PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. st. 30 (12.968)
Trst, sobota, 6. februarja 1988
Po zelo polemični in razburljivi razpravi
Zbornica odobrila finančni zakon Koalicija na pragu »razčiščenja«
Zakon bo sedaj spet romal v senat za dokončno odobritev Komunistični tajnik Natta odločno zahteva odstop Gorieve vlade
RIM — Poslanska zbornica je sinoči končno odobrila finančni zakon in državni proračun. Maratonska razprava je trajala skoraj dvajset dni, tako da so morali poslanci oceniti več kot tisoč popravkov, kar sedemkrat pa so morali glasovati tudi o zaupnici, ki jo je zahtevala Gorieva vlada. Osrednji finančni dokument je v sklepnem glasovanju podprlo 331 poslancev petstrankarskega zavezništva, proti pa jih je glasovalo 263. Zakon bo sedaj romal nazaj v senat, ki bo moral v naslednjih dneh vzeti v pretres popravke, ki jih je vnesla skupščina v Montecitoriu. Tudi senatna razprava se v vseh smislih obeta zelo polemična in napeta.
Ministrski predsednik Goria se je po odobritvi finančnega zakona pošteno oddahnil. Večina se je kot znano do zadnjega bala novih potez prostih strelcev, ki so včeraj mirovali, potem ko so bili v prejšnjih dneh zelo »aktivni«. V tajnem glasovanju je vladi včeraj obrnilo hrbet »le« dvajset poslancev iz večinskih vrst. Gre za običajno fiziološko število, pravijo demokristjani, ki jim vladni zavezniki očitajo, da v vseh teh dneh niso naredili ničesar za ošibitev poslancev, ki nočejo javno nastopiti proti vladi in seveda proti direktivam lastne stranke. Vsa pozornost je sedaj uprta v
napovedano politično razčiščenje med zavezniki, do katerega bo skoraj gotovo prišlo po zaključku senatne razprave.
Komunisti so mnenja, da mora Goria takoj po uzakonitvi finančne resolucije formalno odstopiti. Če tega ne bo naredil, je podčrtal njihov tajnik Natta, se bo izneveril obljubam, ki jih je izrekel v poslanski zbornici in tudi želji predsednika republike. Goria pa se s tem očitno ne strinja. Govori sicer o nujnosti notranjega razčiščenja, ne omenja pa možnosti odstopa. Očitno se hoče tudi sam osebno in neposredno vključiti v predkongresne igre znotraj krščanske demokracije. O potrebi po političnem razčiščenju govorijo tudi ostali vladni zavezniki, ki pa imajo glede tega vprašanja zelo različne poglede.
Republikanski sekretar Giorgio La Malfa pravi, »da je Goria ostal brez glave« ter da bo njegova stranka ostro nastopila proti vsakršni hipotezi »močne« vlade, ki bi slonela na političnem sporazumu med demokristjani in socialisti, tako da bi socialdemokrati, liberalci in republikanci igrali le vlogo nemih in nepomembnih statistov. Demokristjanski sekretar je v tem trenutku zelo previden in se noče izreči o perspektivah vladnega zavezništva. Očitno ga v tem trenutku, bolj kot vlada, skr-
bi bližnji kongres krščanske demokracije. Konec koncev pa ima v teh pogojih tudi De Mita, podobno kot Craxi, ves interes, da Goria ostane še nekaj mesecev v Palači Chigi.
Kaj se bo zgodilo po odobritvi finančnega zakona, je v teh razmerah nemogoče napovedati. Prosti strelci, ki so v prejšnjih dneh tako živahno razgibali parlamentarno življenje, izhajajo po splošnem mnenju skoraj vsi iz vrst stranke relativne večine. Gre očitno za poslance, ki hočejo na nek način ošibiti vlado, ni pa povsem jasno, kakšni so njihovi načrti glede bližnjega demokristjanskega kongresa. Nekateri so prepričani, da je njihov »lutkar« Giulio Andreotti, spet drugi pa pravijo, da gre za poslance, ki bi radi, posebno kot podtajniki, vstopili v novo vlado. Nekoliko jasnejši signali bodo prihodnji teden verjetno prišli iz senata, kjer pa je notranji pravilnik zelo strogo zastavljen in ne dovoljuje velikih podtalnih manevrov tistih, ki se nočejo javno izpostaviti in se skrivajo za tajnim glasovanjem. V preteklosti pa se je že večkrat zgodilo, da so.se prostostrelci pojavili tudi v skupščini Palače Madama, posebno ko je bilo treba oceniti proračunske tabele posameznih ministrstev.
G. R.
Napovedani sklep ministrskega sveta
Vlada odobrila dekret o vprašanju stanovanj
Spadolini lažje ranjen v prometni nesreči
RIM — Ministrski svet je včeraj podaljšal rok za izvajanje stanovanjskih izgonov. Na predlog ministra za javna dela, socialdemokrata De Roseja, je vladni kabinet odobril dekret, ki obvezuje vsa pristojna telesa, posebno sodne organe, da do 30. septembra ne morejo odrediti novih stanovanjskih izgonov. Odlok, ki ga je vlada napovedovala že več tednov, dejansko samo ponavlja vsebino starih zakonskih normativov, tako da z njim niso zadovoljni ne predstavniki lastnikov stanovanj in niti sindikalne organizacije, ki ščitijo interese stanovanjskih upravičencev.
Zunanji minister Andreotti je na sinočni vladni seji podrobno poročal o najbolj kočljivih zunanjepolitičnih problemih. Posebno pozornost je šef italijanske diplomacije posvetil krizi na Bližnjem vzhodu in razmeram v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih. Poudaril je, da lahko Italija igra na tem področju -zelo pomembno posredovalno vlogo, seveda v tesnem sodelovanju in v soglasju z ostalimi članicami Evropske gospodarske skupnosti. Določeno pozornost je zunanji minister posvetil tudi rezultatu nedavnega uradnega obiska nikaragovskega predsednika Daniela Ortege, ki se je po povratku v domovino sam zelo pohvalno izrazil o uspehih rimskih pogovorov.
V političnih krogih pa je včeraj odjeknila vest, da je bil predsinočnjim predsednik senata Spadolini žrtev lažje prometne nesreče. Republikanskega voditelja so sprejeli v bolnico, njegovo zdravstveno stanje pa ne vzbuja zaskrbljenosti. Spadolinija so obiskali številni politični voditelji, med drugim tudi predsednik republike Francesco Cossiga.
Dan muslimanske molitve minil brez hujših spopadov
Palestinci pretepli Izraelca
Židovski koloni
Mubarak pri papežu in Craxiju
RIM — Egiptovski predsednik Mubarak, na uradnem obisku v Rimu, se je včeraj srečal s tajnikm PSI Bettinom Craxijem, bil pa je tudi deležen sprejema pri papežu Janezu Pavlu II.
Obe srečanji sta nudili Mubaraku možnost, da je predstavil svoje mirovne načrte pri reševanju palestinskega vprašanja, Craxi pa je egiptovskemu gostu izrazil prepričanje, da je politika, ki sloni na pretepanju Palestincev, popolnoma zgrešena.
Iskanje možnih rešitev bližnjevzhodnih vprašanj se že nekaj dni prepleta v italijanskem glavnem mestu, kjer so se zvrstili najvidnejši predstavniki poltičnega življenja držav, ki so posredno ali neposredno vezane na izraelsko-palestinska dogajanja.
K raznolikim mednarodnim pogajanjem, ki potekajo v Rimu spada tudi srečanje tajnika KPI Natte z direktorjem palestinskega lista al Fajr Hanno Sinio-ro in predsednikom združenja odvetnikov Gaze Fa-jezom Abu Ramehom.
na robu vstaje
JERUZALEM Petek je tradicionalni dan muslimanske molitve. V Jeruzalemu, kjer je Jeruzalem Post že pred dnevi ugotavljal, da so se politične napetosti sprevrgle v versko nestrpnost, je molitev v mošejah lahko povod za spopade med verniki in izraelskimi vojaki. Tokrat je petkov dan minil brez hujših posledic, čeprav je prišlo do pouličnih bojev med verniki-demonstranti in vojaki, ki so nekajkrat segli tudi po solzilcih.
Zdaleč bolj napeto je bilo vzdušje, ki je vladalo v Male-ku in Hebronu. V obeh krajih živijo židovski koloni, ki jih že nekaj dni navdihuje načelo »zob za zob«. Da bi se ubranili palestinskih napadov, so ustanovili posebne patruljne enote za spremstvo kolonov in Izraelcev v službo. Njihovi avtomobili so opremljeni z radijskimi napravami, s katerimi lahko pokličejo na pomoč redne vojaške odrede.
Kljub stražam in spremstvom pa so palestinski demonstranti predsinočnjim pretepli Izraelca, ki je bival v Maleku pri Ofri na Zahodnem bregu. Ko so ga demonstranti napadli se je menda skušal braniti tako, da je streljal s svojo pištolo v zrak, ko mu je zmanjkalo nabojev pa so ga Palestinci obkolili, ga tepli s palicami in ga kamenjali. Izraelca so sprejeli v bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje pa je kritično. Židovski koloni so ze včeraj odgovorili na palestinski pretep in se znesli nad arabske avtomobile, ki so bili arkirani v Hebronu. Razbite šipe in prerezane gume naj bi ile »obvestilo« vsem, ki jih napadajo, so izjavili koloni.
Iz Grčije je medtem prišla vest, da se 130 Palestincev, ki so bili svoj čas izgnani iz Izraela, pripravlja na vrnitev na zasedena ozemlja. Pomagali naj bi jim zasebniki, zato se je grška vlada izognila slehernim komentarjem.
Srečen konec zasedbe
agencije AFP v Bruslju
Na okno agencije AFP so obesili transparent s solidarnostno izjavo
Danes
Gorbačov rehabilitiral Buharina
v Spetru Gorici in Trstu dan
slovenske
kulture
MOSKVA — Sovjetsko vrhovno sodišče je uradno rehabilitiralo Nikolaja Buharina, ki je bil morda najbolj ugledna žrtev Stalinovega terorja. Rehabilitacija, o kateri se je govorilo že nekaj mesecev, je prišla po ostrem spopadu med člani vrhovnega sodišča, ki si niso bili baje enotni o utemeljitvi tega sklepa. O Buharinovi rehabilitaciji je tekla razprava tudi v sovjetski komunistični partiji in ni izključeno, da je končno zeleno luč v to smer osebno prižgal sam Mihail Gorbačov. Odločitev sovjetskega vrhovnega sodišča, ki je pravno razveljavilo razsodbo proti Buharinovi skupini, pomeni nedvomno nov korak najprej na poti obračunavanja s temno preteklostjo in boljšega poznavanja sodobne sovjetske zgodovine.
Nikolaj Buharin se je rodil v Moskvi leta 1888 in se je že zelo mlad vključil v napredna mladinska gibanja. Pri 18 letih je postal član boljševiške partije in po nekaj mesecih je bil že član vodstva moskovske mestne celice. Leta 1908 je bil prvič aretiran in poslan v konfinaci-jo, od koder je zbežal v tujino, kjer je spoznal Lenina. Do leta 1916 je živel v izgnanstvu v Evropi in v Ameri-
ki, nakar se je vrnil v domovino in se takoj aktivno vključil v revolucionarno gibanje. Bil je prvi direktor Pravde po oktobrski revoluciji in eden glavnih Leninovih sodelavcev, posebno pri izvajanju znane Nove ekonomske politike (NEP). Bil je skupno s Stalinom eden najbolj ostrih nasprotnikov Trockega in Zinovieva, leta 1926 pa je bil izvoljen za predsednika komunistične Internacionale. V tem svojstvu je odločno nastopil proti izgonu Trockega, zaradi česar ga je Stalin zelo ostro napadel in ga prisilil na ostro javno samokritiko. Leta 1938 so ga obtožili veleizdajstva in ga po zelo površni sodni obravnavi ustrelili. Datuma in kraja njegove usmrtitve niso nikoli uradno objavili.
Sovjetsko vrhovno sodišče je z Buharinom rehabilitiralo tudi Alekseja Rikova, ki je bil tudi žrtev Stalinovih tragičnih čistk. Vest o Buharinovi rehabilitaciji je seveda zelo ugodno odjeknila v njegovi družini. Žena Larina in sin Igor sta izjavila, da je vrhovno sodišče odpravilo veliko človeško in politično krivico na račun človeka, ki se je skozi vse življenje boril za uveljavitev socializma in za enakopravnost delavskega razreda.
BRUSELJ — Simpatizerji francoske teroristične skupine Action direct so včeraj zjutraj zasedli urad francoske tiskovne agencije AFP v Bruslju. Zadržali so enega novinarja agencije, ki je policiji kasneje zatrdil, da je v prostorih tiskovne agencije ostal prostovoljno.
Prostore agencije AFP je zasedlo pet pripadnikov Action direct in med njimi je bila tudi ena ženska. Od direkcije AFP so zahtevali objavo sporočila, v katerem naj bi izrekli solidarnost z zaprtima pripadnikoma skupine Action direct Natalie Menigon in Jean-Marc Rouillantom. Toda zasedba je trajala le do 16. ure popoldne, ko so se pripadniki Action direct predali policiji. Ob zasedbi ni bilo ranjenih in novinar, ki je bil ves čas z napadalci, je policiji izjavil, da je celotna zasedba potekala izredno miroljubno in brez uporabe orožja.
Po izjavah predstavnikov belgijske policije bodo petim pripadnikom Action direct sodili le zaradi lažjih prekrškov, saj je bilo jasno ugotovljeno, da je do zasedbe prišlo brez uporabe sile, odpadla pa je tudi obtožba zaradi ugrabitve, ker je novinar AFP izjavil, da je prostovoljno ostal v prostorih agencije.
ZDA prepovedale ameriškim državljanom potovanja v bližnjevzhodno državo
V Libanonu ugrabili dva sodelavca UNRWA agencije OZN za pomoč palestinskim beguncem
BEIRUT, DUNAJ — Že tako nemirno bližnjevzhodno ozračje je včeraj skalila še vest, da so pri Sidonu v Libanonu ugrabili dva uslužbenca UNRWA, agencije, ki v imenu Združenih narodov skbi za palestinske begunce. Vest o ugrabitvi je najprej posredovala radijska postaja Glas naroda, šele kasneje pa so jo na Dunaju (kjer se nahaja glavni sedež agencije) potrdili tudi predstavniki UNRWA. Prav tako potrjena je bila tudi vest, da sta ugrabljena predstavnika organizacije, ki skrbi za Palestince na zasedenih ozemljih, Šved Jan Stening in Norvežan William Joergensen. Oba sodelavca UNRWA so ugrabili ob 9.30, medtem ko sta se peljala južno od Sidona. Avtomobil z evidenčno tablico OZN je naskočila skupina oboroženih mož, ki so prisilili 58-letnega Norvežana in 44-letnega Šveda, da izstopita iz avtomobila in sedeta v mercedes rumene barve.
V Libanonu so v zadnjijh šestih letih že nekajkrat ugrabili predstavnike oziroma aktivne člane UNRWA. Med
ugrabljenci je bilo največ tujih državljanov, občasno pa so se v rokah ugrabiteljev znašli tudi palestinski uslužbenci UNRWA. Marca leta 1985 so v južnem predelu Beiruta ugrabili britanskega novinarja Aleca Colletta, ki je sodeloval z UNRWO kot konzulent. Maja istega leta pa je enako vsodo doletela Aidana Walsha, ki je bil odgovoren za libanonski urad agencije OZN za pomoč palestinskim beguncem. Walsha so ugrabitelji izpustili še isti dan, o britanskem novinarju pa nimamo več vesti.
Ugrabitev dveh predstavnikov UNRWA, ki sledi umoru člana francoskih tajnih služb, priča o nezdravem libanonskem političnem podnebju, ki škodi predvsem nezaželjgnim tujcem, kar je seveda povzročilo takojšnjo reakcijo ZDA. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Phyllis Oakley je izjavila, da je Libanon nevarna država, zato bo za ameriške državljane ostala v veljavi prepoved potovanj v to bližnjevzhodno državo.
Fotografski posnetek kraja, kjer sta bila včeraj ugrabljena dva sodelavca agencije OZN za pomoč Palestincem	(Telefoto AP)
Drugih razprav o štafeti mladosti ne bo
BEOGRAD — Novih razprav o štafeti mladosti ne bo, ker jo je konferenca ZSMJ ukinila z regularnim postopkom glasovanja. To je poudaril sekretar predsedstva konference ZSMJ Zoran Andjelkovič na včerajšnji konferenci za domače in tuje novinarje v mednarodnem tiskovnem središču.
Tisti, ki to želijo, lahko organizirajo lokalne štafete, je dejal Milan Janjič. Dodal je še, da je planinska štafeta že krenila, kmalu pa bo tudi pesniška. O predlogih, da bi 43. leto štafete na neki način obeležili - z izdajo knjige, razstavo ali celo spomenikom - do zdaj niso razpravljali, to pa ne pomeni, je povedal Janjič, da tega ni potrebno storiti.
Novinarje je spomnil na novosti v sprejetem konceptu za praznovanje dneva mladosti in napovedal še eno. Načrtujejo namreč, da bodo 25. maja v Novem Sadu odprli sejem znanstveno-tehnične ustvarjalnosti mladih. Njegovo mnenje je, da bi se na taki prireditvi lahko zbralo nekaj tisoč ustvarjalcev, obstaja pa tudi pobuda, da bi bil pokrovitelj prireditve zvezni komite za znanost in tehnologijo.
Adriano Celentano pred sodiščem zaradi kršitve volilnega zakona
De Benedetti in Leysen skupno o problemih SGB
RIM — Adriano Celentano se bo moral zagovarjati pred porotnim sodiščem, ker je imel 7. novembra lani med oddajo »Fantastico« približno dvajsetminutni monolog proti lovu, ob koncu pa je pozval gledalce, da na glasovnice za referendume pripišejo tudi geslo: »Lov je proti ljubezni in zato ga ne želimo.« Tako je sklenilo glavno tožilstvo prizivnega sodišča v Rimu po preiskavi v zvezi s sporno oddajo.
Tožilstvo je Celentana obtožilo napada na politične pravice državljanov in kršenja volilnega zakona, istočasno pa je v celoti oprostilo odgovorna uslužbenca prve italijanske TV mreže Rossinija in Maffuccija.
Takoj po spornem dogodku je glavno tožilstvo zaplenilo posnetek oddaje, namestnik glavnega tožilca Maresca pa je Celentana, Rossinija in Maffuccija obvestil, da so proti njim uvedli preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja. Kasneje so obvestila o preiskavi spremenili v dejansko obtožbo.
Celentano se je sicer že nekaj minut po svojem monologu proti lovu opravičil televizijskim gledalcem in
priznal svojo napako, podobno pa je ravnal tudi pred preiskovalnim sodnikom, kjer je izjavil, da ni poznal prepovedi, ki jih določa volilni zakon in da v nobenem primeru ni imel zlih namenov. Vse to pa očitno ni bilo dovolj in tožilstvo se je odločilo, da proti znanemu pevcu nadaljuje kazenski postopek zaradi obeh očitanih kaznivih dejanj. Adriano Celentano je trenutno na smučanju
z družino, zato pa je odločitev glavnega tožilstva komentiral pevčev advokat in označil odločitev tožilstva kot absurdno in v nasprotju z volilnim zakonom, ki je uperjen predvsem proti neredom na volilnih shodih. Celentanov poziv pa je bil namenjen gledalcem v njihovem domačem krogu, kar je nekaj povsem drugega kot poziv predvolilnem shodu.
BRUSELJ — Carlo De Benedetti in André Leysen sta se včeraj ponovno sestala, da bi podrobneje pojasnila svoja stališča v zvezi z belgijsko delniško družbo Societé Generale de Belgique. Srečanje je trajalo dve uri in po izjavi predstavnika italijanskega finančnika je bilo tudi prisrčno in konstruktivno. Oba finančnika naj bi bila tudi soglasna,
da imajo lahko zadnje nepravilnosti v zvezi z nakupom delnic SGB negativne posledice za samo belgijsko družbo in za delničarje. Oba naj bi tudi izrazila upanje, da bo belgijsko sodstvo znalo ponovno vzpostaviti jasne pogoje na delniškem trgu.
Leysen in De Benedetti pa bi se morala včeraj srečati še enkrat in sicer na srečanju evropskih indus-trijcev v Stuttgartu, toda srečanju je prisostvoval le Leysen, medtem ko je De Benedetti v zadnjem trenutku odpovedal svojo udeležbo. Tako je tudi odpadla možnost, da bi ponovno preverili stanje v SGB potem, ko se je tudi francoska finančna družba Suez vključila v boj za nakup večine delnic v belgijski družbi.
Predstavniki družbe Suez pa so včeraj obiskali belgijskega finančnega ministra in mu zagotovili, da se francoska družba ne bo potegovala za odkup večine delnic SGB, da pa ima Suez trenutno 10% delnic družbe Societé Generale de Belgique, ki s svojimi financami nadzira približno tretjino celotnega belgijskega gospodarstva.
Težave z nadzorstvom nad cenami
BEOGRAD — Sodeč po poročilih republiških in pokrajinskih tržnih inšpekcij, odločitve ZIS o cenah v glavnem spoštujejo. Inšpektorji so opravili približno 2380 nadzorov in vložili 26 prijav za gospodarski prestopek in 93 prijav za prekršek.
Če te rezultate primerjamo z rezultati tržnih inšpektorjev dobimo popolnoma drugo sliko. Januarja so po 17 nadzorih vložili 15 prijav za gospodarski prestopek, dve za prekršek in osem sklepov za odvzem posojila.
Vsak zvezni tržni inšpektor je izrekel skoraj tri ukrepe, kar pomeni, da je odkril tudi toliko prestopkov, republiški in pokrajinski pa povprečno le 0,1 prestopka. V poročilu zvezne tržne inšpekcije navajajo, da so v posa-
meznih republikah kontrolirali le tiste delovne organizacije, ki imajo sedeže na ozemlju drugih družbenopolitičnih skupnosti.
Očitno je, da nadzori, ki naj bi zagotovili spoštovanje odločitev ZIS le imajo veliko pomanjkljivost. Navedena inšpekcijska poročila zato ne morejo dati popolnoma realne slike resničnega stanja na jugoslovanskem trgu.
Na jugoslovanskem trgu se je na žalost že zavrtela stara plošča. Občine, območja, pokrajine in republike, ki bolj ali manj nadzorujejo inšpekcijske službe, niso vedno pripravljene priganjati »svojih« kršilcev, včasih pa jim celo olajšujejo nečeden posel.
Sloveniji grozi prav vroča pomlad
LJUBLJANA — Prejšnje dni je slovenski parlament brez prave razprave sprejel gospodarski načrt republiške vlade za letošnje leto. Videti je bilo, da imajo poslanci slabo vest. Njihove besede so izražale vdanost v usodo: »Kaj pa moremo mi tukaj storiti, ko pa je zvezna vlada vzela vse niti v svoje roke in predpisala celo ceno straniščnega papirja.«
Istočasno je v zveznem parlamentu v Beogradu predsednik jugoslovanske vlade bral svojo enourno apologijo in zagotavljal, da zvezna vlada ni sposobna voditi države in krize zato, ker nima dovolj pooblastil in moči. Potožil je, da njegovo vlado obtožujejo, da premišljeno vodi Jugoslavijo skozi stranska vrata v vzhodni blok, da odpira vrata centralizmu in unitarizmu in da je vladna politika večinoma policijska.
Res je, da vse te kritike letijo na Mikuliča iz Slovenije. Zato jim on ni ostal dolžen in je v obliki vprašanj namignil: v Sloveniji vlada regionalni egoizem, bori se za ohranitev pridobljenih pozicij, teži za ekonomsko in politično hegemonijo v Jugoslaviji ali pa celo za spremembo družbene in federativne ureditve države. Pred tem ni pozabil tudi citirati Titovih, Kardeljevih in Popitovih besed iz začetka sedemdesetih let in tako zagroziti. Kajti ve se, da so govori, na katere je Miku-lič spomnil, odstavili tedanjo slovensko vlado, ki jo je vodil Stane Kavčič.
Kaj zdaj? Zaenkrat še nič, kajti vsi čakajo na maj.
Zgodnja pomlad bo Jugoslaviji prinesla tropsko vročino: končala se bo razprava o spreminjanju ustave, na katero gledata sever in jug države z nasprotnih bregov, vmes pa je prepad. Konec marca bodo v parlamentih razpravljali o tokovih v gospodarstvu v prvem četrtletju. Do takrat mora Mi-kulič predložiti zveznemu parlamentu tudi predlog o tem, kako naj bi v drugem polletju država prešla v tržno gospodarjenje.
Zapleta se tudi v pogajanjih Jugoslavije s tujimi bankami in vladami upnicami.
In za 15. marec je sklican parlament slovenskih študentov, ki so napovedali, da bodo izstopili iz Zveze socialistične mladine Slovenije, ponovno ustanovili svojo neodvisno organizacijo in začeli z bojkotom predavanj, ki jih imenujejo ideološka (med temi je na prvem mestu »Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita«), V Ljubljani se že govori, da bi se študenti lahko spomnili 1968. leta in za dvajsetletnico zasedli ljubljansko filozofsko fakulteto. In ve se tudi, da se študentskemu uporu pridružujejo tudi profesorji.
Tukaj so še delavci, ki ne vedo, od kod bodo dobivali plače. Že lani so prebili vse stavkovne rekorde in tudi kmetje so že pokazali, da znajo tudi oni demonstrirati.
DEJAN VERČIČ
■ BEOGRAD — Komisija skupščine SFRJ za pritožbe in predloge je razpravljala o pritožbi petih pilotov ljubljanske letalske družbe Adria Airways, ki govori o slabih medčloveških odnosih v tem kolektivu. Skupščina je sprejela odločitev o tem, kar je bilo treba storiti, da bi primer na drobno razsvetlili.
Komisiji skupščine Slovenije so predlagali, naj bi z ustrezno komisijo republiškega zbora sindikatov pretresla problem, na katerega so opozorili piloti v pritožbi. O tem, kakor tudi o izidu spora, ki poteka pri sodišču združenga dela v zvezi s prenehanjem dela pilotov, mora komisija za pritožbe skupščine Slovenije poslati poročilo ustrezni komisiji skupščine SFRJ.
DANES IN JUTRI, 7. FEBRUARJA
LAHKO
FIAT
TIPO
avtomobil bodočnosti
ZASTOPSTVO
nana
TRIESTE AUTOMOBILI
V Rojanu - Ulica dei Giacinti 2 - Tel. 040/411950 Ulica di Roiano 6 - Tel. 040/413337
PLAHUTA GILBERTO & C.
Drevored Miramare 19 - Tel. 417000 — Ul. Flavia 104 - Tel. 829695
Kar 26 prireditev na Obali ob dnevu slovenske kulture
Za vsak februarski dan
po ena prireditev
KOPER — V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v okviru Zveze kulturnih organizacij Koper za ves februar pripravili kar 26 različnih kulturnih prireditev, ki se bodo zvrstile v koprskem gledališču in na podeželju. Prva v tej vrsti bo že danes, ko bo ob 18. uri v Kulturnem domu v Gabrovici koncert ženskega pevskega zbora iz Dekanov in moškega pevskega zbora Ciril Kosmač iz Kopra. Pojutrišnjem bo v domu KS Semedela svoj program predstavil mešani pevski zbor Zveze upokojencev iz Kopra, v nedeljo pa bo ob 17. uri v kulturnem domu v Pridvoru nastopil mešani pevski zbor Obala.
Osrednja prireditev s kulturnim programom ter podelitvijo priznanj Zveze kulturnih organizacij bo v ponedeljek, ko bodo pred proslavo slo-
venskega kulturnega praznika v avli koprskega gledališča otvorili razstavo akademskega slikarja Aleksija Kobala. Znimiv dan bo v torek, ko bodo v gledališču t. i. odprta vrata za kulturno ustvarjanje najmlajših, zvečer pa bo z gledališko predstavo gostovalo gledališče Ivan Zajc z Reke. V sredo, 10. februarja, bosta v osnovni šoli Šmarje nastopila ob 18. uri moški pevski zbor France Bevk iz Šmarij ter mešani pevski zbor Tomosa, na isti dan pa bodo spet odprta vrata koprskega gledališča za kulturno ustvarjanje osnovnošolcev. Srednješolcem bo enaka priložnost ponujena v četrtek, 11. februarja, ko bo zvečer v kavarni Loggia nastopil godalni kvartet. Dan kasneje bo v glasbeni šoli koncert, ki ga bodo priredili člani Društva prijateljev
glasbe, v osnovni šoli Hrvatini pa bodo ob 18. uri nastopili učenci šole s svojim programom ter mešani pevski zbor iz Hrvatinov ter zbor srednjih šol iz Kopra. Isti dan bo ob 17. uri koncert tudi v osnovni šoli Gra-čišče, nastopila pa bosta Škofijski oktet in moški pevski zbor iz Šmarij. Dan kasneje, v soboto, 13., bo v koprskem gledališču abonmajska gledališka predstava, nato pa čez dva dni ponovno odprta vrata za kulturno ustvarjanje, tokrat za člane italijanske skupnosti A. Gramsci Koper. V torek, 16. februarja bo zvečer v koprskem gledališču pogovor s Prešernovimi nagrajenci, dan kasneje pa se bo v gledališču na literarnem večeru predstavila mlada pesnica Maja Štromar iz Kopra. V četrtek bo na vrsti predstava A. Jelačina »Agencija za ločitve«, dva dni kasneje, v soboto, pa tudi ob 20. uri pogovor na temo Skupni slovenski prostor - moč ali prazne besede?.
Živahno bo tudi zadnji teden v februarju. V nedeljo, 21., bo premiera gledališke predstave Britanic -TSD Loža, v ponedeljek bodo v gledališču nastopile folklorne skupine z Obale, v sredo plesne skupine, v četrtek bo spet kulturniško srečanje v kavarni Loggia, v petek, 26., pa bo popoldan ob 17. uri slovesno na Škofijah, kjer bodo na osnovni šoli odkrili spominsko ploščo Hermanu Pečariču, nato pa predstavili njegovo delo. Zvečer ob 20. uri pa bo v koprskem gledališču občinska revija pevskih zborov. V soboto bo premiera gledališke predstave gledališkega odra Valta, isti dan ob 18. uri pa bo na osnovni šoli Prade imel koncert pihalni orkester Koper. Vrsta prireditev se bo zaključila v nedeljo, 28. februarja, zvečer v koprskem gledališču s predstavitvijo kulturnega društva Bratstvo iz Kopra.
D. G.
S**
Drevi v Spetru Dan slovenske kulture
ŠPETER — Beneški študijski center Nediža, Društvo beneških likovnih umetnikov v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice in pod pokroviteljstvom špetrske občinske uprave prirejajo drevi v Špetru DAN SLOVENSKE KULTURE.
Prireditev bo razdeljena na dva dela:
Ob 19. uri bo v Beneški galeriji odprtje razstave preminulega slovenskega grafika Rika Debenjaka. Sodelovali bodo predsednik videmske pokrajinske uprave Tiziano Venier, predsednik Gorske skupnosti Nadiš-kih dolin Giuseppe Chiabudini, špetrski župan Firmino Marinig, pevski zbor Pod Lipo pod vodstvom Nina Specogne in umetnostna kritika Neli-da Silič Nemec in Licio Damiani.
Ob 20. uri bo v občinski dvorani pesniški intermezzo z Mirando Caharijo in koncert za violino in klavir s Črtomirom Šiškovičem in Mojco Siškovič.
Pozdravili bodo predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Klavdij Palčič, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za videmsko pokrajino Jole Namor in odbornica za kulturo v špetrski občini Bruna Dorbolò.
Sežanski kaktusi ne bodo pozebli
SEŽANA Medtem ko se nad Krasom vlečejo umazane megle, v rastlinjakih sežanskega botaničnega vrta s pomočjo centralnega ogrevanja, ki so ga uredili lani, vlada umetna pomlad. Zaradi blagodejne toplote so se na marsikateri od 150 različnih vrst kaktusov, številnih odhidejevk, ananasovk in drugih redkih rastlin in tropov, pojavili prvi nastavki cvetov. Ker se ta vrt ponaša tudi z mnogimi drugimi izjemnimi vrstami praprotnic, grmov in dreves, je res škoda, da upravljalec, sežanska Komunala, nima denaja za plačilo več kvalificiranih vrtnarjev, ki bi te restiine razmnoževali za prodajo. Takšna ponudba bi v vrt privabila še več zbiralcev kaktusov in drugega zanimivega rastlinja, ki jih sicer v Sežani tudi sedaj z veseljem spremljajo.
J. O.
S seje IS skupščine skupnosti obalnih občin
Izgradnja vodovoda glavna skrb na Obali
t
KOPER — Prednostna naloga, vsaj kar zadeva gradnjo infrastrukturnih objektov na Obali, je letos nedvomno zgraditev prvega dela novega magistralnega vodovoda od Riža-ne proti Kopru. Zato je v predlogu smernic za uresničevanje ključnih nalog družbenoekonomskega razvoja Obale v tem letu zapisano tudi, da bodo sredstva, ki se v treh občinskih SKIS združujejo za gradnjo skupnih komunalnih objektov in cestne infrastrukture - če za letos ni predvidena namenska poraba teh sredstev - začasno uporabijo za financiranje zagotavljanja novih vodnih virov.
Ko so člani izvršnega sveta skupščine skupnosti obalnih občin obravnavali predlog smernic, so - ko je šlo za uresničevanje načrtov pri izgradnji infrastrukture - posebej poudarili, da mora biti do poletja letos končan odsek ceste »izvoz Belveder«, sicer bo vlaganje denarja v ta priključek brez prave koristi. Če bo del ceste, ki bo »oživil« mrtev krak obalne ceste pri Izoli, zgrajen jeseni, po turistični sezoni prave koristi od njega ne bo. Seveda je treba nadaljevati z vsemi aktivnostmi, da bi, če ne letos, pa zagotovo prihodnje leto, začeli zares graditi odsek ceste med ankaranskim križiščem in Koprom. Znano je, da je to eden najbolj obremenjenih cestnih odsekov v Jugoslaviji, pomemben tako za. turistično gospodarstvo kot luko in druge dejavnosti, pa za zgraditev tega dela ceste denarja ni in ni. Kar zadeva bolnišnico v Izoli, tudi pomemben skupni obalni objekt, zapišimo, da bodo pred poletno sezono v nove prostore preselili specialistične oddelke iz Pirana, za nadaljnjo gradnjo bolnišnice pa bo sprejet program, ki bo upošteval možnosti financiranja. Od sredstev bo odvisna tudi sanacija bolnišnice v Kopru, pričeli pa bodo tudi z izdelavo
tehnične dokumentacije za nadaljevanje gradnje v Izoli. Kar zadeva problematiko odstranjevanja komunalnih odpadkov, so v smernice zapisali, da bodo letos določili lokacijo in pričeli z izdelavo dokumentacije za gradnjo kompos-tarne. Za lokacijo skupnega odlagališča odpadkov in kom-postarne pa je znano, da se je v vseh treh občinah bolj ali manj otepajo.
Med številnimi nalogami, ki jih bo treba izpeljati in usklajevati na obalni ravni, je nedvomno tudi razvòj turizma, pri čemer bodo posebno pozornost posvetili programu priprav na turistično sezono. Ob tem, da je seveda treba izboljašati preskrbo z vodo, je nasploh nujno pripraviti poseben program za izboljšanje turistične ponudbe in za zagotovitev nemotene preskrbe, saj je že slišati, da se tujci, ki bi radi prišli sem na počitnice, boje motenj tudi v osnovni preskrbi. Do teh motenj ne sme priti, so poudarili na izvršnem svetu.
Kar zadeva varstvo okolja, bodo na Obali letos v sodelovanju z občinami in pooblaščenimi organizacijami pospešili že začeto izdelavo katastra onesnaževalcev vodotokov in morja, spodbudili začetek izdelave katastra onesnaževalcev zraka, prizadevali pa si bodo za izdelavo katastra skladišč tekočih nevarnih snovi in evidence nevarnih snovi, ki so v proizvodnji in prometu na Obali. Pospešili bodo izdelavo katastra posebnih in nevarnih odpadkov na tem območju, posebno pozornost pa namenili tudi usposabljanju in opremljanju gasilske brigade in službe za varstvo morja za intervencije ob ekoloških nesrečah.
DUŠAN GRČA
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI VIDEMSKA USTANOVA ZA SEJEMSKE PRIREDITVE
(3
6. - 14. FEBRUAR 1988
AGRIEST
23. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN PRIPOMOČKOV
Gasilci so prišli ravno v trenutku, ko se je zgrudil, zbudil pa se je šele v bolnišnici, kjer mu je bolničarka nehote povedala, da John umrl od zastrupitve s plini. »Nikoli si ne bom oprostil, mama ... jaz sem kriv ... pozabil sem ugasniti lučke na drevescu ...« Spet ga je premagala tragika izgube; Faye je obsedela pri njem in jokala skupaj z njim, ga mirila, ga držala v naročju, kakor se je ob vseh ®vojih obvezah in mazilih dalo, vendar je ni poslušal. Bil je tako iz sebe zaradi Johnove nesreče, da celo ni čutil bole-Cln. Ward je stal nemočno poleg in opazoval jokajoča Faye P1 sina; prvič po dolgem času je spet občutil nekaj do tega anta. Nežno ga je pogledal in se nepričakovano spomnil, akšen je bil pred davnim časom ... ko je še tekal po trati v" se v stari hiši vozil s ponijem in vozičkom, preden se je sa6 sPremenilo ... ta isti deček je zdaj ležal pred njim, ve-10 se je medtem spremenil v moža in da se nista nič razumela. Hudo mu je bilo ob teh spominih in ob ok^tedu na fanta, ki je, ležeč v postelji, jokal in mlatil p r°9 sebe z obvezanimi rokami. Končno se ni mogel več p ®rna9ati ... s solzami v očeh ga je objel in stisnil k sebi, Ve pa ju je gledala, strta ob misli na Johna ... in obenem
z občutkom krivde, ker je bila hvaležna, da se to ni zgodilo njenemu sinu.
26. POGLAVJE
Pogreb je bil pretresljiv. Bil je najbolestnejši dogodek v Fayinem življenju. Mary Wells je bila histerična, Bob pa je jokal še huje kot ona. Johnove sestre so bile videti v šoku. Ko so pogrebniki odpeljali krsto, se je Mary poskušala vreči nanjo in so jo morali s silo zadržati. Idonei je bil v svoji temni obleki, za katero Faye sploh ni vedela, da jo ima, tako visok in suh in bled, da se bala, da bo omedlel. Na njegovi neobvezani roki je prvič vsa zgrožena opazila ozek zlat poročni prstan. Ni vedela, ali ga je Ward že kdaj videl, dobro pa se je zavedala, kaj pomeni, in pogled na sinov obraz ji je povedal, kaj mu je pomenil John. Johnova smrt je bila zanj največja izguba v njegovem malem življenju in verjetno ena najhujših, kar jih bo sploh kdaj doživel.
Anne je stala kar se je dalo blizu Lionela, tiho jokala v svoj robček in ga od časa do časa pogledala, da bi videla, ali je z njim vse v redu. O tem, kaj se bo zgodilo po pogrebu, ni bilo več dvoma. Ward in Faye sta se prejšnjo noč dogovorila, naj Lionel pride za nekaj časa domov. Po pogrebu sta Ward in Lionel odšla na sprehod^ Greg je pobegnil skoraj takoj, ko so se vrnili domov. Čeprav je bil John njegov prijatelj skoraj vse življenje, ga njegova smrt očitno ni tako prizadela.
»Kaj naj rečem?« je skomignil po pogrebu, ko se je pogovarjal z Val. »Fant je bil zajeban buzi.« Toda bil je tudi njegov prijatelj in Valerie se je še dobro spominjala, kako je bila zaman zatreskana vanj. Zakaj, je bilo zdaj vsem jasno.
Faye je obzirno pazila na Anne, ki je v zadnjih mesecih preživela veliko hudega, a se je zdaj nekako pobrala ... nasprotno od Lionela, ki je leseno stopal ob očetu in ni bil sposoben misliti na nič drugega kot na borbo s plameni in nemoč, da bi pomagal Johnu. V zadnjih treh dneh po Johnovi smrti je znova in znova in znova premišljal samo o tem. Vedel je, da ne bo mogel nikoli pozabiti ... nikoli ... bil je kriv ... pozabil je ugasniti lučke na božičnem drevescu, preden je odšel spat ... popili so preveč vina... in tiste preklete male utripajoče lučke ... zakaj se ni spomnil nanje ... vsega je bil sam kriv ... bilo je, kot da je Johna ubil z golimi rokami.
Vse to je zdaj povedal svojemu očetu. Čeprav nista imela ničesar skupnega več, se je moral z nekom pogovoriti. Mučila ga je misel, ali ga Johnovi starši morda ne krivijo za sinovo smrt.
»Morali bi me, veš.« Zlomljeno je pogledal očeta, kateremu se je v tem trenutku otajalo srce do sina, ki ga je v zadnjem letu poskušal tako sovražiti. Zdaj je bil eden izmed fantov mrtev in sovraštvo je moralo prenehati. Faye je imela prav. Ifheli so srečo, da se nesreča ni zgodila Liju. Ti trenutki s sinom so bili za Warda kot mana z neba.
