateri veliki, kot Gaisbo-rough v 18 stol. ter Turner, Constable, Cotman, Cozens, ki so vnesli v angleško upodabljajočo umetnost, posebno v akva-relno slikanje značilnosti angleške pokrajine.
Proti okostenelosti in kon-vencionalizmu je vzklilo v začetku 19. stol. tzv. jipredrafa-elsko# slikarsko gibanje s Turnerjem na čelu. To je bilo edino izvirno angleško umetniško gibanje, ki je v onem stoletju osvežilo angleško slikarsko tradicijo s pozivanjem k «povratku k naravi«. Med temi so znana imena kot William Blake, Samuel Palmer, Conard VVood, Richard P. Bonington itd..
Sodobna angleška umetnost ima svoje vire v blagodejnih vplivih francoskega impresionizma in vseh poimpresionistič-nih umetniških gibanj. Po smrti Wilsona Steera so prevladovali impresionisti Augustus John in Matheio Smith.
Med najmodernejšimi je o-meniti Johna Nasha, Matisse-Pi-cassovca Cristophera VVooda ter najuečjega sodobnega angleškega umetnika Henrgja Moore-a, ki je sicer pomembnejši kot kipar.
Jel - z.
V nedeljo so bili gostje AK Domžal atleti ZDTV jz Trsta in Pirana, ki so se pomerili v zanimivem srečanju na lepem stadionu X Domžalah. Atleti iz STO-ja so bili nadvse pris.čn0 in gostoljubno sprejeti in so odnesli poleg športna zmage-najlepše vtise iz Domžal t . ko, da jih ne bodo mogli tako 1 mi-lu pozabiti. Zasluga nad tako lepim sprejemom gostov iz STO-ia gre pol;g požitvovalne-mu vodstvu domačega špoitne-ga kluba tudi vsem domač nom in posebno mladini, ki je v vsakem pogledu pomagala in ki je prisostvovala športnemu srečanju za tamkajšnja razmere v izrednem uevilu, sa-j je bilo navzočih na igrišču čez 1003 gledalcev.
Tudi tekmovanje samo je po-teklo v najlepšem redu in organizacija same prireditve je bila na višku. Doseženi so bili zadovoljivi rezultati v pt sa-meznih disciplinah, kjer so posegli tudi novi mladi talenti domačega kluba v borbo za prva mesta, ki so jih tudi d segli kljub bolj izkušenim tekmovalcem STOja.
Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
100 m: 1. Venturini (STO) 11.7: 2. Požun (D) 11,9; 3. Tra-| ni (STO) 12,0; 4. Delač (D) 1?-1-400 m: 1. Fonda (STO) 53,8;
2. Orehek (D) 54,1: 3. Požun (D) 54.5; 4. Sedmak (STO) 59,6
1500 m: 1. Pierobon (STO) 4:28,3; 2. Abram (STO) 4:30,4;
3. Juvan (D) 4:37.2; 4. Opaškar (D).
5000 m: 1. Dolenc (D) 17:26,4;
2. Somero (STO)	17:28,4: 3 Govorčin (STO) 18:15,4.
MET KROGLE.	1. Trani
(STO) 10.20 m; 2. Corsi (STO) 9.69 m; 3. Kovač (D) 9.49; 4. Tomaševič (D) 9.33.
MET DISKA: 1. Košir (D) 28.94: 2. Cors; (STO) 28.50 m:
3. Rozman ?L06;	4, Blažič 26.36.
MET KOPJA: 1. Zalokar <D> 43.44 m: 2. Svetlin	(D) 41.91
Pittacco (STO) 38.61.
SKOK V VIŠINO: 1. Ventu. rini (STO) 165 cm; 2. Košir
Pionirji I
Vse pionirje in njihove prijatelje vabimo na pionirsko kulturno prireditev, ki bo v nedeljo 2. julija ob 9. uri na stadionu »Prvi maj« (malo igrišče). Na programu bo razvitje prapora pionirske družine iz Skorklje, recitacije, petje, igrica »Rdeča kapica« in
(D) 160; 3. Ferfblia 150 (STO) 4. Tmavčevič (D) 1>0.
SKOK V DALJINO: 1. Požun (D) 6.26; 2. Z tto (STO) 6.12; 3. Venturini (STO) 5.86: 4. Kovač (D) 5.51.
ŠTAFETA 4x100 m: 1. STO 47,1: 2 Domžale 48.0.
Zaključno stanje tečk dvoboja: Trst 64, Domž. le 53.
Želimo, da bi imeli naši tekmovalci priliko še v(čkrat sre-čati se v sličnih tekmovanj ih, kar bo prineslo več zanimanja za lahko atletiko, predvsem pri nas v Trstu, kjer mladina v veliki meri stoji ob s reni in kaže malo zanimanja za vse športe in ne samo za at! tik ki -je ena na.ilepših panog športa.
Letovanje dijakov nižjih srednjih šol
ZAM organizira za slovenske in italijanske dijake nižjih srednjih šol Trsta in okolice počitniške kolonije. Pridejo v poštev dijaki od 13 do 15 let.
Vpisovanje se vrši na sedežu mestnega odbora ZAM, Ul. Machiavelli 13, H- dnevno od 9 do 12 in od 19 do 18, in pri referentih za kolonije Po terenih.
Ukinitev racioniranja
nekaterih živil
TRST, 26. (AIS) — Urad za nadzorstvo cen pri ZVU sporoča v svojem obvestilu Štev. 39, ki ga je pred kratkim izdal, da bo ra-cionlranje kruha, testenin, moke tn Izhlapelega mleka prenehalo 1. julija 1950.
Omenjeno obvestilo je podpisal stotnik Floyd R. Stanfleld častnik za nadzorstvo cen in živil.
Smrtna prometna nesreča pri Miljah
Včeraj zjutraj okoli 8 ure se Je prt Miljah pripetila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je postal 27-letni družinski oče Mario Gottardo iz Milj, član civilne policije in uslužben na njeni postaji pri Sv. Savi. Pri isti nesreči pa je bil hudo tudi ranjen 38-letni mehanik Ni-colo Drioli iz Milj, ki ima zlomljeno stegnenico leve noge ter še več drugih poškodb po vsem telesu. Nesreča se ie pripetila v bližini Milj,] kjer sta
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V četrtek 29. t. m. ob 20.30 v škedenjski kinodvorani PREMIERA
rr
VELEIZDAJALEC
Komedija v treh dejanjih.
II
OSEBE: dr. Miran Kostanjšek, odvetnik, obš. svetovalec itd* — Rgdo Nakrst; Niko Komar, politični uradnik pri deželni vladi — Jcžko Lukeš; Polde Tomšič, sodni oficial — Milan Košič; Matija Medved, uradnik Pri finančni kontroli — Stane Raztresen; Amalija, njegova žena — Angela Rakarjeva; Breda, njegova hči — Štefka Drolčeva; Svitoslav Grilc, profesor in nadporočnik v rezervi — Mo-dest Sancin; Stav a Mojškerc, učiteljica — Ema Starčeva; Tone Sevnik, rez. kadet, pesnik in novinar — Jože Babič.
Spisal: dr. Bratko Kreft; režiser: dr. Bratko Kreft k. g. Scenograf: Jože Cesar.
Prodaja vstopnic pri «Adria-Express», Ulica Fabio Se-vero 5b v sredo in. četrtek °d 8 do 12 ter od 16 do 18 in eno uro pred predstavo pri blagajni kina v Skednju.
SOLSKA RAZSTAVA slovenske nižje srednje šole
Starši in prijatelji mladine, obiščite razstavo risarskih in ročnih del dijakov slovenske nižje srednje šole v II. nadstropju, soba št. 18. Razstava je odprta dnevno od 8 do 12 in 16 do 18 do vključno 28. t. m.
SOLSKA RAZSTAVA strokovne šole v Rojanu
Državna slovenska nižja industrijska strokovna šola v 'rstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 vabi na ogled razstave, ki so jo priredili učenci in učen-1949-50. Razstava bo odprta do vključno 29. t. m.
Razen deških in dekliških ročnih del ter risarskih izdelkov bo prva dva dni tudi mala kulinarična razstava učenk III raz.
»JANKO IN METKA«
PRI SV. IVANU
Osnovna šola pri Sv. Ivanu v Trstu priredi na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija ob 5. uri popoldne v bivšem Narodnem domu (((Škamperle«) pravljično igrico a petjem v štirih dejanjih
»JANKO-IN METKA«. Vabimo prijatelje naše mladine!
Članom
Društva slovenskih srednješolcev
Vabimo vse član - DSS, da se oglasijo na sedežu društva v Ulici Machiavelli 13-11.
Uradne ure so dnevno od 10 do 12. Člani, ki so že prejeli izkaznico, naj jo prinesejo s seboj.
NASTAVITVE V OTROŠKIH VRTCIH
Interesenti za nastavitve v otroških vrtcih morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju (24 lir) do vključno 20. julija t. 1. Vsa podrobna pojasnila daje tajništvo občinskega šolskega urada v občinski palači soba št. 1°°’ II. nadstropje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Zelem križ. Ul. sc^f‘’ttlane 39; Gmeiner. Ul- Giulia 4. Ll(iyd, Ul. aelFOroJbgio 6, Alla Madonna del Mam. Larfio p
vp ')■ signori-'Tir Ospedale 8‘.
Harabaglia v Barkovljah in Nieoli v Skednju imata stalno nočno siužbo.
STRELSKE VAJE
TRST. 23. (AIS) — Rdinice vojske Združenih držav na tržaškem področju bodo streljale na sledečih streliščih:
Na bazoviškem strelišču bodo streljali s karabinkami 26. in 27. junija od 6.00 do 19.30 ure in s miškami 28. junija od 6.00 do 19.30 me in od 29. iuniia do 2. julija od 8.00 do 18.00 ure dnevno.