»V zadnjem letu sva vaju krivila za marsikaj, pa nisva imela prav,« je zavzdihnil Ward in se zagledal v drevesa, mimo katerih sta hodila. Laže je bilo gledati njih kot sinu v oči, še posebno ker ni tega storil že leto prej, celo potem ne, ko sta John in Li rešila Anne.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Začetek programske konference tržaške federacije KPI
Komunisti za preokret krajevne politike za izhod iz krize in nov razvoj Trsta
»Trst, ki ga imamo graditi skupaj: za napredni preobrat v bodočnosti naše pokrajine« je geslo, pod katerim so včeraj tržaški komunisti začeli svojo programsko konferenco, s katere bodo danes izšli iztočnice in predlogi vsej krajevni stvarnosti, politični, družbeni in gospodarski, za preokret v miselnosti in v delovanju vseh prizadetih dejavnikov za nove razvojne perspektive našega mesta in ozemlja. Tržaška federacija KPI je pogramsko konferenco pripravila s poglobljeno in široko razpravo na bazi, za kar je priredila kar 31 sekcij skih skupščin (odprtih tudi- nečlanom), opravila izčrpno pripravljalno delo v 7 tematskih delovnih komisijah (o šolstvu, skrbstvu, urbanistiki, sodstvu in državljanskih pravicah, okolju, kulturi in ženskih vprašanjih).
Na dvodnevni konferenci, ki poteka v veliki dvorani pokrajinskega sedeža KPI v Ulici Madonnina, sodeluje 190 sekcijskih delegatov, 35 zastopnikov omenjenih delovnih komisij, poleg seveda članov pokrajinskega vodstva in nadzornega organa ter komunističnih izvoljenih predstavnikov v deželnem, pokrajinskem in tržaškem občinskem svetu, v skupščinah okoliških občin in v rajonskih svetih tržaške občine.
Zelo živahno razpravo je uvedel pokrajinski tajnik tržaške federacije KPI Ugo Poli, ki je razčlenil v daljšem poročilu 6 osnovnih programov (glede uporabe teritorija, znanosti iri novih proizvajalnih možnosti, pristaniške dejavnosti, učinkovitosti javne uprave, ovrednotenja socialnih storitev in kulture), ki jih tržaški komunisti predla-
gajo krajevnim političnim, socialnim in gospodarskim silam kot podlago za izhod iz dolgo trajajoče krize in za ponoven razvoj našega mesta in njegovega ozemlja. Pri tem je povzel tudi vrsto pripomb, priporočil in dopolnil, ki jih je prispevalo okrog 500 udeležencev predkonferenčne pripravljalne razprave.
Izhodišče za preokret k novemu razcvetu Trsta je treba iskati v obnovljeni vlogi mesta kot pravega politično-
upravnega in kulturnega središča dežele Furlanije-Julijske krajine, v perspektivi čimprejšnje odobritve državnega zakona o razvoju obmejnih območij in pobud za uresničitev brez-jedrskega področja na ozemlju delovne skupnosti Alpe-Jadran. Trst mora postati dejansko središče miru in sodelovanja v tem delu Evrope, je naglasil Poli, komunisti se pa ponujajo vsem krajevnim naprednim silam kot pobudniki združevanja vseh prizadevanj,
ki naj preokrenejo pobude vseh pristojnih dejavnikov v novo smer razvoja.
V	tem smotru bo temeljnega pomena vloga krajevnih uprav, ki jih je zadnje desetletje preveč pogojevala neo-konservativna ofenziva, v naših krajih pa še posebej desničarska Lista za Trst. Rezultat takega stanja so bili stalno družbeno-gospodarsko nazadovanje Trsta, patološki upad števila prebivalstva, raven brezposelnosti, ki za celih 5 odstotkov presega državno povprečje. Treba je torej obrniti stran, je dejal Poli, krajevne izvoljene uprave morajo postati vodilo novega razvoja, s tem, da načrtujejo in usmerjajo pobude javnih in zasebnih podjetniških kapacitet, z učinkovitim posegom v urbanistično ureditev, v ozdravitev gospodarstva in v spodbujanje kulturne rasti vsega mesta in ozemlja.
V	tem okviru je treba tudi zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti, da se dejavno vključi v splošna prizadevanja za skupni vsestranski razvoj na vseh področjih, od gospodarskega do družbenega in kulturnega, je poudaril pokrajinski tajnik KPI, kajti le aktivna kultura sožitja lahko omogoči popolno izražanje materialnih in človeških sposobnosti, kar je edino jamstvo za spreobrnitev procesa propadanja in začetek novega razvojnega procesa v našem mestu.
Po Polijevem poročilu se je že včeraj razvila živahna razprava, ki se bo nadaljevala tudi danes dopoldne in popoldne, sklepe pa bo zvečer potegnil odgovorni za krajevne uprave pri osrednjem vodstvu KPI Gavino Angius.
Kako je s prošnjami v slovenščini?
Kakšna usoda se piše slovenskemu jeziku v javnih ustanovah? V zadnjih tednih smo pisali, da je deželna uprava osvojila stališče Računskega dvora in zahtevala, naj slovenske ustanove predložijo vloge za prispevke v italijanščini. Težave so nastale tudi na Pokrajini, ker je njen generalni tajnik podvomil, ali lahko sprejme prošnje v slovenščini. Kazalo je, da je bil problem rešen. Na Prefekturi so odborniku Hareju namreč pojasnili, da sami sprejemajo prošnje v slovenskem jeziku in jih nato dajejo v prevod. Sklep je bil logičen: zakaj ne bi prošenj v slovenskem jeziku sprejela tudi Pokrajina, če jih že sprejema uradna »izpostava« vlade?
Pa se je, kot kaže, nekaj zataknilo. V prejšnjih dneh je v slovenskih društvih spet brnel telefon in funkcionarka Pokrajine je prosila predsednike, naj predložijo tudi italijanski prevod prošenj, sicer ne jamči za prispevek.
Kako je torej z vso zadevo? Obvestilo je bilo dobronamerno, saj bi se Pokrajina zadovoljila tudi z navadnim prevodom prošnje na nekolkovanem papirju, tak prevod pa naj bi jamčil, da v bodoče ne bi nihče mogel oporekati pravilnosti morebitnega odobrenega prispevka. Kajti, in v tem je zadrega Pokrajine, zakon za pospeševanje kulturnih dejavnosti je odbrila Dežela, ki bi lahko ne priznala pravne veljavnosti sprejetih sklepov.
Miniti bo moralo še nekaj dni, preden bo Prefektura dala dokončen odgovor. Ta odgovor pa mora biti jasen, predvsem pa mora potrditi tudi pravno priznane pravice slovenskega jezika.
V. T.
Po kongresu dolinske sekcije KPI
Vodstvo sprejelo dokument o bistvenih področjih dela
Konec januarja je bil v večnamenski dvorani na županstvu v Dolini redni kongres sekcije KPI občine Dolina. Novoizvoljeni glavni odbor je pretekli četrtek na prvi seji potrdil na tajniško mesto Borisa Kocjančiča in izvolil nov izvršni odbor, ki ga sestavljajo: Willy Viirus, Angelo Saccon, Aldo Bandi, Magda Švara, Walter Mattiussi, Darij Brajnik Saša Smotlak, Jordan Kuzmič, Robi Ota in Claudio Ota. Glavni odbor je obenem odobril dokument, ki je bil sestavljen upoštevajoč probleme, katere so posamezni člani obravnavali na kongresu. V dokumentu je zapisano, da se mora sekcija ukvarjati predvsem s krajevnimi problemi, vendar ne sme pozabiti na vprašanje globalne zaščite, sodelovanja z italijansko manjšino v Jugoslaviji in miru svetu. Za take pobude zadoščajo že zelo skromna sredstva, zato je nerazumevanje nekaterih političnih in socialnih sil, ki upravi očitajo tratenje javnih sredstev, popolnoma neutemeljeno. Zagovarjanje lastnih interesov se z razvojem družbe pojavlja tudi znotraj sil, ki so del tradicionalne levice. Zato v njeni sredi ne vlada več solidarnost, kar se je pri nas izkazalo predvsem v nedavnem sporu med občinsko upravo in sindikatom CGIL, v katerega je včlanjena večina občinskih uslužbecev. Razvoju družbe se mora prilagoditi tudi funkcija sekcije, ki bo morala v prihodnje nuditi ljudem strokovne nasvete tudi o stvareh, ki ne zadevajo strogo le politike in upravljanja. Brezposelnost je pri nas hud problem, zato moramo poleg posegov na državni in deželni ravni spodbujati razvoj domačega kmetijstva, od obrtništva do gostinstva in drugih terciarnih dejavnosti. Kar zadeva kmetijstvo, moramo vztrajati pri zahtevi, da preide ozemlje dolinske občine pod pristojnost Kraške gorske skupnosti. Začasno zaposlovanje na Občini je že dalo zadovoljive rezultate, dodatna začasna delovna mesta pa bo zagotovil park v dolini Glinščice. Nekaj mest zagotavlja tudi spremstvo prizadetih otrok. V bližnji prihodnosti bo treba sklicati tudi programsko konferenco sekcije, kjer bo ocenjeno opravljeno delo in kjer bodo začrtane konkretne smernice za nadaljnje delovanje, če se bodo v bodočnosti sklepala upravna zavezništva, predvsem na podlagi konkretnih programov. Pred nami pa so tudi deželne in pokrajinske volitve, ki bodo pokazale, kako družba spremlja sedanje spremembe v partiji in na kakšen način ocenjujejo občani delovanje občinske uprave. Udeleženci kongresa so poleg omenjenih vprašanj obravnavali še probleme zdravstva, šolstva, prevozov, pristanišča, zaščite okolja in kadrovanja.
Pri SDZPI bo kmalu stekel poklicni tečaj za gostince
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je sicer začel s tečaji — o katerih smo že poročali — že lanskega oktobra, tokrat pa nas je zanimalo, kako potekajo, kakšno je zanimanje za vpis in kakšni so uspehi. O tem smo se na sedežu Zavoda v Dijaškem domu pogovarjali z ravnateljico Tamaro Blažina.
»Vsako leto naslovimo na Deželo prošnjo za čimvečje število tečajev, ker vemo, da nam jih vseh ne bodo odobrili. Letos smo dobili privoljenje za 18 tečajev, od tega za pet v Gorici. Na žalost ostaja vprašanje Beneške Slovenije oziroma naša zahteva, da bi tudi tam uvedli podobne tečaje, še vedno nerešena. Zato smo letos v Čedadu, s sodelovanjem tamkajšnjega sedeža SDGZ, priredili zasebni tečaj za marketing.«
V Trstu poteka v tem šolskem letu devet tečajev, od katerih sta se tečaja za vinogradništvo in živinorejo že ko-načala. »Štiri tečaje smo odpovedali zaradi premajhnega števila vpisanih; medtem pa smo zaprosili Deželo za odobritev dveh novih, in sicer za tečaj o bančni tehniki ter za tečaj z vzgojnega področja. Na odgovor še čakamo. Oba sta po našem prepričanju zelo pomembna: prvega podpira bančna sekcija SDGZ, drugi pa je bil potreben glede na precejšnjo brezposelnost
med našimi učiteljicami in vzgojiteljicami, ki bi se lahko preusmerile oziroma usposobile na primer za delo s prizadetimi otroki ali z ostarelimi osebami.«
Večina tečajev poteka v Trstu, na sedežu Zavoda v Dijaškem domu. Izjema so tečaji za živinorejo, ki je bil v Cerovljah, za vinogradništvo, ki je bil v Zgoniku, in tečaja za fitopatologijo, ki je potekal v Števerjanu na Goriškem. »Posebno zadovoljni smo s tečajem za kamnoseke, ki smo ga letos že drugič pripravili in poteka v zasebni kamnoseški delavnici v Nabrežini. Šest tečajnikov, ki ga obiskuje, bo čez nekaj mesecev končalo šolanje z razstavo svojih izdelkov, ki bo tokrat bogatejša in popolnejša.«
Na tečaju za uradnike so uvedli več novosti: »Glavna je v uvedbi informatike, in to že v prvem letniku. Učni programi se tako močno razlikujejo od preteklih, saj ne gre več za klasične oblike učenja, temveč za učne ure, naravnane na posamezna področja. Profesorji so se morali seveda prilagoditi in temeljito pripraviti za novi način učenja.«
Skoraj 200 je udeležencev na letošnjih tečajih. Če obiskujejo poklicne tečaje le mladi, od 14. leta dalje, je starost ostalih tečajnikov različna. Veliko je takih, ki iščejo zaposlitev in v
Razpored sestankov Kmečke zveze
Ponavljamo razpored informativnih sestankov Kmečke zveze o vpisu v poklicni seznam kmetov, na katerih bodo njeni predstavniki izpolnjevali prošnje za vpis v seznam.
DANES, v soboto, 6. februarja:
—	v REPNU, Dom A. Bubniča, od 12.00 do 13.30;
—	v ZGONIKU, gostilna Guštin, od 10.00 do 12.00;
—	v GROČANI, srenjska hiša, od 13.00 do 14.00 (ob prisotnosti občinskega funkcionarja bode izpolnjevali tudi prošnje za dopolnilno odškodnino).
V	PONEDELJEK, 8. februarja:
—	v PREBENEGU, srenjska hiša, ob 19.00;
—	v MAČKOLJAH, srenjska hiša, ob 19.00;
—	v KRIŽU, Dom A. Sirka, ob 19.30;
—	v MEDJI VASI, gostilna Ra-detič, ob 18.00.
V	TOREK, 9. februarja:
—	v NABREŽINI, sedež patronata KZ-INAC, od 9.00 do 13.00;
—	v ŠEMPOLAJU (tudi za Praprot, Prečnik, Trnovco in Slivno), prostori osnovne šole, ob 18.00.
Mnenje o nedeljskem koncertu
Zbor Milan Pertot na pravi poti
Kljub zatrjevanju nekaterih kulturnih delavcev, da je zborovsko petje v krizi, kažejo nastopi nekaterih tržaških zborov na kakovostno rast. To dokazujejo Tržaški oktet s koncerti doma, v ZDA in v Kanadi ter z novo ploščo »Rokovanja«, zbor Tabor-Pri-morec z nastopoma na Corovivo in na 15. srečanju pevskih zborov v Fiumi-cellu, zbori Glasbene matice iz Trsta, še nekaj drugih zborov in tudi mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj.
Barkovljanski pevci so se po dveh letih spet predstavili svojemu občinstvu s celovečernim koncertom v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah. Že prvi pogled na zbor nam je povedal, da se je zbor »pomladil« in številčno pomnožil. V njem prepeva okrog 40 mladih pevcev iz Barkovelj in okolice.
V prvem delu koncerta smo poslušali pesmi z nabožno vsebino iz raznih dežel, (peli so v štirih jezikih), v drugem delu pa je njihovo petje na orgle spremljal Štefan Bembi. Program zaradi zahtev cerkvenih oblasti ni bil tako izbran, da bi z njim zbor pokazal vse svoje pevske kvalitete. Kljub temu pa smo doživeli visoko umetniško, poustvarjalno raven. Zbor je zazvenel izenačeno v vseh glasovnih skupinah, v vseh dinamičnih stopnjah. To kvaliteto zborovskega petja — lep zveneč zvok in čista intonacija — je dosegla dirigentka Aleksandra Pertot s sistematičnim in stro-
kovnim oblikovanjem pevskega zvoka. To pa še ne pomeni, da je zvok zbora že dokončno oblikovan. Pomeni le, da je zbor na pravi poti k oblikovanju homogenosti zvoka in k čisti intonaciji.
Dirigentkin interpretativni pristop k skladbam ni klišejski, ampak ustvarjalen, včasih tudi samosvoj, vendar vedno estetsko logičen v gradnji arhitektonske zgradbe in podajanja vsebin. Z lepo oblikovanimi frazami, ki se s pravimi kontrasti v dinamiki in logiki združijo v trdno estetsko obli-
ko. Njene interpretacije pomenijo enotnost v mnogoterosti. Pertotova prenaša z veliko sugestivno močjo na pevce vsa interpretativna hotenja.
Zaradi visoke kvalitete so se bar-kovljanskemu pevskemu zboru odprle poti tudi zunaj domačega kraja. V letošnji sezoni so že koncertirali v Avstriji, Nemčiji, v Reziji in po tržaški okolici. Ti koncerti ne pomenijo le glasbenega dosežka zbora Milan Pertot, ampak so širšega kulturnega pomena za Slovence, ki živijo v zamejstvu.
Univerzitetni študenti so obnovili mirovni odbor
Preteklo sredo je v tržaškem študentskem domu skupina študentov predstavila obnovljen mirovni odbor (odbor je namreč nastal leta 1983). Federico Fogo-lari je prisotnim orisal njegove cilje in željo, da bi s svojimi pobudami lahko vplival na tržaško javno mnenje in pripomogel k ustvarjanju pogojev tako nujnega sožitja med tu živečimi narodi. Ker odbor do sedaj ni razpolagal z denarnimi vsotami za organizacijo večjih pobud, so se člani odločili, da ga zakonito ustanovijo pred notarjem; tako bodo namreč lahko vprašali za podporo, ki je predvidena za takšne pobude. V letošnji sezoni odbor namerava usmeriti svojo pozornost na nekatere probleme, kot so: mednarodna vprašanja, problemi znanstvenega raziskovanja, informacija o državah tretjega sveta, odnosi med državami in narodi skupnosti Alpe-Jadran in problem vedno večje vojaške navzočnosti v naši deželi. Člani odbora so tudi izrazili željo po sodelovanju s slovenskimi mladinskimi organizacijami. Na to vabilo so se odzvali predstavniki mladinskega odbora SKGZ, ki so prenovljenemu odboru izrazili solidarnost.
teh primerih gre za mlajše osebe. Pri tečajih za vinogradništvo ali živinorejo pa so tečajniki tudi starejši. Učno osebje je v glavnem domače, le za vodenje nekaterih bolj specializiranih tečajev, se Zavod poslužuje tudi predavateljev iz matične domovine.
Imate kaj stikov s svojimi bivšimi tečajniki? Veste, kako so se obnesli in če so našli zaposlitev? »Naša dejavnost poteka od leta 1979 dalje. Sezname tistih, ki so opravili tečaje, skušamo posredovati našim ustanovam in podjetjem. Med tečajniki pa so tudi takšni, ki so opravili po več tečajev, kar pomeni, da želijo svoje znanje čim bolj izpopolniti.«
In že smo bili pri vprašanju tečaja za gostinstvo, ki bo stekel v kratkem. »Mislim, da ste prišli na razgovor v pravem času, saj bomo s tem tečajem, za katerega smo si močno prizadevali, začeli v najkrajšem času. Vpisanih je kar 25 tečajnikov, s katerimi bomo v torek imeli pripravljalni sestanek. Tečaj bo obsegal pouk o strežbi, o kuhinji in o izbiri vin ter pouk tujega jezika. Pobuda je zelo pozitivna, kar dokazuje že dejstvo, da so se zanjo prijavili tečajniki od Rena do Vižovelj. Učno osebje še iščemo, a smo že v dogovorih z gostinsko šolo v Izoli. Zanimivo je pri tem, da smo imeli v začetku nekaj težav z vpisom: Deželo smo namreč zaprosili za poklicni tečaj za kuharje, pa nam ga ni odobrila. Sedaj pa smo s sodelovanjem gostinske sekcije SDGZ uspeli pridobiti kar lepo število tečajnikov: največ je družinskih članov iz devetih gostinskih obratov s Krasa, ki se želijo izpopolniti v gostinstvu, dva večja gostinska obrata pa bosta poslala na tečaj več svojih zaposlenih.«
»Še na nekaj moramo opozoriti: tečajniki plačajo za vpis le majhno vpisnino. Vse ostale stroške krije Dežela, ki nudi tudi didaktični material. Škoda bi torej bila, če bi naši ljudje, in še zlasti mladi, ne izkoristili priložnosti. In če je med njimi, predvsem med fanti, precej zanimanja za kuharski tečaj, si bomo sami še bolj prizadevali za uveljavitev tečajev s socialno vzgojnega področja, ki smo jim morda doslej posvetili premalo p'ozomosti.« (N. L.)
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira; krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
Drevi in jutri osrednja prireditev v Kulturnem domu
Praznik slovenske kulture v duhu medsebojne povezanosti in odprtosti
V okolici so se proslave dneva kulture začele že sinoči
Danes, jutri in v prihodnjih dneh se bo v mestu in v okoliških vaseh zvrstila kopica prireditev v počastitev dneva slovenske kulture. Osrednja proslava bo v tržaškem Kulturnem domu. Zveza slovenskih kulturnih društev, ki jo prireja, je želela z letošnjo dvodnevno prireditvijo izpostaviti posebnost zamejske kulture, kulture, ki ni niti kultura večine, niti kultura matične skupnosti, pač pa nekakšno srečanje obeh. Na to drugačnost bo skušalo opozoriti pestro dogajanje v Kulturnem domu, predvsem z okroglo mizo o novem kulturnem sodelovanju kot predpogoju za kulturo sožitja (okrogla miza bo danes ob 19; uri, udeležili pa se je bodo predstavniki Slovenskega kluba, TK Galerije, Krožka Istria in Skupine 85) in z jutrišnjim literarnim popoldnevom (na katerem bodo sodelovali Miran Košuta, Tatjana Rojc, Gianfranco Sodomaco in Giorgio Depangher).
Drevi bodo v Kulturnem domu odprli še fotografsko razstavo Luciana Kleve, italijanskega slikarja, fotografa in glasbenika iz Istre, zatem pa bo nagrajevanje literarnega natečaja za višješolce. Dijaki so razpredli svoje misli o možnostih kulture drugačnosti v današnjem času.
Pred okroglo mizo bo nastopil mešani pevski zbor Primorec-Tabor, ki ga vodi Matjaž Šček, prvi dan osrednje proslave ob kulturnem prazniku
pa bo sklenil že tradicionalni sprejem za kulturne delavce. Med sprejemom bo nastopila mladinska skupina Pinko Tomažič pod vodstvom Pije Cah.
Jutri bo v Kulturnem domu najprej zaživel otroški kotiček. ZSKD je tudi letos pomislila na najmlajše, saj imajo navsezadnje tudi otroci svojo, drugačno kulturo. Ta kultura je izbruh fantazije, zvokov in barv, želja in strahov, izraz lepih in grdih čustev. Odrasli vsa ta sporočila premalo poznamo in cenimo. V otroškem kotičku bodo imeli otroci priložnost za spontano izražanje, odrasli pa možnost, da se mu približajo.
Med literarnim popoldnevom si bodo lahko udeleženci ogledali video posnetke o kraški in istrski arhitekturi. Malo pred 19. uro bo o aktualnem pomenu dneva slovenske kulture spregovoril Pavel Fonda, proslavo pa bo sklenil nastop glasbene skupine Istranova.
Že sinoči so medtem ponekod počastili naš kulturni praznik. V Bazovici je nastopila mladiska skupina Pinko Tomažič, na proslavi v Prebe-negu pa so sodelovali ustvarjalci iz dolinske občine in ženska pevska skupina Stu ledi. Drevi se bodo spomnili Prešernovega dne v Prosvetnem društvu Mačkolje in v Slovenskem kulturnem klubu.
Včeraj na pobudo ZDU Slovenije
V Kulturnem domu razvneta skupščina o problemih SSG
Včeraj je bil v tržaškem Kulturnem domu sestanek o kriznem stanju v Slovenskem stalnem gledališču, ki ga je sklicalo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Sestanka so se seveda udeležili stavkajoči igralci, povabiljeni pa so bili tudi člani upravnega sveta.
V imenu Združenja dramskih umetnikov Slovenije je spregovoril Aleš Jan, ki je potrdil podporo vseh slovenskih dramskih umetnikov stavkovni akciji ih zahtevam tržaškega gledališkega ansambla. Poudaril pa je, da želi biti sestanek na enakopravni ravni in hoče hkrati razčistiti nekatere dezinformacije, ki lahko samo škodijo boju za gledališče. Predsednik upravnega sveta Jože Pirjevec je v svojem posegu seznanil prisotne o vseh akcijah upravnega sveta in izvršnega odbora, da se reši finančno stanje ustanove. Sam predsednik je imel vrsto srečanj s krajevnimi in deželnimi upravitelji, nakazale so se nekatere trenutne rešitve, ki bi lahko omilile sedanje stanje. Pirjevec je poudaril, da se upravitelji gledališča trudijo za trajno rešitev, ki bi dokončno uredila finančni položaj SSG. V bistvu gre za zakonski ukrep, ki naj jamči potrebne vsote denarja, problem je seveda ta, kdaj bo do zakona prišlo. Ob zaključku svojega posega je Pirjevec dejal, da ne namerava podpisati z igralci takih pogodb, ki ne bi imele tudi finančnega kritja. Prav podpis pogodb je srž vsega vprašanja.
Igralci zahtevajo podpis pogodb za 124 dni, praktično do konca sezone, upravni svet pa je na stališču, da ni mogoče podpisovati pogodb brez jamstva, da bo dovolj denarja za izplačilo plač. V sedanjem trenutku so upravitelji SSG pripravljeni podpisati pogodbe do konca aprila. S prilivom novih sredstev bi jih seveda podpisali še za preostalidel sezone. Igralci se s tem ne strinjajo in pravijo, da so pripravljeni na vsakršen boj, ki bi lahko pripeljal do rešitve finančnega problema, ne morejo pa odstopiti od svoje osnovne zahteve, saj gre za njihovo eksistenco.
Vzdušje na seji je bilo dokaj naelektreno, kar je povsem razumljivo. Stalna negotovost, življenje na vrvici, ki je do skrajnosti napeta, vse to se zažre v ljudi kot bolezen, saj gre za obstoj.
Ob osnovnem vprašanju, smo seveda slišali še vrsto drugih problemov, ki tarejo našo ustanovo. Med njimi ne gre zanemariti vprašanja odnosov med upravnim vodstvom in vsemi, ki v gledališču delajo in od tega tudi živijo. V kritičnih trenutkih pride tudi do nesporazumov in sporov. Predstavniki igralcev so v svojih posegih poudarjali, da niso protu upravnemu svetu, želijo le, da se rešijo njihove zahteve. V različnih posegih so člani upravnega sveta obrazložili vrsto objektivnih težav, s katerimi se srečejujo in poudarili, da se stalno trudijo, da bi rešili finančno vprašanje, njihovi sogovorniki (politični predstavniki, javni upravitelji itd.) pa nimajo vedno pravega posluha za probleme SSG. Težko je kaj iztržiti, ko manjka prava politična volja.
Sestanek ni privedel do nekih jasnih zaključkov, tudi namen ni bil, da bi prisotni rešili vse težave, odprl pa je le neko pot k pogovorom in pogajanjem, ki je ne gre odpisati.
Okrogla miza tržaških arhitektov
Trst prihodnosti potrebuje ustrezen regulacijski načrt
Včeraj v pristojni senatni komisiji
Sporazum o denarnem prispevku Miramarskemu centru za fiziko
Združenje arhitektov tržaške pokrajine je pod pokroviteljstvom Občine Trst in Državnega inštituta za urbanistiko organiziralo včeraj v dvorani Hotela Savoia Excelsior srečanje z naslovom »Možno mesto: novi regulacijski načrt za Trst«.
Pobuda je nastala iz želje, da bi se po nekaj letih premolka ponovno lotili vprašanja urbanistike Trsta, kot tudi novega regulacijskega načrta za celo tržaško pokrajino, kakor je povedal arh. Giulio Varini, predsednik Združenja arhitektov tržaške pokrajine. Zadnji regulacijski načrt za Trst je nastal v šestdesetlih letih, ko je bilo ekonomsko in socialno stanje drugačno od današnjega. Nekateri so pričakovali znaten ekonomski razmah in zato tudi povečanje števila prebivalcev (500.000). V tistih letih je bilo ključno vprašanje urbanizacije predmestja. Stanje pa se je v nekaj letih odločno spremenilo.
Zaradi znanih razlogov se je število prebivalcev Trsta iz leta v leto manjšalo. Izkazalo se je, da je za nekatera območja regulacijski načrt zastarel, zato je v osemdesetih letih skupina izvedencev izdelala za Občino Trst pomembno varianto, katera je bila načrtovana predvsem za reši-
tev problema pomanjkljivih socialnih storitev. Varianta 25 bi lahko — po mnenju večine prisotnih — rešila številna odprta vprašanja tržaške urbanistike, žal pa se oblasti niso nikoli potrudile, da bi jo upoštevale.
Nekateri so izrazili mnenje, da je to pravzaprav rezultat politične volje, ki noče, da bi se v Trstu kaj spremenilo, saj so bili v zadnjih letih izdelani številni zanimivi predlogi za boljšo ureditev Trsta, le da jih Občina ni upoštevala. Ravno zaradi navedenih razlogov se je Združenje arhitektov odločilo za omenjeno pobudo. Če si oblasti želijo, da bi se Trst kulturno razvil in postal pomembno znanstveno središče, se morajo čimprej resno lotiti vprašanja ureditve mesta in okolice, kar seveda predpostavlja drugačne in učinkovitejše reševanje ekonomskih in kulturnih vprašanj mesta.
Župan Staffieri je pobudo pozdravil v svojem imenu in v imenu Občine ter se obvezal, da bo občinska uprava upoštevala zaključke tega srečanja.
Prisoten je bil tudi občinski odbornik za urbanistiko Lucio Vattovani.
Senatna komisija za zunanje zadeve je včeraj razpravljala o potrditvi sporazuma med Italijo in mednarodno organizacijo AIEA-UNESCO, ki nalaga Italiji, da letno prispeva 9 milijard lir za potrebe Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru. Sporazum je bil podpisan pred letom na Dunaju in dejstvo, da je prišel problem njegove potrditve v sorazmerno kratkem času na dnveni red, potrjuje zanimanje Italije za ta Center. To je potrdil tudi uvodni poseg predsednika komisije Achillija, ki se je zavzel za potrditev sporazuma, hkrati pa je tudi izrazil začudenje, češ da Miramarski center deluje že četrt stoletja in da je v vsem tem času dosegel izredne uspehe na znanstveno-raziskovalnem področju, a kljub temu ni videti nobenega gospodarskega učinka na razvoj Trsta.
V razpravo je posegel tudi slovenski senator Spetič, ki je v odgovor predsedniku komisije dejal, da v Trstu žal ni prave koordinacije pobud na znanstveno-raziskovalnem področju. Znanstvene ustanove so še vedno kot otoki v morju splošne brezbrižnosti ali nepoznavanja prave znanstvene stvarnosti mesta in možnosti, ki jih odpira za njegov razvoj. Čutiti je pomanjkanje kulture sodelovanja in povezovanja pobud. Trst se vse bolj oblikuje v
mesto znanosti. V njem delujejo že pomembne mednarodne znanstvene ustanove, ki se jim bodo pridružili še drugi veliki projekti, kot so Center Unido in sinhrotron, vendar mesto še zdaleč ni pripravljeno, da bi vse te možnosti na najbojši način izkoristilo. Senator Spetič je zato pozval ministra za znanstvene raziskave, naj sporoži koordinacijo znanstveno raziskovalnih pobud in naj se ugotovijo možnosti neposrednega gospodarskega izkoriščanja raziskovalnega dela teh ustanov tudi v okviru mednarodne kooperacije, zlasti ob meji. Komisija je Spetičev predlog ugodno ocenila ter sklenila, da bo njegova priporočila posredovala ministrstvu.
O sporazumu za dodelitev 9 milijard lir Miramarskemu centru se bo morala po odobritvi v komisiji za zunaje zadeve izreči še senatna skupščina, nakar bo svoje mnenje povedala še poslanska zbornica.
Dušan Kalc
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Lani v pristanišču
Rekordni promet z južnim sadjem kavo in lesom
V lanskem letu je blagovni promet v tržaškem pristanišču dosegel nekaj rekordnih številk. Zlasti živahno je bilo ob silosih za kavo, na lesnem pomolu in v hladilnicah za južno sadje. V kavnih silosih so šele decembra 1986 začeli s kakovostno selekcijo surove kave in z njenim praženjem, vskladišči-li pa so je lahko približno 4.500 ton.
S potenciranjem struktur jim je lani uspelo raztovoriti in vskladiščiti 32 tisoč ton te surovine, kar je izreden dosežek. Vodstvo Avtonomne pristaniške ustanove zato že načrtuje, da bo strukture v prihodnje še okrepilo in tako povečalo promet s kavo.
Tudi na lesnem pomolu so lani zabeležili znatno večji promet, saj je preko njega šlo 76 tisoč ton različnega lesa in celuloze. V hladilnice Transfruita pa so lani shranili približno 80 tisoč ton južnega sadja. S posebnimi klimatizacijski-mi napravami v teh prostorih lahko hranijo sadje tudi za daljša obdobja.
Prosta mesta na IRRSAE
Deželni zavod IRRSAE obvešča, da je v Uradnem listu št. 7 objavljen razpis natečaja za 23 mest s petletno delovno dobo na Zavodu.
Natečaj je namenjen nadzornemu, ravnateljskemu in učnemu osebju ter univerzitetnemu osebju, kot predvideva člen 16 deželnega zakona št. 419 od 31. maja 1974. Zainteresirani lahko predložijo prošnje in potrebno dokumentacijo najkasneje do 5. marca 1988 tajništvu Zavoda, Ul. Cantù 10. Navodila za udeležbo natečaja so objavljena v redni prilogi št. 3 Uradnega lista ministrstva za šolstvo 49-50 decembra 1987.
Dva meseca prognoze za motociklista
V četrtek ponoči se je v prometni nesreči na križišču med ulicama Ca-Podistria in Orsera hudo poškodoval motociklist. 39-letni Roberto Cociani Jz Ul. Pola 19 je okrog 24. ure z vespo °zil p0 ui. Capodistria. Z njim se je Peljal tudi njegov 41-letni prijatelj RI-naldo Vatta iz Ul. Selvatico 8.
; križišču z Ul. Orsera je Cociani Subii nadzor nad vespo in trčil v Parkiran alfasud. Pri padcu si je zlomil mom° P°dlaket in se ranil po obrazu, j -, em ko se je njegov prijatelj le Hni? Uc*aril. Cociani bo okreval v 60 p Vatta pa je zavrnil zdravniško
Kradel je na delovnem mestu a kolega mu je nastavil past
Neznan dolgoprstnež je že nekaj mesecev kradel iz omaric delavcev tovarne Officine Riunite Saldanavi v industrijski coni in odnesel skupno okrog 200.000 lir. Eden od delavcev pa je naposled le pripravil učinkovito past, v katero se je dolgoprstnež nazadnje tudi ujel. Tako so miljski karabinjerji v torek, 2. februarja, aretirali 26-letnega Iva Corettija iz Doline 180, pri katererp so našli enega od ukradenih bankovcev.
Iz omaric delavcev so v zadnjih mesecih občasno zmanjkovale manjše vsote denarja. Ker je bilo povsem očitno, da je iz omaric kradel eden od njih, so delavci naposled obvestili dolinske karabinjerje o teh občasnih krajah. Prve kontrole pa niso pokazale nikakršnih rezultatov: neznanec se je še vedno polaščal denarja svojih kolegov in nihče ni vedel, za koga gre. Eden od delavcev se je nazadnje le domislil in si zapisal serijske številke svojih bankovcev. Ko so ga na začetku tedna zopet okradli, je obvestil karabinjerje. Ti so preiskali vse delavce, ki so bili tistega dne na delovnem mestu, in v žepu Iva Corettija našli bankovec, ki je bil na seznamu okradenega kolege.
Tako je Coretti prišel v zapor pod obtožbo, da je kradel. Coretti je priznal, da je v ponedeljek kradel iz omarice svojega kolege, vendar je zanikal prejšnje kraje. Ze v sredo ga je
pretor zaslišal, potrdil zaporni nalog, a ga v pričakovanju procesa po hitrem postopku izpustil na začasno svobodo.
Zastoj prometa v Ul. Flavia
Zaradi lažje nesreče, ki se je pripetila okrog 13. ure, je bil promet v Ul. Flavia včeraj vse do 15. ure skoraj povsem prekinjen. Nesreča se je pripetila prav pred Trgom Valmaura. 29-letni Graziano Vrabec iz Ul. Giuliani 44 je po križišču z volvom zapeljal v Ul. Flavia proti Miljam, pred stadionom pa je čelno trčil v nasproti vozeči renault 11, ki ga je upravljal 40-letni Fulvio Marchesi iz Ul. Valmaura 77 in ki je hotel zaviti na levo. Pri trčenju se je lažje ranil le Vrabec, gmotna škoda pa je bila ogromna: oba avtomobila sta bila skoraj popolnoma uničena.
■ Na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 22-letnega Roberta Zenoneja z Rebri za Rovte 20, ki je bil žrtev prometne nesreče. Ob 9. uri je z mopedom vozil po Ul. Piccardi proti Ul. Canova, ko je na križišču z Ul. dei Leo trčil vanj alfasud, ki ga je upravljal 35-letni Ugo Barbo iz Ul. Prato 4. Zenone si je pri padcu zlomil levo stegnenico in bo okreval v 60 dneh.
Proces De Riù
se še nadaljuje
Včeraj se je na kazenskem sodišču nadaljeval proces proti tržaškemu in-dustrijcu in predsedniku Triestine Raffaelu De Riuju, ki je obtožen dav-•čne utaje ter vlaganja in nalaganja kapitala v tujini. Sodišče, ki mu predseduje sodnik Mario Trampuš, je včeraj zaslišalo nekaj prič, da bi ugotovilo, katero je pravo bivališče De Riuja.
To je namreč ključno vprašanje za določitev njegovega sodnega položaja. Branilca sta že od vsega začetka skušala dokazati, da je center De Riujevih interesov v Monaku, ne pa v Trstu. S tem v zvezi je sodišče sklenilo, da sprejme dokumentacijo branilcev, ki naj bi dokazala to njihovo trditev. Sodišče pa si je obenem pridržalo odločitev v zvezi z njuno zahtevo, naj zasliši Luigija Frateschija, monaškega industrijca, ki naj bi bil po De Riujevih pričevanjih pravi lastnik tržaške družbe Fissan.
Sodišče pa je zavrnilo prošnjo javnega tožilca Oliviera Driganija, da bi med obravnavo poslušali posnetke telefonskih pogovorov, ki so jih v teku preiskave opravili finančni stražniki. Proces se bo nadaljeval 12. februarja.
■ V Krožku za kulturo in umetnost
bo v torek, 9. februarja, srečanje z dirigentom Claudiom Bilucaglio. Predstavil ga bo Fabio Vidali, sodeloval pa bo Corrado Rojac. Srečanje bo ob 18.45.
Posvet PRI o sindikatu
V hotelu Savoia Excelsior bo danes ob 9. uri zasedanje, ki ga prireja deželno tajništvo republikanske stranke. Tema zasedanja je »Sindikat med preteklostjo in prihodnostjo«. Republikanci nameravajo s to pobudo prispevati k reševanju problemov sindikalnega gibanja, še zlasti po pojavu cobasov. Uvodno poročilo bo imel deželni tajnik PRI Fabio Mauro, medtem ko bo zasedanje zaključil tajnik konfederacije UIL Giorgio Liverani. Predvidena sta tudi posega deželnega tajnika UIL Trebbija in poslanca Di Reja.
6. 2. 1985	6. 2. 1988
Ob 3. obletnici nenadomestljive izgube našega dragega
Aleksa Čoka
se ga z žalostnim srcem spominjajo mama, oče, brat, nono in nona ter stric in teta.
Lonjer, 6. februarja 1988
S pustnih priprav v Bregu
Prebenežani zaposleni z znano »veliko« glavo
Glava še ni dokončana, manjkajo ji še barve, ki bodo pustno umetnijo mladih Prebenežanov dopolnile in ji dale pravi lesk. Če pa si pozorno ogledamo zgornji obris, lahko v njem prepoznamo zelo znano osebnost. Najbis-trejši bi morali biti prav dolinski občani, saj so se letos v Prebenegu lotili nadvse zanimive, pereče in "krajevne" tematike. Svoj pustni umotvor so že prijavili za kraški in brežanski pustni sprevod. Letošnji navdih pa so črpali kar iz zgodovinskih dogodkov: prebeneški voz so namreč prekrstili v "Občinske upore". Papirnata glava pa še zdaleč ni vse! V delavnici, kjer je bila zgornja slika posneta, so že nared tudi ostali deli "prebeneških upornikov". Sestavili jih bodo šele zadnji dan. Zdi se namreč, da bo voz zelo visok in da se ne kaže (lanske izkušnje so bile torej zelo dragocene!) lotevati takega opravila prezgodaj in v premajhnem prostoru! Zanimivo pa je, da že drugič zapovrstjo opazimo podobnost med pustnim delom v Mačkoljah in v Prebenegu, čeprav je ta še tako neznatna. Na lanskem pustu sta se obe vasi predstavili z ladjo in gusarji, letos pa so se v obeh delavnicah lotili velikih glav. Katera od njih bo trša? (dam)
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZXD
POVEZANOST MED SEBOJ,
ODPRTOST V SVET
DAN SLOVENSKE KULTURE
Kulturni dom, 6. in 7. februarja
Spored:
danes, 6. t. m.: ob 18. uri odprtje fotografske razstave LUCIANA KLEVE (v sodelovanju s TK Galerijo), nagrajevanje literarnega natečaja; ob 18.30 nastop MePZ PRIMOREC TABOR - vodi MATJAŽ ŠCEK; ob 19. uri okrogla miza: NOVO KULTURNO SODELOVANJE KOT PREDPOGOJ KULTURE SOŽITJA, sodelujejo: Skupina 85, Slovenski klub, Krožek za istrobeneško kulturo Istria in TK Galerija; v večernih urah sprejem za kulturne delavce - nastop MS Pinko Tomažič, vodi Pija Cah
jutri, 7. t. m.: ob 15.45 laboratorij za otroke (do 19.15), ob 16. uri LITERARNI POPOLDAN - sodelujejo: Miran Košuta, Tatjana Rojc, Giorgio Depangher in Gianfranco Sodomaco; ob 18.30 SLAVNOSTNI GOVOR - govornik PAVEL FONDA, ob 18.45 koncert skupine ISTRANOVA.
		