Ma openskem strelišču bodo streljali s puškami 26. junija od;
7.00 do 18.00 ure in 27. in 28. junija od 7.00 do 18.00 ure. Od 29. junija do 2. julija od 8.00 do
18.00 ure dnevno pa s samokresi.
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
Upravni odbor Glasbene matice v Trstu sklicuje redni občni zbor v sredo 5. julija t. 1. ob 20 v glasbeni so.bi, Ul. R. Manna 29, s sledečim dnevnim redonv:
1. Poročila funkcionarjev u-* pravnega odbora;
2. Poročilo nadzornega odbora;
3. Volitve upravnega in nadzornega odbora;
4. Razno.
Ako ne bo ob določeni uri zadostno število prisotnih, bo občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih (čl. 23 društvenih pravil).
KINO
lutkovna predstava Nastopili bo- i se oba ponesrečenca, ki sta se
do pionirji iz Skorklje in od prosvetnega društva »Oton Zunan-
člč«.
Vabimo, da si ogledate razstavo ročnih del pionirjev iz Skorklje, ki bo odprta v soboto 1. julija popoldne in v nedeljo 2. julija ves dan v dvorani v Ul. R. Manna 29.
peljala s svojima motorjema zaletela drug v drugega. Trčenje je bilo tako silovito, da je nesrečni Gottardo takoj izdihnil za posledicami hudih notranjih poškodb, Driolija pa so z avtomobilom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico.
IZLETI
«ADR’A - EXFRESS»
15.—16. JULIJA IZLET
v Ljubljano
16. JULIJA IZLET
v Bovec in Vipavo
Vpisovanje do 1. julija t. 1-pri vseh potovalnih uradih.
PREDPISI ZA PRODAJO KRUHA IN NAVADNIH VRST TESTENIN
TRST, 26. (AIS) — Ukaz štev. 124, ki je bil pred kratkim podpisan, določa, da bo urad ZVU za prehrano in nadzorstvo cen pri oddelku za trgovino določil navadno vrsto krdha In testenin, ki jih- bo Jo prodajali po določenih cenah. Prodajalci, ki prodajajo na drobno ta živila, bodo morali vedno Imeti na razpolago odjemalcem navadno vrsto kruha in testenin. V nasprotnem primeru Ima odjemalec pravico zahtevati kruh in testenine' boljše vrste po isti ceni, ki je določena za navadno vrsto.
Izvrševanje tega ukaza bo nadzorovala upravna policija.
Rossetti. 16.30:	«Vran», Piere
Fresnay, G. Leclerc.
Exce!sior. 16.30: «Greh lady Con-sidine«, Ingrid Bergman, J-
Cotten.
Fenice. 16.30: »Nasilje«, Van Hel-fin.
Filodrammatico. 16.30: «Pomlad» Janette Mac DonSId, Nelson Eddy.
G
Alabarda. «Usoda», Ronald Col-
man.
Garibaldi. 15.30:	»Poljubil sem
divo«, 62 filmskih zvezd.
Ideale. 16.00: «Dvoglavi orel«, E. Feuiller.
Impero. 16.00: «Zena vsakogar«, Maria Felix.
Italia. 16.00: «Nerodna leta«, Da-lia Scala, Umberto Spadaro.
Vlale. 16.00: «Bandlt sem jaz«, Jean Kent.
Vittorio Veueto. 16.00:	«Plaroen,
ki ne ugasne«, M. Denis, c
Adua. 15.00: «Kuomonski tiger«, Sabu.	,,	„
Armonija. 15.30: «Volčjak Sil«8' S. Mangano.
Azzurro. 16.00: »Orientalske noči«, C. VVilde.
Belvedere. 16.30: »Zlata mrzlica«, M. Dletrich.
»Ob morju«. 16.00: »Gospod Ver-douz«, Charlei Chaplin.
Marconi. 16.00, na prostem 20.45 «Margie», Jeanne Crain.
Massimo. 16.00: »Tragična Skrivnost«, Katharine	•
Novo Cine. 16.00: »Kozorogovo znamenje«, Šusan Peters.
Odeon. 16.00:	«Adam in Eva«,
Mscsrlo-
Radio 16.00: »Spoštovani gospod Pulhan«. Hedv Lamarr.
savona. 15.30: «Zena je razbila«, ‘susan Haywara.
venezia. «Zorovo zmagoslavje«.
Vittorla. 16.00, na prostem 20.30: «Verige», Amedeo Nazzarl.
Kino na gradu. 21.00:	»Večno
nasprotje«, Annabella.
Ljudski vrt na prostem. 20.45 »Cena prevare«. Be!te Davis.
Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00:
| »Proces«, e. Basler.
! Skoltet. 2'.00: «Drevo raste v Broklvnu«.
Letni kino Rnlan, 20.45: »Pustolovščina v Bombaju«, C. Gable
S RADIO ”1
JUuOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 Icc)
TOHEK. 27. «. 1950
6.30: Juiranja glasba; 6.45: Po ročila v ital. tn objava sporeda; 70u: Napoved časa - poročila v slov. ir. objava sporeda, 7.15: Jutranja glasba.
12.U0; Lahek opoldanski koncert; 12.30: Poje slovenski sindikalni kvintet; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Pester solistični spored; 13.45:	Kulturni
piegleJ ( tal,); 14.0U: Pester spored izvaja orkester Radia Ljubljana; 14.30: Pregled tiska v Ital.; 14.45: Pregled tiska 7 slov.
17.30:	Politične aktualnosti
(ital.). 17.40: Italijanske operne melodije; 18.00: Ljudska univerza (ital.); 18.15: Skladbe Friderika ChoDina; 18.15: Poročila v hrv.; 19 00:	Glasbena medigra:	19.15:
Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Kulturni pregled (slov.); 20.00: Donizetti:	Lucla di Lamermour,
opera v 3 deianjili; 22.00: Plesna glasba; 22.30:	Nočni koncert:
23 00:	Zadnja	poročila v ital:
23.05:	Zadnja	poročila v slov.:
23.10: Objava dnevnega sporeda zn naslednji dan; 23.15: 15' tan gov.
LJUBLJANA, MARIRORin rel.qostaja NOVA GORICA
‘Oddaja na valih 327,1; I88.'J 212.4; 202.1 lil.)
TOREK, 27. 6. 1950
12.00: Lahek opoldanski spored 12.30: Napoved časa In poročna 13.00:	Ouprimo	pošto nnSih do-
pisnikov; 13.20: Križem P° "'JSO-slaviji v pesmi ;n plesu:	14.00
Pester spored igra orkester Radia Ljubljane; 14.30: U glasbenega življenja v Celju; 14.40: Orkestralne skladbe Sinellusa, Davle-sa In Bigarija; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10 - 15.30: Komor na oddaja gojencev glasbene šo le rajona I.
18.00: Lahek spored izvaja Mal ansambel Radia Ljubljana; 18.3( Ljudska univerza; 18-45: Samo speve poje Zlata Gašperčlč, pt' klavirju Darinka Bernetič; 19.0(. Napoved časa In poročila: 19.15 Uganite kai Igiamo; 20.00: Opera; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Zabaven nočni spored; 23.30: Poročila.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11, nadst. - Telefon 11-32
Mladinci na izletu v Karniji
Preteklo nedeljo je mladina goriških slovenskih vasi pohitela na izlet v Karniio. Avtobus s prikolico je pobral izletnike iz Vrha, Poljan, Doberdoba in Peči ter odbrzel po furlanski ravnini proti Vidmu in Tarčentu, kjer je bilo domenjeno, da se tu sreča s kamionom, ki je po Čedadu, Aht nu zbiral mladino Slovenske Benečije. V avtobusu je ves čas donela slovenska pesem. Oba pevska zbora, s Peči in iz Vrha, sta med seboj tekmovala, kdo bo lepše zapel.
Dan se je obetal krasen, jutranje megle sq izg.nile in nam naproti so sijale Alpe v lepem poletnem soncu.
Kamion, ki je hitel v Čedad in tam vzel nekaj mladincev, je počasi vozil po dolgi, vijugasti poti proti Ahtnu, kjer je vstopila mladina iz Maline. Tam pa nas je čakalo presenečenje v o-sebi orožnika, ki je legitimiral po vrsti vse, začenši cd šoferja, si zabeležil vse mogoče številke bodisi kamiona kakor motorja itd.
Šikaniranja pa ni hotelo biti konca. Malo pozneje se je pridružil še brigadir v spremstvu še enega orožnika in beležke so se nadaljevale. Tudi g, brigadir je pregledal številke motorja, dovoljenja, si skrbno vse skupaj na .novo zabeležil. Orožniki ,so se izgovarjali, češ da so oni odgovorni če se kaj zgodi Zanimivo pa je tole: prejšnji večer ie bil sestanek na Malini in verjetno je v zvezi s tem sestankom zrastla skrb g. brigadirja. V Ahtnu je skrb orožnikov zadržala izletnike skoro tri getrt ure. To pregledovanje pa ni niti vplivalo na dobro voljo izletnikov in veselo petje Benečanov, Sovodenjcev in Fevmcev se je razlagalo in odmevalo Po gričevju, ki nas zelo spominja na naša Brda-
V Tarčentu nas je avtobus Že čakal, izletniki pa so se porazgubili, si ogledovali razstavo češenj, ki Je bila ta dan otvor-jena. V Tarčentu so se nam pridružili še mladinci iz Zapadne Benečije, tako so bili na izletu Slovenci od Doberdoba do Tera.