gledališča		razstave
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev De Filippove FILUMENE MARTU-RANO. Režija Egisto Marcucci. Igrata Valeria Monconi in Massimo De Franco-vich. V abonmaju: odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ponovitev ob 16. uri.
V torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20. uri bo na sporedu v gledališču Verdi šesta opera na repertoarju in sicer Straussova opera ARIADNA NA NAKSOSU. Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 9., 11., 14., 20., 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo ponovitev dela R. Pazzaglie RITORNATI DAL PASSATO. V glavni vlogi nastopata Riccardo Paz-zaglia in Geppi Gleijeses.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja Moma Vukoviča.
V	studiu Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, razstavljajo slikarji: Marinella Biscaro, Maurizio Donzelli in Silvestro Lodi. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 14. februarja.
V	KD J. Rapotec - Prebeneg je odprta še danes in jutri slikarska razstava Borisa Zuljana. 1
V	galeriji Cartesius bodo danes, 6. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarke OSSI CZINNER. Razstava bo odprta do 18. t. m. po običajnem urniku.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8, bodo danes, 6. t. m., ob 18. uri odprli skupinsko grafično razstavo.
Od 8. do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniš-ke skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine.
V	galeriji Minerva bo do 15. t. m. razstavljal slikar SERGIO MORI. Razstavo odprejo danes ob 18. uri.
NADALJUJE SE PROMOCIJSKA PRODAJA
POPUSTI OD 20% DO 80%
PRIČAKUJEMO VAS!
Linea — Ul. Carducci 4 — TRST
Taborniki RMV Trsl-Gorica
vabijo člane in prijatelje na
pustni ples
ki bo danes, 6. t. m., ob 18.30 v prostorih krožka Polet na Opčinah.
Vstop samo v maskah.
Vabljeni!
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ob sodelovanju odbora prekomor-cev pri ZZB NOV Piran
organizirata
izlet z ladjo Slavija
po poteh prekomorskih brigad vzdolž Dalmacije in črnogorskega Primorja
od 23. do 27. marca t. 1.
Obiskali bomo: Bar, Cetinje, Boko Kotorsko, Šibenik, Zadar in otok Vis, zibelko prekomorcev v NOV, kjer bo TPPZ priredil celovečerni koncert, posvečen junaškim podvigom naših borcev v slavni partizanski epopeji.
Na ladji bo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Lastna vozila se lahko vkrcajo na ladjo. Odhod ladje bo z Reke 23. marca ob 10. uri.
Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri tajniku TPPZ tov. Stanku Vodopivcu vsak dan od 10. do 12. ure v prostorih Partizanskega doma v Bazovici - tel. 226446 ali 226133.	'
Pohitite!
šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik s Proseka z oddeljenimi razredi v Križu vabi ob stoletnici smrti Frana Levstika na PROSLAVO, ki bo danes, 6. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Priložnostni govornik bo Miroslav Košuta, sodelovala bosta zbora domačega kulturnega društva.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v ponedeljek, 8. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - prireja danes, 6. februarja, ob dnevu slovenske kulture LITERARNO-LIKOV-NI NAGRADNI NATEČAJ, namenjen vsem višješolcem. Tema, oblika in tehnika so proste. Izdelke izročite poverjenikom na šolah, sprejemamo jih tudi na sedežu v soboto ob 17. uri. Otvoritev likovne razstave in začetek recitala literarnih del bo ob 18.30.
PD Mačkolje vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO - PRAZNIK KNJIGE, POEZIJE IN PESMI, ki bo jutri, 7. t. m., ob
16.30	v srenjski hiši v Mačkoljah. Gost večera bo g. Dušan Jakomin.
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabita v ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti 3.
Slomškov dom priredi jutri, 7. t. m., ob
17.30	v župni dvorani NAŠ PRAZNIK -Slomškovo in Prešernovo proslavo. Sodelujejo: šole Kajuh iz Gropade, Trubar iz Bozovice in šola Pesek. Pojeta zbora Skala in Slomšek, slavnostni govor bo imela prof. Nada Pertot.
Glasbena zadruga Ars Nova prireja od 10. do 16. februarja v šotoru v Brišči-kih ČARNA VAL '88. V sredo, 10., in v četrtek, 11. 2., ples z ansamblom Happy day: v petek, 12. 2., ples in zabava z narodnozabavnim ansamblom Marela in humoristom S. Roblekom; v soboto, 13. 2., ples z ansamblom Faraoni, po polnoči prijetno presenečenje; v nedeljo, 14. 2., country- praznik s skupino Plava trava zaborava; v ponedeljek, 15. 2., ples z ansamblom Kvintet mladih z Bleda; v torek, 16. 2., pustna noč z ansamblom Happy day in nagrajevanje najlepših in najo-riginalnejših mask. Informacije in predprodaja abonmajev pri Ars Nova - Nabrežina 144 - tel. 200892 od 15. do 18. ure.
KD F. Prešeren in pustni odbor iz Bo-Ijunca prirejata v gledališču F. Prešeren PUSTOVANJE. Spored: četrtek, 11. t. m., od 20.30 do 0.30 žur in ples z ansamblom Agropop; petek, 12. t. m., od 20.30 do 0.30 igra ansambel Pomlad, nastop društvene plesne skupine; sobota, 13. t. m., od 21. do 4. ure igra ansambel Happy day; nedelja, 14. t. m. , od 20.30 do 0.30 igra ansambel Pomlad; ponedeljek, 15. t. m., od 20.30 do 0.30 igrajo Veseli godci ter v torek, 16. t. m., od 21. do 4. ure igra ansambel Taims. V nedeljo, 14. t. m., od
14.30	do 18. ure otroško pustno rajanje z zabavnim programom. Vsak večer non-stop glasba, veliki video, dvorana v novem pust-looku, posebni tehnični in svetlobni efekti. Dobro založen bife in... Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi v petek, 12. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Literarno točko obravnava Stane Raztresen, glasbena spremljava gospa Ljuba Bercè, ob klavirju prof, dr. Demšar.
YACHT CLUB	[j Jj 170) črTl
JADHALNI KLUB ^
SESLJANSK1 ZALIV - SESLJAN TRST
VABI
člane in prijatelje, še posebno mladino, na
predavanji Jureta Šterka
o regati »Mini transat 1987 - doživljaji na atlantiku v besedi in sliki«.
Predavanji bosta danes, 6. t. m., ob 16.30 za tečajnike in mladino (sledi nagrajevanje) in ob 20. uri za člane in prijatelje.
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 8. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine AMERICAN QUARTE!1.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - Prosvetni dom na Opčinah. V ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri ob dnevu slovenske kulture KONCERT DUA ŠIŠKO-VIČ: Črtomir Šiškovič - violina in Mojca Šiškovič - klavir. Na sporedu Tartini, Schubert, Merku, Svendsen in De Sara-sate.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
obvešča vaščane, da poteka zbiranje podpisov za strelišče na Opčinah na sedežu v Sosčevi hiši na Proseku od ponedeljka, 8. t. m„ dalje od 18. do 19.30.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 6. februarja
PAVEL
Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 - Dolžina dneva 9.56 - Luna vzide ob
21.03	in zatone ob 8.49.
Jutri, NEDELJA, 7. februarja
EGIDIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 5.16 najnižja -22 cm, ob 10.46 najvišja 29 cm, ob
17.04	najnižja -48 cm, ob 23.43 najvišja 43 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1013,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, padlo je 0,10 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Valentina Mioni, Raffaele Deivecchio.
UMRLI SO: 81-letni Giorgio Petronio, 81-letna Nerina Verdelli, 66-letna Lidia Mauro, 80-letni Giordano Bunz, 63-letna Ersilia Salice vd. Sommo, 61-letni Pio Schiavone, 67-letna Giovanna Sabadin vd. Coniediz, 76-letni Antonio Loss, 74-letni Mauro Degrassi, 58-letna Leda Fra-usin por. Braini, 78-letni Bernardo Milli, 26-letna Cinzia Bevilacqua por. Valentini.
OKLICI: programer Giorgio Sterle in univerzitetna študentka Lorena Zulian, delavec Roberto Dobrilla in pomočnica Marisa Schiulaz, delavec Pierpaolo War-binek in poklicna bolničarka Alessandra Glavina, šofer Giorgio Urbinelli in uradnica Rossana Marin, industrijski izvedenec Roberto Mennuni in uradnica Adriana Barbaro, delavec Alessandro Mosetti in asistentka Manuela Frausin, gozdni čuvaj Davide Piacer in Solnica Tiziana Sepich, uradnik Nevio Dobrigna in uradnica Rosanna Délise, poklicni bolničar Dario Sbroiavacca in poklicna bolničarka Susanna Rivolti, litograf Fabio Luz-zatto in cvetličarka Erica Venniro, univerzitetni študent Serdar Sadiker in prodajalka Lorena Lampi, zidar Igor Mihalič in prodajalka Manuela Carboni, železničar Enzo Polentes in gospodinja Ivana Miotti, šolnik Renzo Ferluga in študentka Sabina Passamonti, univerzitetni raziskovalec Edoardo Milotti in bančna uradnica Alessandra Pich, trgovec Doriano Dragan in uradnica Rosanna Nave, kapetan Boris Kocjan in gospodinja Magdalena Stastna.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ZAVLJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SELJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonmza najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Včeraj, 5. t. m., je praznovala AMALIJA CASTELLANI svoj 93. rojstni dan. Sin Egidio z ženo Lidijo ter vnuka Igor in Bogdan ji kličejo še na mnoga leta.
kino
ARISTON - 15.45, 22.15 Wall Street, dram., ZDA 1987, r. Oliver Stone, i. Michael Douglas, Charlie Sheen.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Qualcosa di travolgente, dram., ZDA; r. J. Dem-me; i. M. Griffith, J. Daniels.
EXCELSIOR II - 16.00, 22.00 Mak II 100, kom., It.; r. A. Bido; i. R. Celentano, R. Lovelock.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.00 Oh, come sono buoni i bianchi, r. Marco Ferreri; i. Michele Placido, Maruschka Det-mers.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Contras, vojni.
NAZIONALE I - 15.50, 22.00 American College, kom., ZDA; r. N. Balck, i. S. Kristel.
FENICE - 18.15, 22.15 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987, r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Candy.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazio ne fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120', r. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Moana, la bella di giorno, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Una moglie molto infedele, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Slam-dance, 11 delitto di mezzanotte, krim., ZDA 1987, 90', r. W. Wang, i. T. Hulce, M. E. Mastrantonio.
CAPITOL - 15.30, 22.00 I Picari, kom., It. 1987; r. M. Monicelli; LG. Giannini, E. Montesano, V. Gassmann.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Full Metal Jacket, dram., VB 1987; r. S. Kubrick; i. M. Modine, A. Baldivin, □ □. ALCIONE - 16.00, 22.10 Appuntamento al bulo, kom., ZDA 1986, 100', r. Bla-ke Edwards, Kim Basinger, Bruce Wil-les.
RADIO - 15.30, 21.30 Erotlc feeling, porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
_________mali oglasi__________________
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl v Ricmanjih na št. 118 Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
DRVA ZA KURJAVO prodajamo po
15.000	lir stot. Tel. 040/421508 po 20. uri.
AKACIJEVE KOLE prodajamo. Tel. 040/421508 po 20. uri.
PRODAM četvero belih vrat - 0,80 m x
2,10	m. Tel. 229250.
PRODAM otroške smuči rossignol, dolžina 140 cm. Tel. 231864.
PRODAM mladiče nemškega ovčarja, rodovniške, odličnih staršev, cepljene. Informacije na tel. 0481/882317.
METRO MG TURBO (letnik april 1985) z radijskim sprejemnikom in bogato opremo, vzorno vzdrževan in garaži-ran, prodam za 6.900.000. Informacije po tel. 228906 (od 19. do 20. ure).
3-SOBNO POČITNIŠKO HIŠO - BRUNARICO pod Starim vrhom nad Škofjo Loko dajem v najem. Tušek - Cankarjeva 30 - Radovljica ali tel. 003864/74921.
NUDIM lekcije angleščine. Tel. na št. 200002 v večernih urah med tednom.
ZNANO gostišče 'Pri studencu" v Dolini sporoča, da sprejema naročila za skupinska kosila ali večerje za kakršnokoli priložnost, na primer za poroke, krste, birme in družinska ali druga slavja.
NUDIMO zaposlitev uradnici/ku knjigovodji, tudi začetnici/ku. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Uradnik".
VEŠČEGA knjigovodjo/kinjo z znanjem nemščine zaposli trgovsko podjetje. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Izkušen".
PRODAM seno v balah. Tel. 227240.
STANOVANJE v Ul. Seminario, vogal Ul. Carducci v Gorici, prosto, prodam. Za informacije tel. 0481/85302 v uradnih urah.
PRODAM krmo za živino (medica), imballano. Tel. 0481/776061.
DAJEM v najem vinograd v Rojanu. Tel. 414706.
JESTVINE"na Proseku št. 124 iščejo vajenca/ko prodaljalca/ko (vsaj 18 let). Predstaviti se v ponedeljek ob 9. uri.
prispevki_______________
Namesto cvetja na grob pok. Nade darujeta Justina, Petrina in Meri 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V spomin na Iginia Bogatea darujeta Danila in Viljem Košuta 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Iginia Bogatea darujejo Adrijana in Marino Bubnič z družino 30.000 lir, G ilo Sulini z družino
10.000	lir ter Pepi Husu 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Iginia Bogatea darujejo Carla in Angel Košuta 10.000 Ih ter Vittorio Bogateč 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob pok. Nade daruje Vida Košuta-Švab 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Kri-, žu.
primorski
dnevnik
W ife
od sobote 6. februarja do petka 12. februarja 1987
Izgubljeni čar Davisovega pokala
Teniški turnir za Davisov pokal, ki se je začel za Italijo s srečanjem proti Izraelu, za Jugoslavijo pa z gostovanjem v Indiji, že zdavnaj ne spada med tehnične vrhunce te športne panoge. Zgodovinsko sodi Davisov pokal med pojme športa, brez izrednih denarnih nagrad pa se ga najboljši igralci danes raje izogibajo.
Avstralija se je lani na vsak način hotela povzpeti na vidno mesto, potem ko več let ni igrala posebno dobre vloge. S "rodoljubnimi" načeli ]e prepričala Pata Casha, da je prijel za
lopar in v finalu ugnal presenetljive Indijce. Na letošnjem turnirju pa je najobetavnejši švedski igralec Mats Wilander (na sliki), ki se lahko ponaša z najboljšo formo.
Tenis ostaja še vedno elitni šport, čeprav se je njegova baza v zadnjih letih razširila in igranje ne predstavlja več ekskluzivnosti. Morda bi bilo zanimivo ugotoviti, če se je vzpon te panoge med ljudmi zaustavil zaradi izgube nekoliko aristokratske značilnosti ali zaradi otip-ljivejših materialnih razlogov.
sobota 20.30 RAI 2 Yankees (dram.) sobota 21.30 RAI 3 Il navigatore (kom.) nedelja 14.45 RTV-Lj Sabrina (kom.) nedelja 16.45 RAI 3 Moby Dick - La balena bianca (pust.) nedelja 20.20 Canale 5 Onora il padre (dram.) ponedeljek 10.30 RTV-Lj Idealist (dram.) ponedeljek 20.30 Italia 1
Ai confini della realtà (dram.) torek 24.00 RAI 2 Manhattan (kom.) sreda 20.05 RTV-Lj Če... (dram.) sreda 20.30 RAI 2 The Day After (dram.) petek 20.30 RAI 1 C’ era una volta in America (dram.) petek 21.45 RAI 3
Fratello di un altro pianeta (fant.)
glasba
sobota 20.30 Telefriuli
Lovro Von Matacič izvaja Wagnerja nedelja 16.00 TV-Kp Koncert za Dukea Ellingtona sreda 21.50 RTV-Lj
Vidui in Nigun z duom Balžalorsky-Haas četrtek 18.15 RTV-Lj
Pa se sliš - s Tržaškim oktetom
šport
sobota 13.00 RAI 3 Tenis: Italija-Izrael sobota 15.25 RAI 3
Rugby: Škotska-Francija sobota 17.00 RTV-Lj
Košarka: Jugoplastika-Partizan nedelja 10.00 RAI 3 Tenis: Italija-Izrael nedelja 15.40 RAI 2 Rugby: Francija-Italija nedelja 22.45 TV-Kp Košarka: finale za Jug. pokal nedelja 23.20 Telepadova Košarka: Segafredo-Standa sreda 20.30 TV-Kp
Košarka: Nashua Den Bosch-Partizan četrtek 23.45 RAI 2 Košarka: Tracer-Saturn
ali
nedelja 20.00 RTV-Lj Prešernova proslava torek 22.20 RTV-Lj
Razprava o poročilu Waldheimove komisije
-J
<
o
JL
.*
ra
n
'o
ŽO
.2.»
(0 —
.is
ož
Dl P
i g-o
> C
o — c JO <n co o >
ll
i- >
«


ii

ili


• : :
lil

:
:
:

lili
:.Ra..„!
""-•11:
■ :
i J
“'H'
■li
l
: :
! I
*
r-» »«
. ....'! !
'lili.........S,
:.■ i
3- ‘E
Jr.
* # !

il	ITALIJAN	S	KA	TEI		.EVIZIJ	A	fflllililiillilillillllffl		llffll	
	RAI 1				RAI 2				RAI 3		
8.30	Izobraževalna oddaja: Con licenza dell’autore...
9.00 Tečaj francoščine
9.30	Nadaljevanka: L'ultima cabriolet
11.00	Sobotni sejem (1. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.25 Šport: atletika (iz Clusoneja), plavanje (iz Rima), odbojka
16.35 Rubrika: Speciale Parlamento
17.00	Otroška oddaja: Il sabato dello Zecchino
18.05	Nabožna oddaja
18.20 Variete: Buona fortuna
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Carnevale
22.50 Dnevnik
23.00	Rubrika: Cinema! - Immagini, storia, protagonisti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Un’ora d'amore (kom., ZDA 1932, r. George Cukor, Ernst Lu-bitsch, i. Maurice Chevalier, Je-annette Mac Donald)
8.00	Inf. odd.: Week-end, nato risanka
9.00	Izobr. oddaja: L'età difficile e l'educazione dei sentimenti
9.30 Aktualno: Evropski dnevi
10.15	Nanizanka: Dombey & Figlio
10.30	Film: T'amerò sempre (dram., It. 1943, r. Mario Camerini, i. Alida Valli, Gino Cervi)
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno 13.00 Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Spremenljivo jasno (3. del)
15.15	Športna rubrika: Start
15.45	Rubrika: Rosa & Chic 17.05 Dokumentarec: Block-Notes
17.35	It. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Yankees (dram., ZDA 1980, r. John Schlesinger, i. Vanessa RedgraVe, Richard Gere)
22.50	Dnevnik - nocoj
22.55 Dok.: Dnevi in zgodovina
23.45	Dnevnik in športne vesti
23.50	Šport: rugby in vaterpolo
12.00	Aktualno: Magazine 3
13.00	Šport: tenis, Davisov pokal, Itali-ja-Izrael (prenos iz Palerma)
14.00	Deželne vesti
15.25	Šport: rugby, Škotska-Francija (prenos iz Murrayfielda)
17.10 Glasbena oddaja: Speciale Da-daumpa - Adriano Celentano
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.35 Dok.: La macchina del tempo
18.25	Inf. odd.: Italija po deželah
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.50 Ekološki tednik: Verdeazzurro
20.30	Športna oddaja: Domani si gioca
21.30	Filma iz niza Komik brez nasmeha: Il navigatore (ZDA 1924, r. Buster Keaton in Donald Crisp, i. Buster Keaton, Kathryn Me Guire) in I parenti di mia moglie (ZDA 1922, r. Buster Keaton in Eddie Ciine, i. Buster Keaton, Kate Priče)
23.15 Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Informativna oddaja: Lo spettacolo in confidenza - Claudia Cardinale
___ RTV Ljubljana__________________
8.05 Otroška oddaja: Radovedni ta-ček - Stol
8.20 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Jabolčnik 8.30 Otroška oddaja: Z besedo in sliko - Rišem sonce 8.45 Nad.š: Soba 405 (5. del)
9.15 Mladinski oddaji: Ex libris, 10.45 Pisma iz Tv klobuka
11.00	Folklorna oddaja: Slovenski ljudski plesi - Primorska
11.30 Aktualna oddaja: Dinar (pon.)
15.50 Film: Dogodivščine na otočkih
17.00	Košarka: za Jugoslovanski pokal Jugoplastika-Partizan, vmes oddaja o kontracepcija
18.45 Risanka, vreme in Knjiga
19.24 Zrno, vreme in dnevnik 20.15 zabavna oddaja: Sobotni večer
21.00	Nad.: Vrnitev v Paradiž (15. del) 22.45 Dnevnik
23.00	DP v smučanju: moški veleslalom (iz Mežic)
23.10	Film: Drugo ime za ljubezen (dram., Avstral. 1985, r. Lex Mmarinos, i. Wendy Hughes)
21.10	Rubrika: Zdravo
TV Koper_____________________
14.00 TVD Novice
14.05	Film: Da parte degli amici - firmato mafia (pon.)
16.05	Dokumentarec: Svet živali
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mama Vitttoria
19.00	Dokumentarec
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: SOS Lutezia (dram., r. C. Jacque, i. Helene Perdriere, Claude Sylvan)
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Tednik zunanje politike: Sedem dni
23.00	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.40	Dokumentarec
11
CANALE 5____________
7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Rubrika: News
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo è servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Un americano a Roma (kom., It. 1954, r. Steno, i. Alberto Sordi, Maria Pia Casilio)
16.00	Film: Extraconiugale (kom., It. 1956, r. Massimo Franciosa, i. Gastone Moschin, Liana Or-fei)
18.15 Nanizanke: Webster, 18.45 Love Boat, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Variete: Raffaella Car-rà Show
23.00	Rubrika: Nonsolomo-da
23.45	Aktualno: Speciale Reteitalia
0.15 Nanizanke: Fifty Fifty,
1.15	Gli intoccabili,
2.15	Bonanza
RETEQUATTRO
8.15 Nanizanka: La grande vallata
9.00 Film: Penne nere (vojni, It. 1952, r. Oreste Bi-ancoli, i. Marcello Mastroianni, Marina Vlady)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Ho trovato il mio amore (kom., ZDA 1938, r. Arthur Ripley, i. Joan Bennet, Henry Fonda)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Aktualna oddaja: Dovere di cronaca
20.30	Film: L'orfana senza sorriso (kom., ZDA 1953, r. Jean Negules-co, i. Green Garson, Walter Pidgeon)
22.30	Filmske novosti
23.45 Aktualno: Parlamento
In
0.40 Nanizanki: Switch, 1.3011 Santo
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie's Angels
13.30	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroški spored: Bim bum barn, vmes risanke Candy, Denni, Sui monti con Annette
18.00	Variete: Musica è!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Delitto al Blue Gay (kom., It. 1984, r. Bruno Corbucci, i. Tomas Milian, Olimpia Di Nardo)
22.30	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
23.00	Sport: boks
23.45 Športna oddaja: Grand prix
0.45 Film: The Godsend (srh., VB 1979, r. Gabrielle Beaumont, i. Cyd Hayman, Malcom Stoddard)
TELEPADOVA
14.15 Nanizanka: Ai confini della notte
16.30	Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: La resa dei conti (vestern, It. 1966, Sergio Solima, 1. Lee Van Cleef, Tomas Milian)
22.30	Kviz: Colpo grosso
24.00	Film
TELEFRIULI
15.00	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Music Box
17.15	Nan.: Sam & Sally
18.15	Nadaljevanka: Papà Goriot
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il perduto amore
20.30	Koncert: Lovro Von Matacic (Richard Wagner)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Film: Il gioco (krim., ZDA 1971, r. Paul Wen-kos, i. Ed Nelson, Diane Baker)
1.15 Informativna oddaja: News dal Mondo
TELEQUATTRO
I
iijji
RAI 1_______________________
9.00	Dokumentarna oddaja: Quarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film posvečen Marthi Keller: Una vittoria (r. Luigi Perelli, i. Marthe Keller, Remo Girone, Corinne Clery, 1. del)
22.10	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
	
RAI 2_________________________
8.00	Informativna oddaja: Week-end
-	razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.40	Nanizanka: Mr. Belvedere -Molly la barbona
11.00	Film: Michael Shayne e l'enigma della maschera (krim., ZDA 1941, r. Eugene Ford, i. Lloyd Nolan, Mary Beth Flughes)
12.30	Variete: Piccoli e glandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes rugby Francija-Italija (iz Montecarla)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Una grande occasione
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Aktualno: Moda
23.30	Inf. oddaja: Protestantizem
23.55	Izobraževalna oddaja: Santorino
-	la prima Pompei (2. del)
.___________________________________________________________________________________________
RAI 3________________________
8.55	Rubrika: Srečanje s kinematografijo
9.00	Dnevnik - nedelja
10.00	Tenis za Davisov pokal: Italija-Izrael (iz Palerma)
13.15	Dok.: La macchina del tempo
14.00	Deželne vesti
14.30	Variete: Va' pensiero
16.35	Film: Moby Dick - La balena bianca (pust. ZDA 1956, r. John Huston, i. Gregory Peck, Orson Welles)
18.25	It. nogometno prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie - Finzione e realtà
20.30	Tednik: Alla ricerca dell'Arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
21.45	Tednik: Hellzapoppin - Skok za kulise
22.25	Dnevnik
22.40	Deželne športne vesti - nogometna tekma
RTV Ljubljana
9.20	Otroška oddaja: Živ Žav
10.15	Nanizanka: Grizli Adams (1. del)
10.40	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž
(15. del, pon.)
11.30	Glasbena oddaja: Video meh z ansamblom Trim (2. odd.)
12.00	Kmetijska oddaja
13.15	Glasbena oddaja: Šopek domačih
13.35	Dokumentarni film: Billyju Wil-derju v počastitev
14.45	Film: Sabrina (kom., ZDA 1954, r. Billy Wilder, i. Audrey Hepburn, Humprey Bogart, William Hol-den)
16.35	Glasbena oddaja: Peter's Pop show
17.30	Nadaljevanka: Vuk Karadžič (14. del)
18.45	Risanka
18.55	Video strani
19.00	Vreme in TV okno
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
20.00	Proslava ob dnevu slovenske kulture (prenos iz CD)
21.15	Rubrika: Zdravo in žrebanje Po-darim-dobim
TV Koper_____________________
14.00	Film: SOS Lutezia (pon.)
16.00	Koncert: V spomin na Dukea El-lingtona, nastopa Big Band RTV Ljubljana, dirigent Elmer Elling-ton
18.00	Dokumentarec: Boj za preživlja-
nje
18.30	Dokumentarec: Svet živali
19.00	Glasbena oddaja
19.30	Jugoslovanska nadaljevanka
20.30	Dokumentarni film: In Italia si chiama Amore (r. Virgilio Sabel)
22.45	Košarka: finale za Jugoslovanski pokal
CANALE 5____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Film: Sherlocko, investigatore sciocco (kom., ZDA 1962, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis, Zachary Scott)
12.00	Nanizanka: Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d oro
17.15	Film: Totò cerca casa (kom., It. 1949, r. Steno in Mario Monicelli, i. Totò, Marisa Merlini)
19.00	Nan.:CasaVianello
19.35	Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	TV film: Onora il padre (dram., ZDA 1986, r. John Erman, i. Chris Collet, Justine Bate-man, Frederic Forrest)
22.20	Aktualno: Prevarano otroštvo
23.05	Nanizanke: Supercol-by, 0.05 Mac Gruder & Loud, 1.15 Gli intoccabili, 2.15 Bonanza
_____RETEQUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Film: Quella che avrei dovuto sposare (kom.,
ZDA 1955, r. Douglas Sirk, i. Barbara Stan-wyck, Fred Me Murray)
10.00	Dokumentarna oddaja: Big Bang
11.00	Dokumentarec: Come nasce un presidente
12.00	Rubrika iz parlamenta
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro
15.30	Nanizanke: Il principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer,
19.00	College, 19.30 Quincy
20.30	Aktualno: Tv Tivù
21.30	Film: Prendila, è mia (kom., ZDA 1963, r. Henry Koster, i. James Stewart, Sandra Dee)
23.25	Nanizanke: Spencer,
0.25 Switch, 1.15 II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Domenica musica
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
19.00	Risanke: Fufur Super-star, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15	Variete: Provini
22.50	Šport: boks, Pazienza-Haugen
24.00	Film: Atlantide, continente perduto (pust., ZDA 1960, r. George Pai, i. Joyce Taylor, Anthony Hall)
1.40	Nanizanka: M.A.S.H
TELEPADOVA
14.00	Film: La stanza a forma di L (dram., VB 1962, r. Bryan Forbes, i. Leslie Caron, Tom Bell, Brock Peters)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: Il giustiziere della notte (dram., ZDA 1974, r. Michael Win-ner, i. Charles Bron-
son) Vincent Gardenia)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.20	Šport: košarka A2, Se-gafredo-Standa 0.30 Nanizanki: Marshall of Sladetown, 1.30 Mod Sguad
TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubrika: Večerjajmo skupaj
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec:	La
straordinaria storia d'Italia
21.00	Film: La tragedia di un uomo ridicolo (dram., It. 1981, r. Bernardo Bertolucci, i. Ugo Tog-nazzi, Anouk Aimee)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
F....
» -4
"■iiišiii
7-' "jf; ;:;T ■

»i,
M
r
; ; V; ■

JL
I
It!
I *■!
til
I«
i
1
-S
n
3C
|C
2 I
ta
u
■ ■B
'm
k
on
©
: ; I ‘I


fss$:h:=,....
lil
■»S:,:
..............