Rri Huminu smo nato zavili preko Tilmenta proti jezeru Cavazzo. Pod mostom v Trasasgi su se je valila umazana voda T.iljnenta, znak da je v hribih mnogo deževalo. V Alesso, na južni strani jezera, pa nismo mogli z avtobusom in prikolico, ker je cesta okoli jezera zelo ozka in ima ovinke take, da jih še sam avtobus ne zmore. Nadaljevali smo v skupinah s kamionom do severne strani jezera, kjer smo se ustavili v tnali vasici Somplago.
V Somplagu smo si izletniki najprej dobro utešili lakrto in potolažili žejo z dobro kapljico.
Od tu so se izietniki po-
razgubili, nekateri so poskušali svoje planinske sposobnosti na bližnjih vrhovih, drugi, in ti so bili v večini, pa so se raje pripravili na kopanje v jezeru. Veda je bila primerno topla in sonce je sijalo zelo močno, tako da so nekateri v zelo kratkem času postali slični rakom.
Zal, pa so se okoli štirih pritepli s severa črni oblaki, ki so prisilili kopalce, da so v vsej brzini zapustili jezero ter se zatekli v Sompla. go. Radio je tudi nekaj dežja, kar pa seveda nas ni motilo, saj so y. hotelu ob harmoniki izletniki pričeli plesati.
Ob pol šestih pa je zadnji kamion zapustil Somplago in lepo jezero in pričela se je Pot proti domu. V Tarčentu, Ahtnu in Čedadu smo se pozdravili z Benečani. Goriška nas je pozdravila s prho dežja in bila je že popolna tema, ko so Vrhovci in Doberdobci pozdra. vili svoj Kras.
Štandrež
„Soča" mu je na poti
2etev je pri nas že v kraju in od ponedeljka dalje je tudi mlatilnica začela peti svojo pesem. Letina je tokrat boljša od lanske. Tudi naš župnik se je začel zanimati za žitni pridelek in je v nedeljo objavil da mu morajo farani čimprej' zbrati njegov delež, ki ne sme biti manjši od 10 stotov.
Zvest svojemu imenu se ie v zadnjem tednu že drugič zaletel proti demokratičnim ustanovam pri nas. Potem ko je v petek prejšnjega tedna nahrulil mladinke, ki se zvečer po vsakodnevnem delu vežbajo Z vajami za nastop ob mladinskem prazniku, je pred nekaj dnevi ustavil nekega otroka, ki je šel po vasi z nekaj izvodi »Soče« pod pazduho.
Najiprej si je od otroka izposodil en izvod časopisa, si ga ogledal in mu nato zabičal, da naj nese te časopise nazaj, kjer jih je dobil in naj jih ne razširja po vasi. Očividno je «So-ča» za g. župnika preveč nevaren list ker piše resnico, ki mu je menda dostikrat neprijetna: Zato nai bi mi Standrcžci rajši čitali časopise, ki širijo med našim ljudstvom razdor, in so-vraštvo do domovine.
(«SoČ3») ,
Sovodnje
Neznosno stanje ljudske Sole v Zgornji in Sgosnii tal
V Zgornji in Spodnji Barci v so vedenjski občini imamo sicer ljudsko šolo, ki pa ima na razpolago samo eno šolsko sobo. In še za to zapade najemna doba konec leta 1951. V tej šoli mora imeti pouk vseh pet osnovnih razredov, ki se morajo razvrstiti v štirih urah dopoldne. Na ta način pride za vsak razred komaj po dobre tri četrt ure dnevnega pouka, kar bi odgovarjalo komaj poldrugemu mesecu šolske dobe, Če bi se pouk redno vršil. Ker pa se še ta pičlo odmerjen pouk yrši v italijanskem jeziku, čeprav so vsi otroci slovenske narodnosti, si lahko predstavljamo, kakšni so učni u-spehi. Kako naj potem učenec iz naše šole, ki bi hotel nadaljevati svoje študije, napravi izpit za vstop y kakšno srednjo šolo?	(«Soča»)
V
V soboto popoldne gre- Slovensko planinsko društvo v Gorici na Coglians in ne na Cone. glians, kakor je pri prvi objavi zagrešil tiskarski škrat.
Odhod bo iz Gorice v soboto
1.	julija ob 14. š Travnika. Izletniki bodo prenočili v zavetišču «Marinelli», ki je na pol poti do Cogliansa.
Planinke in planinci, udeležite se vsi tega lepega izleta, ki vam bo nudil obilo razvedrila in krasnega razgleda. Pohitite s prijavami, ki jih sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku samo še danes in jutri.
Kaznovani sladoledarji .
Z odlokom z dne 25. t. m. je goriški prefekt odredil, da bo ostala sladoledarna Marosan Ruggero v Marjanu, Ul. Roma št. 60 zaprta tri dni, in sicer dne 28.. 29. in 30. t. m.
Lastnik omenjene sladoledar-ne se namreč pri izdelavi sladoleda ni držal higienskih predpisov.
Bagdadski kalif Oman ie i-mel nečakinjo Zeilo, lepo trinajstletno deklico, ki je poleg tega tudi lepo pela ter bila oplošno priljubljena med prebivalstvom. V sosedni deželi, ob reki Tigris, je vladal s pomočjo svojega ministra čarovnika zlobni šejk 2afar. Ta je sklenil, da bo poročil Zeilo zato, da bi se polastil kalifove dežele. Za šejkove in čarovnikove naklepe jie zvedel tudi mali A-li ki je spremljal Zeilo pri petju in jo vzljubil. Skušal jo je rešiti pred njunimi nakanami in sam prišel v čarovnikove roke in v njegov nedostopni grad. Posrečilo se mu je, da j-e zbežal od tam in potem ob pomoči dobrega duha Aladinove svetilke premagal čarovnika in Zafarja, ki sta predstavljala zlobo. S tem naj bi bilo zadoščeno tudi vzgojnemu namenu, ki ge mora ijneti vsak filin, ki je namenjen predvsem mladini, saj nam pokaže zmago ljubezni jn dobrote nad sovraštvom in zlobo ter najde svoj zaključek y poroki Zeile z Alijem.
Film je delo Združenih u-
Novi filmi
(Roža iz (Bagdada
metnikov (Associated Artists) ter izdelan v tehnikolorskih slikanicah. Doslej smo bili navajeni gledati samo Walt Disne-' yeve slikanice, vendar moramo priznati, da tudi to delo ni slabo, čeprav ne doseza po tehniški izvedbi svojega predhodnika in je film za celovečerno predstavo malo prekratek in ne traja niti polno uro. Barve so lepe in se zlasti odlikuje po scenariju, kot je na primer panorama Bagdada in razne pokrajinske slike. Slabše so izdelane žive slike, ki jim mani-ka Walt Disney-jeva preciznost in prožnost.
V fabulo so vpieiene skoro vse bajeslovne dogodivščine, ki jih poznamo iz drugih tovrstnih del Orienta. Ugaja pa predvsem Ali-jeva zvesta sraka, ki mu pomaga v nevarnosti. Vendar pa je vse skupaj nakopičeno v nekakšnem neredu in brez logične razporeditve.
Ce primerjamo to delo z dru-
gimi mladinskimi filmi, kot je na primer «Kameniti cvet«, bomo ugotovili, da v njem ni dovolj razvita in poudarjena tista vzgojna stran, ki bi mu morala biti podlaga. Tirumf ljubezni in dobrote nad zlobo in sovraštvom se ne razvija iz logičnega notranjega nagiba in ne zajame gledalca, ker je bolj za lase povlečen in prepovršno izveden. Pač pa pridemo do vtisa, da ie bil film izdelan predvsem za zabavo in v trgovske namene.
In vendar je dobil na mednarodnem festivalu otrok v Benetkah lansko leto prav ta film prvo nagrado. Ce je bilo to najboljše delo, kakšno so potem bili šele drugi filmi, ki so jih tam pokazali.
VSAK NAJ POMETA PRED LASTHIM PRAGOM 1
Jezuitski »pisatelj" in slovenska žena
KINO
VERDI, 17: «Bil sem vojni soprog«, A. Sheridan. VITTORIA, 17: «Nezvesto tvoja«, L. Darnell in R. Harrison. CENTRALE, 17: «2enščina», M. Felix.
MODERNO, 17: Nov program. EDEN, Zaprt.
Izpod peresa nekega italijanskega pisca plehkih črtic, je predvčerajšnji «Gazzettino - sera« objavil na tretji strani pod rubriko »Vsak dan ena« daljšo črtico, ki nosi naslov «La mo-glie slovena« (Slovenska žena). V njej pisec opisuje medvojna leta in peripetije,'ki jih je preživljal sleherni narod. Vendar si je člankar pri opisovanju medvojnih razmer, v katerih se je nahajal slovenski narod, izbral kaj nehvaležno snov, in to prav za nas, ki morda bolj kot kdo drugi poznamo gnilobo in pokvarjenost sedanje italijanske družbe s tolikimi in tolikimi javnimi hišami in «spreha-jajočimi se dekleti«, in vse to v tisti Italiji, kjer se praznuje sveto leto, kjer ima papež svoj tron itd.
Clankar opisuje prihod Nem. cev v neko slovensko vas, kjer si izbere za osrednjo osebo neko novpporočenko, ki se vdaja Nemcu, da reši svojega moža in ostale vaščane iz zapora. Vendar žena dela to zgolj zaradi ljubavnega odnosa z Nemcem — oficirjem in jo dejansko prikaže tudi kot tako.
Na koncu pa se pisec razgali. Osmeši jo. Pravi ji, da je «ju-nakinja«, ki je rešila toliko in toliko mož trpljenja pb zaporih itd.	i
Ce si je že pisec zamislil tako snov in sklenil, da jo aplicira ravno r.a Slovence in njihovo borbo za narodni obstanek, potem mu kar v obraz povemo, da bi našel otipljivejše primere veliko bliže, morda pri dobrem prijatelju, morda celo v družini.