Hm: !"
« H:
■u
ll-M
ihil
Mil::
:;l :l
riMii,
■«h.
H::::::::
lil:::::
:
”» *-r
• m


lil	H > > m	A	TÈLEVI7		IJA	
RAI 1				RAI 2	RA	I 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika iz parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanka
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	TV film: Una vittoria (r. Luigi Perelli, i. Marthe Keller, Remo Girone, Corinne Clery, 2. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Rubrika: Filmske novosti
22.25	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop in vreme
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Nanizanka: Saranno famosi
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: L'armata ritorna (dram., It. 1982, r. Luciano Tovoli, i. M. Mastroianni, A. Aimeè)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega - Un affare di casa nostra
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Dokumentarec: Mednarodna panorama - Morilske čebele
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Un giorno in Pretura
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	Rubrika: Zrcalo tedna
10.15	Aktualno: Naš utrip
10.30	Film: Idealist (dram., Slovenija 1973, r. Igor Pretnar, i. Radko Polič, Milena Zupančič, Jožko Lu-keš, Dare Ulaga)
16.45	Rubrika: Mozaik (pon.)
17.00	Zrcalo tedna
17.15	Aktualno: Naš utrip
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Letalo
17.45	Otroška nadaljevanka: Soba 405 (6. del)
18.15	Dokumentarec: Čas, ki živi -Pleharji iz Zagorja
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.24	Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Mistralova hči (po romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, i. Stacy Keach, Stefanie Po-wers, Lee Remick, 6. del)
21.05	Aktualno: Omizje - Bo, če se domenimo
23.05	Video strani
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Dokumentarni film: In Italia si chiama Amore (pon.)
16.05	Risanke
16.35	Dokumentarec: Svet živali
17.00	Nanizanka: A New Day in Eden
lili			III		III		
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Non è mai troppo tardi (fant., It., r. Filippo W. Ratti, i. I. Barzizza, M. Mastroianni)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Dokumentarec
VA	»mm		«H	!!:	!!!!!!	iliiiilii	B		i-:::::::	•Ìli:		I!!!!!!!	Hilli::
	i::::::::::;	••••I	•i:				:::::	-	lili!			
Uff
MII
□
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La tentazione del signor Smith (kom., ZDA 1958, r. Blake Edwards, i. Curd Jurgens, Debbie Reynolds)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Zucchero, miele e peperoncino (kom., It. 1980, r. Sergio Martino, i. Pippo Franco, Edwige Fenech, Renato Pozzetto, Lino Banfi)
22.35	Nanizanka: Casa Via-nello
23.05	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.20 Filmska rubrika: Première
0.30 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.30 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Film: La tempesta (pust., It. 1958, r. Michelangelo Antognoni in Alberto Lattuada, i. Silvana Mangano, Van Heflin)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao -Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Tu sei il mio destino (kom., ZDA 1955, r. Gordon Douglas, i. Frank Sinatra, Doris Day)
22.50	Aktualno: Il cittadino e il potere
23.35	Film: Cielo di fuoco (vojni, ZDA 1949, r. Henry King, i. Gregory Peck, Dean Jagger)
2.10	Nanizanka: Switch
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Film: Ai confini della realtà (fant., ZDA 1983, r. John Landis, Steven Spielberg, Joe Dante, George Miller, i. Vie Morrow, Abbe Lane, Charles Hallahan)
22.30	Nanizanki: Ai confini della realtà, 1.30 M.A.S.H.
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: I figli... so' pezzi e core (dram., It. 1981, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola Anna Maria Ackermann)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja: ameriški football
0.30 Film
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15	Nadaljevanka: Papà Goriot
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športni ponedeljek
21.00	Šport: košarka A2, Riu-nite-Fantoni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA			■I II! II
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Variete: Ieri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Aktualno: Il caso
21.45	Film: Il cinema negli occhi (ob 40-letnici filmskega festivala v Cannesu, r. Gilles in Lauren Jacob, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	II cinema negli occhi (2. del)
23.50	Dnevnik - zadnjejvesti
0.15 Dokumentarec: Življenje živali
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: I Comanceros (vestern, ZDA 1961, r. Michael Curtiz, i. John Wayne, Lee Marvin)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Manhattan (kom., ZDA 1979, r. Woody Alien, i. Woody Alien, Diane Keaton))
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna odd.: Handicap
20.30	Film: Amore senza fine (dram., ZDA 1981, r. Franco Zeffirelli, i. Brooke Shields, Martin Hewitt,
1.	del)
21.35	Dnevnik - vesti
21.40	Film: Amore senza fine (2. del)
22.25	Aktualno: Pannunzio e il mondo
23.35	Glasbena oddaja: L’altro spettacolo (vodi Gianni Mina)
0.35 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: poklicno usmerjanje - Poklici v zdravstvu in kmetijstvu
11.00	Izobraževalna oddaja: Orodja prihodnosti - Kje so jugoslovanski roboti, nato Tovarne brez ljudi tudi pri nas
16.25	Videostrani
16.40	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Morje v la-vorju in učenost na žaru
17.45	Mladinska oddaja: Ta čudoviti notni svet
18.45	Risanka
19.01	Vreme in Obzornik
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Zatišje (Ivan Sergeje-vič Turgenjev, SZ, r. V. Četveri-kov, i. A. Livanov, V. Tarasov, O. Čipovskaja, I. Dimčenko, prevod in priredba Marjan Polanec, 2. del)
21.15	Kulturni tednik: Osmi dan
22.00	Dnevnik
22.20	Aktualno: Razprava o poročilu Waldheimove komisije
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Non é mai troppo tardi (fant., r. Filippo W. Ratti, i. Paolo Stoppa, Marcello Mastroianni)
15.40	Risanke
16.05	Dok.: Živali in njihov.svet
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Pagato per uccidere (dram., r. A. Hinds, i. Dane Clark, Cecilie Chevreau)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Film: OK Connery (krim., r. Adolfo De Martino, i. Neil Connery, Daniela Bianchi)
""""""		HI!!!	!!!=!!!	lili!	i;:!!l!lll!lll				""m""	llliiiiiil	!!!!!!!!!!	lliiili!	Ili!	li!!!!		
	!l!l	Hilli	Hill	lili!	iiiiiliiiiiili	•* llllllllll				llllllllll	llllllllll	iiiiiiii	ili!		
CANALES_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Guai con gli angeli (kom., ZDA 1966, r. Ida Lupino, i. Rosalind Russel, Heyley Mills)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Uccelli di rovo (6. del)
22.50	Aktualno: Speciale Reteitalia
23.20	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.35 Rubrika: Première
0.45 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.45 Bonanza
RETEQUATTRO
8.45	Film: Prima del diluvio (dram., Fr. 1954, r. André Cayatte, i. Ma-
rina Vlady, Bernard Blier)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: I berretti verdi (vojni, ZDA 1968, r. Ray Kellogg, i. John Wayne, David Janssen)
23.00	Film:	Il generale
Quantrill (vestern, ZDA 1940, r. Roul Walsh, i. John Wayne, Walter Pidgeon)
0.50 Nanizanki: Switch, 1.4011 Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Keaton, 14.50 Chips
15.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film:	Flashdance
(glas., ZDA 1983, r. Adrian Lyne, i. Jennifer Beals, Michael Nouri)
0.20 Nanizanke: M.A.S.H., 0.50 La strana coppia,
1.20	Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom., It. 19875, r. Marcello Fondato, i. Claudia Cardinale, Monica Vitti)
23.30	Kviz: Colpo grosso 0.45 Športna oddaja
TELEFRIULI_________
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
17.15	Dokumentarec: I mari dell'uomo
18.15	Nadaljevanka: Papà Goriot
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Il perduto amore
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
IL

■H: I
li

» - H


"J




lil

■i lil
||
r
c
£ s
j
j
I
S) «Š
jo 5 2
?|t § ? 5

II
f:
JL
S f 5
Uh
e 11J
t fs..g
|Ž-.E
H I P! IH la*
Ht
tu
Z * f’i
‘bi tl|
"3 o c-*
Z §tf * IeE
Ul
”5
<
O
N
ra
:

:
M

- ■
*u
|
ITALIJANSKA TEI			-EVIZIJA	■IH		sii	ilSHNIliSi!
RAI 1		RAI 2			RAI 3		
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15 Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Odprta šola
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Sei delitti per Padre Brown - Lo spettro del principe
21.35	Variete: Biberon 22.20 Dnevnik
22.30	Filmske novosti
22.35	Šport: atletika (iz Turina)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr. oddaja: Monografije
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik, nato športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di abitare
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: The Day After (dram., ZDA 1983, r. Nicholas Meyer, i. Jason Robards, Joberth Williams, Steve Guttenberg)
22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Donna in vita (dram., Fr-It. 1961, r. Jacques Demy, i. Anouk Aimée, Marc Michel)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film Guardia, ladro e cameriera (kom., It. 1956, r. Steno, i. Nino Manfredi)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fazio)
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo, 17.30 Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Dok.: Mednarodna panorama
20.30	Film: Carrie, lo sguardo di Satana (dram., ZDA 1976, r. Brian De Palma, i. Sissy Spaček, Piper La-urie)
21.20 Dnevnik - večerne vesti
21.25 Film: Carrie, lo sguardo di Satana (2. del)
22.10	Dokumentarec: Samarkanda
23.10	100 najlepših Carosellov
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

i:::::;;;;;;;;;;;;;;;;:

RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik. Film: Zimske olimpijske igre - Innsbruck 1976
10.30 Film: Severne igre
10.55 Kulturni tednik: Osmi dan (pon.)
16.10 Videostrani
16.25 Mozaik. Kulturni tednik: Osmi dan (pon.)
17.05 Mlad. oddaja: Z besedo in sliko -Levi devžej (Prežihov Voranc)
17.20 Gledališka predstava: Ljubim-ljubiš (r. Bojan Šalamon, nastopa Teater mladih DPD Svodoba Griže)
18.15 Izobraževalna oddaja: Pokaži mi, kako - Zlepa ali zgrda
18.45 Risanka
19.00	Vreme, Obzornik in'TV okno
19.24 Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Film: Če... (dram., VB 1968, r. Lindsay Anderson, i. Malcolm McDowell, David Wood)
21.50 Mali koncert: Vidui in Nigun (Ernest Bloch, izvaja duo Volod-ja Balžalorsky - violina in Hinko Haas - klavir)
22.05	Dnevnik
22.20 Dok.: Mednarodna obzorja
TV Koper_____________________
14.00 TVD Novice
14.05	Film: Pagato per uccidere (dram., r. A. Hinds, i. Dane Clark, Cecilie Chevreau, pon.)
15.30 Risanke
16.05	Dok.: Živali in njihov svet
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Šport: košarka, Nashua Den Bosch-Partizan
22.00	TVD Vsedanes
22.10 Film: Paura dietro la porta (dram., r. Yannik Andrei, i. Michel Bouquet, Michel Constantin)
I ZASEBNE POSTAJE

!!!!!!!!
Billi!
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: Il piacere della sua compagnia (kom., ZDA 1961, r. George Seaton, i. Fred Astaire, Debbie Reynolds)
17.15	Inf. oddaja: Speciale Reteitalia News
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Il mio amico Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moqlie e marito
20.30	Variete: Ewiva
22.30	Nan.: Casa Vianello
23.30	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.15 Rubrika: Première
0.25 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.25 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: La spada norman-
na (pust., It. 1971, r. Ro-■ berto Mauri, i. Mark Damon, Louis Davila)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo è giusto
22.35 Film: L'arrivista (kom., Fr.-It. 1974, r. Pierre Granier Deferre, i. Alain Delon, Sydne Rome)
0.25 Filmska rubrika: Cinema & Co.
0.55 Nanizanki: Switch,
1.45	II Santo
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
13.50 Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, The Reai Ghostbusters
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Nanizanki: Supercar, 21.30 A-Team
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Il re dei giardini di Marvin (dram., ZDA 1972, r. Bob Rafelson, i. Jack Nicholson, Bruce Dern)
1.20	Nanizanki: M.A.S.H.,
1.50 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00 Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga,
18.30 Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Ormai non c'è più scampo (dram., ZDA 1980, r. James Goldstone, i. Paul Newman, Jacqueline Bisset)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: tenis
1.15 Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
11.30	Nan.: Meglio in due
13.00	Dok.: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music box
18.15 Nadaljevanka: Castigo (1. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nadaljevanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
RAI 1__________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik '20.30 Film: Un papero da un milione
di dollari (kom., ZDA 1971, r. V. McEveety, i. Dean Jones)
22.05	Dnevnik in politična tribuna
22.55	Inf. odd.: Obnavljanje umetnin
23.25	Film: I pini di Roma (po simfonični pesnitvi Ottorina Respi-ghija, r. Mario Costa)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Piazza Navona - Cuore di ladro
21.50	TV film: Alfred Hitchcock presenta - Il serpe
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.20	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
23.45	Šport: košarka, Tracer-Saturn 0.25 Film: Chaplin sconosciuto - I
miei anni più felici (2. del)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Handicap -rekreacije je konec
20.30	Aktualno: Scenario - Politika kot spektakel
21.25	Film: California (vestern, It. 1977, r. Michele Lupo, i. Giuliano Gemma, Miguel Bosé)
22.15	Dnevnik
22.20	Film: California (2. del).
23.15	Dokumentarna oddaja: Pubbli-mania
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
,_____________________________________________________________________i
	
RTV Ljubljana__________________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Poklicno usmerjanje , - Poklici v živilski industriji in lesarstvu
11.00	Film: Moč poguma (dram., ZDA 1986, r. Elliot Silverstein, i. Bar-nard Hughes, Daniel Hugh-Kel-ly, David Hernandez)
16.15	Videostrani
16.30	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.15	Glasbena oddaja: Pa se sliš - Ob 80-letnici P. Šivica (ljudski napevi in uglasbitve slovenskih skladateljev v Italiji, izvaja Tržaški oktet, pod umetniškim vodstvom Janka Bana in Mirka
Slosarja)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, nato Obzornik
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Na robu teme (r. Martin Campbell, 4. del)
22.00	Dnevnik
22.15	Jubilejna tevetka
23.00	Videostrani
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Paura dietro la porta (dram., r. Yannik Andrei, i. Michel Bouquet, Michel Constantin)
15.50	Risanke
16.05	Dok.: Živali in njihov svet
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: II pasto delle belve (dram., i. Francis Bianche, Boy Gobert)
22.20	TVD Novice
22.30	Šport: namizni tenis, Europa Top 12 (iz Ljubljane)

CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La donna dai tre volti (dram., ZDA 1957, r. Nunnally Johnson, i. Joanne Woodward, David Wayne)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Solo per te (dram., It. 1938, r. Carmine Gallone, i. B. Gigli, Maria Cebotari)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy,
20.30	Arsenio Lupin
21.35	Film: Il cervello da un
miliardo di dollari (krim., VB 1967, r. Ken Russell, i. Michael Carne, Karl Malden)
23.40	Šport: golf 0.40 Nanizanki: Switch,
1.30	II Santo
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Una spina nel cuore (dram., It. 1986, r. Alberto Lattuada, i. Anthony Delon, Sophie Duez)
22.20	Dokumentarna oddaja: Jonathan
23.20	Nanizanke: Hardcas-tle and McCormick, 0.20 M.A.S.H., 0.50 La strana coppia, 1.20 Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Aldilà della legge (vestern, It. 1968, r. Giorgio Stegani, i. Lee Van Cleef, Antonio Sabato)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: boks
I TELEFRIULI____________
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: L’amante dell’Orsa Maggiore (1. del)
18.15	Nad.: Castigo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si è giovani solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Medicinska rubrika: Bolečine pri porodu
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
m
s«,,,
S.J
a
....3
_> j
* talij J 1
'

.
:

"'-j
... *=•_ I

Ili
ir
JL
•«
I
. < Il
Z
cc
<
o
“3
tf
nj ££.
S«;
1"
gs
£.8
p
lì
>0)fl
<
<
*
>N
OC
H
*
li
2 s.
Il
..............il

tam»
n'«:;
lliHUgf




III

il ....


ITALIJANSKA TELEVIZIJA
L__________
IBIIIIilpail
	
RAI 1_________________________
7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15 Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dok.: Oltre la Grande Muraglia
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Cera una volta in America (dram., ZDA 1983, r. Sergio Leone, i. Robert De Niro, James Wood)
22.40	Dnevnik
22.50 Film: Cera una volta in America (2. del)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Dok.: Pričevanja iz Palestine
RAI 2__________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik
14.35	Športna rubrika: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - kratke vesti
18.45 Nan.: Un giustiziere a New York
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50 TV film: Alfred Hitchcock presenta - Buon compleanno 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La strega rossa (pust., ZDA 1948, r. Edmund Ludwig, i. John Wayne, Gig Young)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in prihodnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo ■
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Scenografija v filmski prireditvi
20.30	Aktualno: Javni prostor v zelenju (1. del)
21.45	Film: Fratello di un altro pianeta (fant., ZDA 1984, r. John Sayles, i. Joe Morton, Tom Wright)
22.40 Dnevnik - vesti
22.45	Film (2. del)
23.35 Aktualno: Javni prostor v zelenju (2. del)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarna oddaja: Po sledeh napredka
11.40 Film: Nebeška vrata
16.35	TV Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (25. del)
17.50 Nad.: Grizli Adams (2. del)
18.15	Dokumentarna oddaja: Zgodba o Čaršiji
18.45 Risanka
19.00	Vreme, nato Obzornik 19.24 Zrno
19.30 Dnevnik in vremenska napoved
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Nad.: Sever in Jug (20. del)
21.15	Dokumentarna oddaja: Sara-
jevski spomini na Calgary (spomini novinarja Branka Maksimoviča na Sarajevo 1984, od slovesne otvoritve na stadionu Ko-ševo do sklepne slovesnosti v dvorani Zetra, r. Iztok Tory)
22.00 Dnevnik
22.15 Film: Biti tam (dram., ZDA 1979, r. Hal Ashby, i. Peter Sellers, Shirley MacLaine)
TV Koper_____________________
14.00 TVD Novice
14.05 Film: II pasto delle belve (dram., i. Francis Bianche, Boy Gobert) 16.20 Dok.: Živali in njihov svet
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Sciarada per quattro spie (pust., r. Jean Bouise, i. Lino Ventura, Marilù Tolo)
22.25 TVD Vsedanes 22.35 Šport: namizni tenis, Europa Top 12 (iz Ljubljane)
rztSEBMEPOStAJE_____
Ijijijjjjj:;:::::
.. -aviiH1................
.___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: I corsari della strada (dram., ZDA 1949, r. Jules Dassin, i. Richard Conte, Valentina Cortese)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 1 cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanki: Dynasty,
21.30	IColby
22.30	Variete: Maurizio Costanzo Show
0.30 Rubrika: Première 0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Il gobbo (dram., It.-Fr. I960' r. Carlo
Lizzani, i. Gerard Balin, Anna Maria Ferrerò)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Dok.: Big Bang
21.30	Film: L'altra faccia del pianeta delle scimmie (fant., ZDA 1970, i. Charlton Heston, James Franciscus)
23.20	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA 0.20 Nanizanki: Switch,
1.10	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Film: Mezzo destro
mezzo sinistro (kom., It. 1985, r. Sergio Martino, i. Gigi Šammar-chi, Andrea Roncato)
22.20	Film: Terror train (srh. ZDA 1979, r. Roger Spottswoode, i. Ben Johnson, Jamie Lee Curtis)
0.10 Nanizanke: M.A.S.H., 0.40 La strana coppia
1.10	Alfred Hitchcock presenta, 1.40 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanke: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere, 14.15 Ai confini della notte,
15.00	Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Hardcore (dram., ZDA 1978, r. Paul Schrader, i. George C. Scott, Peter Boyle)
22.35	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka 0.30 Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
13.00	Nan.: Il perduto amore
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: L'amante dell'Orsa Maggiore
18.15	Nad.: Castigo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
Tedenski pregovor:
Zaradi bolh na psu mačka ne mijavka.
(kitajski)
SPOMINSKI DATUMI:
M Pred 105 leti: 11. 2. 1883 je bilo v Barkov-ljah ustanovljeno Obrtnijsko društvo.
■ Pred 35 leti: 11. 2. 1953 je bil ustanovljen Tržaški filatelistični klub Lovrenc Košir.
OSEBNOSTI:
■	8. 2. 1908 se je v Kanalu ob Soči rodil slikar in grafik Riko Debenjak, ki je umrl 26. 12. 1987 v Ljubljani.
■	8. 2. 4848 je v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren, ki se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi.
■	9, 2. 1943 je bil v Ligojni pri Vrhniki kot talec ustreljen pesnik in humorist Ivan Rob, ki se je rodil 17. 8. 1908.
■	9. 2. 1954 je v Kopru umrl glasbenik Srečko Kumar, ki se je rodil 9. 4. 1888 v Kojskem v Goriških Brdih.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v torek, 9. 2., ob 19.30: v okviru koncertov Mladi mladim ter prijateljske izmenjave Glasbene mladine Ljubljane in Glasbene mladine Berlina - nastopata violončelist Thilo Krigar in pianist Bojan Gorišek (De Lastra, Janaček, Martinu, Franck, Rojko).
V	VELIKI DVORANI v petek, 12. 2., ob 20. uri: koncert Simfonikov RTV Ljubljana, solisti Dejan Bravničar - violina in Novi ljubljanski godalni kvartet, dir. Muhal Tang (Martinu, Bartok, Stravinski).
VIDEM
Palamostre
Nocoj, 6. 2., ob 20.45: v okviru pustnih prireditev Videmske občine - Tempo di pace... pazienza!, koncert Enza Jannaccija (ponovitev 7. 2. ob 15.30).
V	sredo, 10. 2., ob 20.45: v okviru istih predstav - Caino e Abele, nastopata Tony Cucchiara in Gianni Nazzaro (ponovitev 11. 2.).
Palasport Camera
V	ponedeljek, 15. 2., ob 21. uri: koncert Erosa Ramazzottija.
LATISANA
Politeama Odeon
V	petek, 12. 2., ob 20.45: v okviru koncertov Musicainmente -koncert skupine I Cameristi di Venezia.
BENETKE
Gledališče Toniolo
V	torek, 9. 2., ob 21. uri: koncert skupine Blue Brass Band.
BENETKE
Gledališče La Fenice
Nocoj, 6. 2., ob 20. uri: koncert Simfoničnega orkestra gledališča La Fenice, dir. Jan Latham Konig.
V	SOBANAH APOLLINEE nocoj, 6. 2., ob 21. uri: komorni koncert sopranistke Donatelle Del Monaco in pianista Massimiliana Damerinija.
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 6. 2.. ob 19. uri: balet Labodje jezero (Peter Iljič Čajkovski), dir. Igor Švara.
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 8. 2., ob 19. uri: slovenski kulturni praznik - Literarni večer Društva slovenskih pisateljev.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 6. 2., ob 19.30: Velika magija (Eduardo De Filippo), rež. Boris Kobal (ponovitvi 12. in 13. 2.).
V	torek, 9. 2., ob 19.30: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (Bertolt Brecht), rež. Barbara Hieng (ponovitev 11. 2.).
Mala Drama
Nocoj, 6. 2., ob 20. uri: Doktor Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Zupančič (ponovitev 12. 2.).
V	sredo, 10. 2., ob 20. uri: Vrsta (Israel Horovitz), rež.' Barbara Hieng.
MGL Ljubljana
Nocoj, 6. 2., ob 19.30: Otrok, družina, družba (Alenka Goljev-šček), rež. Zvone Šedlbauer.
V	petek, 12. 2., ob 19.30: Ukročena trmoglavka (William Shakespeare), rež. Žarko Petan.
Mladinsko gledališče
V	nedeljo, 7. 2., ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan (ponovitev 13. 2.).
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 6. 2., ob 11. in 17. uri: Kužek in muca (Josef Čapek-Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda.
V	KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 9. 2., ob'17. uri: Kužek in muca (Josef Čapek-Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 11. 2., ob 20. uri: Lizistrata (Aris-tofanes), rež. Edi Majaron.
V	VELIKI DVORANI v petek, 12. 2., ob 17. uri: Pravljica o carju Saltanu (Aleksander Sergejevič Puškin), rež. Edi Majaron.
Koreodrama
V	VELIKI DVORANI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA (Krekov trg) nocoj, 6. 2., ob 20. uri: Saloma (Oscar Wilde), rež. Damir Zlatar Fray.
IZOLA
Kulturni dom
Nocoj, 6. 2., ob 20. uri: Ljudožerci (Gregor Strniša), rež. Mile Korun, gostovanje PDG Nova Gorica
VIDEM
Auditorium Zanon
Nocoj, 6. 2., ob 21. uri: v okviru predstav Teatro Contatto - In attesa dei soccorsi, nastopa Susanna Dini (ponovitev 7. 2.).
Palamostre
V	ponedeljek, 15. 2., ob 20.45: v okviru pustnih prireditev Videmske občine - Una zingara mi ha detto (Terzoli-Vaime), nastopata Gino Bramieri un Paola Quattrini (ponovitev 16. 2.).
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 6. 2., ob 21. uri: Pensaci, Giacomino! (Luigi Pirandello), rež. Nello Rossati, nastopa gledališka skupina Salvo Randone (ponovitvi 8. 2. ob 21. uri in 7. 2. ob 16. uri).
Gledališče La Fenice
V	nedeljo, 7. 2., ob 16. uri: opereta Vesela vdova (Franz Lehar), dir. Jan Latham Konig (ponovitev 9. 2. ob 20. uri).
GORICA Kulturni dom
Nocoj, 6. 2., ob 20.30: Srce mi drugo ustvari - osrednja Prešernova proslava ZSKD, izvajata Gledališka skupina Gorica in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba.
V	ponedeljek, 8. 2., ob 10.30 in 16. uri: Kralj na Betajnovi (Ivan Cankar), rež. Mario Uršič (ponovitve 9. 2. ob 10.30 in 16. uri ter 10.
2.	ob 10.30), prireditelj SSG iz Trsta. (Zaradi pogajanj med upravo in ansamblom predstave niso potrjene.)
V	četrtek, 11. 2., ob 20.30: Gorica kinema film - Prijatelj moje prijateljice (L’Amico della mia amica), rež. Eric Rohmer, prireditelj Kinoatelje.
V	soboto, 13. 2., ob 20.30: Vos invitat ad Togatam festam (Vest.is romana necesse est) - pustni ples, prireditelja UNIFAX in SMReKK.
V	nedeljo, 14. 2., ob 18. uri: Sarajevo party - pustni ples, prireditelj Zadruga MITT.
V	torek, 16. 2., ob 14. uri: pustovanje za otroke, prireditelj ZSKD.
V	torek, 16. 2., ob 20.30: pustni ples, prireditelj Mladinski krožek Gorica.
V četrtek, 18. 2., ob 20.30: Gorica kinema film - Nebo nad Berlinom (Il cielo sopra Berlino), rež. Wim Wenders, prireditelj Kinoatelje.
V	torek, 23. 2., ob 20.30: Video koncert CHROMAS iz Trsta -koncert sodobne glasbe s spremnim videom E. Zajca, prireditelja Glasbena matica in Kinoatelje.
V	četrtek, 25. 2., ob 20.30: Gorica kinema film - Smrt (Gente di Dublino - The Death), rež. John Huston, prireditelj Kinoatelje.
_ V petek, 26. 2., ob 20.30: Tržaški oktet - koncert za sklad Mitja Cuk, prireditelj UNIFAX.
V	nedeljo, 28. 2., ob 9.30: Deželna skupščina PSI.
• Upravni odbor Kulturnega doma Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni.spored. Za sodelovanje ali informacije lahko pokličete telefonsko številko 0481 /33288 (Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 GORICA).
dnn.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Turistični napotki; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Rezije: Rožice te Čaninaue; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); 18.30 Povejmo glasbo: V ritmu jazza; 19.20 Zaključek.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Iz pravljičnega sveta na baletnih odrih; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Greentown jazz band; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.05 Glasba; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; 20.30 Na soboto zvečer, nato Nočni glasbeni program.
filmske premiere
eva fornazarič
Tudi v vesolju streljajo kozle
tu in tam
ivana Suhadolc
Paradiž pod Paradisom
BALLE SPAZIALI (SPACE BALLS)
Produkcija: Brooksfilms, ZDA 1987 □ Scenarij: Mei Brooks, Thomas Meehan, Ronny Graham □ Režija: Mei Brooks □ Fotografija: Nick Mc Lean □ Igrajo: Mei Brooks (Skroob in Yo-gurth), John Candy (Bari), Rick Moranis (Dark Helmet), Bill Pulmann (Lone Starr), Daphne Zuniga (Princesa Vespa)
Težko, morda celo najtežje delo je pisati scenarije, režirati in interpretirati komične filme. O tem nimajo niti najmanjšega dvoma vsi, ki se kakorkoli že ukvarjajo s filmom, oziroma jim je filmska umetnost v veselje. Prav zaradi težav, v katere zabredejo nekomični talenti (število teh je neskončno), je pravih komičnih filmov izredno malo. Ko bi filme primerjali s trtami iz naših (beri deželnih in istrskih) krajev, bi morali nujno seči po primerjavi s pikolitom. Trtnih nasadov je malo, grozdne jagode so redke, pestijo jih vsemogoče trtne bolezni, vino, ki ga stiskamo iz teh drobnih, sladkih jagod, pa je enkartno. To pomeni, da vam je lahko bolj ali manj všeč, s salamo in čebulami pa si ga že ne boste drznili piti.
Enako pravilo naj bi veljalo pri »uživanju« komičnih filmov, čeprav se lahko ponašajo »le« s Podpisom Mela Brooksa. Vem, da ima Melvin Kaminsky (to ime tudi njemu, Židu, zveni preveč židovsko in premalo »filmsko«) na tisoče oboževalcev, med katere sem se do nedavnega prište-
*-°ne Starr, pločevinasta Doroti in princesa Vespa
vala tudi sama. Kdor je ljubil prve Brooksove razigrane parodije slavnih žanrskih filmov Vroča sedla (Blazing Saddles ali Mezzogiorno e mezzo di fuoco), Frankenstein Junior (Young Frankenstein) in Visoka napetost (Ffigh Anxiety), bo morda razočaran nad filmom Space Balls (Balle spaziali za italijanske gledalce).
Po logičnem sosledju parodij je bil že zdavnaj napočil čas, ko bi se moral Mei Brooks lotiti znanstvenofantastičnega filma, saj je svoje zbrušene zobke že zasadil v vestern, srhljivko, kriminalko, zgodovinski film in še bi lahko naštevala. Space Balls naj bi (raba pogojnika je žal obvezna) predstavljal komično varianto že malce obrabljenih Star Treckov, Star Warsov in drugih vesoljskih vragolij. Brooksu pa so bile očitno najljubše Vojne zvezd, saj je v svojem filmu Space Balls (vesoljske krogle, predvsem pa vesoljne kvante) uporabil malodane vse vloge, ki nastopajo v originalnem filmu z robotom vred.
Princesi, ki vlada na ljubkem planetu Drui-dia, je ime Vespa (v italijanski verziji), hudobnemu predsedniku planeta Spaceball pa Scroob (anagram Brooksa). Scroob bi rad osvojil Druidijo in zato pošlje tja svoje vesoljske ladje, ki jih vodi neki mračnjaški Darth Vaderov dvojnik Lord Dark Helmet. Avtorske fantazije je v tem sicer malo, še manj pa je je v parodiji čarodeja in vedeževalca Jode, ki postane Yogurt. Pa naj mu bo, saj to še ni najhujše. Najslabša je robotinja Dot Matrix (Doroti za Italijane), ki pomaga princesi Vespi, ko zabrede v planetarne tažave. Črnolase dame ne zmotijo vesoljska streljanja, tako megagalaktičnih bomb kot strašnih kozlov, pač pa pobesni, ko ji nekdo z laserjem scvre pričesko. Gledalcem se menda dogaja nekaj podobnega.
Tako je pač. Humor je dar, s katerim bi morali štediti, pa čeprav se pišemo Mei Brooks, hodimo po odrskih deskah, odkar smo prvič zlezli v dolge hlače, in smo omrežili igralko Anne Ban-croft s šopom... špagetov. Upajmo, da si bo Kaminsky opomogel do naslednje parodije, ki jo seveda že kuha. Naslov ji bo Money, Money, Money, osnovna tema komičnega filma pa bo (kar čudite se) parodija Stonovega Wall Streeta in podobnih filmov na temo »ameriške borze v škripcih«.
Dolina Cogne ob vznožju štiritisočaka Gran Paradiso je paradiž tekaškega smučanja. Več kot 60 km tekaških prog se vije po tratah in gozdovih, preko mostičkov in vzpetin, ob studencih in kočah, v katerih bi lahko stanovala babica Rdeče kapice. Zjutraj ali pozno popoldne čreda gamsov ni nobena redkost, celo kozorog se rad prikaže. Nekoč je tu lovil kralj Viktor Emanuel III., ki pa je leta 1922 svoj lovski revir spremenil v narodni park. Težje kot kraljevskega orla je seveda srečati mitičnega dahuja, zato pa se v vasici Val-nontey v osrčju parka Gran Paradiso lahko za okrepčilo ali prenočišče ustavimo v romantični gostilni, ki nosi njegovo ime: Le petit dahu. Poleg udobnosti, tišine in domače valdostanske hrane je tu na razpolago žejnim in trudnim tudi dober ducat različnih čajev in zelišč. Poleti jih lahko skoraj vse izsledimo v bližnjem botaničnem vrtu Paradisia. Za zaljubljence je verjetno najbolj primeren čaj iz cvetnih listov vrtnice...
Dolina šteje okoli 1500 prebivalcev, ki govorijo jezik svojih prednikov, francosko narečje pato-is, in so navezani na svojo zgodovino. V dolini deluje tudi folklorna skupina Lou Tintamaro de Cogne. Dekle, ki je v noši podobno plešočemu sodčku piva, mi s ponosom pokaže obroč, ki ji širi boke in pas. Njeno debelo, doma tkano, črno volneno krilo je pripadalo prababici, prav tako pisana ogrlica iz steklenih kamenčkov. Čipke na beli bluzi pa je deklica sama sklekljala: ta spretnost je v dolini še živa in čislana.
Obrtnike pri delu lahko v Cogne opazujemo avgusta, ko v vasi organizirajo tako imenovano »veille«, nekak ribniški sejem. Na vsakoletnem sejmu sv. Urha (Foire de Saint Ours) v Aosti pa
lahko njihove izdelke primerjamo s predmeti iz drugih valdostanskih dolin. Letos v zadnjih dneh januarja je zaživela že devetstooseminosemdese-tič. Na ogled so običajno, poleg čipk in tkanin, predvsem leseni izdelki ali celo umetniške skulpture in moderen lesni design. Na prvi pogled se mi kičasta zazdi bogato izrezljana grolla, nekakšna nepraktična kupa s pokrovom. Domačinka Paola pa me z razlago o njenem izvoru iz legendarnega sv. graala, pokala, v katerega se je stekla zadnja Kristusova kri, prepriča, da je grolla predmet dostojanstva in simbolike. Sejem sv. Urha, svetnika s ptičkom na rami, je obvezen za vse ljubitelje rokodelstva, folklore in etnografije.
V vasi Cogne so mizarji združeni v zadrugo. Ustanovili so jo pred kratkim, odkar so zaprli rudnik, ki je stoletja dobavljal železo jeklarni v Aosti. Danes je ceneje železo uvažati iz Brazilije in Cogne se preusmerja v turizem. Iz zgodovine rudnika pa posredno izhaja tudi tradicija teka na smučeh. Leta 1910 je upravo rudnika namreč prevzel Šved Nordensten, ki je nordijski šport prvi uvedel v dolino. Od takrat je tek tu skoraj manija, ki seveda zajame vso vas.
Na navdušeno navijanje lahko seveda računa 45 km dolgi tek na smučeh Marciagranparadiso, ki je letos napovedan za 14. februar. Za vse, ki niso odporni in trenirani športniki in se ne morejo udeležiti Marciagranparadiso, pa ostajajo številni sprehodi in odkrivanje neslutenih običajev in posebnosti doline Cogne. Redkokatera dolina se, na primer, lahko ponaša s svojo tipično, ekskluzivno sladico, kot je mecoulin, ali s svojim tipičnim, endemičnim cvetom, kot je bela lilija Paradisien liliastrum.
Ob nocojšnjem prazniku v goriškem Kulturnem domu
Člani Gledališke skupine Gorica in člani moškega pevskega zbora Jezero so oblikovali umetniški program nocojšnje osrednje Prešernove proslave v Kulturnem domu v Gorici, s katero se pričenja niz prireditev ob dnevu slovenske kulture. Slavnostni govornik bo Sergij Pelhan, predsednik Kulturne skupnosti Slovenije.
O zamisli in oblikovanju predstave smo v zadnjih dneh podrobno poročali in tudi posebej opozorili, da se začenja novo vzpodbudno obdobje na področju kulturne dejavnosti. Glavna značilnost je ponovna naslonitev na las-
tne sile, torej povratek k ustvarjalnemu pristopu. Gledališka poema "Srce mi drugo ustvari", ki ji bomo drevi prisluhnili v Kulturnem domu ob 20.30, je sad nekajmesečnega potrpežljivega dela članov gledališke skupine, ki je nadvse uspešno opravila pripravljalni izpit in ki je sposobna zahtevnejših nalog in odgovarjajočega pristopa članov zbora Jezero pod vodstvom Ivana Klanjščka. Režiser in oblikovalec predstave je Janez Povše, ob pomoči skupine mladih fantov, ki skrbijo za luči, sceno, zvok itd.
Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da gre za kakovosten in predvsem vzpodbuden premik. Toliko bolj, ker je podobne težnje po angažiranju in naslanjanju na lastne moči pri pripravljanju kulturnih programov, opaziti tudi v številnih drugih društvih.
Prav v tem je tista oživljajoča in ohranjujoča moč kulture o kateri tako pogosto, zlasti pa te dni razmišljamo, posebej v našem zamejstvu. Nocojšnja prireditev je priložnost, da ta naš odnos do kulture tudi odkrito izpričamo, da stopimo iz poprečnega vsakdana, in z množično udeležbo izrečemo priznanje vsem tistim, ki so v oblikovanje predstave vložili veliko truda, zavesti in ljubezni.
Prešernova proslava na učiteljišču
Dan slovenske kulture bodo primerno obeležili tudi na slovenskih šolah. Tako so na učiteljišču Simon Gregorčič v Gorici pripravili bogat spored recitacij in pevskih točk z naslovom Sila spomina. Lik Franceta Prešerna bodo obudili z branjem spominov Ernestine Jelovškove in Lenke Prešeren, pesnika bodo predstavili tudi v glasbeni govorici.
Prireditev bo danes ob 11. uri v ri-salnici učiteljišča. Udeležili pa se je bodo tudi dijaki in profesorji drugih višjih srednjih šol.
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZXD
DAN SLOVENSKE KULTURE
KULTURNI DOM GORICA
Danes, 6. februarja, ob 20.30 OSREDNJA PROSLAVA
Srce mi drugo ustvari
Nastopajo člani Gledališke skupine Gorica in moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba. Režija Janez Povše.
Slavnostni govornik
Sergij Pelhan
Antološka razstava slik in ilustracij Milka Bambiča
Gorica je pomenila slikarju in grafiku Milku Bambiču odskočno desko na njegovi umetniški poti, razstava, ki so jo sinoči odprli v Kulturnem domu pa pomeni pravzaprav prvo njegovo samostojno razstavo v našem mestu. Lahko bi jo upravičeno imenovali kar za antološko, tako po obsežnosti, kakor po razvstitvi umetniških izdelkov, čeprav na njej žal manjkajo slike iz nekaterih obdobij umetnikovega ustvarjanja. Bogat je zlasti prikaz najznačilnejše Bambičeve dejavnosti, to je ilustratorstva.
Na sinočni krajši slovesnosti ob odprtju razstave, ki se uvršča v sklop prireditev ob prazniku slovenske kulture, je najprej spregovoril tajnik Zveze slovenskih kulturnih društev, umetniško pot slikarja je nato predstavil Jožko Vetrih, ob koncu pa je na zanimiv, šegav in svojsten način nekaj zanimivosti o nelahki poti umetnika, ki je kljub spoštljivi starosti še zmeraj ustvarjalen in nemiren v iskanju novih poti, povedal Bambič sam.
Odprtje sinočne razstave, ki jo nedvomno lahko označimo za pomemben kulturni dogodek v Gorici, je neposredno prenašal Radio Val Gorica, lokalna radijska postaja, ki je prav včeraj pričela z rednimi oddajami.
Tudi v januarju ugoden obračun prometa skozi mejne prehode
Promet na goriških mejnih prehodih se je tudi v začetku leta 1988 obdržal na zadovoljivi ravni. Po podatkih obmejne policije so v mesecu januarju skupno našteli nekaj čez 841 tisoč potnikov v obe smeri. Podatek se bistveno ne razlikuje od povprečja v lanskem letu, ko so skupaj našteli več kot 9 milijonov potnikov. Ugoden januarski obračun pa je precej pomemben, če upoštevamo, da so doslej navadno beležili v začetku vsakega leta določen padec prometa, ki se je nato večal v pomladnih, predvsem pa poletnih mesecih.
Večji del števila prehodov odpade seveda na maloobmejni promet: s prepustnico je v januarju šlo čez mejo skoraj 590 tisoč oseb, od tega 371 tisoč italijanskih in 218 tisoč jugoslovanskih državljanov. Nekaj čez 251 tisoč je bilo prehodov s potnim listom. Tudi v tem primeru prevladujejo italijanski državljani s 149 tisoč prehodi, Jugoslovani in drugi tuji državljani pa so s potnim listom šli čez mejo 102-tisočkrat.
Zaradi stavke osebja CGIL-CISL-UIL
Danes avtobusi ne bodo vozili
Stavka osebja vseh javnih avtobusnih podjetij na Goriškem, ki so jo oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL, bo danes predvidoma povsem ohromila javne prevoze v pokrajini. Prizadeti bodo predvsem dijaki in delavci, ki se vsakodnevno poslužujejo medkrajevnih avtobusov APT za prevoz v šolo oz. na delovno mesto, težave pa bodo tudi v Gorici, kjer bo stavka zajela osebje občinskega avtobusnega podjetja, in na Tržiškem, kjer upravlja krajevne zveze medobčinski konzorcij CISP.
Kot smo poročali, je razlog stavke zavlačevanje v postopku za poenotenje vseh teh podjetij, ki naj bi racionaliziralo in izboljšalo storitve. Sindikati krivijo za zamude Pokrajino in deželno odborništvo za prevoze. Poleg tega opozarjajo tudi na nevzdržno stanje v pretesni in zato nevarni postaji APT v Gorici.
Sel
jeitra s >3 11
ARREDAMENTI
. . . dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
SPECIALISTI ZA... KUHINJSKO POHIŠTVO
POHIŠTVO SELVA ARREDAMENTI sodeluje s proizvajalcem kuhinjskega pohištva »CUCINE BERLONI«.
Kuhinje Berloni predstavljajo avantgardo tako s tehnološkega vidika kot z vidika sestavljivosti.
Njihov namen je, da bi dom spet postal zbirališče družine in so zato izdelane iz lesa, z okraski iz medenine, kot so na primer ročaji, pomivalniki, pipe in peči starinskega tipa. Istočasno pa ponujajo fantastične možnosti opreme z novimi materiali, z mikrovalovnimi pečicami, posebnimi napami, pomivalniki po novih zamislih, s stenami, na katerih so dodane najrazličnejše police.
V	sklopu kuhinjskega pohištva je na tržišču veliko povpraševanje po kuhinjah Berloni.
V	trgovini podjetja SELVA ARREDAMENTI si to pohištvo lahko vsi ogledate.
SMO NA VAŠO RAZPOLAGO!
oprema za
urade
skupnosti
Sel
va
FORNITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
Obrtništvo je solidno in perspektivno potrebuje pa primerne oblike pomoči
O stanju obrtništva in razvojnih možnostih, ki jih nudijo deželne in druge ugodnosti temu sektorju, je bil govor na srečanju, ki ga je Pokrajinsko združenje obrtnikov priredilo sinoči v dvorani Trgovinske zbornice v Gorici.
Uvedel ga je predsednik Združenja Luciano Sacchetti, ki je pomen obrtništva na Goriškem nakazal s sledečimi številkami: 3.700 podjetij in 1C tisoč uslužbencev, kar predstavlja petino vse delovne sile. Ob krizi drugih vej gospodarstva je torej obrtništvo trdna in perspektivna osnova za krepitev gospodarstva. Treba pa je v večji meri usmeriti v ta sektor sredstva, s katerimi razpolaga Dežela za posege v gospodarstvu. To tudi zato, ker je doslej prav ta sektor najbolj učinkovito izrabil razne oblike podpor za modernizacijo in povečanje zaposlovanja.
Deželni odbornik Vinicio Turello je razčlenil deželne posege, ki so v zadnjem dveletju v obliki kreditov po ugodni obrestni meri, nepovračljivih prispevkov za nove pobude in modernizacijo obstoječih, za nabavo strojev
in opreme, marketing in druge storitve znašali skupno za obrtniški sektor 250 milijard lir. V nekaj letih je zaposlitev v obrtništvu zrasla od 85 na 100 tisoč enot, kar pomeni, da so bila ta izdatna sredstva dobro izrabljena. Pomoč ne bo usahnila niti v tem letu, ko je v proračunu predvidenih nadaljnjih 50 milijard za razne oblike ugodnosti.
Podobne ugotovitve je iznesel tudi odbornik za delo Mario Brancati. Osredotočil se je na Agencijo za delo kot nov in učinkovit instrument v reševanju vprašanja brezposelnosti, ki dosega v deželi približno 10,5% delovnih moči. S finansiranji za zaposlovanje vajencev in poklicno usposabljanje na delovnem mestu, predvsem pa z odpravo birokratskih ovir ter informatizacijo bodo skušali tudi v bodoče ugoditi potrebam obrtništva.
Predsednik ESA Carlo Faleschini je spregovoril o storitvah, ki jih ta ustanova upravlja z namenom, da bi podprla obrtništvo. V poštev pridejo pobude na področju marketinga, upravljanja podjetij in izdelovanja progra-
Zasebne radijske postaje ne smejo kršiti pravic SIAE
Odgovorni predstavnik zasebne radijske postaje Radio Popolare - Ljudski radio, 44-letni Sergio Pellegrini iz Gorice, Ul. Piave 6/B, se je včeraj moral na sodišču zagovarjati obtožbe, češ da je radijska postaja v letu 1984 oddajala glasbo, ne da bi družbi SIAE plačala avtorskih pravic. Pretor je svojčas obsodil Pellegrinija na 300 tisoč lir globe in plačilo odškodnine družbi, ki ščiti avtorske pravice.
Na priziv obtoženca je o zadevi včeraj razpravljalo sodišče. Pellegrini je medtem že vplačal družbi SIAE vsoto, ki jo je bil dolžan, ni pa soglašal z obsodbo. Njegov zagovornik Di Maria je namreč ugotovil, da naj bi obveznost plačila pristojbin SIAE veljala le