Ni bilo treba zato posegati čez mejo.
Slovensko ljudstvo kakor tudi slovenske žene in dekleta so v ogromnem številu stopile v partizanske edinice in tam bra. niie svojo čast ter ponos sloven. skega naroda. Zakaj si ni zaradi tega izbral pisec karakteristič-nejšega momenta, ki je značilen za slovenski narod?
Pornografski pisec nas je s svojim členkom, ki je bil povrhu vsega objavljen v jezuitskem glasilu vladne stranke, ne. hote spomnil na lep slovenski pregovor, ki pravi: «Vsak naj pometa pred sv :]im pragom!«
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim-, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage
mame
Gorica-Ljubljana-Zagreb
MOZETIČ - ADAMIČ
Slovenski kraji n zamejstvu
m mm
- , /> \
t' /S:V<*'■ v
fr>':>:-.vitffri£y
to,,.;	--	totoK
A2LA V SLOVENSKI BENEČIJI — V OZADJU MATAJUR.
Odbor SIAU v Korlah
protestira pri ZVU v Trstu
' Odbor SIAU v Kortah je poslal ZVU v Trstu naslednje protestno pismo:
((Ljudstvo iz Kort. zbrano na množičnem sestanku, protestira proti klevetam komin-formistov, ki blatijo našo jugoslovansko cono B z neresničnimi podtikanji.
Z ogorčenjem obsojamo pred vso demokratično javnostjo zločinski napad proti članu Enotnih razrednih sindikatov tov. Bortolu Petro-niu, ki so jih izvršili komin-formistični škvadristi.
Končno protestiramo proti postopanju predsednika cone A. Palutana, ki odreka narodno enakopravnost 60.000 Slovencem, ki živijo od nekdaj v Trstu ter jim ne dopušča, da bi gojili svoj materni jezik in svojo narodno kulturo.
Istočasno vas opozarjamo, da se je naše ljudstvo borilo enotno v narodnoosvobodilni borbi in je med tem utrdilo svojo ljudsko oblast. Enako enotno je tudi danes, ko izvaja svoj enoletni gospodarski plan in gradi socializem.
Smrt fašizmu - svobodo narodu!«
Odbor SIAU v Kortah
Sprejem prosvelnili delavcev
pri predsedstvu Istrskega okrožnega LO
V soboto je bilo na predsedstvu Istrskega okrožnega 1-0 sprejetih nad 40 učiteljev in profesorjev Slovencev, Italijanov in Hrvatov iz vsega okrožja. V imenu IOLO jih je pozdravil tov. Petrič Vladimir, tajnik okrožja. Poverjenik za prosveto tov. Abram je nato v italijanščini govoril o nekaterih vesteh, češ da se bodo nekatere italijanske šole ukinile. Prav nasprotno. Postavile se bodo take šole, ki bodo še ojačile italijansko šolstvo v okrožju. Zahvalil se je vsem in želel, da bi v prihodnjem letu dosegli še več uspehov.
Nato je bila za vse prirejena zakuska, kjer se je razvila tovariška diskusija.
IZGUBILA JE LISTNICO Z VEČJO VSOTO DENARJA
Glavina Antonija iz Šmarij štev. 78 je v soboto izgubila v pristanišču v Kopru listnico s 3.500 dinarji in 1.100 metrolira-mi. Poštenega najditelja prosi, da listnico izroči proti nagradi pri naši podružnici v Kopru.
f
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Batlisti 2 - Telefon 70
lleiina deutuna zmaga iludstua Šmarij m otte
Pogovori o jeziku
Radio jugoslovanske cone Trsta oddaja vsak četrtek ob 20. uri in vsak ponedeljek ob 13.45 - »Pogovore o Jeziku«, ki Jih je priredil univerzitetni profesor dr. Mirko Rupel za tržaške Slovence.
Naš odgovor vedno:	Novi
Pred šestimi leti je nacifa-šistični okupator zdivjal z vso svojo uničujočo silo. Eno največjih vasi v Istri, Šmarje, je razen nekaj hiš popolnoma požgal. Po njegovem odhodu so ostale samo kadeče se razvaline in na teh ljudje, ki so se bili vrnili iz skrivališč. Okupator je takrat «zmagoval» z ognjem, toda te njegove «zmage» so bile vidne samo na zunaj. Ko se je umaknil nazaj v u-trjena mesta, so požgane vasi znova zaživele. Ni mogel v našem ljudstvu zatreti s požigom vasi tiste borbenosti in želje po svobodi, ki je bila z vsakim dnem močnejša. Bilo je, kot da se bliža oddaljena nevihta, ko se je oglasila partizanska | strojnica, katero je spremljal tisti značilni pozdrav:	Smrt
fašizmu. Ni ga mogel ukrotiti z vsem terorjem in streljanjem talcev. Zadnje dni aprila 1945 se je pod pritiskom armade partizanov in vsega ljudstva moral umakniti v Trst in nato še od tam. Nad Istro in njenimi vasmi je zasijalo sonce svobode in so zavihrale rdeče, be-lo-plave in rdeče-belo zelene zastave z rdečo zvezdo.
Šmarčani so prvi začeli
Ni bilo lahko začeti z obnovo pri tolikem razdejanju. Preprosto in lepo je o teh težavah povedal ob otvoritvi tov. Pri-bac Pavel, predsednik odbora za gradnjo zadružnega doma.
«Ko danes pozdravljamo v naši sredini člane centralnega komiteja KP STO tov. Štoko in Sorto, predsednika okrajnega izvršilnega LO tov. Kralja Franca - Petka, predstavnika slavne JA, množičnih organizacij in vse ljudstvo, moramo po. udariti, da je to za nas zgodovinski dan. Slavnostno otvar-jamo prvi dokončno zgrajeni zadružni dom v našem okrožju in bo tudi prvič v zgodovini Šmarij zasvetila električna luč.
Ko smo začeli obnavljati našo porušeno vas nam ni bilo lahko. Imeli smo samo nekaj polomljenih vozov, v katere smo vpregli naše osliče in šil v 3,5 km oddaljene Hrpelje po tramove in drugo. 90 odst. porušenih in požganih hiš smo sa-
kominformistom In vsem obrekovalcem bo zadružni domovi, nove šole in novi ljudje
mi obnovili. Ljudska oblast nam Je kot prvo zgradila šolo, nato cesto Smarje-Nova vas in nudila vse možnosti, da smo lahko začelij in nadaljevali z obnovo.
Naši sovražniki iz Trsta so hoteli vplivati na gradnjo in govoričili, da bodo kmalu prišli sem. Toda niso prišli in ne bodo prišli, ker tega ne bomo nikoli več dopustili, predobro jih poznamo. Nekdaj So nam ob volitvah obljubljali vse mogoče, toda vse obljube so ostale samo na papirju. Danes je drugače. Ljudska oblast nam je za gradnjo zadružnega doma dala 4 milijone dinarjev posojila, Sami smo zbrali 586.407 din prispevkov, s prostovoljnim delom pa smo napravili za 6,413.393 din vrednosti. Skupna vrednost zadružnega doma je 10,999.800 dinarjev.
Hvaležni sm0 ljudski oblasti in VUJA za vso pomoč, ker sta nam omogočili, da smo zgradili ta dom kulture in napredka, ki bo pomagal graditi tudi nove ljudi«.
Kratko je nato spregovoril tov. Petek in podčrtal velike napore Šmarčanov. Ostro je kritiziral tiste tovarišice, ki še hodijo v Trst na hlapčevanje, namesto da bi doma pomagale graditi. Omenil je vse klevete, ki jih združena tržaška reakcija meče na ljudsko oblast v jugoslovanski coni in zaključil: »Ojačiti še bolj naše zadružništvo. Po vašem zgledu bomo gradili še naprej take zadružne domove, ki bodo najboljši odgovor vsem tistim, ki postavljajo datume, kdaj bodo prišli v Istro in kdaj bo konec ljudske oblasti.«
Navdušeno pozdravljena je
nato prišla na oder delegacija tržaških delavcev, ki je izročila pozdrave z obljubo, da bodo delavci v Trstu nadaljevali s svojo borbo.
Gradil in krepil bo gospodarstvo, širil kulturo in ugajal nove ljudi
V imenu CK KP STO je pozdravil tov. Stoka Franc. Izrazil je svoje veselje, ko lahko prinaša pozdrave in voščila Partije za tako veliko zmago in
nadaljeval: «Ko je vaša vas gorela, šest let je od tega, je že vzklila iskra upora. V Trstu takrat nismo več mislili na tužno Istro, ampak na uporno Istro. Vaša vas je dala po osvoboditvi nove ba‘aljone delavcev, ki so in bodo še naprej gradili. Naj vedo tisti, ki še hodijo delat v Trst, da so zelo podobni tistim, kateri so v času NOB pomagali graditi sovražniku bunkerje, da je iz teh streljal na partizane.
Danes vam lahko čestitam v svojem imenu in v imenu Partije, ker ste prav na tistem mestu, kjer je hotel sovražnik napraviti svoj bunker za raznarodovanje, zgradili svoj zadružni dom, ki bo gradil in krepil vaše gospodarstvo, širil kulturo in vzgajal nove ljudi.
Gremo naprej po naši poti za. vedajoč se težav. Nikdar ne b> mn tajali kominformistom odgovora za naše delo. Naš odgovor >■> vedno: Smrt fašizmu, več zadružnih domov, šol, cest, delovnih zadrug in naš novi človek. Moj pozdrav naj bo kot vzpodbuda za še nadaljnje delovne zmage, kot jamstvo, da se tu sem ne bo več pov*nilo staro. Ljudstvo gre zmagoslavno naprej in gradi na svoji zemlji — socializem.«
Govor tov. Stoke so navzoči večkrat prekinili s ploskanjem.
Najboljši delavci so nato pre-jeli darila. Med temi je bil tudi mladinec Palčič Avgust, ki je eden najbolj delovnih in zaved. nih mladincev v okrožju. Pevski zbor Zadružne poslovne zveze in domači sta zapela nekaj pesmi. Vojaška godba je prvi del proslave zaključila s koncertom.
Drugi del je bil v dvorani zadružnega doma in obsegal več točk, med temi krajšo igro, govor in nazadnje kino-predstavo.
Šmarje so bile za ta res zgodovinski dan vse v zastavah. Pred vasjo je bil postavljen slavolok. Posebno lep je bil zadružni dom, ki je imel na vseh oknih zastave in polno cvetja.
«Se lepši je danes naš zadružni dom kot smo mi, ki smo še mladi«, je dejal mladinec Beržan Rafael.
Tako praznuje danes delovno ljudstvo svoje uspehe, praznuje jih z veliko samozavestjo in ponosom, da lahko gradi, ker mu je njegova ljudska oblast na vsakem koraku v pomoč in zaščito.
isi
delo
Danes je odšla iz Buj na pro. stovoljno delo v dolino reke Mirne delovna brigada. Priglasilo se je vanjo 40 učiteljev našega okrožja, in sicer Hrvatov in Italijanov.
Pred odhodom je pozdravil brigadnike tov. Medica. Pri tem je podčrtal njihovo zavest, da so se po enoletnem napornem delu v šoli ne da bi šli prej na zaslužen oddih izjavili, da gredo z veseljem na enotedensko prostovoljno delo v brigado v dolino Mirne, kjer je trenutno največja potreba po delovni sili. Tov. Medica je dalje podčrtal, da so učitelji s svojo odločitvijo hkrati dokazali; da imajo polno razumevanja za pereče gospodarske probleme, našega o-krožja.
Brigado vodi komandant tov. Perhat, njegov namestnik pa je tov. Moscartin.
V
tfhitp it/i čitaite
PUmol.ilu dmi mik!
i
.-5
Korte
llslanoi smo talno brigado
Na množičnem sestanku SIAU, ki je bil v soboto, smo ustanovili frontno brigado, ki šteje 36 članov. Brigada bo pomagala pri gradnji zadružnega doma tistim, ki nimajo dovolj delovne sile in družinam, katerih člani so šli v brigado na cesto Križišče - Rižana.
Takoj v nedeljo je 12 članov vaške brigade šlo pomagat dvema vdovama po padlih borcih, Grbec Emiliji in Medoš Francki. Kosili so seno in žito. Dali so stvaren zgled, kako se pomaga krepiti zavest delavskega razreda in pomagati kjer je najbolj potreba.
Tako bo tudi gradnia zadružnega doma bolj oživela in bomo tudi v Kortah pokazali, da gremo po isti’ poti kot Šmarčani, ki so zadružni dom že izročili svojemu namenu.
Lep zgled Koprskih mizarjev
Koprski mizarji so sklenili, da bodo pomagali s svojim delom tovarni pohištva «Stil» s 75 odst. dela. Dva sta ostala na razpolago za zasebnike. Tisti, ki bodo pomagali za «Stil», bodo še vedno imeli 25 odst. časa np razpolago za zasebnike.
Ta korak koprskih mizarjev je treba vsekakor pohvaliti. Veliko več bodo lahko doprinesli tako za izboljšanje tudi na tem sektorju dela, ker se še vedno občuti pomanjkanje pohištva in opreme stanovanj.
Ne moremo pa tega trditi o kovačih, mehanikih in kleparjih. Ljudi tega poklica še mnogo primanjkuje, toda sedanji obrtniki ne skrbijo za to, da bi vzeli učence in jih usposabljali za ta poklic. Zdi se, da so preveč sebični. Kjer dela sedaj en učenec, bi jih lahko delalo deset. Tu bo treba nekaj napraviti, ko so dani vsi pogoji, da se lahko zgradi močan kader. Dela je za vse dovolj.
Šahovske beležke
izid šahovskih dvobojev JESENICE - KOPER. Reprezentanca Šahovskega društva jeseniških kovinarjev je odigrala v soboto in nedeljo v Kopru dva dvoboja na 10 deskah. Prvi dan je igrala v ((Domu armije« proti moštvu tukajšnjega garnizona. Rezultat je bil 8 proti B v korist kovinarjev. Naslednji dan so kovinarji porazili moštvo Šahovskega društva Koper v razmerju 7 in pol proti 2 in pol. Dvoboj se je vršil v Ljudskem domu in je v celoti uspel.
Jeseniški kovinarji so pokazali boljšo igro in so zasluženo zmagali. -Njih reprezentanca je sestavljena iz 7 delavcev in 3 uradnikov železarne. Jakost igranja delavcev priča o tem, kako globoke korenine ima šah med delavci v Sloveniji
Res da koprsko moštvo ni nastopilo v kompletni postavi, ker so bili 3 najmočnejši šahisti zadržani.-Kljub temu pa moramo priznati, da so jeseniški šahisti boljši od naših. Jesen' 'ani so v ponedeljek odpotovali. Re_ vanžni dvoboj bo v jeseni na Jesenicah ali v Kranjski gori.
USTANOVNI OBČNI ZBOR sahovske zveze istrskega OKR02JA bo jutri, v sredo ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Portorožu. Na dnevnem redu je poročilo predsednika pripravljalnega odbora, volitev odbora, diskusija o programu za tekoče leto in o izvedbi kategorizacije igralcev.
vokalni koncert
združenega mladinskega pevskega zbora
Iz Kopra in Portoroža
Ze v svojem zadnjem vabilu na vokalni koncert mladinskega Pevskega zborn smo napisali, da so na sporedu mladinski zbori, ki so pravi biseri naše mladinske pesmi.
Tako smo slišali v prvem delu koncerta najpreje partizansko pesem od MUIOVILA LOGARJA, profesorja na muzikalni akademiji v Beogradu. Logar, ki je bil učenec češkega mojstra Suke, je modernist in je napisal že več del simfonič-ne komorne in klavirske olas-
be. Znan je nie°0v7 ciklua skladb na ((Cicibana«. Lopar se baui tudi 2 opero in tako imamo od njega ((Kralia Leara« m ((Pohujšanje v dolini šentflorjanskim.
Je to velik slovenski komponist in njegova je ((Partizanska pesem«, S. Kumar jo je takoj po vojni s spremljavo godbe generalnega štaba dirigiral v Beogradu in je doživela velik Uspeh.
Kot druga točka je bila na
vrsti FRANA STURMA ((Materi padlega partizana«, za sopran solo. Sturm je bil kot O-sterčev učenec eden naj ekstremnejših skladateljev - modernistov. Njegova dela so bila stalno na repertoarju v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu. Mnogo se je posvetil samospevom, v katerih je obdelal prelepe pesnitve Murna, Ketteja, Kosovela in drugih.
Sturm je šel med partizane in v času osvobodilne borbe je komponiral v prvi vrsti samospeve, Eden od teh je ((Materi padlega partizana» na Kajuhovo besedilo. V to kompozicijo je zajel vse trpljenje, borbo, kalvarijo našega teptanega in preganjanega ljudstva. Pahor je doživel med vojno vse grozote in kot Kajuh, tako je tudi on vse doživeto zapel od srca. Oba sta padla kot junaka, Pahor in Kajuh. Ta pesem je kot skladba in pesnitev biser v literaturi samospevov in v literaturi pesnitev,
MARIJA KOGOJA smo spoznali v samospevu «Ah, lepo je v gozdu« in v zboru s sprenu Ijevanjem klavirja »Kaj ne bi bila vesela«. Kogoj je bil pravi glasbeni revolucionar in je s svojimi skladbami, ki so jih objavili Krekovi «Novi akoi-di», vzbudil splošno zanimanje. Prve klavirske skice je priobčil v «Domu in svetu«. S pomočjo Jos. Vidmarja in Pod-bevška, ki sta izdajala ((Tri Labode«, je po pri;’ svetovni vojni objavil dva zvezka svojih klavirskih skladb in samospevov.
Kot Goričana iz Kanala je vleklo Kogoja srce na delo v Gorico in Trst. Tu se je boril za napredno ideologijo v naši glasbi. Pri tem je predaval v tedanjih pevovodskih teča jih, pisal glasbene eseje, nastopal z učiteljskim zborom kot improvizator. Zlasti svoje otroške pesmi je vedno na novo podajal in improviziral na klavirju pri recitacijah naših prvih li-
rikov. Znamenita je njegova fuga v g-molu in opera «Crne maske« na Andrejev tekst, S tem v zvezi pripomnim, da je bila njegova fuga igrana prvič in zadnjič leta 1923 na koncertu v Skednju ob priliki dveh kulturnih večerov, posvečenih spominu Ivana Cankarja.
Neverjetno, da je ravno Kogoj; ekspresionist eper eccel-lenza«, polimelodik s svojo težko in nasičeno glasbo tako nežen, lahek, jasen, iskren in otožen ravno v svojih mladinskih, otroških skladbah.
Pisec teh vrstic je nekoč prinesel rokopis njegove skladbe sedaj pok. Mateju Hubadu v oceno, predno naj bi šla v tisk v ((Nove akorde«. Hubad je dejal: »Zopet tako težka kompozicija, da je skoro ne bom znal igrati na klavir. Recite Kogoju, naj ne bo tako hipermoderen, naj komponira vsaj nekoliko bolj enostavno...« — To se je zgodilo februarja 1916, ko je imel Kogoj komaj 25 let. — Značilna je sodba skladatelja Lajovica: Ko je slišal prvič izvajati Kogojeve otroške pesmi v Ljubljani, je dejal, da so to najlepše pesmi v mladinski svetovni glasbeni literaturi. Kogojevo revolucionarnost, njegov nemiren duh je morda najbolj »opisal«, vsekakor pa predvideval slikar Veno Pilon v svo-
jem znamenitem platnu, na katero je hkrati zapisal Usodo nesrečnega Marija Kogoja.