SESLJANSKI ZALIV - SESLJAN TRST
VABI
člane in prijatelje, še posebno mladino, na
predavanji Jureta Šterka
o regati »Mini transat 1987 - doživljaji na atlantiku v besedi in sliki«.
Predavanji bosta danes, 6. t. m., ob 16.30 za tečajnike in mladino (sledi nagrajevanje) in ob 20. uri za člane in prijatelje.
za prenašanje glasbe, ki je bila posneta v živo. Ker pa je v tem primeru šlo za plošče, je dejal, obtoženec ni kriv, saj kdor kupi ploščo v redni prodaji, lahko z njo počne, kar hoče.
Javni tožilec in sodniki, ki so sicer obtožencu priznali amnestijo, pa niso sprejeli zahteve po popolni oprostitvi. Upoštevali so razsodbo Ustavnega sodišča, ki je določilo, da svoboda izražanja in informiranja (torej tudi radijsko oddajanje) ne sme nikakor kršiti predpisov o avtorskih pravicah.
Izdala jih je škatlica vžigalic
Škatlica vžigalic minerva je izdala tri mlade jugoslovanske državljane, ki so julija lani skušali ukrasti dva avtomobila v Ul. Palladio. 23-letni Goran Prjič, 35-letni Luka Plavšič in 19-letni Becir Osmič so v noči med 10. in 11. julijem lani skušali najprej odpreti fiat 500 Giovannija Fabretta in nato lancio beta Giorgia Salatea. Obe vozili sta bili parkirani v Ul. Palladio v Gorici.
Stanovalci so slišali razgrajanje in obvestili policijo, ki pa ni izsledila tatov. Šele v jutranjih urah je izvidnica opazila trojico in pri osebnem pregledu ugotovila, da imajo pri sebi škatlico vžigalic z natisnjenim Fabrettovim imenom, kakršne mož uporablja v reprezentančne namene. Mimo vsakega tajenja je bilo to odkritje za preiskovalce dovolj zgovorno.
Na preturi so trojici sodili v odsotnosti. Spoznali so jih za krive poskusa tatvine in jih obsodili na tri mesece zapora ter 250 tisoč lir globe pogojno ter brez vpisa v kazenski list.
mov, pri čemer je podprl povezovanje med podjetji.
Celotno sliko je dopolnil predsednik trgovinske zbornice Bevilacqua z navedbo storitev, ki jih nudi tudi ta ustanova: z novo posebno ustanovo za storitve v korist podjetij, kreditnim kritjem, prispevki iz Goriškega sklada in drugim je obseg in kakovost te po-
izrekel zahvalo vsem, obenem pa željo, da bi obrtništvu pri upravljanju vseh zakonskih instrumentov posvečali primerno pozornost.
Kulturna prireditev jutri na Vrhu
V prostorih kulturnega in športnega središča Danica bo jutri ob 17. uri Prešernova proslava. Pripravljajo jo člani KD Danica. Jutrišnja kulturna prireditev bo prva tovrstna prireditev, odkar je bil objekt septembra lani izročen namenu.
Na prireditvi bodo nastopili člani dramske skupine z recitalom Pesnikova podoba, v režiji Stena Vilarja, pel bo moški pevski zbor Andrej Paglavec.
moči zelo pomemben. Sacchetti je v —
koncerti
V deželnem avditoriju v Gorici, nocoj ob 20.30, večer pesmi in plesov v izvedbi gojencev Zavoda združenega sveta, pevskega zbora Seghizzi in folklorne skupine Santa Gorizia. Izkupiček koncerta bodo namenili v sklad za pomoč otrokom v nerazvitih deželah.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Attrazione fatale«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.30-22.00 »Wall Street«. VITTORIA 16.00-22.00 »Fievel sbarca in America«. Risanke.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Fievel sbarca in America«.
COMUNALE 18.00-22.00 »La casa dei giochi«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Zadnje dejanje«. Ob 20. uri.
»Neverjetni Malcolm«.
Nočni kino ob 22. uri »Benečanka«. DESKLE 19.30 »Tesna koža«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. San Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Ferruccio Manera iz splošne bolnišnice v stolno cerkev in na glavno pokopališče, ob 9-3 Veronika Drufovka vd. Valantič iz splošne bolnišnice v cerkev v Pevmi in na tamkajšnje pokopališče.
V	Severni Ameriki, točneje v državi Montana v bližini mesta Butte sta živela Indijanca po imenu Robi in Tobi. Bila sta dvojčka. Njihov oče je bil poglavar Indijancev Sjux.
Brata sta imela dva konja po imenu Furja in Pluto. Imela sta imeni kakor njihovi prapradedi.
Robi in Tobi sta se nekega dne igrala ob potoku Močnik. Robi je zagledal bobrov jez z brlogom in povedal Tobiju: "Tobi! Poglej tam je bobrov jez! Zdi se mi, da je zapuščen."
"Najbolje je, da greva pogledat, tako če je zapuščen, ga lahko popraviva in se v njem igrava!" je pritrdil Tobi.
" Dajva!" je vzkliknil Robi, ki je že tekel proti brlogu.
"Prav si imel," je povedal Tobi Robiju, "brlog je zares zapuščeni"
"Zdaj ga morava samo še popraviti, potem pa se lahko igrava!" je povedal Robi, ki je pobiral palice. Tobi pa je vzel lonec, v njega vrgel zemljo in vodo, potem pa vse skupaj zmešal in vrgel na brlog. Robi pa je postavil na stene brloga palice in veselo povedal: "Brlog je popravljen. Popraviti moramo samo še jez!"
Posekala sta drevo ob bregu potoka. Drevo je padlo prav na jez, ki je bil tako bolj močan in voda se je pred njim ustavljala. "Končala sva z delom, zdaj pa brlogu lahko postaviva noter razne okraske!" je veselo povedal Tobi, ki se je bližal brlogu.
"Greva povedat to novico našim prijateljem!" je vzkliknil Robi.
V	vasi sta videla Sonjo in Sanjo in
Robi in Tobi ob
potoku Močnik
"Poglej, mi smo že kmalu končali," je povedala Sonja.
"Končali smo! In ti kaj govoriš?" je popravila Sonjo Sanja.
"Nič, jaz sem to vedela, toda sem hotela ugotoviti, če imaš ti dobra ušesa!" je rekla Sonja.
Veliko deževje
Poletje je tisto leto bilo zelo toplo. Deževalo ni že cel avgust. Voda je začela manjkati. Robijev oče Flik se je tega bal in vzkliknil: "Če bomo šli tako naprej, vode ne bo več. Ukrepati moramo!"
'Hi! Hi! Hi! Tralalerola! Našel sem
Sonja Leghissa, 5. razred, Jamlje
ju pozdravila: "Dobro jutro! Kako je, z vama?"
"Dobro jutro! Dobro, hvala. In z vama?" sta odgovorili.
"Ne slabo. Pokličite še Tanjo in Erika, da vam pokažemo lepo presenečenje," je povedal.
"Presenečenje? Hitro ju gremo poklicati" je rekla Sonja.
Ko so prišli vsi k Tobiju, jim je povedal: "Torej. Zdaj sledite, da vas peljemo pokazat naše preseneče-nje!"
"Še malo poti manjka in smo prišli," jim je povedal Robi.
"Komaj čakam, da pridemo!" je rekel Erik.
"Tudi jazi" je pritrdila Tanja.
"Evo! Tam je! Tisti je naš brlog! Je lep, kaj pravite?" je zadovoljno povedal Robi.
"Zelo lep je. Kako sta ga naredila?" je začudeno vprašala Tanja.
"Midva ga nisva zgradila, ampak samo popravila!" je razložil Tobi.
"Zdaj pa se igrajmo z vodo. Jaz bom zgradil pristanišče!" je rekel Erik.
"Jaz ti bom pomagala!" je vzkliknila Sonja.
"Tudi mi1" je rekel Tobi.
"Jaz pa ne. Zdaj bom Nika obiskal! Njega boli noga, zato pa ne more hoditi," je povedal Robi.
Ko se je Robi vrnil, so končali pristanišče. On jim je povedal: "Jutri se bo lahko prišel igrat tudi Niko."
V jameljski osnovni šoli je le malo otrok, štirje v 5. razredu, trije pa v 1. razredu. Učiteljici ter šolarji pa se kljub temu niso znašli v škripcih, ko smo jih vprašali za sodelovanje. Na tej šoli imajo peto-šolca Daniela Radettija, ki je že pravi pisatelj. Kar preberite, s kakšno izredno fantazijo je napisal zgodbico, pa čeprav razdeljeno na več delov, o mladih Indijancih. Njegovi sošolci so njegovo zgodbico ilustrirali.
Seveda nismo pozabili tudi na tri učence 1. razreda jameljske osnovne šole. Ti imajo v mislih sneženega možička in sploh življenje v zimskem času. To lahko vidi-*[o na risbah, ki so nam jih pripra-
Na marsikateri šoli bodo danes Počastitili pesnika Franceta Pre-serna in praznik slovenske kulture. v šoli v Jamljah bodo učenci z učiteljicama zelo zadovoljni, ko «odo videli to stran v našem dnev-"J«u. Seveda ne pozabljamo na nruge naše šole. V redakciji ima-“j° že nekaj pripravljenega. Poča-S1 Pridejo vsi na vrsto.
novo mešanico, katero, če se stavi na mojo pištolo »lanciacapsule« in se jo ustreli v oblake, potem pa bla bla in še blablabla in tako bo deževalo!" je smešno povedal čuden čarovnik Ruk.
"No! Poskusimo!" je prosil Flik.
"Irko! Gremo poskusit!" je vzkliknil Tobi, ki je poslušal, a veliko ni razumel.
"Prav zdaj stavim kapsulo v pištolo in zdaj štejem do 5 in ustrelim! 1, 2, 3, 4, 5 in zdaaj!" je rekel Ruk.
"Bunl" je ustrelilo in začelo deževati, potem pa deževalo celih 10 dni. Reke so se napolnile, potem pa ko je dež končal, so vsi pohvalili Ruka in spet je vse bilo kakor prej samo na Rukovi hiši je deževalo še drugih 10 dni in naprej en mesec. Po dežju pa je na Rukovi hiši snežilo cel mesec, zato je Ruk šel tisti čas stanovat v Erikovo hišo na drevo, kjer je spal z vevericami.
"Ojoj, če sneg na bo končal, bom moral še spati s temi vevericami, ki ponoči smrčijo! Napravil bom novo iznajdbo, s katero bom uničil sneg!" je odločil Ruk v jami, katero bo potreboval za poskušnje.
Po celem dnevu dela je iznašel prah, ga vrgel po hiši in veselo povedal: "Uu! sneg se uničuje, zdaj bom lahko šel spet v mojo hišico!"
V gozd so se danes odpravili Robi, Tobi in vsi drugi njihovi prija-
H H ? H ■in .Ctóti-ì', - J H Mij L;
telji. Erik je zagledal podlasico in rekel potihoma drugim: "Ej! Poglejte tam je ena podlasica!"
"Poglejte! Tam je star kanu. Mogoče je tudi, da nima lukenj," je rekla Tanja.
"Da, jih nima! Zdaj ga porinem v vodo," je rekel Erik.
"Jaz grem s teboj," je rekla Tanja, "grem samo do jezera potem pa grem domov!"
"Jaz grem domov, ker bom tako jedel kravo na žaru!" je rekel Robi.
"Jaz pridem s teboj!" je rekel Tobi.
"Medve tudi greva domov!" je rekla Sonja.
Drugega dne so vsi šli lovit ribe, ker je bil tisti dan lov na postrvi.
"Jaz bom uporabil lok. Z njim bom gotovo ulovil veliko postrv," je rekel Erik.
"Prav ti, največjo bom ulovila jaz. S to sulico imam dosti možnosti. Zavezala jo bom na drevo, potem pa jo bom vrgla v postrv," je povedala Tanja, ki je zavezovala vrv na drevo.
"Jaz bom lovil s tem udomačenim ribjim orlom! Imenuje se Rašputin, lepo ime sem mu dal, kaj pravite?" je rekel Niko, ki je ozdravel od no-gobola.
"Lepo je, toda ne za orla!" je povedal Robi.
"Glejte s kom bom lovil jaz. To je palica in na njo zvežem vrv dolgo 9 m ter na vrv zaprežem trnek. To bom jaz uporabil za lov!" je razložil Tobi.
"Jaz pa bom lovil postrvi z vrvjo, ki ima privezano na konec majhno leseno ribico. Tako bo postrv mislila, da je ribica resna, jo bo pogoltnila in jaz jo bom potegnil iz vode!" je navdušeno povedal Robi.
Lov na postrvi
Končno je prišel dan lova. Vsi so se na ta dan pripravili. 1. nagrada je biti en teden kapetan, 2. biti en teden čarovnik, 3. pa biti en glavni lovec na bizone.
"Jaz, Flik kapetan Sjujev, dam uradno začetek lova na postrvi. Zdaj gremo vsi k Bajkarskemu jezeru, kjer bomo lovili postrvi!" je povedal Flik.
Pri jezeru se je lov začel.
Erik je nategnil lok, nanj postavil puščico, spustil je vrvico in zadel še kar veliko postrv in vzkliknil: "Jahu! Ulovil sem eno postrv!"
"Zdaj bom tudi jaz!" je rekel Niko, ki je dajal jesti Rašputinu.
Postrv je skočila iz vode in Tanja jo je zadela s sulico, toda je bila manjša od Erikove, pač ona je bila vselej zadovoljna.
Tobi in Robi sta vrgla trnke v vodo in potem čakala.
Tobiju je začelo vleči, zato je vzkliknil: "Ejla! To mi vleče! Ulovil sem postrv!"
Potegnil jo je iz vode. Bila je zelo velika!
„ ,
Martin Bagon, 1. razred, Jamlje
Sabrina Bruni, 5. razred, Jamlje
Tudi Robi je ulovil eno postrv, večjo od Tobijeve.
Vsi drugi ljudje so že ulovili po eno postrv. Čakali so samo na Nika.
"Niko zgani se s tistim orlom. Če te bomo še čakali, bo prišla noč!" mu je povedal Flik.
"Zdaj! Samo, da rečem nekaj Rašputinu. Rašputin, ulovi eno veliko postrv, tako bodo videli, kdo si ti!" je rekel Niko Rašputinu in si ga postavil na roko in mu rekel: "Zdaj Rašputin!" in orel je zletel. Letel je visoko in se ustavil na najvišji veji visoke lesenike. Tam se je ustavil nekaj sekund potem pa se vrgel z vso hitrostjo v jezero. Šel je v vodo
Indijanska olimpiada
"Tata, kdaj bo indijanskae ohm-piada?" je vprašal Robi očeta.
"Čez deset dni. Jutri bomo začeli pripravljati, zdaj pa grem povedat drugim kapetanom!" je povedal Flik, ki se je vračal proti šotorom, kjer je rekel drugim kapetanom: 'Rumbo, pripravi 5 konj. Gremo na goro Nizek, kjer bomo obvestili druge Indijance!"
Drugega dne so vsi povabljeni Indijanci prišli.
Aug, Flik! Jaz in mi Komanči smo prišli!" je rekel Razcefrani petelin.
Barbara Donda, 5. razred, Jamlje
in se iz nje vrnil z največjo postrvjo kar jih je videl stari Bambù!
'Juhuhu! Največja je! Bravo Rašputin!"
"Prvi si, največjo si ulovil ti!" je povedal Flik.
"Bravo!" so mu kričali vsi drugi.
"Zdaj boš en teden kapetan s tvojim orlom!" je govoril Flik.
"Ti Tanja boš en teden čarovnica, ti Ruk pa boš glavni lovec!" je nadaljeval podkapetan Rupa.
Drugega dne je bil Niko v glavnem šotoru. Fliku je povedal: "Flik bodi spet ti kapetan, jaz se grem raje igrat."
"Si prav gotov? Kaj nočeš več biti kapetan?" ga je vprašal Flik.
'Da! Jaz se grem igrat!" mu je odgovoril.
Niko je šel spet k prijateljem in jim rekel: "Kaj vidite kakšnega orla imam?"
"Da, oprosti nam, saj smo zgrešili, toda veš, ime Rašputin se nam je zdelo smešno za orla!" mu je veselo odgovoril Tobi.
"Dobro, zdaj se pojdimo igrat k jezeru. Tam sem videla stara drevesa, po katerih se lahko plezamo! Pojdimo pogledat!" je povedala Tanja.
"Kaj na gremo k mojemu očetu, da bi vprašali, kdaj bodo »Indijanske Olimpijade«!"
"Da! Pa gremo!" je rekel Erik.
Elena Zulian, 1. razred, Jamlje
"Tudi mi Apaši smo prišli!" je rekel Rumbo.
"In tudi mi Šeyeni smo prišli!" je rekel Oregon.
/ Tudi Navaho, Meskalero in mi Čirikavua smo tu!" je glasno rekel Totem.
"Arapaho in Kiowa so tu!" je povedal Robi.
'In tudi Čipewua in Algokin so prišli!" je rekel Tobi.
"Vsi smo zdaj, lahko si postavite vaše šotore! Jutri pridite vsi pripravljeni, ker bomo začeli!" je povedal Flik.
Drugega jutra so bili vsi športniki pripravljeni, zato so začeli.
"Zdaj bomo začeli. Danes bodo vsi teki in vsi meti, jutri pa ostali športi."
"Kdo ve kdo bo letos najboljši športnik!" je vprašal Erik druge.
"Vedeli bomo samo, ko bo vse končalo!" mu je odgovoril Tobi.
Čez tri dni so športe končali. Najboljši je bil Sjujev tekač Gepard, ki je dobil tri zlate medalje in eno bronasto.
Pozdravili so se, nato so Meskalero vse povabili drugo leto na Olimpijade k njim.
Robi, Tobi, Erik, Tanja, Sonja in Sanja so posebno čakali drugega leta, ker bodo takrat lahko tekmovali tudi oni.
DANIEL RADETTI 5. razred, Jamlje
f
: *
t
»
Cristian Pezzulich, I» razred, Jamlje
Tenis: prvo kolo za Davisov pokal
Italija v vodstvu z 2:0 Indija - Jugoslavija 1:1
Košarka: v tržaški športni palači ob 18.00 v moški B-2 ligi
Jadranovci jutri proti Stefanelu
rdečim obročem, saj ne pomnimo, da bi Jadran kdaj prej imel podobne težave v napadu. Učinkovitost meta je v prvi vrsti rezultat zbranosti in zaupanja v lastne sposobnosti. Moštvo iz Conegliana je po sijajnem začetku lige zabredlo v rahle težave. Izkušenega trenerja Cedolinija je zamenjal mlajši Gallina, primarni cilj druge ekipe tekstilnega mogotca pa ostaja uvrstitev v »play-off« in napredovanje v višjo ligo. Namera jim po našem mnenju ne bo uspela, ker v Coneglianu ne razpolagajo z zadostnim številom kvalitetnih igralcev. Kot znano, bo jutrišnji dvoboj neke vrste derbi zaradi prisotnosti petih Tržačanov v nasprotnikovi ekipi. Gre za Colmanija, Bellino, Persica, Ruara in Metlico. Srečanje med Jadranom in Stefanelom bo jutri, v tržaški športni palači ob 18. uri. (Cancia)
Edi Kraus: »Našim fantom še bolj stati ob strani«
Sreča v nesreči bi lahko že postal življenjski moto jadra-novih košarkarjev, ki kljub sobotnemu porazu v Mestrah, ohranjajo drugo mesto na lestvici v družbi San Donaja. Ravenna je v gosteh klonila pred Faenzo, Petrarca se je povrnila k zmagi v Montebelluni, Stefanel iz Trevisa pa je zamudil priložnost, da bi se pridružil drugouvrščeni dvojici in »podlegel« padovskemu Virtusu, ki se hitro vzpenja po lestvici. Jutri začenjajo jadranovci februarski ciklus štirih tekem, od katerega bo bržkone odvisno vsaj približna uvrstitev Brumnove postave ob sklepu prvenstva. Sodeč po vsem tekmah, ki so jih jadranovci odigrali po novoletni prekinitvi, je naša izbrana vrsta še zelo daleč od tega, čemur bi lahko rekli, forma na ustrezni stopnji. Zaskrblja nas predvsem disonanca med našimi košarkarji in čarobnim
PALERMO, NEW DELHI — V prvem kolu »svetovne skupine« Davisovega pokala vodi Italija v Palermu z 2:0 proti Izraelu, medtem ko je izid v New Delhiju med Indijo in Jugoslavijo neodločen 1:1.
V dvoboju v Palermu je Italijan Francesco Cancellotti z dokajšnjo težavo in kar po treh urah in 57 minutah premagal številko dve izraelske reprezentance Gilada Blooma s 6:1, 6:2, 6:8, 6:4. Nepričakovano lažjo nalogo pa je imel Paolo Canè s št. ena gostujoče ekipe Amosa Mansdorfa, ki ga je po dveh urah in pol premagal s 7:5, 6:3, 6:2. Italijan je imel težave z nasprotnikom le v prvem setu, nato pa je z lahkoto strl odpor nezbranega Mandsor-fa.
Srečanje se bo nadaljevalo danes ob 12.30 s tekmo dvojic Canè, Nargiso -Perkiss, Glickstein.
KRANJSKA GORA Mateja Svet je že tretjič osvojila naslov jugoslovanske prvakinje v veleslalomu. Na istem prizorišču kot v nedeljo na svetovnem pokalu za SP je bila Svetova daleč najboljša pred Veroniko Šarec in Katjušo Pušnik.
Vrstni red: 1. Svet 2'14"63; 2. Šarec 2'17"41| 3. Pušnik 2'17"75; 4. Zajc 2'18"18; 5. Šehovič 2T8 79.
V moški konkurenci pa je Tomaž Čižamn osvojil že svoj drugi državni naslov v veleslalomu. Po prvem teku je bil Čižman šele osmi, končno prvo-mesto pa si je prismučal z odlično drugo vožnjo. Drugi je bil Avstrijec Hintersser (sicer izven konkurence), tretji Klement Bergant, četrti pa Robert Žan.
Vrstni red: 1. Čižman 2'15"46; 2. Hinterseer (Av.) 2'15"72; 3. Bergant 276"09; 4. Zan 2'16"21; 5. Petrovič 2'16"57.
V	New Delhiju se je srečanje za Jugoslavijo slabo začelo. Domačin Vijay Amritraj je samo po treh setih igre (6:3, 6:0, 6:3) brez težav odpravil jugoslovanskega predstavnika Bruna Ore-šarja. Kakovostnejši je bil dvoboj med številkama ena obeh držav, med Ra-mešom Krišnanom in Slobodanom Ži-vojinovičem. Jugoslovan je z odločno in občasno spektakularno igro povsem nadigral nasprotnika z izidom 6:4, 6:4, 6:4.
Danes je na vrsti tekma parov, v kateri se bosta brata Vijay in Anand Amritraj spoprijela z ZivojinoviČem in Orešarjem.
V	tej skupini v Essnu vodi ZRN proti Braziliji z 2:0. Becker je premagal Motto s 6:0, 6:2, 6:0, Steeb pa Mattarja s 6:1, 6:2, 6:3.
Del italijanske odprave odpotoval v Calgary
MILAN — Potem ko sta skakalca na smučeh Virgilio Lunardi in Sandro Sambugaro že odpotovala v Calgary, sd bili včeraj na vrsti italijanski tekmovalci, ki bodo nastopali v smuku. To so: Michael Mair, Igor Cipolla, Giorgio Piantanida in Danilo Šbardelot-to ter tekmovalec za »kombinacijo« Richard Pramotton.
Stavka prvoligašev
RIM — Italijanski nogometni prvoligaši bodo stavkali, s tem da bodo 14. t. m. stopili na igrišče s polurno zamudo, medtem ko 6. marca jih sploh ne bo na igrišče. Tako je izjavil presed-nik sindakata nogometašev Campana, ki je dejal, da italijanski nogomet še tarejo hudi problemi kot brezposelnost nogometašev, preosnova C-l lige, huda ekonomska kriza nekaterih društev in seveda predlog za sprejem »tretjega tujca«, ki bi tako še v večji meri finančno prikrajšal italijanske nogometaše.
Pred jutrišnjo tekmo s Stefanelom smo predsedniku ŠZ Jadran Ediju Krausu zastavili nekaj vprašanj.
Kljub zadnjemu nerodnemu porazu v Mestrah je dosedanji obračun Jadranove ekipe vsekakor pozitiven. Verjetno samo Jadranovo vodstvo si ni nadejalo, da bo naša združena ekipa po 18 kolih na drugem mestu lestvice...
»Ko smo avgusta lansko leto predstavili našo ekipo za sezono 87/88, smo izjavili, da je naš cilj v tem prvenstvu uvrstitev v »play-off«. Čeprav smo danes drugi na lestvici, je ta dosežek še izredno daleč in težko dosegljiv, saj so si ekipe v tem prvenstvu zelo izenačene in to je tudi razvidno iz lestvice. Dejstvo pa je, da so naši fantje v prvem delu prvenstva dokazali izredno zrelo in dopadljivo igro in zato drugo mesto na lestvici je povsem upravičeno. Nerodno smo sicer izgubili nekaj tekem, vendar mislim, da je nihanje v koncentraciji in igri v teku prvenstva nekaj povsem normalnega. Zaradi tega smo vsi v našem odboru mnenja, da trenerja in igralcev pri njihovem zglednem delu na treningih ne gre kritizirati. Še bolj jim moramo stati ob strani in pomagati, da z večjo lahkoto prebredejo kočljive trenutke tega prvenstva in da dosežemo zastavljeni cilj. Seveda je v tem pogledu pomemben predvsem na domačih tekmah odločilen doprinos številčne publike, ki z bučnim in športnim navijanjem lahko pomaga, da naši fantje zaigrajo še bolj zagrizeno in motivirano.«
Do konca regularnega dela manjka sicer še 12 kol. Kako si moštvo in vodstvo prizadevata, da bi dosegli zaželeni cilj - uvrstitev v »play-off«?
»Trener Brumen s svojima pomočnikoma Krečičem in Kafolom ter vsi igralci se zavedajo, da samo z resnim delom na treningih lahko upajo na čim boljšo uvrstitev. Seveda končni rezultat bo tudi odvisen, sicer v minimalnem odstotku, tudi od sreče in razpoložljivosti sodnikov. Vsi odborniki pa smo se, po naših najboljših močeh, angažirali, da damo ekipi vso podporo, kajti vedno bolj smo prepričani, da je uvrstitev v »play-off« možna in realna. V primeru uvrstitve pa čaka nas vse pri Jadranu še bolj zahtevno obdobje, v katerem bomo morali napeti vse sile, da dosežemo v treh ali štirih odločilnih tekmah napredovanje v višjo ligo.«
Verjetno je še prerano govoriti, toda prav gotovo imate pri Jadranu
že načrte za naslednjo sezono tako s članskim kot z mladinskim moštvom.
»Jadran je združena ekipa vseh zamejskih društev, ki gojijo košarko in zato so načrti za naslednjo sezono podvrženi tudi načrtom naših matičnih društev. Dejstvo pa je, da košarka v Italiji napreduje zelo hitro tako glede množičnosti kot kakovosti. Naša združena ekipa bo lahko ohranila tako visok položaj samo, če jo bodo podprla vsa naša društva. V mladinskih ligah imamo tudi precej dobrih košarkarjev, ki zelo resno in prizadevno trenirajo pod vodstvom mladih, vendar kvalitetnih trenerjev. Ti igralci nam dajo dobro upati za v bodoče.«
Že prihodnji teden se bo začel turnir za drugo Jadranovo trofejo v mi-nibasketu. Nedvomno je to hvalevredna pobuda, ki jo velja še okrepiti. Ima Jadranovo vodstvo v načrtu še druge iniciative za razvoj in oja-čenje, predvsem mladinskega košarkarskega gibanja pri nas?
»Lansko leto smo prvič organizirali trofejo Jadrana za vsa naša zamejska društva, ki gojijo minibasket, da bi s tem propagirali košarko prav pri naj-mlajših. Letos smo to tekmovanje razširili, saj smo vključili tudi nekaj italijanskih klubov, tako da poleg igre pride tudi do medsebojnega spoznavanja med vrstniki in starši obeh narodnosti. V smislu razvoja celotne naše košarke pa bi radi organizirali nekaj strokovnih predavanj za trenerje, ki delajo v matičnih društvih.« (bi)
Smučanje: veleslalom za jugoslovansko DP
Mateja Svet in Čižman
Rally po Švedski
Košarka: drevi v moški D ligi
Košarka: v promocijskem prvenstvu
Markku Alen (lancia) pred Blomqvistom
KARLSTAD Po 21 specialnih vožnjah mednarodnega avtomobilskega rallyja po Švedski za SP vodi finski pilot Markku Alen na lancii delti pred Švedom Blomqvistom. Od 177 pilotov, ki jih je v četrtek startalo na tem zahtevnem rallyju, jih je ostalo samo še 95. Med tistimi, ki so morali opustiti dirko, so tudi slavna imena kot Salo-nen, Mikkola in Sundstrom (vsi na mazdi).
Vrstni red po 21 vožnjah: 1. Alen (lancia delta) 3.13'50"; 2. Blomqvist (ford) po 145”; 3. Danielsson (audi) po 609' ; 4. Eriksson (opel) po 6'53"; 5. Torph (audi) po 7'20".
Plavanje: Gross 1’44”14
PARIZ — V prvem dnevu plavalnega mitinga v malem bazenu je Zahodni Nemec Michael Gross dosegel najboljši letošnji čas na 200 m prosto s časom 1'44'T4. Od Italijanov je bil najboljši Luca Sacchi, ki je na 200 m prsno osvojil tretje mesto.
Borovci brez Pregarca
*

Borovec David Pregare
Drevi bodo Borovi člani odigrali eno izmed odločilnih tekem v tem povratnem delu prvenstva D lige. Jasno je, da je igranje v takih okoliščinah, ko se moštvo skuša na vsak način izogniti izpadu, mučno in težavno. Za sanacijo položaja Borove postave pa obstaja en sam recept: osvojiti čimveč
zmag v preostalih tekmah in premagati v neposrednih spopadih tiste ekipe, ki so v nestabilnem položaju. Vse to pa bi bilo lahko dosegljivo edinole, če bi Vatovčevi fantje nastopili na vsaki bodoči tekmi kar nekajkrat bolj zavzeto in značajno kot doslej. V tem četr-toligaškem prvenstvu krhkih ravnovesij se dogajajo vseh vrst stvari. Tako so košarkarji Alibame v preteklem kolu premagali drugouvrščeni Porde-non s 25 točkami razlike, kar ne potrebuje dodatnih komentarjev. In če je res, da zmaga deluje spodbujevalno, se borovci lahko kar pripravijo na »topel« sprejem gostiteljev, ki so jezni in užaljeni zapustili igrišče, ko so jih naši s precejšnjimi mukami in po podaljških premagali v prvem krogu tekmovanj. Za Radensko bo to tudi prava priložnost za potrditev moštvenih kvalitet v odsotnosti Davida Pregarca, ki bo zaradi vojaških obveznosti odsoten do marca. Tekma Arcade - Bor Radenska bo drevi ob 20.00 v Arcadah (Treviso), v športni palači, Ul. Marangon.
(Cancia)
Domovci pred lahko nalogo Na Tržaškem začetek 2. dela
NA GORIŠKEM
Domovci bodo v poslednjem kolu prvega dela promocijskega prvenstva gostovali v podgorski športni palači pri ekipi Basket Go 87 Ras. Ta ekipa trenutno zaseda predzadnje mesto na skupni lestvici, saj je po devetih kolih le enkrat zmagala.
Semoličevi varovanci bodo pred veliko lažjo nalogo kot v prejšnjem kolu, ko so na domačih tleh prepričljivo z obilno stotico pregazili močan Arte. Zmaga ne bi smela biti v dvomu, zato pa bodo vse oči uprte na osrednjo tekmo tega kola. Edera bo namreč gostila prvouvrščeni Corridoni, zmaga domačinov pa bi pomenila odločilen korak naprej »belordečih« v boju za prestop v D ligo.
Srečanje med ekipama Basket Go 87 Ras in Dom Gometal bo na sporedu v podgorski športni palači s pričetkom ob 20.15. (mč)
NA TRŽAŠKEM
Po daljšem premoru se bo končno začel povratni del pokrajinskega košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem.
Vsa prizadevanja udeleženih slovenskih postav so usmerjena v prvi vrsti k izboljšanju lastnega položaja. To velja predvsem za kontovelsko vrsto, ki se bo na domačem terenu spoprijel z zadnjouvrščeno ekipo, milj-skim CGI Radiograf. Kontovelovi košarkarji morajo pa igrati oprezno, saj so miljski veterani prav pred iztekom prvega dela dokazali, da prihajajo v formo.
Openski Polet se bo v gosteh pomeril z Barcolano, ki je v prvem kolu premočno premagala tedaj okrnjeno Poletovo peterko.
Težak posel pa bodo imeli tudi igralci Brega Adriatherm, ki bodo sprejeli v goste izkušeno moštvo Scogliet-ta, ki je doslej zbralo točki več kot varovanci trenerja Čoka.
(Cancia)
Nogomet: naši nogometaši izredno občutijo slovenske derbije
V 1. in 2. amaterski ligi bodo jutri odigrali 19. kolo, v 3. AL v skupini I 17., v skupinah L in M pa 15. kolo. Tokrat smo se za napoved, s posebnim poudarkom na slovenskem derbiju v 2. AL med Zarjo in Krasom, zanimali pri mladem Zarjiinemu nogometašu Damjanu Fondi, ki pozna prav dobro naša amaterska prvenstva, saj na teh nastopa že celo vrsto let. Bil je optimistično razpoložen, za derbi v Bazovici pa je napovedal trdo borbo.
1.	AMATERSKA LIGA
ProFiumicello - Primorje
»Žal je proseška ekipa na tujem zelo ranljiva, saj je veliko večino svojih točk dosegla doma. Upoštevati tudi moramo, da bo jutrišnji tudi neposredni spopad za obstanek v ligi, tako da . bi bilo najboljše se zadovoljiti s točko, ki je na tujem vedno dobrodošla. Domača ekipa namreč ne more izgubiti, saj bi si na ta način zapravila zadnji vlak, ki pelje do rešitve pred izpadom.«
2.	AMATERSKA LIGA
Vesna - Campi Elisi
»Menim, da so Križani, ki poleg vsega igrajo na domačem igrišču, na tej
tekmi absolutni favoriti. Sam sem v tem prvenstvu že igral proti jutrišnjemu Vesninemu nasprotniku in poudariti moram, da smo ga zarjani gladko premagali. Isto naj bi storila tudi Ves-nd.«
Zarja - Kras
»In smo spet pri slovenskem derbiju. Menim, da naši igralci te derbije še kako občutijo, saj to ni nikoli tekma kot vse druge. Na teh "slovenskih bojih" agonizem narase na maksimum, saj gre tu za prestiž in pa seveda za... točke. Ne smemo namreč pozabiti, da bo jutrišnja tekma na bazovskem pravokotniku predvsem ena od ključnih tekem proti izpadu. Kras in Zarja imata namreč enako število točk, nahajata pa se v zelo nevarnih vodah. Zato si zarjani želimo zmago, na isto pa vere-jetno računajo tudi nasprotniki. Zato bo verjetno lepa ali vsaj zelo borbena tekma. Pri nas bosta zaradi diskvalifikacije manjkala Samec in Gotti, morda pa bodo zaradi lažje poškodbe manjkali še Robi Franko, Antonič in Robert Kalc. Naša postava bo torej znana tik pred tekmo samo. Zdi se mi pa, da bodo nasprotniki nastopili več ali manj popolni. Čeprav smo prejšnjo nedeljo izgubili z vodilnim San Sergi-
om kar s 4:0 menim, da nismo igrali slabo. Imeli smo zvrhano mero smole, tako da končni izid ne prikazuje realnega stanja na igrišču. Vsekakor je naša morala na višku.«
3. AMATERSKA LIGA
Chiarbola - Breg
»Breg je absoluten favorit na tekmi proti šibki ekipi iz čarbole. Brežani so v izraziti formi in krvavo potrebujejo točke, saj računajo na napredovanje v višjo ligo. Vsekakor imajo potencial, da jutri gladko slavijo.«
S. Vito - Gaja
»Gaja je dobra ekipa in zato lahko tudi premaga enajsterico S. Vita, ki ni najboljše uvršena na lestvici. Vseeno pa se bo morala zavarovati pred presenečenji.«
Roianese - Primorec
»Ekipa iz Rojana je odlična, zato bo remi na tujem terenu za Primorec kar uspeh, ki pa ga je sposoben opraviti.«
(dj)
S. Marco - Mladost
Jutrišnje srečanje Mladosti v Ribiškem naselju predstavlja prav gotovo najtežjo letošnjo prvenstveno preiz-
kušnjo. Kraševci bodo namreč gostovali pri ekipi, ki je v 15. kolih zabeležila 9 zmag in 6 remijev in ni še okusila grenkobo poraza.Uspeh, četudi polovičen, proti takemu nasprotniku, bi bil povsem dobrodošel, zaradi česar bi se Mladosti zahvalile tudi ostale ekipe, ki zasledujejo San Marco.
Isonzo - Juventina
Neuspeh, ki ga je prejšnjo nedeljo zabeležila v Marianu, mora Juventina čimprej pozabiti. To je v tem dokaj kočljivem prvenstvenem trenutku še kako potrebno. Zato je razumljivo, da bodo Štandrežci na jutrišnjem srečanju proti Isonzu igrali le za zmago. To pa ne pomeni, da bo naloga lahka, saj igralci iz špetra niso še izgubili vseh upanj, da se dokopajo v skupino vodečih.
Sovodnje - Pro Farra
Po tem, kar so Sovodenjci pokazali doslej, je pričakovati, da bodo proti vodeči Pro Farri potegnili krajši konec. Ob tem pa gre podčrtati, da so Marsonovi varovanci v zadnjih dveh srečanjih zaigrali boljše, kar daje upati, da se bodo proti vodeči furlanski postavi znali tudi primerno zoperstaviti.
Nogomet: v prijateljski tekmi
Radnički Niš premagal Izolo
IZOLA - RADNIČKI	0:3 (0:2)
IZOLA — V prijateljski nogometni tekmi je jugoslovanski prvoligaš Radnički iz Niša, ki se za prvenstvo pripravlja v Izoli, je v prijateljski tekmi premagal domačo ekipo, ki jo vodi novi trener Pertič. Izola je prvoligašu nudila soliden odpor. V drugih 45 minutah pa je Pertič predstavil tudi nove igralce. Najlepši zadetek na tekmi je dosegel v 67. minuti Vasiljevič iz prostega strela. Pred okrog 500 gledalci je sodil Babič, iz Izole. Nogometaši Izole odhajajo danes na enotedenske pri' prave v Tolmin.
Niški Radnički pa bo danes nastopil še v Kopru. Tekma, za katero vlada precejšnje zanimanje, se bo pričela ob 15. uri, če bo vreme ugodno na centralnem stadionu, sicer pa na pomožnem. Neuradno pa smo tudi zvedeli, da bo naslednjo soboto gost koprske Bonifike letos že tretji jugoslovanski prvoligaš Sarajevo. V torek, 9. t. m., Pa bo nastopil v Kopru drugoligaš Procter, za katerega igra sedaj že bivši nogometaš Kopra Čosič. (Kreft)
Odbojka: v moški C-l ligi
Maniago ranljiv Val lahko zmaga
Drugo povratno kolo v moški odbojkarski C-l ligi je za valovce (12 točk)_ na papirju dokaj neugodno. Standrežci bodo gostili drugouvrščenega novinca Mania-ga (20 točk), ki se vse bolj kandidira celo za napredovanje v B-l ligo, Valov neposredni tekmec v boju za končno peto mesto Povo-letto (14 točk) pa ima priložnost, da v domačem srečanju s tržaškim CUS (10 točk) poveča svoj naskok. Skratka, morebitni poraz lahko pusti kako vidno sled tudi glede položaja na skupnem vrstnem redu.
Po dveh zaporednih medlih nastopih daleč od doma lahko pričakujemo, da bodo dali tokrat va-lovci vse od sebe, da bi končno le ugnali eno od vodilnih štirih moštev, proti katerim se doslej niso kdove kako izkazali. V dosedanjih petih Obračunih so kar štirikrat zgubili s 3:0, edini niz so izbojevali prav na gostovanju v Maniagu. Žal bo Val tokrat bržkone nastopil brez Allescha, ki ima poškodovano tetivo na roki. Doprinos odličnega tržaškega igralca Vala bo kvečjemu možen v drugi liniji za sprejem servisa, ena od prvin, ki jih ta igralec najbolje obvlada.
Maniago je doslej doživel le dva poraza, vendar oba zelo presenetljiva: proti CUS in proti Fer-ru Alluminiu. Vse kaže torej, da Furlani kaj radi podcenjujejo slabše tekmece v ligi. Val torej res ni brez možnosti.
Povratni deželni derbi B lige s Sangiorgino
»Naslov« gostiteljicam točki pa Farcu Meblu!
Randi Sangiorgina obuja pri Farcu Meblu spomin na polomni krstni domači nastop letošnje sezone, ko so naše igralke proti novincu brez renomeja in kake posebne tradicije stopile na igrišče nič hudega sluteč in doživele enega najbolj pekočih porazov združene ekipe sploh. Verjetno se je prav 7. novembra začela kriza naše šesterke, ki z bolj ali manj izrazitimi nihanji traja še sedaj. V dosedanjih dvanajstih nastopih je Farco Meblo zbral namreč točke le proti ekipam, ki zasedajo mesta od 10. do zadnjega, v vseh ostalih primerih so bile naše igralke poražene, čeprav so bile najmanj dvakrat - proti CUS Padova in Adamoliju - na pragu pomembnega uspeha.
Nasprotno je za Sangiorgino pomenil uspeh v Trstu prepotreben dodatek samozavesti. Ce upoštevamo, da gre za razmeroma mlado moštvo, ki je v dveh letih iz C-2 lige napredovalo v B ligo, je dosedanji obračun furlanske šesterke res presenetljiv, čeprav njena pot ni bila povsem linearna. Sangiorgina je premagala vse slabše tekmece, razen Gaierhofa in Conegliana, za uspeh ji lahko štejemo predvsem gladko zmago s 3:0 proti Adamoliju, zgubila pa je z vodilno trojico. Na domačih tleh je izgubila le enkrat in sicer proti padovskemu CUS s 3:1 v tretjem kolu. Prješnji teden je šesterka predsednika Randija s tesnim 3:2 zmagala na gostovanju v Fiessu Umbertianu proti Volpeju, ki se je v telovadnici šole Suvich pokazal v res skromni luči, čeprav je Farcu Meblu odščipnil niz.
Napovedati, kako se bo Farco Meblo obnesel na tem gostovanju, je sila težko. Lahko rečemo, da tako slabo kot v prvi tekmi ne more igrati, zato tudi tako klavrnega poraza ni pričakovati. Če se Farco Meblo želi izogniti kvalifikacijam za obstanek, mora po našem mnenju drevi zmagati, saj je Randi ena tistih šesterk, ki od prvenstva nima več kaj dosti pričakovati. Krajevni furlanski dnevni in periodični tisk že nekaj dni vztrajno napihuje pomen drevišnjega srečanja, češ da gre za derbi, ki bo pokazal, kdo je za porde-nonskim Infinasom druga deželna velesila. Po naši strani rade volje prepuščamo ta »naslov« Sangiorgini (ki si ga tudi
zasluži), a točki bi lahko vseeno romali v Trst. Napenjanje ozračja in iskanje dodatnih motivacij pri gostitelju pa verjetno potrjuje trditev, da je pri Sangiorgini začetno navdušenje nekoliko splahnelo.
S tehničnega vidika srečanja ni težko analizirati. Randi ima dober blok in dobro obrambo, proti Farcu Meblu bo gotovo skušal tudi forsirati servis. Zdi se nam, da je naša ekipa po prvih kolih le precej izboljšala sprejem servisa, vprašanje pa je, ali bo tokrat znala izraziti svoj napadalni potencial, kot na primer v tretjem in četrtem setu proti Adamoliju. V tem primeru bi bile možnosti za uspeh več kot realne.
DANAŠNJI SPORED: Torrione - Mogliano: Gaierhof -Nervesa; Adamoli - Volpe; Sangiorgina - Farco Meblo; Ferrara - Capellari; Conegliano - CUS Padova.
Na sliki: s srečanja proti Adamoliju iz Mantove
Derbi moške C-2 lige v Gorici med Olympio in Borom Cunja Avtoprevoz
Zmagovalec bo vse bližji vrhu lestvice
Ta teden bodo na svoj račun prišli predvsem goriški ljubitelji odbojke, saj bodo od naših štirih goriških šesterk igrali v gosteh le sočani. Nasprotno pa-bo na Tržaškem živahno le na Opčinah.
Ni treba posebej poudariti, da je moški derbi med Olympio in Borom Cunja Avtoprevoz v Gorici osrednje srečanje drevišnjega zadnjega kola prvega dela v deželnih ligah. To je namreč povsem samoumevno, če upoštevamo položaj obeh šesterk na lestvici v C-2 ligi, še bolj pa, če upoštevamo njihovo zdajšnjo formo. Še pred nedavnim sta bili namreč obe ekipi povsem odrezani iz boja za vrh, zdaj pa se mu vztrajno približujeta. Borovci so v prvih štirih kolih dosegli tri zmage, nato so trikrat zapored izgubili, odtlej pa so nanizali fenomenalno serijo petih zmag, od teh tri v gosteh, proti vse prej kot slabim nasprotnikom. Nazadnje so odpravili in na vrstnem redu dohiteli še tretjeuvrščeno Montalbo.
Nič slabše se ne godi Olympii, čeprav ima točki manj od Tržačanov in je v zadnjem kolu zgubila. Poraz v Villi Vicentini po šestih zaporednih zmagah (še prej pa le en uspeh v petih kolih) gotovo ni potrl Goričanov, kvečjemu velja nasprotno, saj so tudi proti prvouvrščenemu in še nepremaganemu Anchor Fixu igrali odlično in poraz je treba pripisati izključno dejstvu, da je močni gostitelj, kot je sam
priznal, prav proti Olympii odigral svojo doslej najboljšo tekmo.
Glede na izenačenost v ligi derbi ne more biti odločilen, vendar pa je na dlani, da bo imel zmagovalec motiv več v zasledovanju ne oddaljenega Sa-cileja, ki zdaj zaseda dragoceno drugo mesto in prav gotovo ni boljši od slovenskih šesterk, saj je Olympia tega nasprotnika doma že premagala, borovci pa so v Sacileju zgubili s 3:2.
Ostala srečanja so ta teden pod silo razmer nekoliko v ozadju, čeprav niso , nič manj pomembna. V ženski C-2 ligi bo Sloga Koimpex spet pred težko nalogo. Gostila bo Villacher Bier iz Tržiča, ki se poteguje za napredovanje.
Tržičanke so sicer v zadnjih kolih nekoliko popustile, zato se slogašicam ponuja možnost, da vzpostavijo pravilo o nepremagljivosti domačega igrišča na Opčinah. Precej delikatno je tudi srečanje Agoresta doma s Pieri-som. Ta ima na lestvici točki manj od združene ekipe, ki si seveda poraza ne sme privoščiti, to pa lahko včasih slabo vpliva na živčni sistem, kot je bilo razvidno že v srečanju z goriškim Li-bertasom, ki so ga naša dekleta s težavo obvladala le po petih nizih igre.
V moški D ligi bo najzanimivejše na Opčinah, kjer bo Sloga gostila drugouvrščeno Prato in poskušala doseči nov prestižen uspeh. Zmaga proti Po-
volettu je morda vlila našim fantom nekoliko več samozaupanja, saj so ciklus srečanj z vodečimi začeli nekoliko boječe, a končujejo ga mnogo bolj opogumljeno.
Pomemben je tudi nastop Našega prapora IMSa doma s povprečnim Ronchijem. V Ločniku so mladi Brici razočarali, tokrat bi lahko z angažirano igro le prišli do drugega para točk. Soča Sobema ima na gostovanju v Re-ani objektivno malo možnosti, da zmaga.
V ženski D ligi bo Sokol Indules po dveh lažjih nastopih v Centi spet pred težko preizkušnjo. Tamkajšnji CS1 deli namreč s sokolovci tretje mesto. Zmaga velja torej štiri točke! Tudi Konto-vel Electronic Shop v Latisani z Dano-nejem ne bo imel lahkega dela, vendar ni po našem mnenju brez možnosti. Skoraj brezupna pa je naloga Bre-žank na gostovanju v Casarsi.
UNDER 16 ŽENSKE
BREG - CUS 3:0 (15:8, 15:2, 15:0)
BREG: K. in N. Canziani, Sancin, Žerjal, Kralj, Pertot, Gaburro, Giorgi, Seganti, Cvetlič.
Brežanke so zlahka premagale skromne nasprotnice. Le v prvem setu je bila igra bolj izenačena predvsem zaradi napak Brežank, ki so podcenjevale nasprotnice. V drugem in tretjem setu pa so Brežanke igrale, kot znajo in prepustile nasprotnicam le dve točki. Na igrišče so stopile vse Brežanke in se bolj ali manj izkazale. (N. C.)
Krasovke (pokal foemina) v Spoletu
Namiznoteniške igralke Krasa Globtrade Branka Batinič, Alenka Obad in Tanja Ukmar se bodo drevi in jutri v Spoletu pri Rimu udeležile tradicionalnega tekmovanja Coppa foemina, ki ga že vrsto let organizira namiznoteniška federacija v počastitev državnega praznika dneva žena. Terminsko je tekmovanje anti-cipirano, na njem pa sodelujejo le igralke.
V propozicijah tekmovanja samega so se pojavile nekatere nejasnosti. Organizator navaja, da je Coppa foemina v okviru tekmovanja za grand prix, čeprav se je le-to že končalo s petimi preizkušnjami, po katerih je Branka Batinič izšla kot zmagovalka. V Spoletu pa bo tekmovanje vseeno potekalo po pravilniku grand prixa: posamezno po kategorijah in v dvojicah. Z uvrstitvijo med šestnajsterico najboljših je dana možnost igranja v višji kategoriji.
Obadova bo nastopila v juniorski in 3. kategoriji, Ukmarjeva v 2. kategoriji in Batiničeva v absolutni. V paru bosta med drugokategornicami igrali Obadova in Ukmarjeva, med prvokategornicami pa Batiničeva in Ukmarjeva. (J. J.)
Rokomet: moška D liga
Kras Trimac spet za zmago
V drugem kolu povratnega dela prvenstva D lige se bo jutri zjutraj Kras Trimac spoprijel v gosteh z In-terjem iz Nabrežine.
Krašovci so v prvi tekmi proti In-terju zmagali le z golom razlike, jutri pa imajo konkretne možnosti za zmago, le če bodo ponovili tako igro, kot so jo pokazali na zadnjih
srečanjih.
Zmaga je krasovcem potrebna, da bi še bolj utrdili prvo mesto na lestvici in ni dvoma, da bodo naši fantje tudi v nedeljo zjutraj dali vse od sebe, da bi dosegli svoj cilj.
(Pjotr)
. JK ČUPA
fr Sesljana vabi člane In prijatelji e posebno mladino, na predavan «reta Šterka o regati »Mini trans< “7 - doživljaji na Atlantiku v bes< tn sKki«. Predavanji bosta v sob( j ' ”• februarja, ob 16.30 za tečajnik ^ladino (sledi nagrajevanje) i ob 20.00 za člane in prijatelje. SHINKAI «ARATE KLUB
zaVe^a' da ie prostih še nekaj me: VetfVt°busni smučarski izlet na C 227342 V nedeli°' 7’ *• m- Telefo
Zaključil se je smučarski tečaj SPDT
To nedeljo se je na Zoncolanu nad Ravasclettom zaključil smučarski tečaj SPDT, ki je trajal štiri nedelje v januarju. Takoj je treba poudariti, da je tečaj zelo dobro uspel, saj se ga je ob lepem vremenu (in to je bil skoraj čudež!) udeležilo kakih 40 bolj ali manj izkušenih smučarjev, skupno pa se je vsak teden podajalo na sneg skoraj sto navdušencev bele opojnosti. Vodji dveh avtobusov sta bila Devon Cesar in Igor Gombač, zanimivo pa je, da je bil en evtobus prepoln mladeža, saj je bila srednja starost okoli 16 let. Na snegu pa sta po tečaju najmlajše spremljala smučarska vaditelja Patrizia Magnani in Robert Devetak.
Kmalu tradicionalni »Pustni ponedeljek SPDT«
Mladinski odsek SPDT prireja tudi tokrat, kot že celo vrst let, tradicionalni »Pustni ponedeljek SPDT«, ki bo na sporedu, kot vedno, v Dijaškem domu v Trstu, 15. t. m., s pričetkom ob 20. uri. Tudi tokrat zabave ne bo manjkalo, saj bo vse pripravljeno za ples za »starejše in mlajše«, torej od najhitrejših rockov do najbolj romantičnih valčkov, tako da bodo zadovoljni prav vsi. Seveda bo za pijačo in jedačo preskrbljeno, poleg tega pa bo na sporedu srečolov, tekmovanje v plesu in nagrajevanje najlepših mask.
Messner nehote protagonist oddaje »Razumi šalo«
Sloviti alpinist Reinhold Messner je bil pred kratkim nehote protagonist popularne oddaje zahodnonemške televizije »Verstehen Sie Spass« (Razumi šalo), kateri redno sledi kakih 20 milijonov gledalcev. To je nekakšna »Candid camera«, ki je v Italiji postala popularna v verziji različnih norosti režiserja Nannija Loya. Skrita snemalna kamera pač opazuje različne reakcije ljudi na najrazličnejše zunanje izzive, ki jih povzročajo improvizirani igralci in drugi. Seveda v teh primerih pride do nadvse komičnih situacij, značilnost katerih je pač ta, do so si vse zelo različne med sabo.
V takšen trik je, kot rečeno, zapadel tudi Messner. Slednji je lepega dne od zahodnonemške televizije dobil poziv, da je neka ženska na nekem nagradnem natečaju kot nagrado dobila... spremstvo Messnerja na Matter-horn. Alpinist je po dolgem prepričevanju sprejel, da se bo pač... spremenil v nagrado ter nekega sončnega dne pospremil svojega improviziranega klienta proti vrhu ' mogočne gore. Le malo pod slednjim se naposled prikaže... kiosk za prodajo osvežujočih pijač. Neverjetno in nemogoče! Messner ni mogel verjeti svojim očem. Kiosk na vrhu Cervina! In prav na švicarski strani, kjer se še kako daje poudarek proti onesnaževanju!
In kako se je Messner šele razjezil, ko je hotela njegova spremljevalka naročiti coca-colo. Hotel se je razve-
zati iz naveze, uslužbenec v kiosku pa mu je mirne duše odvrnil, naj se vendar ne jezi, ko pa tam prodajajo tudi njegove knjige in celo dnevno časopisje. Tudi to le bilo nemogoče in nadvse sumljivo. Saj se je odpravil iz doline že navsezgodaj - kako so časopisi prišli sem gor? Medtem se je okoli kioska zbralo kakih 30 (!) oseb, Messnerjeva osuplost pa je rasla. Naposled so mu razkrili drobno nakano, alpinistovo jezo, osuplos in raznovrstne reakcije pa si je »ogledalo« dvajset milijonov ljudi! Moč in vpliv sredstev množičnega obveščanja!
Tudi v Ospu tekmovanje v plezanju
Predvidoma bo konec aprila v Ospu, le nekaj kilometrov od Trsta, tekmovanje v športnem plazanju. To bo prvo tako tekmovanje v Sloveniji, prireja pa ga AO Kranj. Pogovarjajo se tudi o neposrednem TV prenosu linaio in zaenkrat vse kaže dobro. Vse podrobnejše informacije bomo še objavili.
Solo zimski poskus
Devetindvajsetletni španski alpinist iz Barcelone Fernando Garrido je decembra odšel iz Katmanduja z ambicioznim načrtom: želel je biti prvi zimski solist na osemtisočaku. Pozimi in sam! Za cilj si je izbral šesti naj višji vrh na svetu, 8201 m visoki Čo Oju, pri postavljanju baznega tabora pa so mu seveda pomagali tudi šerpe. Seveda še ni znano, ali je španski alpinist v svoji nameri tudi uspel. Garrido ni neznano ime med »rekorderji«. Leta 1985 je 66 dni preživel na najvišjem vrhu obeh Amerik, 6950 metrov visoki Aconcagui.
domači šport
DANES
SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1988
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 v San Giorgiu di Nogaro, Ul. Giovanni da Udine: Randi - Farco Meblo
MOŠKA C-l LIGA
20.30 v Štandrežu: Val - Volley Bali Maniago
MOŠKA C-2 LIGA
20.30	v Gorici, Ul. 20. septembra: Olympia - Bor Cunja Avtoprevoz
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Villacher Bier; 20.00 v Sovodnjah: Ago-rest - Gieffe Pieris
MOŠKA D LIGA
17.30	v Reani, Ul. Stadio: Rojalese -Soča Sobema; 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor IMSA - ACLI Ronchi; 20.30 na Opčinah: Sloga - Prata
ŽENSKA D LIGA
17.30	v Casarsi, Drevored Rimbem-branza: Juniors - Breg Agrar; 18.00 v Tar-centu, Ul. Sottocolle Verzan: CSI Tarcen-to - Sokol Indules; 20.30 v Latisani, Ul. Verdi: Danone - Kontovel Electronic Shop
1.	MOŠKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - ASSDI
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, šola Campi Elisi: San Sergio - Sloga; 17.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Le Volpi
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, Ul. della Valle: DLF -Sloga Koimp
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
20.00	v Arcadah, Ul. Marangona: Ali-bama - Bor Radenska
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CGI Radiograf
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Don Bosco
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Trstu, Greta 38: Saba - Polet;
18.00	v Trstu, Ul. Frescobaldi 23: Stefanel
-	Bor Indules; 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT Tecnoluce - Breg Adriatherm;
20.00	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
15.00	v Gorici, Ul. Nizza: Ardita - Dom
NOGOMET
UNDER 18
15.00	v Križu: Vesna - San Vito; 15.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Vivai Busà - Breg
JUTRI
NEDELJA, 7. FEBRUARJA 1988 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA
18.00	v tržaški športni palači: Jadran -Stefanel TV
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm -Scoglietto; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Polet
MLADINCI
9.00	v Trstu, šola Da Vinci: Barcolana -Kontovel Electronic Shop
KADETI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Servolana Latte Carso
NARAŠČAJNIKI
11.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Sokol
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Fiumicellu: Pro Fiumicello -Prijnorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Bazovici: Zarja - Kras; 15.00 v Križu: Vesna - Campi Elisi
3.	AMATERSKA LIGA
12.15 v Križu: Roianese - Primorec;
15.00	v Žavljah: San Vito - Gaja; 15.00 na Opčinah, Otroško naselje: Chiarbola -Breg; 15.00 v Ribiškem naselju: San Marco Sistiana - Mladost; 15.00 v San Pier d lsonzu: Isonzo - Juventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Farra
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Dolini: Breg Best - Muggesana; 10.30 v Križu: Vesna - Domio; 10.30 na Proseku: Primorje - Portuale
NAJMLJAŠI
9.00	na Proseku, Ervatti: Portuale -Breg
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - DLF
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Club Altura
UNDER 16 ŽENSKE
10.30	v Repnu: Sloga Sklad Mitja Čuk
-	Sokol Indules
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
11.00 v Nabrežini: Inter - Kras Trimac
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno T2.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/N. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. T st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele .Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
6. februarja 1988
Ker general Riccardo Bisognerò odhaja v pokoj
Vlada bo v kratkem zamenjala poveljnika obrambnega štaba
RIM - Vlada bo morala v kratkem zamenjati načelnika generalštaba obrambnega ministrstva in poveljnika vojne mornarice, ki odhajata v pokoj. Tako general Riccardo Bisognerò kot admiral Gastone Piccioni, ki sta stara 65 let, sta že pred dvema letoma dozorela pokojninsko dobo, ministrski svet pa jima je s posebnim odlokom podaljšal mandat, kot se je v preteklosti že zgodilo z nekaterimi njunimi predhodniki.
Odpira se sedaj vsekakor kočljivo vprašanje nasledstva, ki je po eni strani politično vprašanje, po drugi pa zaobjema odnose in ravnotežje med raznimi vojaškimi rodovi. Sef generalštaba obrambnega ministrstva je najvišji vojaški čin. Vlada je doslej, kolikor je bilo mogoče, skušala vedno izvajati princip rotacije med vojaškimi rodovi, kar pa ji ni vedno uspelo in to zaradi ljubosumij ter predvsem zaradi političnih vetov, ki jih je bil deležen ta ali oni kandidat za to mesto.
General Bisognerò pripada karabinjerjem (bil je dolgo let njihov vrhovni poveljnik), zato na to mesto skoraj gotovo ne bo imenovan karabinjer. Krožijo pa vseeno vesti, da je med kandidati za to prestižno funkcijo prav sedanji komandant karabinjerjev, general Roberto Jucci, ki pa ima 62
let in mu torej do formalnega pokoja manjka še samo eno leto. Jucci velja za zelo sposobnega častnika in uživa velik prestiž v vojaških in v političnih krogih.
Običajni dobro obveščeni krogi so mnenja, da ima največ možnosti za imenovanje general Franco Pisano, ki je trenutno šef osrednjega letalskega poveljstva. Pisano, ki ima 58 let, bi lahko vodil generalštab obrambnega ministrstva vsaj pet let, kar bi seveda olajšalo delo raznih vladnih teles, ki so pristojna za podaljšanje mandata temu ali onemu visokemu oficirju. V teh primerih mora odlok v skladu z zakonskimi določili obvezno podpisati predsednik republike, ki ga mora seveda vsakič ustrezno utemeljiti. To pa ni vedno lahko.
V preteklosti je zaradi tega večkrat prišlo do ostrih trenj in do polemik med strankami vladne koalicije. Do prvih levosredinskih kabinetov in še nekaj let pozneje, je glavno in edino besedo o teh imenovanjih imela Krščanska demokracija, posebno njene vodilne struje. Nove politične razmere v državi pa so kasneje botrovale, da imajo pri teh imenovanjih sedaj besedo tudi ostale koalicijske stranke in seveda obrambmni minister, ki je trenutno liberalec Valerio Zanone.
Premalo si shujšal, ostani doma
Walter Hudson se že 17 let ni premaknil iz stanovanja, ker je pač debel. Obljubili so mu, da bo lahko šel na otoke Bahamas, če bo primerno shujšal, kljub izgubi dveh stotov odvečnega sala pa je še vedno predebel za na pot	(Telefoto AP)
Ce ti kip ukrade šal
V newyorškem New Museumu of Contemporary Art so razstavljene tri slike britanskih umetnikov Melloy, Woodrow in Barker. Posebnost slik je v tem, da so »žive« in baje izredno nagajive	(Telefoto AP)
Zemljepisna širina 0-0-0 geografska zanimivost ali biznis?
Veselo v Ekvador na ekvator
EKVADOR Kaj pomeni živeti na ekvatorju? Ne na severni poluti, ne na južni, pač pa točno na sredini, na nevidni črti, ki deli zemeljsko oblo na dve polovici?
Pomeni ogromen biznis, pa naj se to sliši še tako neverjetno. V mali republiki Ekvador so menda neizmerno veseli ekvatorja. Možnost, da lahko stojiš z eno nogo severno, z drugo pa južno od črte, ki zaznamuje največji obseg naše Zemlje, vabi turiste kot med muhe.
Vsako leto se jih v Ekvadorju zbere 120 tisoč in več, vsi pa imajo najbrž s sabo dovolj denarja, da si lahko v južnoameriški republiki privoščijo kaj bolj razburljivega od fotografskega posnetka poleg obeležja »zemljepisni širini 0-0-0«. Tudi bolj razburljivega od preverjanja, če je res, da voda teče iz pip kar naravnost, če si dvakrat mesečno luna in sonce res zreta v oči, če ti dvakrat letno sonce »ukrade« senco, ker njegovi žarki padajo navpično na tvojo radovedno glavo.
V Ekvadorju so iz ekvatorja naredili pravo državno
čudo. Zanj skrbijo mnogo bolj kot v Braziliji, Kolumbiji, Gabonu, Zairu, Ugandi, Keniji in Indoneziji, kjer je prav tako doma. Najbrž so izkoristili geografsko lego glavnega mesta Quita, ki se nahaja le 16 kilometrov južno od za-mljepisne širine 0-0-0. Polurna vožnja po avtocesti, pa so turisti že na cilju. Največkrat je to mesto San Antonio Pinchicha, ki ima res enkratno lego, saj ga razpolavlja ekvator.
Kdor živi v prepričanju, da se ekvator nahaja sredi kakega pragozda, bo najbrž krepko razočaran, ko bo na mestu samem odkril, da je cementni spomenik trem ničlam, ki ga obdajajo doprsni kipi štirinajstih raziskovalcev, v neki puščavski dolini. To pa še ni vse, saj se spomenik nahaja na napačnem mestu, kot so morali priznati krajani, ko jim je satelit pokazal, da je ekvator kakih 15 metrov proč od označenega mesta. Take podrobnosti pa menda nič ne motijo turistov, ko veselo stopicajo po črti, ki je ni, in poskakujejo od veselja, najbrž zato, ker smo vsi na zemljepisni širini 0-0-0 za nekaj dekagramov lažji.
Waldheimova preteklost še v ospredju zanimanja
BONN — Iskanje resnice v zvezi z morebitno vpletenostjo avstrijskega predsednika Waldheima v vojne zločine vse bolj prerašča v farso. Bonski konservativni dnevnik Die Welt je namreč predlagal, da kot strokovnjake, ki bi pričali o avtentičnosti telegrama, ki ga je Spieglu posredoval beograjski zgodovinar Plenča, zaslišijo ustaše, ki so po vojni pobegnili iz Jugoslavije. Ti naj bi se izrekli o točnosti trditev, da je nekdanji poročnik nemške vojske Kurt Waldheim zahteval deportacijo nekaj tisoč civilistov s Kozare v uničevalna taborišča.
O Waldheimovi aktivnosti med drugo svetovno vojno pa je včeraj poročal tudi londonski Times. Objavili so pismo Foreign officea, v katerem je navedeno, da je verjetno vojaški oddelek, kateremu je pripadal tudi Waldheim,
aprila 1944 ujel sedem britanskih vojakov in jih šest ubil. Preživel je le komandant sedmerice, ki je nemški vohunski službi posredoval vse zahtevane informacije.
Tudi ta dokument pa ni popoln in ne predstavlja konkretnega dokaza o Waldheimovi vpletenosti v vojne zločine. Slika bi bila bolj popolna, kot trdi Times, če Foreign office pred desetimi leti, ko je Waldheim postal generalni tajnik OZN, ne bi uničil skoraj vseh dokumentov v zvezi s tem dogodkom. Nedotaknjeno je ostalo le pismo, ki omenja usodo šestih britanskih vojakov. Po pisanju Timesa, naj bi bil z vsemi dogodki seznanjen tudi Waldheim, vendar pa so morebitni dokazi o tem verjetno izginili z uničenjem vseh dokumentov pred desetimi leti.
Še nejasni vzroki nesreče v Jaroslavlu
MOSKVA — Delavci in strokovnjaki sovjetskih železnic so še na delu za odpravo vseh posledic železniške nesreče, ki se je pripetila pred šestimi dnevi v kraju Jaroslavi, v severni Rusiji.
V bližini velikega mosta na Volgi se je namreč iztiril tovorni vlak, ki je med drugim prevažal trietilamin, zelo nevarno strupeno snov, ki se je takoj razlila po tirih in po bližnjih poljih. V bolnišnico so doslej sprejeli 35 ljudi, v glavnem železničarjev, ki so prispeli na kraj nesreče, ne da bi se prej zaščitili pred nevarno snovjo. Sovjetska tiskovna agencija TASS poroča, da njihovo zdravstveno stanje ne vzbuja zaskrbljenosti.
Krajevne oblasti so iz previdnosti vseeno pozvale prebivalce bližnjih zaselkov, naj zapustijo domove in naj opravijo zdravniške preglede. Prvi strokovni izvidi vsekakor govorijo, da železniška nesreča ni onesnažila okolja , kot so v prvih dneh zaskrbljeno poročali nekateri sovjetski časopisi. Točnih vzrokov železniške nesreče niso še ugotovili.
Izredne arheološke najdbe na Japonskem
Japonski arheologi so odkrili grobnico iz 6. stoletja pred Kristusom. V grobnici, ki se nahaja v Kanšiwari, so našli veliko lesenih ostankov, kar predstavlja pomebno odkritje, saj so to prve lesene najdbe iz tistega časa (Telefoto AP)
Razburjenje v britanskem gornjem domu
LONDON — V britanskem zgornjem domu parlamenta, v tako imenovani lordski zbornici, je pred dvema dnevoma prišlo do dogodka, ki je v veliki meri razburil konzervativne in tradicionalne britanske plemenitaše.
Pred zaprepadenimi parlamentarci modre krvi so se namreč pojavile tri lezbijke, ki so na ves glas zahtevale pravico do homoseksualnosti. Dogodek je bil izredno slikovit, saj so se vse tri spretno kot Tarzan po vrveh spustile z balkona za občinstvo pred predsedujočega lorda. Dogodek je sprožil veliko ogorčenje in takojšnjo preiskavo, v kateri so ugotovili, da je celotno zadevo zakuhal lord Monkswell, ki je v britanskem zgornjem domu zaradi svojega ne-konformizma in članstva v laburistični stranki znan kot rdeči baron.
Monkswell je priznal, da je trem »kalilkam reda v zgornjem domu« omogočil vstop v parlament s tem, da jim je podpisal vabilo, brez katerega noben Anglež ne more v parlament. Izjavil pa je tudi, da s sprejemanjem zakonov proti homoseksualcem parlament ravna enako, kot so ravnali nacisti z Židi in da ne obsoja in tudi ne podpira dejanja lezbijk. Te izjave so še bolj razburile že tako razgrete plemiče.
Dogodek so na vidnem mestu objavili včerajšnji britanski dnevniki, ki o lordu Monkswellu pišejo kot o nekakšnem posebnežu v britanskem gornjem domu. Član lordske zbornice je postal pred štirimi leti, mesto pa je podedoval po svojem očetu. Istočasno je dobil tudi naziv barona. Kljub temu, da ima dve univerzitetni diplomi in mu plemiški naslov prinaša številne ugodnosti, je precej časa delal tudi kot navaden poljski delavec, vozil tovornjak, bil pa je tudi delavec v neki tovarni sadnih sokov. Kot pišejo britanski časopisi, je Monkswell ob pozivih, da se obsodi takšno nedostojno nastopanje v parlamentu, izjavil, da se sam vedno poteguje za resnico, pa čeprav to marsikomu ni všeč.