Z BOŽIDARJEM KUNCEM nam je predstavil mojster Kumar redkega tujega skladatelja — Hrvata, ki je vzel za podlago nekaterim svojim kompozicijam šest pesmic iz «Cicibana». Drugače pa je Kunc (brat pevke Kunčeve, članice Metropolitan» opere v New Yorku) pro. fesor na glasbeni akademiji v Zagrebu. S svojimi rokami — prsti je fenomenalen-edinstven pianist, mojster klavirske tehnike in spremljevalec. Poleg drugih del ie napisal številne klavirske koncerte, komorno glasbo ter je z eno besedo močna individualnost.
Kot zadnjo točko v I. delu sporeda smo slišali EMILA ADAMIČA, mojstra slovenskega zbora. Adamič je bil eden najplodovitejših skladateljev. Isto velja glede njegovih mladinskih kompozicij, ki gredo v stotine. Tudi v tem pogledu je eden najmočnejših skladateljev, kot so Lajovic, Kogoj in drugi. Pri tem je za vso kulturo zborovskih pesmi značilno, da so Adamič in ostali avtorji združili značaj ljudske glasbe kompozicijskim slogom tedanje dobe.
No, Adamič, ki je deloval tudi v Trstu, kjer je bil učitelj
na Ciril-Metodovi šoli, v Glasbeni matici, je ob prvi svetovni vojni prišel kot vojni ujetnik v Rusijo (Turkestan). Ko se je vrnil, je napisal teme, ki so revolucionarne vsebine in najmodernejše strukture. lwkor na primer znamenita «Igra na nebu« prepletena s pacifistično idejo, «Oče naš« je tudi iz te dobe ter «Vijola«, »Napitnica« itd. To so njegova klasična dela.
Pomembno je, da je pisal Adamič na tekst naše ljudske glasbe, šalivk, svatovskih pesmi, ljudskih ob redov s klasično kontrapunktno mnogoglasno obdelavo. Vrgel se je tudi na religiozne tekste (Bohoriča, Kastelica), na staroslovenske religiozne tekste in na madrigale.
Tako je v I. delu programa Logarjevo ((Partizansko pesem«, Kogojevi »Kaj ne bi bila vesela« in ((Zvončki«, Kunčevo »Veseli koledniki« in Adamičevi »Da bi jaz znala« in »Jur-jevanje» zapel dekliški zbor učiteljišča. Kljub majhnemu ansamblu — komaj 23 deklet — se je zboru poznalo, da pozna intonacijo, ritem, sploh elementarne pevske pojme. Saj so vse pevke učenke glasbene šole v Portorožu.
(Nadaljevanje sledt)
11.) Pri svojem kulturno vzgojnem delu se SKUD poslužuje metode prepričevanja kot osnovne vzgojne metode.
12.) SKUD se more osnovati pri vsaki sindikalni podružnici, krajevnem odboru, sindikatu ali pri krajevnem oziroma okrajnem svetu.
13.) Naziv Centralnega ali Osrednjega SKUD-a sme društvo nositi samo na osnovi pismene odobritve Zveze ES za Istrsko okrožje.
14.) Vsako društvo si more na skupščini izbrati svoje ime. Društvo mora vedno nastopati s celotnim nazivom, kar velja tudi za njegove odseke ali njegove sekcije.
15.) Vsako SKUD, oziroma njegovo vodstvo more samostojno reševati vsa . vprašanja svojega delokroga, v kolikor nisj njegovi sklepi v nasprotju s slHepi neposrednega sindikalnega vodstva, višjih sindikalnih forumov ali pa splošnih načel Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze (Podzveza za okraj - Koper in Podzveza za okraj Huje) in načel «Unione Italiani« Istrskega okrožja.
16.) Volitve organov SKUD-a se vrše s tajnim glasovanjem za vsakega kandidata posebej. Vsak udeleženec skupščine za izvolitev društvenih organov ima pravico kritiziranja, predlaganja novih kandidatov ali predlaganja za odstranitev predloženih kandidatov. Vsak predlog se mora obrazložiti.
17.) Zveza ES Istrskega okrožja ima pravico, da zamenja posamezne člane ali pa celotno
PRAVILNIK
Hn-iiHli druSlev Istrskega akro2ia
vodstvo SKUD-a, te ta s svojim delom ruši statut Zveze ES Istrskega okrožja ali pravilnik SKUD-a in če ne izvršuje sklepov sindikalnega vodstva ali uprave SKUD-a.
18.) V primeru zamenjave celotnega vodstva SKUD-a skliče sindikalni svet izredno skupščino SKUD-a najpozneje v roku 2 mesecev za izvolitev novega društvenega vodstva. Skupščino skliče sindikalni svet, pripravlja in vodi pa jo iz vrst članov dotič-nega SKUD-a postavljeno vodstvo, ki ga imenuje sindikalni svet.
19.) Vsi sklepi so veljavni, če so sprejeti na skupščinah, konferencah in sestankih SKUD-a z običajno večino prisotnih članov ali delegatov.
20.) Za celotno delo SKUD-a je organizirana društvena uprava, ki jo sestavljajo:
a) predsedstvo SKUD-a:
b) vodje posameznih kulturno-umetniških odsekov;
c) strokovni sosvet kot posvetovalen organ.
21.) Predsedstvo SKUD-a sestavljajo:	predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in gospodar. V predsedstvo SKUD-a je vključen tudi eden član izvršilnega odbora onega sindikalnega
foruma, pri katerem je SKl snovano. Člana določi nepos sam sindikalni forum.
22.) Pri vsakem SKUD morejo osnovati sledeči odsi
a) odsek za reproduktivno bo s sekcijami vokalne in ii mentalne glasbo;
b) odsek za dra'matiko s cijami dramatike, lutka mladinskega odra in reci skim zborom;
c) plesni odsek s sekcijam letnega in folklornega plesa
č) literarni odsek s seki literarni krožek, čitalnica I nica; •
d) slikarski odsek s sekc slikarski krožek, filmski ki fotosekcija;
e) odsek za domačo obrt.
Pri vsakem izmed odseki
morejo osnovati po potrebi druge- sekcije, ki sodijo v t lokrog. Vsak odsek vodijo elani od katerih -je eden (
SKun “pek) je ilan U| »KUD-a. Posamezne sekcije
jo referenti.
23.) Vsi strokovni dela društvu tvorijo strokovni s društva, ki daje upravi dr predloge za izboljšavo strok ga dela.
24.) Najvišji organ SKUD skupščina, ki se skliče enkra no, in sicer v jesenski dob redne skupščine sklicuje uj SKUD-a na lastno iniciativi Pa na zahtevo sindikalnega stva, pri katerem je društv snovano, oziroma če to zal nad polovico članstva.
(Nadaljevanje
v;:-v-:.
• ■ ■■■■'
Mičič
niso bili kos. Za razred ali vež so zaostajali za njimi v tehniki, hitrosti in ustvarjanju kombinacij, tako da je drugi pol-
PRVO KOLO SVETOVNEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA V BRAZILIJI
PRVE ZMAGE JUGOSLAVIJE, ŠVEDSKE, ANGLIJE, ŠPANIJE IN BRAZILIJE
prvi porazi Švice, Italije, Čileja, Amerike in Mehike
Jugoslavija-Švica 3-0 (0-0)
Jugoslavija: Mrkušič; Horvat, Stankovič; Čajkovski I., Jovanovič, Djajič; Ognjanov, Mitič, Tomaševič, Bobek, Vukas.
Švica: Stuber; Gyger, Neury; I.usenti, Eggimann, Ocquet; Bickel, Antenen, Tamini, Bari er, Fatton.
Strelci: za Jugoslavijo v drugem polčasu: Djajič'y 13’, Tomaševič v 19’ jn Ognjanov V 37’.
Sodnik Italijan Galeati, stranska sodnika Italijan Dattilo in Sved Ecklind.
HORVAT
Jugoslovanski nogometaši so V prvi tekmi za svetovno nogometno prvenstvo, ki so jo proti Švici odigrali v Belo Horizonte V Braziliji, izpolnili pričakovanja jugoslovanskih nogometnih ljubiteljev ter obenem tudi vseh športnikov sve-
MRKUSIC
ostali povečali tempo igre ter svojega nasprotnika skoraj pregazili. 2oga je romala iz nog na noge Jugoslovanov, ki 'jim Švicarji v nobenem pogledu
ČAJKOVSKI I
JOVANOVIČ
čas y glavnem potekel v pravi nogometni akademiji s strani odličnih zastopnikov jugoslovanskega nogometa. Močni v obrambi, kjer sta dominirala Horvat in Stankovič, solidni v srednji liniji, kjer sta vodila igro Čajkovski Zlatko in Djajič ter nevarni v napadu, kjer sta Bobek in Mitič gradila igro. Vukas in Ognjanov pa »vlekla.)) napad, so Jugoslovani s svojo igro zmedli nasprotnika
svoje barve dosegel desno krilo Ognjanov, ki je dobil žogo od Zlatka Čajkovskega, preigral svojega branilca ter z osmih metrov našel pot v desni kot švicarskega gola.
Gledalci so po končani tekmi navdušeno pozdravljali jugoslovanske igralce, ki so si s svojo odlično in korektno igro znali pridobiti simpatije Brazilcev, ki se jih obenem še bolj bojijo in s strahom čakajo I. julija, ko se bosta srečala Jugoslavija in Brazilija. Jugoslovanski
STANKOVIČ
igralci, med katerimi so bili med najboljšimi Bobek, Cajkov skr Zlatko, Tomaševič in Ognjanov, so po tekmi izjavili, da so srečni nad svojo zmago, vendar pa še nezadovoljni s svojo igro, poudarjajoč, da znajo še bolje in učinkoviteje zaigrati.
DJAJIČ
OGNJANOV
ta, ki so že ves teden pred tekmo napovedovali, da bo Jugoslavija gotovo premagala svojega prvega tekmeca. Njihova zmaga je plod skrbne večtedenske priprave, ko so izbrani jugoslovanski nogometaši pod strokovnim vodstvom trenerja Bročiča pridno trenirali ter odigrali tudi več trening tekem, med drugim tudi z Dansko (5:1) v Beogradu in z nedeljskim nasprotnikom Švico v (4:0) v Bernu. Z včerajšnjo zmago je sloves jugoslovanskega nogometa zelo porasel med svetovnim športnim občinstvom ter bi ne bilo nič nemogočega, če bi Jugoslaviji uspelo priboriti si vstop v finalno tekmovanje. Najtrši'oreh bo imela v favoritu prvenstva Braziliji, s katero bo igrala 1- julija, medtem ko so si skoraj vsi edmi v tem, da bo v sredo premagala svojega drugega nasprotnika Mehiko.
Ze od začetnega sodnikovega žvižga je bilo gledalcem jasno, da bo z igrišča odšla Jugoslavija kot zmagovalka. Njeni igralci so z lepimi kombinacijami preigravali svoje nasprotnike ter vedno češče prehajali iz svojega polja v švicarsko šest-najsterko, kjer -pa so v prvem polčasu zaradi netočnega streljanja ali fantastičnih parad Stuberja zapravili vse lepe prilike za gol. Tako se je s premočjo jugoslovanskih nogome tašev zaključil prvi polčas : neodločenim rezultatom.
V drugem polčasu pa so Bobek, Mitič, Čajkovski Zlatko in
MITIČ
ter svojo popolno premoč izrazili y treh golih, katerih realizatorji so bili Djajič, Tomaševič in Ognjanov. Ervi gol je v 13’ zabil Djajič, ko je v solo akciji preigral tri nasprotnike ter Z razdalje šestnajstih metrov ostro in neburanljivo plasiral mimo nemočnega Stuberja. Eo tem pryem golu so Jugoslovani zaigrali še lepše za oko, obenem pa tudi bolj učinkovito. Ze 6 minut za prvim golom je srednji napadalec Tomaševič v drugič potresel nasprotnikova vrata, ko je Vuka-sov center z volej udarcem pretvoril v najlepši gol dneva. Tretji in zadnji gol pa je za
TOMAŠEVIČ
Prihodnje tekme
za svetovno prvenstvo
28. junija
S. Paolo: Brazilija-Svica.
Porto Alegre: Jugoslavija-Mebika.
29.junija
Rio de Janeiro: Spanija-Cile.
Belo Horizonte: Anglija-Ame-rika.
Curityba:	Švedska	- Paragvaj
1. julija
Rio de Janeiro: Jugoslavija-Brazilija.
2. julija
Porto Alegre: Švica - Mehika.
Rio de Janeiro:	Anglija -
Španija.
San Paolo: Italija - Paragvaj.
Belo Horizonte:	Bolivija -
Urugvaj.
ŠVICA
Jugoslavija - Švica 3-0 (0-0) Švedska - Italija 3-2 (2-1) Brazilija - Mehika 4-0 (1-0) Anglija - Čile 2-0 (1-0) Španija - Amerika 3-1 (0-1)
Švedska - Italija 3-2 (2-1)
Italija: Sentimenti IV; Gio-vannini, Furiassi; Annovazzi, Farola, Magli; Muccinelli, Boni-perti, Cappello, Campatelli, Ca-rapellese.
Sved,ska: Svensson; Nilsson, Samuelsson; Gard, Nordhal, Anderson; Nilsson S-, Skoglund, Jeppson, Ealmer, SundqvisJ.
Strelci: v prvem polčasu: v 7’ Carapellese za Italijo, v 20’ Jeppon ter v 22’ Anderson za Švedsko. V drugem polčasu: v 23’ Jeppson za Švedsko, y 30’ Muccinelli za Italijo.
Sodnik Švicar Lutz, stranska sodnika Holandec Van der Mur in Mehikanec Tejeda.
Zmagovalka dveh nogometnih prvenstev Italija se Je v nedeljo v S. Paulu srečala z olimpijskim zmagovalcem Švedsko ter tekmo na veliko presenečenje za po italijanskih športnih časopisih zavedene italijanske športne javnosti izgubila z rezultatom, ki objektivno pove o moči in vrednosti obeh enajstoric. O zavedeni ita-janski športni javnosti smo
SVE DSKA
omenili zaradi tega, ker se še spominjamo, s kakšnim omalovaževanjem so italijanski športni časopisi pisali o tekmah, ki sta jih SVedska in Jugoslavija odigrali na olimpijskem prvenstvu v Londonu, predvsem še o finalni tekmi med Švedsko in Jugoslavijo, v kateri so zmagali Švedi z rezultatom 3:1 in katerega rezultat so dosegli s pomočjo dyeh enajstmetrovk.
SLOVENIJI IN HRVATSKI
V DRUGI ETAPI MARIBOR-ZAGREB
zmagal Italijan Barontl pred Jugoslovanom Poredsklm
II. etapa mednarodne dirke «Po Hrvatski in Sloveniji« na progi Maribor—Zagreb (143 km) je potekla v znamenju velike borbe med izvrstno luksemburško ekipo na eni strani ter italijansko, jugoslovansko, francosko, avstrijsko in tržaško ekipo na drugi strani. Luksemburška ekipa je namreč na prvi etapi zmagala s prepričljivo visokim naskokom pred Italijo in Jugoslavijo ter ostalimi ekipami. Luksemburžani so se danes zavedali, da lahko samo še danes povečajo prednost, cesta je bila namreč od Ftuja dalje proti Varaždinu asfaltirana, medtem ko bo jutri na tretji nadaljnji etapi v glavnem zel0 slaba.
Do Etuja so skoraj vsi tek-
V skupni kvalifikaciji je na prvem mestu Luksemburžan Bintz. Tržačan Fontanot je na 11., Colja pa na 15. mestu
movaici vozili v bolj ali manj strnjeni skupini. Ptuj je bil leteči cilj. Prvi je prispel Colja, za njim Gargioli, tretji Celeš-nik (Jugoslavija) itd. Kmalu za Ptujem je začel z ofenzivno vožnjo Poredski, vendar ni mogel prehiteti izvrstnega Italijana in zmagovalca v današnji e-tapi Baronteja, ki je prispel v Varaždin, kjer je bil drugi leteči cilj, prvi pred Coljo in Luksemburžanom Bintzem. Izza Varaždina sta Poredski tn Osrečki vozila skupaj. Poredski je zelo forsiral tempo in mu Osrečki, ki ga je povrhu še doletela okvara, ni mogel več
BOBEK
ZDA
3-1
VUKAS
Anglija-Čile 2-0 (1-0)
V Rio de Janeiro je bila v nedeljo na programu nogometna tekma za svetovno prvenstvo med Anglijo in Cilejem. Angleži so oba polčasa prevladovali na igrišču, vendar pa so svojo popolno premoč, tako terensko kot tehnično in kombinatorno, izrazili samo v dveh golih prednosti. Nogometni igralci Cileja so se dolgo časa upirali navalom Angležev, katerim s? je šele v 37 prvega polčasa posrečilo, da so po Mortensenu prvič zatresli nasprotnikovo mrežo. Tudi drugi polčas je potekel v angleški premoči, ki so v 7’ za' bili zadnji gol tekme.
SPANCI
Nogometna enajstorica ZDA bi v nedeljo kmalu poskrbela za veliko presenečenje v tekmovanju za svetovno prvenstvo, ker je le malo manjkalo, da ni premagala velikega favorita Španijo, kateri - je šele v drugem polčasu uspelo rezultat izenačiti ter nato preiti v vodstvo ter zmagati z dvema goloma razlike. Prvi polčas je namreč potekel v popolni premoči Amerikancev, ki pa je niso znali stoodstotno 'izrabiti ter so v tem delu zabili samo en gol, ki ga je dosegel desna zveza Souza. Sele v drugem polčasu so Spanci pričeli prevladovati na igrišču, vendar pa so izenačili šele v 35’, nato pa izčrpanim in neizkušenim nasprotnikom zabiti še dva gola ter sl s tem priboriti zmago.
slediti. Poredski je prispel na tretji leteči cilj y Zelini (37 km) prvi pred Bintzem in Hei-nom (oba Luksemburg). Njima so pred klancem pri Zelini, v manjši razdalji sledili še Petrovič, Gargioli, kakih 700 m za njima Ročič (Jugoslavija III.), šest do sedem minut za njim pa je vozila skupina desetih vozačev: Mičič, Empacher (Av.), Bezamat (Francija), Ce-rati (Italija), Sironi (Jugoslavija), Milivoj Bat (Jugoslavija), Cavanna (Francija)' in De-croix (Fračija) z Jugoslovanom Vargo na čelu. Nekaj minut za tem je privozil Fontanot (Trst) z njim Fanti (Italija) in Zano-škar (Jugoslavija). Njim je sledila glavnina, ki je štela 33 vozačev, med njimi Italijan Ma-labrocca ter Jugoslovana Perne in Grajzer.
Od Zeline do Zagreba se Je razvila velika hitrostna borba, ki je bila na asfaltirani cesti. Poredskemu se beg ni posrečil. Poredski, Binz, Baronti, Hein, Petrovič in Gargioli so skupaj prihiteli v Zagreb.
Na stadionu v Maksimiru, kjer so morali pred ciljem prevoziti še en krog, je občinstvo tekmovalce navdušeno pozdravilo. Na stadionu je Poredski poskušal doseči zmago v sprintu, kar pa se mu ni posrečilo. Za pol dolžine kolesa je zmagal pred njim Baronti (Italija).
Posamezniki v drugi etapi:
1. Baronti (Italija) 3:49,47; 2. Poredski (Jugoslavija) 3:49,47; 3. Bintz (Luksemburg); 4. Gargioli (Italija); 5 Hein (Luks.) vsi isti čas kakor Poredski, (zmagovalec je dobil kot prvo-prlspeli eno minuto bonifikacije, to je odbitka, Poredski 30 sek. bonifikacije kot drugopla-sirani); 6. Petrovič (Jug. I-) 3:52.15; 7 Bezamat (Fr.) 3:52,29; 8. Sironi (Jug. I.); 9. Bat Milivoj (Jug. III.); 10. Fanti (Italija); 11. Ročič (Jug. IH ) tvsi v istem času kakor Bezamat);
12. Fontanot (Trst I.) 3:52,47;
13. Varga (Jug. II.) 3:53,00; 14.
Colja (Trst I.) 3:53,08; 15. O-srečki (Jug. I.); 16. Ceratti (Ita lija); 17. Decroix (Fr.); 18. Cavanna (Fr.) (v istem času kakor Colja); 19. Malabrocca (Ita lija) 3:56,19; 20. Zanoškar (Jug) (individualno) (v istem času kakor 19.); 21.
3:56,38; 22. Siroky (Avstrija) 3:56,42; 23. Empacher (Avstrija) (v istem času kakor 22.);
24. Pelousek (Avstrija( 3:56,47;
25. Grajzer (Jug. I.) 3:57,25.
Rezultati ekip v drugi etapi Maribor—Zagreb: 1. Italija (Ba ronti, Gargioli, Fanti) 11:31,03;
2. Jugoslavija (Poredski, Petrovič Sironi) 11:34,01; 3 Luksemburg (Bintz, Hein, Goedert) 11:38,03; 4. Francija (Bezamat, Cavanna, Decroix) 11:38,45; 5. Jugoslavija III. 11:43,48; 6. Trst I. 11:44,34; 7. Jugoslavija II. 11:48,28; 8. Avstrija 11:50,11; 9. Trst II. 11:56,30.
Generalni plasman posameznikov po drugi etapi: 1. Bintz
(L.) 7:52,53; 2. Hein (L.) 7:53,53;
3. Baronti (I.) 7.55,17; 4. Fanti (I.)	7:56,05; 5. Poredski (J.)
7:57,02; 6. Gargioli (I.) 7:58,31: 7. Rpčič (J.) 7:59,03; 8. Osrečki (J.)	8.00,53; 9 Bezamat (F.)
8:01,13; 10. Sironi (L) 8:01,13.
Generalni plasman ekip po drugi etapi:	1. Luksemburg
JAVORNIK
23:49,21; 2. Italija 23:49,53; 3. Jugoslavija I. 23:59,08; 4. Jugoslavija III. 24:10,33; 5 Trst I. 24:12,18; 6. Francija 24:15.07; sledijo Jugoslavija II., Avstrija in Trst II.
Hajduk-Uranija 3-2
2eneva, 25. juniju, «Hajduk» je danes odigral svojo poslednjo tekmo na turneji in zasluženo premagal «Uranio», ki je bil« okrepljena še s tremi igralci kluba «Lausane Šport«. #Lausane Šport« je eno najboljših švicarskih moštev. Prvi gol so dosegli domačini v 25. minuti prvega polčasa. Izenačil je Matošič v 31. minuti, 7 minut pozneje p« so zaradi napake »Hajdukove« obrambe domačini povišali rezultat na 2:1. V drugem polčasu i« bil ((Hajduk# v veliki premoči. V 7. minuti drugega polčasa je RadoV' nikovič izenačil na 2:2, končni rezultat p« je dosegel Frane 23, minuti drugega
Matošič v polčasa.
Tudi y drugi etapi kolesarske krožne dirke po Švici je zmagal Luksemburžan Goldschmidt kateremu je uspelo, da je s Švicarjem Weillemanom pobegnil ostalim tekmovalcem ter nato v sprintu prehitel svojega nasprotnika. Etapa je bila dolga 240 km ter je vodila iz V/interthura do Liestala. 17 tekmovalcev, katere je na cilju premagal Švicar Ferdinand Kubler, je y Liestal privozilo v strnjeni skupini, ostali pa so
nato vozili na cilj posamezno ali v skupinah.
Rezultati:	1) Goldchmidt
(Luksemburg) v času 7,2’17”; 2) Weilleinan G. (Sica) za dolžino kolesa; 3) F. Kubler (Švica) v času 7,3’14” itd. V skupnem plasmanu vodi Luksemburžan Goldschmidt s časom 14,15’38”; 2) Weilleman G. s časom 14.18’ 52"; 3) F. Kubler (Švica) v času 14,19’65"; 4) Koblet (Švica); 5) Bobet (Francija) ob5 z istim časom kot Kubler itd.
COK
KURET
COLJA
Takrat so namreč časopisi pisali, da ie bila zgoraj omenjena tekma brez tehnične vsebine, da bi se jo dalo primerjati s tekmami italijanskega C ali kvečjemu B prvenstva itd. Seveda je te vrste poročanje ustvarilo med italijansko javnostjo mnenje, da je morda po leg Italije edino še Anglija V Evropi, ki zna igrati nogomet; vse enajsterice drugih držav pa se niti z daleč ne morejo z njima primerjati. Tako je italijanski nogomet, posebno še po strašni nesreči torinskega kluba »Torino«, živel v glavnem samo od pretekle slave ter od prenapihnjenosti ((strokovnih« člankov njihovih športnih časopisov. Sele y zadnjem času so se malo spomnili, da znajo igrati nogomet tudi Švedi, Jugoslovani, Madžari, Cehoslova-ki ifd., vendar pa še ne v taki meri, da bi jim lahko postali nevarni.
Mi pa, ki objektivno spremljamo vse športne dogodke doma in po svetu, ne moremo, da bi se ne vprašali, kako bi potekla nedeljska tekma, če bi v švedski nogometni reprezentanci igrali tudi Lief dholm, Green in Gunnar Nordhal, ki drugače igrajo za milanski klub «Milano» ter Carlsson, ki igra nekje V Španiji. Vsi ti igralci so namreč sestavljali švedsko olimpijsko nogometno reprezentanco, o kateri igri so se tukajšnji časopisi takrat tako omalovaževalno izražali. No nekaj mesecev potem so prišli v Italijo, kjer so italijanske nogometaše učili, kako se igra moderni W sistem, isti časopisi pa so jim pričeli dajati priimke kot profesor nogometa Green itd.
Ta uvod je bil potreben, da si bodo naši bralci vedeli razlagati poraz dvakratnega prvaka sveta Italije- Sedaj pa preidimo h kratkemu opisu nedeljske tekme. Italijani so prvih 10 minut prevladovali na polju ter v tem obdobju po Carapel* leseju dosegli tudi vodilni gol, ki pa nasprotnikov ni zmedel, temveč jih še bolj podžgal v hladnokrvni obrambi nasprotnikovih navalov. Ko pa so uredili svoje vrste, so sami prešli v napad ter v razdobju dveh minut (20’ in 22’) zabili dva gola. Do konca polčasa se jč nato igra menjavala v obojestranskih napadih in protinapadih, obe moštvi pa sta tudi zapravili nekaj dobrih prilik za dosego gola.
Tudi prvi del drugega polčasa je potekel v premoči Italijanov, ki je pa niso znali izkoristiti, ker je švedska obramba učinkovito ((čistila« pred svojim golom. Nato so Švedi izvedli nekaj ostrih protinapadov, pričeli osvajati teren ter v 23’ povišali rezultat na 3:1. Sele v 30’ se je Italijanom posrečilo, da so po Muccinelliju znižali rezultat, ki je nato ostal
Ineizmenjan do konca tekme. Italijani so imeli pol minute pred zaključkom možnost, da bi izenačili, vendar pa je strelec zadnjega gola Muccinelli streljal previsoko v aut. Med Italijani je dal najboljšo igro Parola, popolnoma pa je odpovedal srednji napadalec ((Cappello«, o katerem so pisali italijanski časopisi, d« jc neke vrste ((tajno orožje« (atomska bomba) italijanske leprezen-lance. Odpovedal pa je zaradi tega, ker ga je popolnoma onemogočil srednji krilec Nordhal Knut.
Lulika atletika
Pariz-Milan 102-79
V soboto in v nedeljo je bilo v Milanu lahkoatletsko srečanje med reprezentancama Milana in Pariza. Obe reprezentanci sta bili v večji meri sestavljeni iz lahkoatlelov, ki običajno tudi stalni člani državnih reprezentanc. Pri Francozih je med drugim nas opil tudi Hanscnne, pri Italijanih pa Consolini. Francozi šo bili svojim nasprotnikom premočni tekmeci in so jih P°raz>h z visokim rezultatom 102:79.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St, 6, III. nad.
OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 . Tel. 29477 Cene oglasov:
. Telefon štev »3-808 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska št. 73-38
_ ■	,	i	.	I,, I n.....	Z.’	f	inon	Ann	1 f\A nomrtninn QA 1 1 e
Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe;, za vse vrste oglasov po 10 din.
Tiska Tržaški tiskarski mod. - PoSruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI.. Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: tona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLKJ: izvod 4.50. mesečno »o din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založntšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska . Ljubljana, Tyrševa 34 - tel 49-63, tekoči ra čim pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST