t
Poštnina olaftma » polovini
POSAMEZNA STEVTLKA 8 DIN
Dolenfslci list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Leto III. — Stev. 46.	NOVO MESTO, 14. NOVEMBRA 1952	ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN	IZHAJA VSAK PET K K
			
ZGODOVINSKI VI.KONGRES JE ZAKLJUČEN
Za feiicralncga sehrefari a Zveze komunistov Jugoslavije
le Ml izvolfen tovariš JOSIP DROZTlfO
V novi Centralni komite, Izvršni komite CK ZKJ, revizijsko in kontrolno komisijo so bili enodušno izvoljeni prekaljeni prvoboritelji delavskega razreda s tovarišem Titom na čelu - Rezultati VI. kongresa predstavljajo močno orožje za nadaljnje delo komunistov Jugoslavije pri graditvi socializma ter širjenj?
in poglabljanju socialistične misli v naši državi in v svetu
Sest dni je vsa Jugoslavija — in z njo ves napredni svet — sledila poteku zgodovinskega VI. kongresa KPJ, ki je bil v Zagrebu od 2. do 7. novembra. Kongres, ki je razpravljal javno pred vsem delovnim ljudstvom naše domovine, je sprejel iz vseh krajev države ogromno resolucij, pozdravov in daril, s katerimi so graditelji socializma izrazili svojo ljubezen in vdanost avantgardi svoje borbe — herojski Komunistični partiji Jugoslavije. Kongres je znova pokazal, da Zveza komunistov Jugoslavije, v katero se je preimenovala KPJ, nima pred svojim ljudstvom nobenih skrivnosti. Nima pa tudi nobenih skrivnosti pred delovnimi ljudmi drugih držav in narodov na svetu. Ugled, ki ga uživajo danes jugoslovanski komunisti in socialistična Jugoslavija v svetu, se je s pravkar zaključe nim kongresom in njegovimi izredno
Od tedna do tedna
Precejšnjo senzacijo — če naj uberemo naš pregled po mednarodnih do godkih, ki že na zunaj vzbujajo pozornost — je v preteklem tednu izzval odstop Trygve Lieja z mesta generalnega sekretarja OZN. Lie je sicer ute meljil svojo odločitev precej osebno, to da mnogi komentatorji razlagajo, da ima odstop v sedanjem kritičnem polo žaju za OZN resnejše ozadje.
Nikaka skrivnost ni,   da sovjetski blok ni posebno spoštoval dosedanjega generalnega sekretarja, zato pa tudi ni prikrival veselja  ob   njegovi ostavki. Sovjetska agencija TASS je ozmerjala Trygve Lieja z »agentom ameriških napadalnih krogov«. Hkrati pa je zanimi vo, da nekatere ameriške desničarske skupine očitajo Lieju, da je v uprav nem aparatu OZN nudil zatočišče sovjetskim agentom. V takem položaju, z vseh strani bombardiran in videč po Časni napredek v reševanju mednarodnih problemov, si Trygve Lie ni vedel drugače pomagati, kakor da odstopi.
Toda kako bo njegov naslednik, ki ga bo te dni izbirala Generalna skup ščina, kos težavnim nalogam in različ nim stališčem, ali bo znal tako voziti, da bo prav vsem strujam? Predvsem ne bo enostavna izbira novega sekretarja, ki bi ga vsi soglasno priznali in se njim zadovoljili. Med delegacijami kroži že več imen, kateri kandidat bo naj-resnejši tekmec za izvolitev — zlasti med filipinskim, mehiškim in libanonskim delegatom — pa bomo kmalu zvedeli.
Delo Generalne skupščine poteka kljub temu medvladju dalje, čeprav kakor smo že zadnjič omenili — je šele izvolitev novega predsednika ZDA začela pospeševati splošno razpravo. Na govorniškem odru so se ta čas pojavili vidnejši zastopniki mednarodnega živ ljenja: zunanja ministra Vel. Britanije in Francije Eden in Schuman ter ponovno sovjetski zastopnik Višinski. Slednji je zdaj že tretjič govoril na letošnjem zasedanju, to pot je imel tri ure trajajoč govor v političnem odboru — pa pri vsem tem ni povedal nič novega. Po moskovsko je hotel razvozlati korejski vozel, valil vso krivdo na druge, ponovil kremeljsko trmoglavost in nepopustljivost, na ta način pa ves problem še bolj zapletel. Eden in Schuman sta obsodila sovjetsko politiko, ki preprečuje prostovoljno repatriacijo vojnih ujetnikov, s tem pa onemogoča, da bi se Korejski problem premaknil z mrtve točke. Oba zahodnoevropska zunanja ministra pa sta razložila tudi enotno stališče do tuniškega problema, ki bo, kakor kaže, tudi precej trd oreh letošnjega zasedanja, zlasti ker zahodne velesile nasprotujejo, da bi o njem sploh razpravljali, mnoge druge države, zlasti male, pa obsojajo kolonialno politiko prav ob primeru Tunisa in Maroka.
Poleg Generalne skupščine, kjer sb zbrani vsi pomembni državniki s perečimi mednarodnimi problemi, je ostalo zunanjepolitično življenje potisnjeno nekoliko ob stran. Eiscnhoiverjeva izvolitev je še vedno predmet mnogih komentarjev, toda za zdaj bolj ugibanj, kakor pa navajanja določenih dejstev. Skorajšnji sestanek med Trumanom in Eisenhovoerjem bo nudil takim razglabljanjem nekoliko več konkretne snovi. Neopaženo tudi ne ostane razprava v britanskem Spodnjem domu, kjer so laburisti napadli, konservativci pa branili angleško gospodarstvo in razne ukrepe okrog denacionalizacije, ki jo pripravlja Churchillova vlada. Pomembna je še predvolilna kampanja v Grčiji, kjer bodo v nedeljo izbrali novi parlament. O tem pa bo mogoče drugič kaj več povedati, i
pomembnimi sklepi samo še povečal. Izredno zanimanje, s katerim smo spremljali delo kongresa doma, poleg nas pa je vse napredne množice v svetu, je dokaz najgloblje povezanosti naše Partije s svojim ljudstvom. Kongres je bil mogočna manifestacija borbenosti in enotnosti duha, ki preveva milijonske množice naših narodov.
Ogromen je politični in zgodovinski pomen pravkar zaključenega kongresa. Njegova vsebina, ki je zražena v resoluciji o nalogah in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije, nam kaže program in način dela ter borbe za socializem ne samo komunistov, temveč vseh poštenih delovnih ljudi v naši državi. To je naša pot in prihodnost, pot nas vseh, ki se pod vodstvom našega revolucionarnega misleca, heroja in najdražjega sina naših narodov, tov. Tita, borimo se za svobodo in lepšo bodočnost, za socializem, srečo, mir in enakopravnost vseh narodov in ljudi. Naša borba in pot pa je zgodovinsko pomembna za razvoj demokracije in socializma v svetu sploh. Ves svet je priča, da se je Jugoslavija prva in sama postavila po robu zasužn j ovalnim načrtom ruskih osvajalcev. Ves svet
— zlasti pa mali in kolonialni narodi
— spremljajo našo odločno borbo za svobodo, mir in neodvisnost z največjim dopadenjem. V to borbo smo stopili leta 1941 pod vodstvom prav te Partije in tovariša Tita.
VI. kongres je razgalil protisocia-listično bistvo moskovskih nasilnikov, ki se skrivajo v plašč
ker so komunisti Jugoslavije, naše delovno ljudstvo in naša socialistična država danes najzvestejši nosilci in borci za tiste velike človečanske in ljudske ideale, ki so jih z neugasljivo baklo nauka Marxa in Engelsa pred 35 leti prižgali pod vodstvom Lenina ruski proletarci.
VI. kongres je poleg tega ugotovil tudi vrsto uspešno uresničenih osnovnih gospodarskih, kulturno-prosvetnih in drugih nalog, ki jih je pred komuniste in narode Jugoslavije postavil V. kongres KPJ. Borba za resnično ljudsko
resnici pa so izdajalci Oktobrske revo lucije. Vsemu svetu je povedal, da tulijo moskovski antisocialistični vlasto-držci v isti rog kakor podpihovalci — črnuhi iz Vatikana in vse tiste sile na Zahodu, ki podpirajo obnovo fašizma v Italiji, Trstu in drugod. VI. kongres je znova poudaril, da je po zaslugi nekronanega carja Rusov in njihovih guber-nij v Vzhodni Evropi postala danes Sovjetska zveza glavna trdnjava absolutizma, narodnostnega zatiranja, uničevanja demokratičnih pridobitev in najnevarnejše žarišče vojne napadalnosti. In če se obračajo oči naprednega sveta v Jugoslavijo, se obračajo zato,
socializma, v i demokracijo je prodrla v vse naše de-
lovne ljudi. Je in bo odvrgla vse in vsa kogar, ki bi skušal zavirati napore ljudskih množic in se postavljati proti svojemu ljudstvu. Kongres je potrdil, da gremo k velikim ciljem naše revolucije z velikimi uspehi in delovnimi zmagami naproti. Potrdil pa je tudi nezlomljivo enotnost naših komunistov in delovnih množic nove Jugoslavije — enotnost, ki je porok naše srečne bodočnosti!
Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije in njen generalni sekretar tovariš Tito!
Naj živi Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije!
Prva seja Central rega komite a ZKJ
7. novembra je bila v Zagrebu seja novoizvoljenega Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri je bil konstituiran Izvršni komite Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Za generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije je bil izvoljen Josip Broz-Tito.
V Izvršni komite je bilo izvoljenih 13 članov, in sicer: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj,   Milovan  Djilas, Aleksander
Priznanje najboljšim ob šestem kongresu
Centralni komite LMS je pred VI. kongresom pregledal uspehe mladinskih organizacij, ki so tekmovale na čast kongresa KPJ ter za dosežene uspehe v oktobru med drugim pohvalil tudi naslednje mladinske organizacije: mladinski aktiv pri OLO Novo mesto, aktiv LMS v tekstilni tovarni v Novem mestu.
Pohvalno diplomo je prejel za svoje uspešno delo tudi mladinski aktiv v Kotu pri Jurjevici (okraj Kočevje), aktiv LMS v Gribljah (okraj Črnomelj) in mladinski aktiv v Sodevcih pri Starem trgu (okraj Črnomelj).
Izmed šolskih organizacij je bila na Dolenjskem pohvaljena mladinska organizacija na gimnaziji v Kočevju.
Rankovič, Boris Kidrič, Moša Pijade, Ivan Gošnjak, Svetozar Vukmanović-Tempo, Djuro Salaj, Djuro Pucar-Stari, Lazar Koliševski, Franc Leskošek in Vladimir Bakarić.
Izvoljen je bil tudi sekretariat Izvršnega komiteja, v katerem so: Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas, Aleksander Rankovič, Boris Kidrič in Ivan Gošnjak.
Konstituirala se je tudi Centralna revizijska komisija. Za predsednika je bil izvoljen Dimitar Bakič, za sekretarja pa Grga Jankez.
Na plenumu je bil izvoljen za predsednika Kontrolne komisije Zveze komunistov Jugoslavije Krsto Popivoda.
Zaključni govor tovarša Tita
»Sesti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je končal svoje delo. Na tem kongresu se je še enkrat pokazala nezlomljiva enotnost naše Partije (dolgotrajno in viharno pritrjevanje). Njegovi rezultati predstavljajo močno orožje za nadaljnje delo komunistov Jugoslavije pri graditvi socializma ter širjenju in poglabljanju socialistične misli v naši državi in v svetu (burno pritrjevanje).
Ta kongres ima zgodovinski pomen iz več razlogov. Prvič ima zgodovinski pomen zaradi tega, ker je na njem prišla do polnega izraza zmaga nad Injormbirojem, ki je hotel zdrobiti ne samo našo Partijo, marveč tudi našo državo in si jo podrediti kot svojo kolonijo. Drugič ima zgodovinski pomen tudi zaradi tega, ker je bila na njem tako v referatih kot v diskusiji jasno osvetljena pot našega nadaljnjega dela in rezultati, ki smo jih doslej dosegli. Ti rezultati nam kažejo, da se ni treba v bodočnosti ničesar bati in da bo vse, kar smo si sedaj postavili za nalogo, v bodočnosti tudi izvršeno (dolgotrajno in viharno pritrjevanje), saj smo v dosedanji borbi in v svojem dosedanjem delu morali premagovati in obvladati še večje naloge, kot pa so sedaj pred nami. Perspektiva pred nami je jasna. Nismo izolirani, kot so upali SZ in informbirojske države. Imamo prijatelje po vsem svetu in ves svet gleda danes na novo Jugoslavijo in na našo Partijo ter na naše delo in na naš razvoj ne samo kot na eksperiment, nego kot na nekaj, kar daje upanje naprednemu človeštvu za nadaljnji razvoj, upanje, ki ga je izgubilo zaradi izdajstva in revizionizma sovjetskih birokratov.
Tovariši in tovarišice! Pozivam vas na koncu, da še bolj kot doslej čuvate to, kar je najdragocenejše za našo socialistično Zvezo komunistov Jugoslavije, t. j. enotnost in monolitnost. Prav to je tisto, kar nam je omogočilo, da smo obvladali vse težave in tudi tako velikanski naval, zločinski naval na našo državo, kot smo ga doživeli leta 1948 in ves ta čas do danes. Enotnost je porok za našo bodočnost. Enotnost naše Partije, to je tista sila, tisti cement, s katerim je cementirana tudi enotnost narodov naše države. Bodite nosilci te enotnosti spodaj v ljudstvu in prepričan sem, da je naša zmaga zagotovljena.
Naj živi VI. kongres!
Naj živi naša Zveza komunistov Jugoslavije in naša socialistična država, Federativna ljudska republika Jugoslavija! S tem zaključujem VI. kongres.«
RESOLUCIJA
o nalogah In vlogi Zveze Komunistov Jngoslavife
prečevanju agresije, je na drugi strani stalna nevarnost, da se spremeni v izvor za podžiganjc nove vojne, če medtem ne bi iskali in našli miroljubne in pravične rešitve perečih mednarodnih vprašanj.
Zatorej je pravilna dosedanja zunanja politika vlade FLR Jugoslavije, ki je šla za tem, da se okrepi Organizacija združenih narodov kot najprimernejši mednarodni instrument za reševanje zunanjih vprašanj; politika, ki je šla za tem, da se odpravijo iz mednarodnega življenja stare imperialistične metode razdelitve vplivriostnih področij, ki so privedle v slepo ulico celo vrsto mednarodnih vprašanj (Nemčija, Avstrija, Daljni vzhod itd.), pri čemer so otežile celo reševanje tako pomembnih problemov, kot so na primer pomoč nerazvitim državam, kolonialna vprašanja itd.
Glede oblik sodelovanja med FLR Jugoslavije in drugimi državami, opozarja kongres, da je vsako sodelovanje, ki ima namen krepiti varnost Jugoslavije, ki jamči za načela nevmešavanja v notranje zadeve in notranji razvoj drugih držav — pravilno, pravično in napredno, zlasti pa v sedanjih pogojih. Zato kongres poudarja, da je nujno in potrebno razširjati in poglabljati sodelovanje med FLRJ in drugimi državami na teh načelih, ne glede na razliki* (Nadaljevanje na 2. strani,
I.
Šesti kongres KPJ opozarja na to, da je treba v sedanjem mednarodnem položaju, polnem vojnih nevarnosti, nadaljevati dosedanjo zunanjo politiko FLR Jugoslavije, ki si mora tudi v prihodnje prizadevati, da bodo ohranjeni mednarodni mir in varnost, neodvisnost in svobodni notranji razvoj ter enotnost jugoslovanskih narodov in nastopati proti vsem napadalnim načrtom in podvigom v svetu, zlasti v Evropi.
Za sedanji mednarodni položaj je značilna vloga Sovjetske zveze kot nove napadalne imperialistične sile, ki hoče doseči svetovno nadvlado.
Napadalna in hegemonistična politika sovjetske vlade se zlasti kaže nasproti socialistični Jugoslaviji.
Vlada ZSSR je zaostrila mednarodni položaj s tem, da je vzpostavila imperialistično hegemonijo nad številnimi neodvisnimi evropskimi državami; le-ta še zmeraj zaostruje ta položaj s pritiskom na druge neodvisne države in vztrajnim prizadevanjem za politiko vplivnostnih področij, ki je posebno v nasprotju s koristmi majhnih in nerazvitih držav ter resno ogroža njihovo neodvisnost. Taka politika sovjetske vlade ogroža svetovni mir in mirno sodelovanje med narodi.
Sedanje mrzlično oboroževanje v svetu, ki ima svoje opravičilo v pre-
Mogočna ljudska manifestacija v Kočevju
Nad 2000 ljudi je v soboto 8. novembra pričakalo na kolodvoru delegate VI. kongresa KPJ. Kolodvor je bil slavnostno okrašen, množica ljudstva pa je sprejela delegate z zastavami in transparenti z napisi »Živela Zveza komunistov Jugoslavije!«, »Živela Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije« in podobno. Iz kočevske okolice, zlasti iz Stare cerkve, Starega loga, Livolda in ostalih krajev so prišli delavci drž. po-
V ČRNOMLJU IN METLIKI to slavnostno sprejeli de cgate
V soboto 8. novembra so popoldne na trgu v Črnomlju priredili slovesen sprejem delegatov s Vi. kongresa. Živahno razpoloženje med množico je dvigala črnomaljska godba, zborovalci pa so prinesli s seboj tudi zastave. Po-kongresno zborovanje je začel mladinski sekretar Martin Molek, za njim pa so govorili delegati tov. Martin Zugelj, sekretar OK KPS Črnomelj, major Cedo Radovič in ljudski poslanec Ja-
nez Zunič. Po zaključenem zborovanju so dekleta v narodnih nošah zaplesala na trgu belokranjski kolo.
Ob sedmih zvečer je bil svečan sprejem delagatov tudi v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete v Metliki. Zborovanje je začel in pozdravil delegate s kongresa ljudski poslanec Ivan Urh, ljudstvo pa so pozdravili tovariši Martin Zugelj, Regina Fir in major Radovic.
sestev na okrašenih vozovih z zastavami. Kočevski rudarji so prišli z godbo Ko so delegati stopili na okrašeno tribuno, jih je tisočglava množica navdušeno pozdravljala in jim vzklikala.
Sprejem delegatov se je razvil v velik politični miting, ki mu je sledilo predvolilno zborovanje delovnih ljudi v Kočevju. Delegati so v kratkih nagovorih prinesli kočevskemu ljudstvu pozdrave iz zgodovinskega VI. kongresa, ki je množicam Jugoslavije pokazal nadaljnjo pot naše soicalistične graditve. Množice so navdušeno vzklikale Zvezi komunistov Jugoslavije in maršalu Titu
Takoj nato se je začelo predvolilno zborovanje, na katerem je govoril poslanec Zvezne ljudske skupščine za okraj Kočevje tov. dr. Metod Mikuž. Poudaril je bistvo naše socialistične demokracije in moč delovnih množic Jugoslavije v upravljanju gospodarstva in ljudske oblasti. — Po končanem zborovanju se je razvil od kolodvora sko/i mesto mogočen sprevod z godbo na čelu, ljudstvo Kočevja in bližnje okolici1 pa je tudi s to pokongresno manifestacijo dokazalo svojo vdanost in zahvalo delu VI. kongresa.
Resolucija o nalogah in vlogi Zveze Komunistov ]ugosiavi;e
fNadaljevali:!« • t. strani) v notranji ureditvi, razen seveda fašistične.
Kongres ocenjuje, da so pravilni in upravičeni ukrepi, ki jih je vlada FLRJ izdala in jih še izdaja, da bi sc okrepila obrambna moč države tako glede sprejemanja ekonomske pomoči in pomoči v oborožitvi, kakor glede ustvarjanja prijateljskih odnosov in skupnih ukrepov z drugimi državami za obrambo neodvisnosti (Grčija, Turčija itd.).
Ohranitev neodvisnosti in mirnega razvoja socialistične Jugoslavije, ki je tesno povezana z mirom v svetu, zlasti pa v Evropi, je še zmeraj najvažnejši cilj narodov Jugoslavije.
Kar zadeva tržaško vprašanje, poudarja kongres, da je — prvič, pravilna politika konstruktivnih predlogov, ki jo je vodila vlada FLRJ in ki je šla za tem, da se to vprašanje reši neposredno med Jugoslavijo in Italijo; drugi, da niti v bodoče narodi Jugoslavije in njihova vlada ne morejo privoliti v kakršno koli trgovino na račun narodov Jugoslavije in njihovih nacionalnih ozemelj; in tretjič, da je vztrajanje italijanskih vladajočih krogov na enostranski rešitvi, kakršno žele italijanski imperialistični in komlnformov-ski krogi, nesprejemljivo, ker bi bile s tem prizađejane nove krivice narodom Jugoslavije z odvzemom jugoslovanskega nacionalnega ozemlja. Sodelovanje z Italijo pri vprašanjih, ki zanimajo obe državi, je možno, vendar samo ob pogoju enakopravnosti in da se Italija odreče tradicionalni imperialistični politiki nasproti našemu nacionalnemu ozemlju.
Kongres sodi, da je treba nadaljevati, razširiti in poglobiti sodelovanje z naprednimi demokratičnimi, zlasti pa socialističnimi in delavskimi gibanji, pri čemer Je treba upoštevati načela enakopravnosti in nevsiljevanja svojih oblik in izkušenj drugim ter zajamčiti spoštovanje teh načel nasproti našim političnim in družbenim organizacijam.
Dosledna v boju za enakopravnost narodov in mirno reševanje mednarodnih sporov in za obrambo svoje neodvisnosti ne bo socialistična Jugoslavija orodje nikogar, oziroma ne bo sodelovala v nobeni tajni ali javni zaroti proti kateremu koli narodu ali državi. Ona teži in vselej bo težila za tem, da bi normalizirala odnose z vsemi državami in da bi razvila mednarodno sodelovanje in izmenjavo na načelih vzajemnega spoštovanja suverenosti In nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
If.
Kongres soglasno opozarja, da ima delavsko upravljanje gospodarskih podjetij, ki je privedlo do ustvarjanja socialističnih odnosov v proizvodnji in samoupravljanju delovnega ljudstva, odločilen pomen za nadaljnji razvoj in okrepitev socialistične demokracije in socializma.
Kongres hkrati opozarja tudi na nevarnosti, ki bodo neizogibno zavirale
delavski razred in delovno ljudstvo na demokratični poti: prvič, nevarnost birokratskih državno-kapitalističnih tendenc, drugič, nevarnost buržoaznih, klerikalnih in podobnih elementov, ki skušajo pod krinko buržoaznega demo-kratizma obnoviti fašizem in kapitalistične deružbene odnose ,in tretjič, nevarnost nezadostne zavesti o potrebah celote, t. j. nevarnost lokalizmov.
Pravice neposrednih proizvajalcev v gospodarstvu se lahko samo še širijo in poglabljajo, in sicer v določanju in razdeljevanju presežka dela, narodnega dohodka, novih investicij itd., saj je to edina pot, da bo gospodarstvo Jugoslavije tudi v praksi obravnavano kot celota, in najzanesljivejši način za zatiranje tako birokratskega centralizma kakor republiškega partikularizma, ki vsak na svoj način pomenita povratek nazaj in utegneta samo ovirati nadaljnji normalni gospodarski razvoj i krajevni i republiški ter razvoj jugoslovanskega gospodarstva kot celote, prav tako pa tudi zaostalih republik in zaostalih krajev, ki še vedno potrebujejo pomoč razvitih.
Delavci Jugoslavije nimajo in ne morejo imeti nikakršnih svojih krajevnih »nacionalnih« in podobnih interesov, ki bi bili nasprotni razredu kot celoti, oziroma posameznim delom razreda in zato je nadaljnje razvijanje njihove zavestne aktivne in neposredne vloge v upravljanju gospodarstva najzanesljivejše jamstvo ne le za nadaljnji razvoj socializma in socialistične demokracije, pač pa tudi najzanesljivejše sredstvo proti birokratskim ostankom in tendencam i v centru i v republikah, ki hranijo šovinizem, otežko-čajo nadaljnje bratsko zbliževanje narodov Jugoslavije in pospešujejo nacionalno utesnjenost. Delavski razred in njegove razredne organizacije so bile i v vojni i v revoluciji vodilni element bratstva narodov Jugoslavije, to pa so še dandanes in morajo biti tudi v prihodnje. Zato so napredne in socialistične vse oblike, ki olajšujejo to njeno vlogo.
V zvezi s tem je odločilnega pomena politična, idejna in druga delavnost ne le organizacije Zveze komunistov, marveč tudi slehernega njenega člana ne glede na to, kakšno delo opravlja kot zavedni in aktivni borec v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in kot najbolj zaveden del delavskega razreda. Samo ta in takšna dejavnost i Zveze kot celote i njenih posameznih članov — proti birokratski samovolji, buržoaznim zarotam in spletkam ter krajevni ozkogrudnosti lahko zajamči nadaljnji demokratični in socialistični razvoj, zatre šovinizem ter utrdi bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, ki jc poroštvo njihovega svobodnega življenja In nadaljnjega razvoja. Demokracija, ki se zavestno In aktivno ne bori za svoj obstanek in svoj napredek, lahko vedno pride v položaj, da jo i z pod kopi jejo njeni zunanji in notranji sovražniki.
III.
Z dosedanjo borbo in napori za izpolnitev petletnega plana se je delovnemu ljudstvu pod vodstvom delavskega razreda navzlic škodi in težavam, ki jih jc delovnemu ljudstvu Jugoslavije prizadela ekonomska blokada, organizirana od vlade Sovjetske zveze, posrečilo, da je položilo temelje za nadaljnji industrijski in socialistični razvoj države.
Za nadaljnji normalni razvoj gospodarstva kot celote jc treba zagotoviti dokončanje ključnih industrijskih objektov. Nadaljnja graditev industrije mora potekati skladno z ostalimi gospodarskimi panogami in tvarnimi ter umskimi možnostmi države. S tem v zvezi je zlasti važno pospeševanje kmetijstva, graditev modernih komunikacij in modernega prometa, prav tako pa tudi dviganje materialnega in kulturnega standarda ljudstva.
Glede socialistične preobrazbe kmetijstva se je predvsem treba usmeriti k dviganju storilnosti dela. Samo v skladu z dviganjem storilnosti dela v kmetijstvu sc je mogoče pravilno lotiti oblik združevanja kmetov. V ta namen jc treba nadaljevati nadaljnjo graditev industrijske podlage za kmetijstvo ter se lotiti po področjih in panogah specificiranega proučevanja in sestavljanja orientacijskih planov za razvoj kmetijstva za daljša obdobja.
Glede oblik združevanja na vasi poudarja kongres dve zelo važni načeli, od katerih ne smemo odstopiti, ne_ da bi bil ogrožen socialistični razvoj v celoti, zlasti pa predanost delovnih kmetov novi družbeni ureditvi. Ta načela so: 1. Jačanje in razvijanje socialistične demokracije tudi na vasi v borbi proti birokratizmu ter vsem političnim, idejnim in drugim sovražnikom socializma. 2. Dosledno se je treba držati prostovoljnosti in demokratičnosti v razvijanju zadružnih oblik dela in življenja delovnih kmetov. Kršitev demokratičnosti in prostovoljnosti je eden osnovnih virov birokratizma in huržoazne ter klerikalne reakcije na vasi.
Nadaljnjega razvoja socialističnih odnosov v kmetijstvu si prav tako ni mogoče zamisliti brez krepitve socialistične zavesti na vasi in vzgajanja delovnih kmetov v duhu socializma, zato je treba imeti to nalogo za eno najvažnejših nalog Zveze komunistov Jugoslavije.
IV.
Sesti kongres poudarja, da jc vloga sindikatov, prostovoljne organizacije najširših množic delavskega razreda in uslužbencev nenavadno važna prav v obdobju delavskega upravljanja gospodarstva in borbe za socialistično demokracijo. Kongres opozarja na vlogo sindikatov, ki zastopajo razred Kot celoto' v odnosu do posameznih podjetij In morajo skrbeti za ureditev ter pravilno funkcioniranje nagrajevanja, na volitve delavskih svetov, socialno zavarovanje, množično vzgojo delavcev, prav tako pa tudi za dejavno udeležbo delavcev
Slavnosten sprejem delegatov v Novem mesta
Kakor je Novo mesto prisrčno pozdravilo delegate partijskih organizacij pred njihovim odhodom na VI. kongres v Zagreb, tako jih je v soboto 8. novembra popoldne toplo sprejelo ob njihovi vrnitvi s kongresa. Večtisočgla-va množica se je zlila pred poslopje mestne občine, kjer je igrala godba novomeške garnizije JLA. Številni delovni kolektivi so prišli na trg z zastavami, slikami tovariša Tita in pod., prihajali pa so na zborovanje še tudi potem, ko se je že začelo. Član Mestnega komiteja KPS tov. Riko Cigoj je začel zborovanje, pozdravil v imenu mesta tovariše delegate, nato pa predal besedo narodnemu heroju Jožetu Borštnarju, sekretarju OK KPS in delegatu na VI. kongresu.
Navdušeno pozdravljen od ljudstva je tovariš Jože Borštnar v imenu delegatov povzdravil manifestacitivno po-kongresno zborovanje in vse delovne ljudi Novega mesta in okolice. Poudaril je, da je VI. kongres KPJ oziroma Zveze komunistov Jugoslavije važen predvsem zato, ker je prišla na kongresu ponovno do popolnega izraza zmaga komunistov Jugoslavije nad teorijo in prakso sovjetskega birokratizma, imperializma in državno-kapitalističnega sistema, ki se je v Sovjetski zvezi skušal skrivati pod plaščem marksizma-leninizma kot ideologije delavskega raz-
reda. Naši narodi so, je nadaljeval tovariš Borštnar, s svojo Partijo in tovarišem Titom na čelu, s svojo osvobodilno borbo, z ljudsko demokratično revolucijo, z nenehnim poglabljanjem socialistične demokracije, z doslednim uresničevanjem Marxovih naukov v vsem svojem delu in politiki, v borbi za mir in enakopravnost med narodi, za gospodarsko in kulturno sodelovanje med njimi znova visoko dvignili neo-madeževano zastavo socializma.
Kongres je Zvezi komunistov Jugoslavije, je nadaljeval tov. Borštnar, popolnoma jasno začrtal naše nadaljnje delo. Osnovna dolžnost in vloga komunistov je politično in ideološko delo za vzgojo množic. Ko je govoril o nezlomljivi enotnosti in politični trdnosti ZKJ, je tov. Borštnar znova poudaril zgodovinski pomen sklepov, ki jih je sprejel VI. kongeres KPJ ter zaključil mani-festativno zborovanje z besedami:
»Tako enotnost komunistov in vseh delovnih ljudi Jugoslavije, taka trdnost našega družbenega sistema, moč naše Ljudske armade in silen ugled naše države v mednarodnem naprednem svetu in končno, tak Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita, to so jamstva, da bomo še uspešneje kot doslej premagovali vse naše težave, to je porok naših zmag doma in v svetu!
Naj živi VI. kongres ZKJ! Naj živi Izvršni komite CK ZKJ in tovariš Tito!«
Z dolgotrajnim ploskanjem in skandiranjem je tisočglava množica pozdravila govor tovariša Jožeta Borštnarja. Za njim je govoril o kongresu in moči naše JLA delegat polkovnik Mico Kosovac, nato pa sekretar MK ZKJ tov. Miha Počrvina in delegat tov. Franc Kolar član HK ZKJ. Vsakega delegata so delovni ljudje Novega mesta pozdravljali z dolgotrajnimi ovacijami in dajali duška svojim čustvom ob veličini zaključnega kongresa in njegovih zgodovinskih sklepov.
Ob igranju godbe je bilo nato veliko pokongresno manifestativno zborovanje zaključeno.
v organih oblasti. S tem izpolnjujejo sindikati glavno vlogo — da so šola socialističnega demokratizma in množičnega delavskega samoupravljanja.
Kongres sodi, da je pravilno, ker so sindikati navezali stike z inozemskimi strokovnimi organizacijami; pravilno in potrebno je tako za nas kot za mednarodno delavsko gibanje, da v bodoče še okrepijo in poglobijo te zveze.
V.
Kongres obsoja kot nedopustno in socializmu tuje vsako zapostavljanje žensk v gospodarskem, političnem in sploh družbenem življenju. Dolžnost komunistov in vseh naprednih ljudi je, da se stalno, sistematično, vedno in povsod bore za čedalje večjo in resnično enakopravnost žensk na vseh področjih gospodarskega, političnega in družbenega življenja.
Kongres poudarja, da jc v nadaljnjem razvijanju tako socialistične zavesti množic kakor tudi v borbi za enakopravnost žensk prva dolžnost ženskih organizacij — delo med kmeticami za njihov politični, prosvetni in kulturni napredek.
Glede dela ostalih družbenih organizacij veljajo do sedaj poudarjena načela, ki so bila prilagojena njihovim konkretnim pogojem. Kongres zlasti poudarja kot posebno važen problem delo za dviganje socialistične zavesti in moralnega lika mladincev In mladink ter za čedalje večjo raznovrstnost oblik v delu in življenju mladine.
VI.
Glede šol in znanstvenih zavodov ugotavlja kongres:
1. da jc bil napravljen resen napredek v vodstvu in ureditvi sistema pouka, zlasti v osnovnih in srednjih šolah ter pri razširitvi šolske mreže, prav tako pa tudi v tem, da čedalje večji del prosvetnih kadrov resno in zavedno pojmuje svoje dolžnosti. Resno težavo pomeni še slaba materialna podlaga za šole.
2. Glede univerz In znanstvenih ustanov stanje še ni zadovoljivo tako glede znanstvene ravni kakor tudi glede stvarnega notranjega demokratizma. Nezadostna vztrajnost in omahovanje pri razpravljanju in reševanju teh in podobnih vprašanj, kakor tudi pri zatiranju in razkrinkavanju klerikalizma, mistike in šovinizma tudi v srednjih šolah, lahko samo škoduje nadaljnjemu znanstvenemu in demokratičnemu razvoju visokih šol ter strokovni sposobnosti dijakov, študentov in mlajših znanstvenih kadrov.
Nihče nima pravice zapravljati sredstev, ki jih ustvarja delovno ljudstvo, proti njegovim naporom, njegovim stremljenjem in njegovemu napredku.
Osnovno vprašanje v nadaljnjem razvoju šolstva in znanstvenih ustanov jr. dviganje znanstvene ravni, utrjevanje in razvijanje demokratizma, zlasti pa povezovanje znanstvenega dela s stvarnostjo in gospodarstvom države ter sodobno stvarnostjo sploh, razvijanje znanstvenih in kulturnih zvez med republikami in zatiranje ozkosti ter lokalizma.
Zveza komunistov Jugoslavije sodi, da je neznanstvena in nazadnjaška vsaka težnja, ki bi s čimer koli zagovarjala prioriteto enega naroda ali ene kulture nad drugo. Vsi narodi, vsak na svoj način in v raznih oblikah, v odvisnosti od zgodovinskih in drugih pogojev, bogate splošno kulturno zakladnico človeštva. Kadar pa gre za narode Jugoslavije, morajo njihove kulturne pridobitve, ustanove in kulturni delavci služiti za stalno zbliževanje med njimi, ker jc to edino napredno in edino ustreza stvarnim tendencam ekonomskega in demokratičnega družbenega razvoja Jugoslavije.
Kongres poudarja tudi, da bi oviranje borbe mišljenj lahko samo otežko-čalo razvoj znanosti in kulture.
Demokracija v borbi mišljenj sc Izraža v moči argumentov in v enakem
stališču do tistih, ki so različnega mnenja. Vsakemu mnenju, čigar izhodiščna točka jc borba za socializem in socialistično demokracijo, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, za njihovo neodvisnost in neovirani notranji razvoj, je treba zagotoviti pravico, da pride do izraza.
VII.
Kongres pozdravlja napredek, ki ga jc dosegla v svojem razvoju in pripravljenosti Jugoslovanska ljudska armada. Kongres pozdravlja napore, ki so bili storjeni za krepitev obrambne sile države, kakor tudi napore, ki jih je zastavila armada za graditev gospodarskih objektov, zlasti pa graditev vojne industrije. Kongres sodi, da je treba šc naprej vztrajno delati za politično, kulturno in strokovno dviganje borcev in starešinskega kadra, pri čemer jc treba zlasti imeti pred očmi, da morajo tako armada kot vse družbene organizacije šc bolj in raznovrstneje delati za povezavo armade in ljudstva. Svoje idejno in politično delo mora armada povezati s konkretno in živo problematiko države kot celote.
VIII.
Kongres sodi, da so dozoreli vsi pogoji, da se Ljudska fronta dejansko in do konca spremeni v enotno in' aktivno množično politično organizacijo zavednih borcev za socializem, v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in da doba kot taka ustrezni statut in program. Odnos komunistov do Socialistične zveze delovnega ljudstva Juogoslavije je lahko samo naslednji: da so njen del in da je le-ta glavna, osnovna organizacija, v kateri in po kateri se mora razvijati njihova politika pa tudi njihova idejna aktivnost.
IX.
Kongres sodi, da razvoj družbenih odnosov v smeri vse večjega in bolj neposrednega delavskega upravljanja in čedalje bolj demokratičnih oblik oblasti določa kot osnovno drlžnost in vlogo komunistov — politično in ideološko delo za vzgajanje množic.
S tem v zvezi je sklenil kongres, da se spremeni ime Komunistične partije Jugoslavije v Zvezo komunistov Jugoslavije.
Zveza komunistov ni in ne more biti pri svojem delu neposredni operativni vodja in naredbodajalec niti v gospodarskem niti v državnem in družbenem življenju, pač pa s svojo politično in idejno aktivnostjo predvsem s prepričevanjem vpliva v vseh organizacijah, organih in ustanovah, da sprejmejo njeno linijo in stališče ali pa stališče posameznih njenih članov.
Zveza komunistov jc najzavednejši in organizirani del delavskega razreda, delovnega ljudstva.
Lastnosti Tn vloga komunistov. Pianov Zveze komunistov, se izražajo v njihovi zavednosti, politični in družbeni aktivnosti, nesebičnosti, požrtvo-vanju, vdanosti smotrom, osebni moralnosti in skromnosti.
X.
Kongres nalaga vsem organizacijam Zveze komunistov, da se drže te resolucije kot osnovne smernice za svoje bodoče delo ter poziva vse komuniste in patriote socialistične Jugoslavije, da zastavijo skrajne napore, da bi bila vsa javna dejavnost delavcev, kmetov in intelektualcev prežeta z njenim duhom.
Za socialistično demokracijo, za socializem!
Za neodvisno socialistično Jugoslavijo, domovino enakopravnih in pobratenih narodov!
Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi in državami!
Za sodelovanje demokratičnih in socialističnih gibanj!
V Zagrebu, 7. novembra 1952.
Sesti kongres Komunistične  partije Jugoslavije (Zveze komunistov Jugoslavije)
'1
mm
Pogled na del manlfcstantov na Glavnem trgu 8. novembra 1951
Milovan Djilas je 6. novembra na VT kongresu govori o Oktobrski revoluciji:
..Duh Oktobra in misel Marca. Engelsa in Lenina Ulita in ustvarjata v neustrašeni revolucionarni pro:etarshi osebnosti tovariša t i ta"
Tovarišice in tovariši!
Jutri bo preteklo petintrideset let od velike Oktobrske revolucije. Lahko smo samo veseli, da se je slučajno pripetilo tako, da delo in odločitve našega Kongresa padajo ravno na dneve, ko so se odigrali ti najepohalnejši dogodki v moderni zgodovini človeštva. S prole-tarsko Oktobrsko revolucijo se je pričela nova doba v zgodovini človeštva, doba socializma.
Tedaj so ruski delavci in kmetje, ki jih je vodila genialna marksistična misel Vladimira Iljiča Lenina, ki jih je vodil Leninov genij, zrušili oblast buržoazije in veleposestnikov in začeli novo obdobje v zgodovini človeštva. Po različnih poteh, v različnih oblikah, v raznih deželah in z raznimi borbenimi sredstvi zmaguje socializem in koraka naprej.
Epohalni pomen Oktobrske revolucije morajo konec koncev priznati vsi njeni sovražniki. Njenega pomena za človeštvo in za socializem ne more zmanjšati niti kasnejše opuščanje njenih načel in njenih pridobitev, niti poznejša izdaja, ki jo je zagrešila sovjetska birokracija s Stalinom na čelu. Kljub temu bo Oktobrska revolucija vedno pomenila prvo veličastno zmago proletariata v veliki državi in začetek
socializma pred 35 leti so ruski delavci in kmetje zažgali prvo baklo, ki *je buržoazija ni mogla pogasiti — kot nekoč v pariški komuni, baklo, ki je nihče ne bo pogasil. Nasprotno! Gori in sije v srcih proletarcev in vseh izkoriščanih. V kolikor bolj postajajo zločinska izdaja, zahrbtne zarote, eksploatacija in privilegiji, osvajanja in osvajalni načrti sovjetske birokracije vedno bolj besni in surovejši, v toliko sije bakla močneje. Sijaj Oktobra in njegov duh ne da miru reakcionarni vesti Stalina in njegovih pomagačev. Ta sijaj in duh bosta konec koncev obsijala njihovo protisocialistično in proti-človeško dušo, odkrila jih bosta kot preživele odpadke stare razredne družbe. Ta sistem ne more ostati večen, ker je s svojim celotnim protidružbenim bitjem nasproten socialističnim družbenim osnovam, v katerega temelje so vzidali svoja življenja milijoni ruskih delavcev in kmetov.
Tovariši in tovarišice!
Ce je duh Oktobrske revolucije, če je ustvarjalna misel Marxa, Engclsa. in Lenina umrla v Sovjetski zvezi zaradi birokratske kontrarevolucije in ponarejanja, a s tem ni izginil duh socializma, marksizma in Oktobra, ampak sta se ta duh in ta misel v drugih pogojih in
drugih oblikah, v novem poživljcnem sijaju pojavila v naši deželi Duh Oktobra in misel Marxa, Engelsa in Leninu živijo in ustvarjajo v neustrašni revolucionarni, proletarski ljudski osebnosti tovariša Tita!
Tovariši in tovarišice!
Duh Oktobra se nadaljuje v naši revoluciji, v naših delavskih svetih, v naši Partiji. In danes tukaj duh Oktobra, Marxa, Engelsa in Lenina vlada na tem Kongresu, v tej dvorani, v srcih in glavah vseh nas. Zares mislim, da izražam vero nas vseh, ker mi moramo verovati, da duh Oktobra, duh Marxa in Lenina ni in ne more biti nikdar popolnoma zadušen niti v srcih proletariata niti v srcih ljudstev Sovjetske zveze, ki danes trpi i> sovjetski stvarnosti in zaradi vedno večjih surovosti te stvarnosti. Konec koncev se bo vendar dvignil v novem, še lepšem sijaju, ker so socializem in socialistični družbeni odnosi pojavi, ki se porajajo in ki se bodo porajal' znova iz same stvarnosti. Zgodovina je obsodila na propad vse tisto, kar se ji postavlja na pot, a sem spada predvsem, ko gre za deželo, v kateri je proletariat vzel oblast v svoje roke, birokratska despotija in birokratska kasta.. Naj živi neuničljivi duh Oktobrske revolucije!
Fronta v novomeškem okraju mora vložiti v predvolilno delo
icc političnega boja za svoje Kandidate!
Zbori volivcev - spričevalo dela množičnih organizacij in zavednosti državljanov
Po vseh volilnih enotah so bili v /;idn.iih dveh tednih zbori volivcev, najnižji, pa tudi najširši parlament naše ljudske oblasti. Bili so odraz politične in gospodarske razgledanosti prebivalcev, hkrati pa tudi slika boljšega ali slabšega, pa tudi — v nekaterih, resda zelo redkih krajih — nikakršnega političnega dela množičnih organizacij, zlasti pa partijskih in frontnih občinskih komitejev oziroma odborov, Zveze borcev in AFZ.
Do volitev imamo še dobre tri tedne časa za politično delo med volivci. Ker so se marsikje na Dolenjskem v zadnjem času zaradi pospešenega dela Partije uspavale frontne organizacije, naj velja odborom OF resno opozorilo: treba se je takoj in z vso silo spustiti v politični boj za svoje kandidate! Da je bilo dosedanje delo mnogih odborov OF slabo, kaže ponekod slaba udeležba na zborih volivcev, drugje spet omalovaževanje volitev, o katerem govorijo ostanki reakcije. Mnogo krajev je še, kjer ljudje niso poučeni o političnem pomenu volitev v občine in OLO, kjer so jim demokratične volitve z listki neznana stvar in kjer se še vedno ne zavedajo pomena in delokroga občinskih ljudskih odborov. Premalo je bilo doslej političnega dela z volivci, marsikje pa preveč poudarjanja samo na lokalna gospodarska in komunalna vprašanja. Premalo je bila ljudem raz-
ložena četrta akontacija davkov in vzrok, zakaj je le-ta višja od prejšnjih. Vse premalo se govori na sestankih o pomoči, ki jo Jugoslavija prejema od nekaterih zapadnih držav, premalo ču-jejo volivci o naši zunanji politiki in krepitvi naše Ljudske armade, brez katere ni in ne bi bilo svobodne domovine. Čeprav so skoraj povsod na kandidatnih listah zavedni člani Fronte, pa ljudje še vendarle premalo poznajo globok politični pomen decembrskih volitev. O zborih proizvajalcev obstajajo velike nejasnosti, o posledicah suše v državi se ne govori skoraj nikjer dovolj prepričevalno.
O vsem tem bodo razpravljali v tem in prihodnjem tednu zbori in vaški sestanki volivcev. Na sejah občinskih I odborov OF je bil sestavljen načrt podrobnega političnega dela za vsako vas. I Domačim aktivistom bodo prišli na pomoč tam, kjer bo to treba, tovariši iz mesta in okrajnega odbora OF. Doseči je treba, da bo sleherni volivec v okraju dodobra seznanjen z vsemi vprašanji, ki stoje pred nami pred volitvami. Vse premalo so se doslej pokazali na zborih volivcev ljudje iz proizvodnje! Prav ti bi morali odločno sodelovati pri sestavljanju načrtov, s katerimi stopajo na volitve občinske organizacije OF. Vse to moramo v prihodnjih dneh popraviti in izboljšati priprave na volitve.
čega dela, ki ga je že pripravil ljudski odbor na pobudo Fronte. Najbolj so pozdravili tisti del bodočega načrta, ki govori o gradnji mostu za pešce čez Krko ob železniškem mostu. Predlagali so, naj bi ta naloga bodočega mestnega odbora bila med prvimi. O mestnem vodovodu razpravljali na vseh sestankih. V Kandiji voda tako smrdi po kloru, da je komaj užitna, pa še take večkrat manjka. Gospodinje so izrazile že-
ljo, da bi uprava vodovoda pred vsako daljšo prekinitvijo dobave vode to objavila v Dolenjskem listu ali drugače, da bi si pripravile rezervo. Kandija je tudi brez vsake dvorane. Zato so predlagali, da bi pri gradnji stanovanjskega bloka v Stemburjevi ulici zgradili tudi primerno dvorano. V volilni enoti Irca vas so med drugim sklenili napovedati tekmovanje vsem ostalim volilnim enotam za izvedbo volitev 7. decembra.
Sovražniki napredka so tudi tokrat na delu
Od Suhe krajine do škocjana in Mokronoga...
Udeležba na zborih volivcev je na splošno v Suhi krajini dobra. Volilnih sestankov in zborov volivcev se je v Suhi krajini udeležilo okrog 75 % vseh volivcev. To je vsekakor lepo število, ki kaže, da se Suhokranjčani zanimajo za gospodarske in politične probleme.
Toda iz razprav na zborih je razvidno, da si glede bodočega gospodarskega razvoja le še niso dovolj na jasnem. Vse preveč je na teh sestankih tarnanja in cikanja na pasivnost kraja in pričakovanja neke pomoči od drugod. Socialistično gospodarstvo ni v tem, da država daje podporo delu prebivalstva, da ta morda životari iz leta v leto pri zaostalem načinu gospodarstva v poljedelsko pasivnem kraju. Suhokranj-čani bi morali vendar že končno spoznati, da je od njih samih odvisno, kdaj si bodo — razumljivo ob pomoči družbe
- preusmerili svoje gospodarstvo na donosnejše panoge. Včasih je živinoreja donašala Suhi krajini lepe dohodke, danes pa postavljajo kot pogoj za dvig živinoreje vodovod. Prav je, tudi za vodovod se je treba boriti, toda današnja živina ne potrebuje nič več vode, kot jo je potrebovala v stari Jugoslaviji, in vendar je takrat prihajala na trg najlepša živina prav iz Suhe krajine! Vode tudi danes ni manj kot jo jo bilo takrat.
Najslabša udeležba na zborih volivcev je bila do sedaj v škocjanski občini. Komaj slabih deset odstotkov volivcev se je udeleležilo zborov. Tu se vedno bolj pojavlja težnja, da bi dali na kandidatno listo velike kmete, češ »ti se bodo bolj uspešno upirali velikim davkom«. Poleg tega, da je tak račun več kot smešen, vprašajmo velike kmete, ki si sedaj želijo oblastnih stolčkov v ljudskem odboru, zakaj se niso pulili za mesta v prejšnjem krajevnem odboru, ko je bilo treba izpolnjevati poleg drugih nalog še obvezno oddajo? Takrat so pošiljali naprej male kmete. Čudno je, da te njihove politike ne sprevidijo mali kmetje in jih razkrinkajo. Pa partijska in frontna organizacija? Volivci, ki so se udeležili zborov, so zdravo razpravljali o raznih gospodarskih problemih, po zaslugi nedelavnosti množičnih organizacij pa bo le majhen del volivcev seznanjen s pomenom volitev in bodočimi halogami ljudskih odborov, ker je bila udeležba na zborih doslej tako majhna.
Zvonjenje med gospodarskimi vprašanji
Občina Gotna vas je med najbolj obsežnimi v okraju, zato so tudi ljudje različni, politična zavest pa še bolj. V Smolenji vasi so prišli prvič na zbor volivcev samo štirje volivci; v BirČni vasi so sklicali zbor kar trikrat, tako »vestno« so ga sklicevali. Ni res, da ljudje nočejo na zbor, pač pa je res, da
so malokdaj pravilno obveščeni. Ce pa vseeno ne pridejo, je to kaj slabo spričevalo množičnih organizacij.
Zbora volivcev v Podgradu se je udeležilo 50% prebivalcev. Lepo so se razgovarjali o raznih gospodarskih problemih. O ljudski univerzi, ki naj bi pripravila čimveč strokovnih predavanj iz kmetijstva in živinoreje, o raznih komunalnih napravah, ki jih je treba zboljšati, o šoli in splošni pro-sveti itd. je tekla pametna beseda.
Pa ti pade v razgovor Martin Gaz-voda iz Konca št. 2., češ, pri nas je preveč učiteljic, zato pa imamo tolike davke, učiteljice pa so premalo zaposlene. Da imajo v Podgradu tudi župnika, ki je prav tako kot učiteljice socialno zavarovan in ima tudi plačo čeprav ima vsak dan samo eno mašo in je potem ves dan brez dela, nato je Gazvoda seveda pozabil in so ga morali ostali volivci na to spomniti.
Ko je bil razgovor o gospodarskih vprašanjih v najboljšem teku, je isti Gazvoda spet vpadel, češ, dajmo se pogovoriti, kdaj bo spet zvonilo. Pri tem ga je podprl tudi Alojz Umek iz Konca, ki je cerkveni odbornik in član upravnega odbora KZ in gasilske čete. Za ljudi Gazvoda-Umek je najvažnejše vprašanje zvonjenja, za vse drugo jih pa ni mar, vsaj tak je bil videz. Njima gre za vse kaj drugega! Gre jima za metanje polen pod noge ljudski oblasti. To vedo ostali volivci v Podgradu, ki vedo tudi to, da Gazvoda in Umek nista z mezincem mignila, ko je bivša avstrijska soldateska vzela zvonove za topove, sedaj pa se jim ti smilijo, ko počivajo v zvoniku.
Nad slabimi potmi kritizirajo, denar za pota pa je neizkoriščen
V volilni enoti Podljuben—Petane so volivci tarnali nad slabimi potmi do vasi, sami dosedaj pa seveda niso ničesar pokrenili, da bi jih popravilL Se več. Kmetijska zadruga v Smihelu je dala prav v to svrho od svojega letnega dobička precejšnjo vsoto denarja, ki pa sploh še ni izčrpan. Podljubenčani in Petančani so v resnici podobni tistemu lenemu hlapcu, ki mu je gospodar hotel dati denar, pa je odvrnil, da če mu ga že hoče dati, naj mu ga še vtakne v žep. Takega gospodarja bodo prebivalci teh vasi morali še dolgo čakati in če se sami ne bodo zganili, bodo še -dolgo vozili po slabih poteh in zajemali kalno vodo iz studenca. Za kandidate v bodoči ljudski odbor so predlagali take, ki niti podpisati nočejo! Pa bo vseeno tudi brez njih občina lahko poslovala, vprašanje pa je, če bo njim vseeno? Kar velja za navedene, velja tudi za nekatere druge vasi, tako v občini Dolenjske Toplice, Prečni in Šentjerneju ter drugje.
Mnogo je zdravih predlogov in koristnih sklepov
V veliki večini so potekali zbori volivcev v znamenju resnega razmotriva-nja gospodarskega in političnega položaja doma in v svetu ter koristnih predlogov in sklepov. Velika večina delovnih ljudi z vso pozornostjo spremlja napore državnega in političnega vodstva za premagovanje različnih težav ter za izboljšanje gospodarstva. Delovni ljudje vedno bolj odobravajo ukrepe oblastnih organov in kažejo veliko pripravljenost, da sami pri teh naporih sodelujejo ter pomagajo kjerkoli je treba. Tudi to je prišlo do izraza v veliko primerih na zadnjih zborih volivcev.
V občini Trška gora se je zborov udeležilo 507° volivcev. Sklenili so organizirati enoletno kmetijsko šolo, v katero bodo vključili vso moško mladino in mlajše gospodarje. Sklenili so tudi, da je nujno potrebno zgraditi most čez Krko pri Otočcu, napraviti porišča, popraviti pot in podobno. V Vel. Gabru so razpravljali o elektrifikaciji, dvigu živinoreje, gozdarstvu in drugih problemih. Spoznali so, da so se dosedaj za te stvari premalo brigali. Za
kandidate so izvolili najboljše gospodar-sko-politično razgledane gospodarje kot so MarkoviČ, Zefran in Smole. V Gor. Kamencah je nekdo na zboru volivcev predlagal, naj bi odpravili invalidnino, češ da so že dosedaj invalidi in socialni podpiranci prejeli preveč denarja. Jasno je, da tak predlog lahko pride samo od ljudi, ki v vojni niso ničesar ali zelo malo žrtvovali za domovino in imajo tudi danes vsega dovolj.
Novomeški volivci dajejo priznanje dosedanjemu odboru in predlagajo...
Zbori volivcev na območju mestne občine so bili prav dobro obiskani. Obširno poročilo sedanjega mestnega ljudskega odbora mora vsakogar zanimati. Volivci so dali priznanje ljudskemu odboru za dosedanje uspehe in nakazali vrsto nalog za bodoče. V volilni enoti Irca vas so z odobravanjem vzeli na znanje poročilo o dosedanjem delu, še bolj toplo pa pozdravili načrt bodo-
Pri vsaki priliki ne manjka sovražnih poizkusov begati delovne ljudi, prav tako pa jih ne manjka tudi pred temi volitvami. Na Visejcu v Suhi krajini je nekdo mislil, da bo odvrnil ljudi od sodelovanja z ljudsko oblastjo s tem, da je razširil lističe s sovražno vsebino, ki so se jim pošteni ljudje pomilovalno smejali. Nekdo je tudi sprožil zelo »modro« trditev, čaš v »Dolenjskih Toplicah smo ploskali- da sedaj plačujemo toliko več davka«. Drugod so spet trdili, so davki zato tako visoki, ker smo denar porabili za topliško prireditev. Trditev je toliko bolj prozorna, ker vsakdo ve, da je prireditev organiziral Glavni odbor Zveze borcev in ne država, poleg tega pa so vsa podjetja, ki so tam prodajala, prispevala od svojega dobička za stroške prireditve! V Sto-pičah so nekateri hoteli odvrniti ljudi,
da bi šli na volišče, češ »ker niso k nam pustili škofa in ni bilo birme, pa ne gremo na volišče!« Tudi v okolici Trebnjega se je razširila parola za neudeležbo na volitvah. Vzroka ne navajajo. To so sicer glasovi posameznih ljudi, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z našo stvarnostjo, vendar pa kažejo, da so naše politične organizacije premalo budne. Dogaja se, da celo posamezni komunisti nasedajo sovražnemu poizkusu, da pride čim manj žena v ljudske odbore, kar je popolnoma nepravilno.
Veliko je bilo na vseh zborih volivcev razpravljanj o davkih, zlasti o četrti akontaciji. Ljudje ob pravilnem tolmačenju razumejo nujnost plačila davka, ugotavljajo pa, da so marsikje prevelike razlike med posameznimi zavezanci, kar bi bilo treba popraviti.
V DOL. TOPLICAH JE PRIŠLO NA ZBOR VOLIVCEV KOMAJ 70 LJUDI
V petek 31. oktobra je bil v Toplicah zbor topliške volilne enote, ki se ga je udeležilo komaj nekaj nad 20% prebivalstva. Slaba udeležba govori o pomanjkljivem deiu Fronte, ki za volitve še ni naredila vsega, kar bi lahkol
Prodsednik občine je poročal o dosedanjem delu obe. ljudskega odbora. Poudaril je, da zavzema najslabše mest-o kmetijstvo in da je občina premalo povezana s kmet. zadrugo za dvig kmečke proizvodnje. Pereča so tudi komunalna vprašanja v trgu. Čeprav je bil n. pr. vodovod obnovljen, vendar ur dela tako kot bi bilo potrebno. Zgrajen je most in tlakovana cesta, struga Sušice pa bo ob prvi suši spet problem. Kanalizacija ni dokončana, pereča pa so tudi nekatera ostala   vprašanja  v  obč. gospodarstvu.
V načrtu novih nalog, ki čakajo bodoči občinski ljudski odbor, je predvsem: izboljšava razsvetljave v trgu, ureditev eleklri fikacije v Poljanah, popravila vaških poti, ureditev vodovoda v Toplicah in okoliških vaseh ter vsestranska skrb za izboljšanje kmečke proizvodnje. V Toplicah bo treba zgraditi novo šolo ter stanovanjsko hišo, da bo problem stanov, stiske vsaj načet. Prej ali slej pa bo treba tudi vložiti vse sile v podaljšanje železniške proge vsaj do Polja.
Občina ima 4 podjetja, ki so imela letos nad 30 milijonov dinarjev prometa. V sklad občine bodo prispevala 250.00(1 dinarjev. LIP Novo mesto je obljubil topliški občini prispevek v znesku 1 milijona dinarjev za zgraditev stanovanj. Gozdno gospodarstvo prav tako 500.000 din, s čemer bo občini zelo pomagano.
Ko je predsednik občine opisal politični pomen volitev in način kandidiranja, je bila sprejeta kandidatna lista, nakar se jo razvilo razpravljanje. Vsi navzoči so so zanimali za komunalno dejavnost v obrhu, poudarjali nujno potrebo po regulaciji kraja, /el.io, da bi postale Toplice letoviški kraj. Nujno potrebni so športni objekti, med njimi tudi kegljišče in odprt bazen. Precej so govorili volivci tudi o slabih prometnih zvezah trga z Novim mestom in Stražo.
Nepravilno je bilo, da je tov. predsednik predčasno zaključil zbor volivcev, ker bi se bilo treba pogovoriti še o marsičem. Kraj nujno potrebuje nekatere obrtne delavnice, ustanovitev Partizana pa je tudi stvar vseh občanov. S- F.
DOBREPOLJSKA DOLINA PRED VOLITVAMI
• v
Bivši trgovci in si župani si
V Dobrempolju vlada letos večje zanimanje za volitve v ljudske odbore kakor prejšnja leta. Zbore volivcev so imeli že po vseh volilnih enotah, razen Strug in Vidma. V Strugah se na zbor volivcev pripravljajo frontovci razmeroma dobro, saj se v tem kraju zadnji čas stanje precej izboljšuje. Med drugim so sprejeli v OF 15 novih članov. V Vidmu so volilne priprave slabše in tu politični aktiv preveč cepi svoje sile. Tako so n. pr. sklicali na en večer zbor volivcev, sejo zadružnega živinorejskega odseka in imeli predavanje, na katerem je bilo okoli 30 ljudi. Jasno je, da je to nepravilno in da je potrebno večje sodelovanje.
Na splošno so zbori volivcev veliko boljši kot v prejšnjih letih. Diskusija je stvarna, obisk pa boljši, saj so le redke družine, razen Vidma, da se nihče ne bi udeležil zbora volivcev. Posebno zanimanje vlada pri izbiri kandidatov in skoraj povsod so volivci izbrali iz svoje srede najboljše može in žene.
Tudi v vasi Cesta se je situacija precej popravila. Prejšnja leta sploh niso marali odbornika in ni bil nihče iz tega kraja v občinskem ljudskem odboru. Sedaj so že imeli zbor volivcev, ki je bil dobro obiskan. Izbrali so tri najboljše kandidate svoje vasi.
Dober zbor volivcev je bil tudi v Podpeči, še boljši pa v Kompoljah. Pa tudi v Bruhanji vasi ni bil slab, čeprav je v tej vasi čutiti vpliv reakcije. Čuti se namreč, da se Zelnik Franc, bivši lesni trgovec in župan, še sedaj ni sprijaznil z Osvobodilno fronto in ljudsko oblastjo, pa tudi z zadrugo ne. Se vedno v zelo prefinjeni obliki podtika to in ono. No, pa ljudje se temu ne čudijo,
saj ga poznajo še od prej, da je imel najraje sam sebe. Držal pa je vedno s tistim, ki mu je osebno koristil. Ko so bili na »špici« klerikalci, je »drukal« zanje, ko so prišli na »špico« liberalci, je priložil pisker k njem. Potem je bil tu okupator, pa ni imel nič proti. No, ne delajmo mu krivice, tudi za partizane je bil, svoja dva sina pa je imel pri belih.
Potem je bila zmaga in tudi v Dobrempolju se je zasukalo. Zdaj so dobili besedo napredni delovni ljudje; tudi oblast so dobili v roke — vendar »ti niso pravi in veljaki jim pravijo nema-niči. S tem se strinja tudi Zelnik in zato noče z njimi, kaj šele, da bi zanje »drukal«! To je pokazal tudi na zadnjih volitvah v zvezno skupščino, katerih se ni nihče izmed njegove družine udeležil, razen sina Milana, uslužbenca KZ.
Sedaj, ko so prišli do besede in oblasti delovni ljudje, sedaj ko ima svojo odločilno besedo tudi revni kmet, sedaj je Zelnik Franc proti in verjetno misli, da je bilo takrat najbolje, ko je vladala njegova modrost, ki so jo vsi pošteni,
i 99
delovni ljudje grenko okusili. Da bi se povrnili ti stari in »zlati časi«, je dajal tudi lažne podatke o posameznih ljudeh v dobrepoljski dolini. Zato je iskal opore kjer je mogel, pa tudi na Ljubljano in Špana ni pozabil. No, srce ga tako ne boli če komu dela krivico, ker je verjetno že od prej tega navajen. Sedaj se širi bajka, da ve za kupce, ki bi odkupili repo, katere imajo kmetje veliko, a zadrugi noče zanje povedati, ker bi potem lahko ona repo odkupovala in oddajala naprej. Kmetje dobrepoljske doline vedo, da bi za počen groš prodal svojo grešno dušo, a ne samo občeljud-ske interese in cilje. S svojim indifi-rentnim odnosom do skupnosti in napredne socialistične misli in prakse bo Zelnik še jasneje izpričal svojo nazadnjaško in v bistvu reakcionarno notranjost pred delovnimi ljudmi dobrepoljske doline, ki že tako dobro poznajo njegovo spekulativno dušo, ki ima po vrhu še to slabost, da želi zavajati še druge.
Tudi te volitve bodo potrdile, da je »zlatim časom« starih trgovcev in bivših županov za vedno odklenkalo.
Razgibanost v velikološki občini
IZVOLITEV NOVIH LJUDSKIH ODBOROV POMENI NADALJNJI KORAK V RAZVIJANJU SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE
Množična pred volil na zborovanja po vo-■ lilnih enotah velikolaške občine se bližajo i koncu. Številni zbori volivcev, na katerih I je udeležba prav zadovoljiva, govorijo o i velikem zanimanju državljanov za deeembr-. ske volitve. Razgihana diskusija o tem. kdo t naj bo kandidat, je zajela že ves sektor ! tamkajšnje občine. Na zborih sodelujejo skoraj vsi volivci, ki pretresajo predloge kandidatov oziroma bodočih članov občin.
V večini volilnih enot so bili volivci z izbiro kandidatov zelo zadovoljni, saj predlagajo najboljše ljudi, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so tega zaupanja vredni. 30 volinlih enot, ki jih ima občina Velike Lašče, je sedaj resnično razgibanih, saj ne mine dan, da ne bi v katerikoli bilo zbora volivcev. Velike Poljane. Veliki Osolnik, Krvava peč, Turjak. Rob, Male Lašče, Mali Ločnik in še nekatere volilne enote so zbore volivcev že- zaključile. V Krvavi peči so volivci že na zboru izrazili prepričanje, da bo dobil največ glasov kandidat Rajko Zgonc, zaslužen borec iz NOV. ki je tudi danes zelo požrtvovalen in so trudi za izboljšanje življenja delovnega ljudstva.
Uspelo zborovanje volivcev v Metliki
Po dveh dobro obiskanih odprtih partijskih sestankih je bil v Metliki 31. oktobra zbor volilcev, za katerega so prebivalci po kazali še večje zanimanje. Na njem je sedanji občinski ljudski odbor podal kritični pregled svojega dela. obenem pa so volilci mestne volilne enote predložili komisiji kandidata za nov občinski odbor.
Iz prebraqega poročila so volilci videli, da se je v zadnjem letu Metlika vendarle zganila iz mrtvila. Zidava nove kinodvo-rane, urejevanje grajskega vrta in trga pred njim, obnova bivšega Zdravstvenega doma, preurejanje Doma ljudske prosvete, ki bo že to zimo spet služil fizkulturi, ure ditev številnih občinskih cest v mestni okolici, zgraditev dveh manjših mostov in drugo priča o delu sedanjega občinskega odbora. Vedeti je namreč treba, da se je prejšnji MLO Metlika s priključitvijo okoliških občin znatno razširil, s čimer se je Število administrativnega osebja zmanjšalo od 28 na 7 oseb. kar pomeni letno 1,200.000 prihranjenih dinarjev.
V sedanjo občino je vključenih pet okoliških Sol, na katerih so bila letos izvršena mnoga večja in manjša dela. Verjetno bo tudi že letos v8a občina elektrificirana, saj sta že urejena transformatorja na Radovici in v Drašičih, od koder bodo dobivale tok vasi v vzhodnem delu metliške občine. Poskrbljeno je bilo za socialno zaščito ljudstva in na Suhorju je bita obnovljena zdravstvena postaja, v Metliki pa bodo v obnovljenem bivšem Zdravstvenem domu ljudem na razpolago javne kopalnice. Tja se bo po novem letu tudi preselil poštni urad, s i'iincr bodo v dosedanjih poštnih prostorih pridobljeni novi lokali za zadružno mesarijo in mlekarno.
Na ostro kritiko pa je naletel malomarni odnos tševilnih davkoplačevalcev do skupnosti. Veliki davčni zaostanki onemogočaj« pravilno izvedbo javnih del, obenem pa kažejo na nizko državljansko zavest posameznikov. Povedano je tudi bilo, da ae v mestu samem vse premalo skrhi za čistočo, da so ulice zanemarjene in da sta javna razsvetljava  in  kanalizacija pomanjkljivi.
Prav zato so volilci z zanimanjem poslušali in sprejeli vrsto predlogov in načrtov, ki naj jih izpolni že ta ozir. novi občinski ljudski odbor. Predvsem bo treba takoj mi sliti na rcgulacijski načrt Metlike in postopoma izvesti kanalizacijo, vodovodno omrežje in tlakovati cesto s kolodvora do Metliko in skozi mesto. Izboljša naj se javna razsvetljava, izvrši naj se poimenovanje cest in trgov, popraviti je treba oporno zidovje na starem pokopališču in obenem misliti na novo pokopališče, ker je staro že pretesno. Kljub temu, da Metlika za zdaj še nima industrije, se vidno širi, zato je treba skrbeti za povečanje stanovanjskega fonda, zlasti ker je bilo 1. 1944 med vdorom Nemcev in Vlasovcev v oMtliko požganih mnogo stanovanjskih hiš. V mestu je tudi predvidena graditev velike vinske kleti za vzhodni del Bele krajine, nujno pa je izboljšati gostinsko mrežo in dvigniti tujski promet, ki ima zaradi bližnje tople Kolpe in prijetne okolice vse možnosti za najlepši razvoj. Sprejetih jo bilo več sklepov za kul-turnojšo postrežbo v nekaterih podjetjih, za strožjo kontrolo nad izvajanjem sklepov občinskega gradbenega odbora in podobno.
Vsekakor so v Metliki na zboru volivcev, s katerega so tudi poslali pozdrav VI. kongresu KP.f, dovolj široko postavili program sedanjih in bodočih občinskih dol, zato pa so prav tako volivci tehtno izbrali kandidate za novi občinski ljudski odbor, kate remu naj na decembrskih volitvah zaupajo prihodnji razvoj svojega meeta in njegove okolice. -r
Zanimivo je prisostvovati zborom volivcev. Tu zveš marsikaj novega in se tudi marsikaj naučiš. Razgibana diskusija, kritika, razprave in pod. o dobrih in slabih I asi nos tih bivših KLO in poedinih odbor-I nikov so  nadvse zanimive.
Posebno uspešen je bil zbor volivcev v volilni enoti Mali Ločnik. Udeležba je bila prav zadovoljiva: skoraj od vsake hiše je bil navzoč vsaj po en volivec. Po osvojenem predlogu, da kandidirajo trije najboljši iz volilne enote, se je razvila živahna diskusija. Razpravljali so o bodočih nalogah novih odborov, zlasti pa o delu novih odbornikov Člani OF in drugih organizacij so že začeli veliko delo. Gradijo si električno napeljavo. Doslej so s prostovoljnim delom opravili za 150.000 din vrednosti. Pri tem so že vse pripravili za napeljavo in dobili že tudi potrebno električno žico. Izkopali so jamo, navozili in že postavili drogove, nabavili izolacijski material itd. Dobiti moraj samo še nekaj žice. Novoizvoljeni odbor bodo zaprosili, da jim bo pomagal dokončati to delo. V načrtu imajo tudi ureditev vaških potov in ostalo komunalno dejavnost.
O tej volilni enoti so okoličani govorili, da je slaba, da so v njej slabi in nedelavni ljudje, vendar pa to ne drži. Res niso vaj sodelovali v NOV in so bili nekateri celo nasprotni. Danes pa niso proti naši oblasti. Večje število tamkajšnjih prebivalcev sploh še ni sodelovalo na volitvah, ker prej niso hoteli voliti. Tudi to vprašanje je obravnaval zbor volivcev. Vzroki so jasni. V vasi sta dva tabora, eden zavednih ljudi, drugI takorekoč nezavednih -- še sedaj imenova nih domobrancev. Postavimo vprašanje ali so to res domobranci, naši sovražniki? Odgovoril bi bil takole: Med njimi so ljudje, ki imajo vse pogoje, da postanejo vredni državljani naše domovine. Koliko je takih in kateri so. pa morajo rešiti politične organizacije. To bodo lahko ugotovile le na ta način, če bodo z njimi veliko politično delale, jim pojasnjevale, jih učile in bile I njimi v lepih tovariških odnosih. Nazadnjaški in nam nasprotni ljudje pa naj vedo. da sovražniku pri nas ni mosta! Državljani, ki so doslej morda bili preveč kritizirani, naj v bodoče pokažejo, da niso tako slabi in da so vredni občani naše skupnosti. Največji dokaz svoje zavednosti pa lahko dajo na volitvah 7. decembra! D. D.
600 volivcev na zborovanju v Črnomlju
Pretekli petek zvečer je bilo v Črnomlju predvolilno zborovanje vseh treh volilnih enot, ki se ga je udeležilo nad 600 ljudi. Na zborovanju so obravnavali političen pomen decembrskih volitev, vlogo žena v naši ljudski oblasti, komunalna ter ostala gospodarska vprašanja mesta in Bole krajine.
Razkrinkajmo reakcionarne »gospodarske liste«! Naše ljudstvo mora poznati vse politične probleme, s katerimi se borimo! V vseh ljudskih odborih morajo biti tudi žene!
38
0
Elektrifikacija je pogoj
pravilo v Potianski dolini
Delo Fronte pred volitvami še ni zadovoljivo
za napredek
ob Kolpi
r
Ce se pftaoljete po cesti iz Kočevja do meje kočevskega in črnomaljskega okraja na Vidmu, se vam nudi prelep razgled na kakih 12 km dolgo in ;t do 1 km široko valovito Poljansko dolino oh Kolpi, rui j jugoza hodnejši del Rele krajine, ločen od ostalih krajev črnomaljskega okraja po od (iOfl do skoraj 900 metrov visokem gorskem grehenu, ki se vleče vse od kočevske meje na Bukovi gori pa do bližnje Vinice. Ta gorski greben je poleg drugih tudi vzrok, da je dolina stabo povezana s prometom z drugimi kraji. Edina zveza je avtobus, ki vozi trikrat na teden v Črnomelj in trikrat na teden v Kočevje. V obe mesti je približno enako daleč, le v slučaju, da hi bila kdaj dokončana že pred vojno začeta nova cesta Stari trg—Tanca gora Črnomelj, bi bila pot v Črnomelj znatno krajša. Med vojno, zlasti po italijanski kapitulaciji, je bila dolina važno in dokaj varno partizansko zaledje, saj po nemški ofenzivi v jeseni 194.1 v dolino ni več stopila noga okupatorjevega vojaka. Polog drugih edini« in ustanov je bil tu tudi štab dopolnit venega bataljona VII. korpusa. Nešteti novinci, ki so prihajali iz vse Slovenije v partizane, so tu dobili osnovno vojaško pari ižansko znanje, predno so odšli v razne edinice. Tudi zavezniška letala so tu najprej in sicer v spomladi 1944 odmetavala pomoč za partizansko vojsko.
2e pred vojno so začeli (največ, ob volitvah) I gradnjo vodovoda in ■ elektrifikacijo ter gradnjo ceste Stari trg-Črnomelj. Elektrifikacija se je končala z nekaj postavljenimi drogovi, vodovod pa s položitvijo cevi od rezervarja na hribu Sv. Antona do izvira v Dolu ter zgraditvi jo strojnice va črpalke. Tako je stanje  vodovoda  še danes
— po 13 letih! Vodovod brez strojnih naprav In stroji brc/, pogonske sile so brez koristi. Toda včasih niso odločale gospodarske koristi prebivalcev, pač pa politični načrti takratnih politikov, ki so čutili, da se jim -pričo nezadovoljstva ljudi tla pod nogami vedno bolj maje jo.
PRVEGA   DECEMBRA   KO PRVIČ ZASVETILA   ELEKTRIČNA LUČ Elektrifikacija je lani  in  letos lepo na-nrodovala.    Zgrajen    je    transformator pri
- ;isi Predgrad in napeljan daljnovod do njega. Sedaj postavljajo drogove do posameznih vasi aajbližnje okolice. Predsednik upravnega odbora l']lek ! ro-pod.jet ja Ljubljana, tovariš Jožo deležnik, je obljubil, da bo
uradi, tako občinski ljudski odbor, matični urad, zdravstvena postaja in pošla. V domu je lep prostor za kmetijsko zadrugo, tako za trgovino kot za ostale prostore. V domu je dvorana, ki že služi za prireditve, v kletnih prostorih pa bo urejeno gostišče. Občinski ljudski odbor je poskrbel za napravo napajališča pod vasjo Predgrad. razširjena je bila pot do vasi Laze, kamor sedaj lahko pride avlo. Sedaj pripravljajo še razširitev vaške poti do vasi Vrt. Letošnjo jesen je bil razširjen dol poti iz vasi Kodevce preko tako imenovanih Zaplazov proti Radenccm. Občinski ljudski odbor išče sredstva za dokončanje poti. s čimer bo prebivalcem teh vasi zelo ustreženo. Treba bo pa, in to čimprej, misliti na cestno zvezo med cestama Stari trg—Prelesje in Predgrad—Dol.
POGOJI ZA RAZVO.I TI' Iti Z M A SO LEPI, TODA.. .
Topla Kolpa, ki teče tod po ozki roman tični soteski, lahko dostopni hribi, od koder je razgled daleč na jug in na Gorenjsko, slikovita valovita pokrajina, vse to so naravni pogoji za turizem. Glavna ovira so prometne zveze in gostišča. Marsikateri tujec, ki je prišel v dolino, je bil navdušen nad naravnimi lepotami kraja, pa tudi prenekateri partizan, ki je tod potoval, ima krasote doline v spominu, čeprav v tistih časih ni bilo časa za ocenjevanje naravnih lepot.
Občinski komite KPS je v zvezi z načrtom za gospodarski dvig kraja pred nedavnim razpravljal tudi o razvoju turizma. V načrtu je predvidel gradnjo planinske koče na Kožicah in postavitev vsaj enega večjega gostišča v dolini Kolpe. V vsej okolici je veliko podzemeljskih votlin in neraziskanih   kraških   jam  s kapniki.
Prav tako sta občinski komito in občinski odbor že razpravljala o drugih stvareh, ki zadevajo gospodarski dvig doline. Sedaj ko takorokoč že imajo elektriko, se odpirajo pogoji za razvoj obrti in podjetij. Obrti v dolini namreč skoro ni, pač pa je toliko bolj razvito šiišmarslvo. Poleg živinoreje in sadjarstva bi bil tudi les važen dohodek prebivalstva, če hi bilo prometno zveze bolj ugodne. V dolini so na raznih krajih deloma odkrila ležišča premoga, posebno veliko pa je železne rudo Seveda podrobnejših raziskovanj v tem ozlru dosodaj le ni bilo. Ogromna sila Kolpo teče noizkoriščena. Prav
potem pa jih Ijnd-ihodnjih
ljali oh vsakih volitvah.
stvo ni več videlo do prihodnjih volitev
Reči moramo še, da delo Kronle pri pripravah na volitve občinskega in okrajnega ljudskega odbora ni zadovoljivo. To je zlasti očitno pri izbiri kandidatov. V Predgrađu so izbrali za kandidate tud j nekaj ljudi, ki so se »izkazali < med vojno kot strahopetci in okupatorjevi hlapčiči, pa radi po vojni še niso dokazali, da obžalujejo zadržanje mod vojno. Vso to kaze na premajhno delo Fronto v Predgrađu. V sploš nem pa volivci zelo rosno gledajo na prO bleme gospodarstva dolino in o njih živo razpra vljajo.
*
Novi občinski ljudski odbor, ki bo izvoljen 7. decembra, čaka velika in odgovorna naloga, da dvigne in razvije gospodar stvo doline ob podpori vseh prebivalcev in višjih organov ljudske oblasti. Novi družbeni rod, nova socialistična stvarnost zahteva, da se dvigne gospodarstvo v vsaki naši vasi in da muli polten kos kruha slehernemu delovnemu človeku. To pa jo mogočo le ob najtesnejšem sodelovanju orga nov ljudske oblasti, množičnih organizacij in  vseh  prebivalcev. U.
»Imamo ljudi, ki smatrajo, da bi bilo treba voditi občinske, okrajne in mestne volitve kot volitve čisto ozkega gospodarskega značaja, ki naj se omejijo le na osnovne gospodarske probleme posameznega terena. Imamo pa tudi sovražnike socializma, ki skušajo s takimi parolami že danes nastopati v zvezi s pripravami na volitve. V nekaterih občinah so predvsem razni kulaški elementi, ki skušajo nastopati s čisto gospodarskimi kandidaturami, ki pa bodo imeli možnost nastopati samo, če ne bomo znali dovolj široko politično postaviti takih problemov. Z raznimi pretiranimi obljubami v komunalni politiki, v borbi proti »umazani politiki« kot oni pravijo, češ naj gre politika proč, skušajo izkoriščati partikularistične tendence na našem terenu. Ce hočemo to preprečiti, moramo predvsem celotno volilno akcijo izvajati izrazito v političnem smislu, do maksimalne mere povezovati našo volilno akcijo in volitve s celotno našo gospodarsko politiko, celotno politiko naše države sploh, z našo zunanjo politiko, z borbo naše države za socializem in neodvisnost in z borbo za utrjevanje socialističnih sil v svetu sploh; skratka: volilna akcija, ki jo vodi Fronta, mora biti v najožji zvezi s celotno politiko naše socialistične izgradnje. Moramo jo odločilno povezati z borbo za neodvisnost naše države, za utrjevanje obrambne *moči naše države, z utrjevanjem in razvijanjem naše vojske. Ni mogoče govoriti o posameznih problemih občinskih, okrajnih in mestnih odborov, ne da bi jih povezovali z vsemi temi problemi tudi neposredno z vprašanjem utrjevanja naše vojske. Mislim, da se o tem v naših političnih akcijah sploh mnogo premalo govori tn da mnogo premalo poudarjamo pomen, ki ga v borbi za socializem in neodvisnost, za utrjevanje socialističnih odnosov v zunanji politiki, predstavlja prav izgradnja naše vojske.«
BORIS KRAIGHER
Vinogradniško-vmarshi kongres v Vršcu
Ugotovitve in sklepi kongresa so važni tudi za Dolenjsko
Pogled na Stari trg ob Kolpi
prvega decembra že posvetila elektrika ▼ poljanski dolini, seveda če bodo prebivalci pomagali. Soda.) bite z iskopom jam za drogove, ki jih bodo postavili delavci Klek Iropodjetja. Odprto ostane še nadalje vprašanje olektrif ikaeijc vasi gornjega konca dolmo. to je Kraljev, Vimolja, Čepelj, Gornje tn Dolnje Podgnre, Zagozdaca in drugih obrobnih vasi. To bo ena glavnih nalog bohočega občinskega, pa tudi okrajnega ljudskega odbora. Selo sedaj, ko jo tu električna sila, je mogoče misliti tudi na do-končnnje vodovoda vsaj za tiste vasi, do koder so položene cevi, potom pa seveda še dalje do ostalih krajev.
ZA POLJEDELSTVO V DOLINI NI POGOJEV, SO PA ZA ŽIVINO IN SADJARSTVO
Dolina vtdod kamenitoga terena razen nekaj sto hektarov zemlje v soteski Kolpe nima pogojev za naprednejše poljedelstvo. Ima pa pogoje za živinorejo, zlasti drob nico, ki je bila včasih v dolini močno raz-vitu, sedaj pa jo skoraj ni 2ivinoroja je hila včasih glavni vir dohodkov, še večji vir pa bi bila lahko sodaj. Seveda je treba pričeti čimprej s selekcijo živine. To je važna naloga kmetijsko zadruge, ki pa dosodaj ni pokazala vidnejših uspehov v nobeni  gospodarski panogi.
Sadno drevje odino v tej dolini fie ni okuženo po ameriškem knparju! Uspeva zelo flohro. posebno poznejšo vrste jabolk Neizkoriščenih možnosti za razvoj sadjarstva je zelo veliko, saj se načrtno dosedaj še nihče ni bavil s sadjarstvom, razen redkih posameznih naprednih kmetovalcev, ki imajo pri tem že precej izkušenj. Korist sadjar siva jo končno spoznal tudi upravni odbor kmelijske zadruge. Sklenil jc kupiti nekaj provoznih in prenosnih škropilnic za sadno drevje. Tudi okrajni ljudski odbor je izdal odlok o obvoznem čiščenju ter škropljenju sadnega drevja, občinski ljudski odbor pa bo skrbel, da se bo odlok izvajal. Naprednejši sadjarji, ki so so sadjarstva oprijeli že pred loti bodo letos ob bogati sadni letini   imeli  prav  od   prodaje sadja največ
dohod kov.
OBČINSKI   LJUDSKI  ODBOR  JE ZE POKAZAL NEKAJ USPEHOV
Pri reorganizaciji ljudskih odborov sta bila prejšnja KI.() Stari trg in Pregrad združena v eno občino s sedežem v Predgrađu, To seveda ni po volji Starolržariom, kajti za sedežem občino odhaja sedaj iz Starega trga še pošta, preselila pa se jo ludi že zdravstvena postaja. Predgrad je naravno središče občino, v novom zadružnem domu   pa  bodo   te  dni   dobili   prostore vsi
v zadnjem časn bo pričeli s traso ceste od kočevske strani v dolino Kolpe proti Lazom in dalje na cesto Dol—Predgrad in Dol— Stari trg. Govori se tudi o pripravah za »radnjo ceste od Broda na Kolpi po dolini kolpske sotoske do Dola. s čemer hI se dolini odprla pot na Delnice in Sušak ter proti Čahru. Vse to pa spel naravnost kriči po dokončanju ceste Stari trg—Črnomelj tor gradnji mostu čez Kolpo pri Blaževcili zaradi zvezo s sosedno hrvaško republiko b priključkom na cesto Karlovec—lioka. *
O vseh teh problemih za dvig in razvoj gospodarstva doline se je že mnogo razpravljalo že v letih pred vojno, prav o tem pa sedaj razpravljajo zbori volilcev. ko sprejemajo ljudje kandidate za nov občinski ljudski odbor. Res je, da so dosedaj ljudje premalo sodelovali z ljudsko oblastjo, fie vedno je preveč čakanja na neko milost ali podporo od nekod. Dol ljudi jo Se prežel s staro miselnostjo, dol pa jih jo pod vtisom sovražne propagando, ki ji seveda ni ljubo, da bi ljudska oblast dosegla večje uspehe kot so jih kdaj proj dosegli skornmpi rani stari politiki, ki so vse samo obljub-
Od 25. do 27. septembra t. 1. je bil v Vtšcu kongres vinogradnikov in kletarjev, katerega se je udeležilo preko 400 delegatov lz vseh vinorodnih predelov naše države. Ce izvzamemo zvezno konferenco vinogradniških in sadjarskih strokovnjakov, ki je bila v Januarju 1949 sklicana v Sremsklh Kar-lovcih, Je pravzaprav bil to prvi povojni kongres vinogradnikov, ki je imel za cilj, da obdela osnovno problematiko našega vinogradništva ter sprejme potrebne sklepe, da se ta važna panoga našega kmetijskega gospodarstva dvigne na višji nivo. Iz LR Slovenije se je kongresa udeležilo preko 70 delegatov, med njimi tudi 10 iz novomeškega tn črnomaljskega okraja.
Naše vinogradništvo stoji pred mnogimi težkimi problemi, ki jih moramo rešiti, če hočemo v bodočnosti sploh govoriti o vinogradništvu kot rentabilni gospodarski panogi. Te probleme danes ne postavlja samo ozek krog vinogradniških strokovnjakov zaradi suhe analize dejanskega stanja, temveč se teh problemov danes zavedajo množice naših vinogradniških proizvajalcev, ki zahtevajo, da pristopimo k aktivnemu in konkretnemu reševanju teh problemov. Naš vinogradnik želi določene in v danem trenutku izvedljive korake v smeri obnove vinogradništva. Ta pojav ustvarjalne iniciative od spodaj, ki Jo našla odziv tudi v kongresu, ki je bil sklican ln organiziran od strani enega največjih vinogradniških cen-arov v državi — Vršca, je Jasen odraz novega stanja v naši državi. Je pa hkrati tudi garancija, da sklepi kongresa ne bodo ostali v predalu kakega adtninistrativca, temveč bodo služIli kot potokaz našim vinogradnikom pri dvigu vinogradniške proizvodnje. S tem ne mislimo reči, da v teh zadnjih letih nismo ničesar storili v tej smeri. Vendar si moramo priznati, da bo druge tekoče naloge, predvsem v pogledu preskrbe z osnovnimi življenjskimi artikli v našem dosedanjem gospodarskem razvoju, odvrnile pozornost vinogradništvu kot zelo važni panogi našega kmetijstva. Danes pa smo žc dosegli tisto stopnjo razvoja našega gospodarstva, ki nam omogoča, da v prihodnjih letih lahko posvetimo mnogo večjo pozornost in nudimo tudi potrebna materialna sredstva za dvig tudi našega vinogradništva, ki rapldno propada in zahteva nujne re&itvc.
Po izvolitvi delovnega predsednlštva Je kongres pozdravil zastopnik vlade LR Srbije, ki je podal nekaj osnovnih misli v zvezi z obnovo vinogradništva. Poudaril Je pripravljenost državnega vodstva, da s potrebnimi krediti v prihodnjih letih zagotovi dvig našega kmetijstva.
Direktor Pokrajinskega zavoda za vinogradništvo in sadjarstvo v Sremskih Kar-lovcih inž. Dragoslav Milisavljevlć je v svojem referatu »Stanje vinarstva v LR Srbiji in mere za njegovo zboljšanje« poudaril, da so naša vina nekoč uživala mnogo večji sloves na svetovnem trgu. Odkar pa so v svetu s pomočjo znanosti in tehnike kvaliteto vina dvignili, pa so naša vina začela zaostajati. Po statističnih podatkih Je bila naša država 1. 1921 po površini vinogradov v Evropi na četrtem mestu, in sicer za Francijo, Italijo In Španijo. Pred izbruhom druge svetovne vojne smo bili na sedmem mestu, ker so nas prehitele Portugalska, Madžarska in Romunija. V toku zadnje vojne pa je proizvodnja vina v svetu na splošno zelo padla, po vojni pa so povsod začeli s forsirano obnovo, tako da so v 1. 1950 celo predvojno proizvodnjo presegli. Zaradi nadprodukcije vina stojimo na pragu nove vinske krize. LR Srbija pridela po statističnih  podatkih  52 % od  celokupne pro-
Sladkor, moka in mast se ne bodo podražili
Gospodarski svet FLRJ je obvestil, da se moka, sladkor in mast ne bodo podražili. To obvestilo je bilo potrebno zaradi tega, ker so zaradi neresničnih vesti o podražitvi teh stvari nekateri ljudje začeli mrzlično nakupovati moko, mast in sladkor in si delati zaloge. Zaradi tega je ponekod trenutno zmanjkalo teh predmetov.
Nakupovalna mrzlica je zajela tudi nekatere predele v Sloveniji. Nekateri I kmetje so vozili domov cele vozove moke, med njimi mnogi povsem iz špekulantskih namenov, češ moka je razmeroma poceni, prašiči pa se draže, čemu ne bi s kupljeno moko krmili prašiče. Da .je to v današnjih časih vsega
HJLASUJTR V >DOI.KNJKKKM LISTU«
obsojanja vredno, nam bo vsakdo pritrdil. Obsojanja je tudi vredno, da se nekateri poslovodje zadružnih in drugih prodajaln ne drže dogovora, da naj prodajajo moko le tistemu, ki ga poznajo, ker tako bi bilo možno preprečiti škodo, ki jo s prevelikimi nakupi povzročajo različni špekulanti.
izvodnje vina v FLRJ, ki znaša okrog (i,000.000 hI, za njo pride LR Hrvatska s 35,l> %, LR Slovenija z 10,5 % in ostale LR z okrog 2 "/o- Referent je po izčrpni analizi stanja našega vinarstva, predvsem pa vinarstva v Srbiji predlagal, da moramo v cilju dviga vinogradniške proizvodnje nujno izvesti sledeče ukrepe:
1. Uvesti kontrolo po zakonu o vinu; 2. rajonizirati naše vinograde; 3. izboljšati sortiment; 4. zgraditi primerne vinske kleti; 5. nabaviti potrebno kletarsko opremo in enološka sredstva; 6. vzgojiti strokovni kader; 7. razširiti asortiment vina ter 8. izvesti tipizacijo naših vin.
Inž. B. Briza je v svojem referatu o stanju vinogradništva pri nas ter o ukrepih za njegov dvig predvsem obdelal stanje v LR Srbiji. Osnovni problemi vinogradništva v drugih LR so več aLi manj slični onim v LR Srbiji. Zaradi starosti naših vinogradov lahko primerjamo trenutno stanje naših vinogradov z onim po pojavi filoksere ali irsne uši pri nas. Starost in izčrpanost naših vinogradov su najbolje Izraža v številu praznih mest v vinogradih, ki znaša okrog SO %. Ce k temu vzamemo še 10—15 '/, nerodnih trsov, nam ie jasna nerentabilnost naših vinogradov, četudi o ostalih raznih pomanjkljivostih in napakah sploh ne govorimo.
Referent je obširno govoril o zaščiti vinske trte pred boleznimi in škodljivci, o trsničarski proizvodnji, o našem pisanem sortlmentu, o vprašanjih rodnih hibridov, o mehanizaciji, o načinu sajenja novih vinogradov, o potrebnih kadrih ter znanstvenem delu.
Prof. dr. Vlastlmir Crnčevič Je v svojem referatu obdelal tendence o sodobni predelavi grozdja pri nas in v inozemstvu. Četudi zavzemajo vinogradi v FLRJ z 230.000 hektarji le okrog 2 % celokupne obdelovalne površine, predstavljajo znaten del narodnega dohodka. Največji del pridelanega grozdja se predela v vino Ker predstavlja grozdje važen dodatek ljudske hrane zaradi precejšnjih količin sladkorja, vitaminov in beljakovin, moramo v bodočnosti proizvodnji namiznih sort grozdja posvetiti vso pozornost. Potrebe pa bodo narekovale tudi predelavo grodja v grozdne sokove, kakor tudi suSenJe.
Po omenjenih referatih se Je razvila obširna diskusija, v kateri je sodelovalo preko 40 najboljših vinogradniških in vinarskih strokovnjakov. Diskutanti so se dotaknili mehanizacije vinogradništva, ki je nujna zaradi povečanja produktivnosti dela odnosno zmanjšanja proizvodnih stroškov, ki so zaradi ročnega obdelovanja izredno visoki. Mnogo se )e diskutiralo o težnji širjenja vinogradov po rnvninah, s čemer je udarjena ne samo kvaliteta naših vin, temveč tudi ogroženo socialno vprašanje naših pasivnih vinogradniških krajev. Ostra diskusija je tekla okrog vprašanja, da li bomo v bodoče imeli Se podzemne kleti, ali se bomo posluževali modernih nadzemnih kleti, katere je propagiral ing. Zanko. Mnogi so bili mnenja, da so podzemne kleti še vedno najboljše za visokokvalitetna vina, priznali pa so ogromni napredek pri vinifiknelji na primer v dalmatinskih kleteh tipa 7-nnko, to je pri novih nadzemnih kleteh z betonskimi cisternami.
Po plodni diskusiji Je kongres sprejel naslednje sklepe:
Čimprej naj se izda Zakon o vinu, na katerega projektu se te dalj časa dola.
Potrebno Je izdelati perspektivni plan za razvoj našega vinogradništva v prihodnjih to letih.
Izvršiti rajonizacljo vinogradov po površinah in sortah.
Uvesti mehanizacijo vinogradništva in kletarstva.
Da bo obnova vinogradništva vsklajena s potrebami in možnostmi v vsej državi predlaga kongres, da Gospodarski svet pri vladi FLRJ kakor tudi republiški sveti ustanovijo pri obstoječih zavodih in drugih ustanovah operativne organe za vodstvo obnove vinogradništva ln vinarstva.
Ustanovi naj se Zveza vinogradnikov tn kletarjev JugoslavUe.
Uvozni faktorji za vinogradniške in kle-tarske stroje na) se zmanjšajo ali pa ukinejo.
Novi vinogradi naj se do rodnosti ne obdavčijo.
Obnova naj se vrši s selekoioni ranim trs-nim materialom pod strokovno kontrolo.
Zgraditi je treba moderne vinske kleti in izboljšati obstoječe.
Naša domača industrija naj prične z izdelavo potrebnih strojev, sredstev in orodja.
Organizira naj se antlperonosporična služba.
Zakon naj reši vprašanje hibridov. .
V vsaki republiki naj se ustanovijo podjetja, ki bodo preskrbovala vinogradnike in kletarje s potrebnimi pripomočki.
Poveča naj se proizvodnja namiznega grozdja za domači konzum ter za Izvoz, kakor tudi predelava grozdja v sokove ln dr.
Po sprejetju sklepov so se udeleženci kongresa oddolžili apominu znanega umrlega vinogradniškega strokovnjaka prof. Inž. Vu-kašina Toskiča
Po kongresu Je bila odprta razstava grozdja, vina in vinogradniških in kletarskih strojev.
Prepričani smo, da bo drugi kongres, ki bo prihodnje leto v Hrvatski, dal že vidne rezultate na področju obnove našega vinogradništva, gotove probleme, ki so bili na tem kog resu nakazani, pa Še globlje zajel ter dal konkretne predloge za njih rešitev.
Inž. Lolze Hrček, Kmetijska šola. Grm
Preberite!
Vsem naročnikom, ki nas ponovno vprašujejo, ali izstavljamo za brezplačno nezgodno zavarovanje, ki smo ga s 1. novembrom upeljali za vse naše stalne naročnike, potrdila, sporočamo: potrdil ne Izdajamo! Dokaz, da ste brezplačno nezgodno zavarovani pri Dolenjskem listu, je odrezek poštne položnice, s katero ste plačali naročnino oz. naše blagajniško potrdilo o vplačani naročnini.
Priporočajte Dolenjski list znancem in sorodnikom!
V vsako hišo Dolenjski list!
Uprava
Poznate Putnikovo avtobusno zvezo z Ljubljano?
Drugi teden že vozi iz Novega mesta čez Trebnje v Ljubljano in nazaj avto- j bus novomeške podružnice »Putnika«. 1 Nova zveza se bo, kot vse kaže priljubila številnim potnikom, ki imajo službene in zasebne opravke v Ljubljani. Posebno ugaja ljudem ugoden čas odhoda in prihoda avtobusa. Ob šestih zjutraj odpelje avtobus z Glavnega trga v Novem mestu, postane vmes v Trebnjem ob 6,35, ob osmih pa je že v Ljubljani. Ob petih popoldne se avtobus vrača izpred hotela Union v Ljubljani, tako da lahko službeni potniki opravijo tudi zasebna pota do odhoda. Steviio potnikov narašča iz dneva v dan. V avtobusu, ki je opremljen z radijskim sprejemnim aparatom in grelcem zraka, je postavljenih 19 nadvse udobnih sedežev, tako da je potovanje M Ljubljano pravcati užitek. Brez za-
mudnih vmesnih postankov, ki motijo marsikaterega potnika, človeku sicer že skorajda dolgočasna vožnja do Ljubljane hitro poteče.
Avtobus vozi v Ljubljano vsak torek, sredo, četrtek in petek. Ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih je na razpolago za kolektivne, skupinske izlete po želji. Posameznim sindikalnim podružnicam, podjetjem, društvom, skupinam igralcev itd se nudi prilika cenene skupinske vožnje. Za take izlete računa Putnik po 60 dinarjev za prevoženi kilometer, pri čemer pa stojnin ne računa. Novo mesto (in Dolenjska sploh, saj gre avtobus na željo kamorkoli!) je z novim avtobusom pridobilo pomembno prometno sredstvo, nova, ugodna zveza z Ljubljano pa je uresn čila dolgoletno željo Dolenjcev, da bi imeli z glavnim mestom naše republike hitrejše zveze.
Itoithhtska hirohrac ja
Tajnik: »Tako, tovariši odborniki: tu je moja žena, naša bodoča adiministratorka! Prosim vas tudi, da sprejmete za blagajnika tegale mojega fantka, ki je že začel hoditi v šolo!«
Tvoj najmlajši pa naj bo za predsednika Društva prijateljev mladine!«
(lž »Pavliho«)
Nov način pogozdovanja z naravnim potirastkem
Ker je letošnjo pomlad primanjkovalo sadik iz drevesnic, so to jesen na območju gozdne uprave v Črnomlju začeli s pogozdovanjem s sadikami iz naravnega podrastka Na prostorih, kjer ie naravni podrastek pregost, izkopljejo sadike in jih posade na goličavah. Take sadike iz naravnega podrastka so veliko cenejše kot iz drevesnic in lepše uspevajo. Delajo tako, da jih posade čim-bližje mestu, kjer so zrasle. Tak način pogozdovanja se je baje zelo dobro obnesel v Avstriji. Letošnjo jesen bodo tako presadili okrog 40.000 sadik, predvsem bukev, javor, jesen, kanadski bor, ki prav dobro uspeva pri nas, ter jelko in kostanj. Seveda zasade posamezne predele samo z eno vrsto drevja.
Pri tem načinu pogozdovanja pa delajo še drugo poizkuse. Sadikam jelk pristrižejo vejice, bukovim pa prerežejo debelce nad zemljo, tako da posade pravzaprav samo štorček s koreninami. To ugodno vpliva na razvoj koreninic. Podobnega sajenja se poslužujejo sadjarji pri saditvi divjakov na splošno.
Zelo hitro raste in dobro uspeva V Beli krajini kanadski bor. V 40-ih letih doseže od 35 do 38 cm prsne debeline. Poleg tega ima še to dobro lastnost, da je odporen proti snegu in mrazu, kar je izredno važno za take predele, kjer pade veliko snega. Prav snegolomi delajo v gozdovih gozdarjem veliko preglavic, lastnikom gozdov pa občutno škodo.
Nov način pogozdovanja z naravnim podrastkom je zelo priporočljiv za vse gozdne posestnike. Je najcenejši in vsakomur dosegljiv. Sadike ne stanejo nič, za pogozdovanje pa je najbolj primeren čas pozna jesen, ko neha delo na polju. Kdor ni sam vešč tega dela, naj stopi do najbližjega logarja ali gozdarja, ki mu bo radevolje dal strokovni nasvet Gozdni posestniki in tudi drugi kmetovalci naj bi se tega načina pogozdovanja posluževali predvsem za pogozdovanje z žlahtnimi vrstami drevja kot so kostanj, jesen, kanadski bor in drugo drevje.
Kdo dafe in kdo prejema ¥ Beli krajini
V svojem obsežnem članku »Bela krajina pred volitvami« je tov. France Košir, predsednik okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju, 31. oktobra 1952 v »Dolenjskem listu« nakazal vrsto problemov, ki živo zanimajo belokranjskega kmeta, delavca in ljudskega izobraženca. Osnovna misel članka tovariša predsednika je v tem, da slonita rast in napredek gospodarstva, s tem pa dviga življenjske ravni belokranjskega delovnega človeka, na občinskih ljudskih odborih. Samo v tesni povezavi in nenehnem sodelovanju z uprav-
nimi odbori splošnih kmetijskih zadrug bodo občine lahko uspešno reševale številna vprašanja dviganja kmetijske ptoizvodnje, uspešnega razvoja komunalnih vprašanj in podobno.
Tovariš predsednik Košir je članek, zaključil z besedami: »...Nič pa ne bomo dosegli z nepravilnim tolmačenjem naših ukrepov in z večnim tarnanjem in ,dokazovanjem', da je Bela krajina revna in da se Beli krajini ničesar ne nudi.« Naj potrdimo te besede z nekaterimi številkami, kdo v Beli krajini prejema in kdo daje.
V zadnjih 3 letih: 283 milijonov proračunskih in ostaliti izdatkov, dohodhov pa le 76 milijonov
Vsi se zavedamo, kaj nam je pomenila Bela krajina v narodnoosvobodilni vojni in kaj nam pomeni danes, ko učimo naše otroke, da je pravzaprav vsa Bela krajina s svojimi ljudmi in prirodo vred en sam spomenik naše ljudske revolucije. Številke, ki jih bomo navedli, naj služijo aktivistom, frontnim in partijskim organizacijam in vsakomur v Beli krajini le kot dokaz, da je v resnici nepošteno in obrabljeno tarnanje in večno jadikova-nje, da se »Beli krajini ničesar ne nudi«. V razmerah, v kakršnih gradimo temelje naše nove ureditve, ko iz lastnih sil vseh naših ljudi postavljamo industrializacijo in elektrifikacijo kot pogoj naše bodoče blaginje, je dobila Bela krajina od skupnosti toliko, kolikor je država lahko dala. Prav gotovo pa samo pri tem ne bo ostalo; tudi v Beli krajini bodo zrasle še nove to-viirne in podjetja, predvsem pa bo iz leta v leto rasla splošna pomoč za dvig in vsestranski razvoj belokranjskega kmetijstva. Vse to, kar je Bela krajina dobila po vojni, pa že sedaj odločno pobija govorice večnih nezadovolj-nežev in starih reakcionarjev, ki niso bili nikoli zadovoljni z NOB in njenimi pridobitvami.
Izdatki po okrajnih proračunih za leta 1950, 1951 in 1952 znašajo skupno 200 milijonov 580 tisoč dinarjev. Dohodki v teh treh letih pa so znašali: od kmetov in obrtnikov je okraj prejel 76 milijonov in 565.000 dinarjev, ostalo pa so krili delavci in republiški prispevki. Za letos predvideva okrajni proračun 113 milijonov dinarjev Izdatkov, dohodkov pa bo od privatnega sektorja 53 milijonov dinarjev.
Poleg proračunskih pa so bili v okraju še drugi izdatki. Za nabavo telefona v Adlešičih iz Preloke je bilo vloženih 8 milijonov dinarjev. Za obnovo podeželja je bilo v zadnjih treh letih prispevanih 12 milijonov dinarjev, 1046 invalidov v okraju pa je prejelo n. pr. čez 30 milijonov dinarjev invalidnin in vzdrzevalnin. Za elektrifikacijo vasi, ki prinaša v Belo krajino napredek in dvig gospodarstva slehernemu posamezniku, je bilo samo v zad.-jih treh letih plačanih 33 milijonov In 290.000 dinarjev.
Skupno je bilo od leta T 950 do 1952 v okraju izplačanih 283 milijonov dinarjev, dohodkov pa je bilo v tem času le 76 milijonov 566.000 d^arjev. Vse ostalo je krila republiška vlada kot svoj prispevek k uravnovešenju proračuna OLO Črnomelj in za izravnavo izdatkov za socialne podpore ter ob
plačali 69 milijonov 880.000 dinarjev, obrtniki 4 milijone 956.000 dinarjev, ostali poklici pa 1 milijon 520.000 dinarjev davkov.
Primerjajmo prispevek za skupnost po posameznih poklicih. Letos bodo na primer kmetje — teh pa je v okraju 4449 — plačali 43 milijonov dinarjev davkov ali povprečno na eno gospodarstvo 9600 dinarjev. Obrtnika — teh je v Beli krajini 200 — bodo plačali 5 milijonov 200.000 dinarjev davkov ali povprečno po 21.000 dinarjev. Nasprotno pa bo 560 delavcev v okraju prispevalo skupnosti 90 milijonov dinarjev ali povprečno po 190.000 dinarjev na osebo.
Da bo stvar še razumljdvejša: v Strojnem pletilstvu bo 31 delavcev le-
V okraju je n. pr. 17.228 hektarov pašnikov in 15.5r>5 hektarov gozdov, iz katerih je bilo v zadnjih treh letih prodanih izven okraja nad 60.000 prostor-ninskih metrov drv! Meja naravnega prirastka lesa je s sečnjo prekoračena; gozd — naše zeleno zlato — terja zdaj od nas nege in pogozdovanja. Belokranjski steljniki kličejo po sadikah mladih dreves! Na eni strani bo treba dvigniti pridelek krmnih rastlin, saj znaša povprečna molznost krav v okraju komaj 600 do 900 litrov, medtem ko znaša v naprednih državah od 3000 do 5000 litrov na kravo! Slabo zemljo, ki nam ne daje nobenega haska, pa bo treba pogozditi!
Belokranjsko sadjarstvo in vinogradništvo zahteva posebnih poglabljanj in bomo o tem v Dolenjskem listu še obširno pisali. Ko pa že razpravljamo o narodnem dohodku in njegovem dvigu, še nekaj primerjav:
Marsikdo verjetno še ne ve, da ponekod v Beli krajini vsako leto dozorijo fige kakor v Primorju in na Goriškem! Takšno ugodno podnebje naravnost kliče po umnem sadjarstvu in vinogradništvu, kakor seveda tudi pa zele-njadarstvu in vrtnarstvu! Primerjamo še gornje stroške obdelovanja 1 ha vinograda s stroški za obdelavo hektarja sadovnjaka: stroški obdelave 1 ha sadovnjaka (za jabolka) znašajo n. pr. 5688 dinarjev, za pridelek (povprečen!) 2400 kg jabolk pri ceni 15 din za kg pa dobimo 36.000 dinarjev! Na 1 ha n. pr. lahko dobimo 2150 kg češenj, zanje pa 64.500 dinarjev ... Sončna Bela krajina
tos prispevalo skupnosti  8 milijonov I pa je doslej vsako leto češnje in zgod-
Novl zadružni dom v Dragatušu Je ponos vaSčanov
510.000 dinarjev vrednosti, aE na enega zaposlenega delavca po 274.530 dinarjev. Rudnik Kanižarica bo dal skupnosti 24 milijonov 686.000 dinarjev, ali povprečno po 180.000 dinarjev ustvarjene vrednosti na zaposlenega rudarja.
Kako se sučejo dohodki prebivalcev v Bell krajini? Lani so dobili Belo-kianjci izplačanih 71 milijonov dinarjev za kmečke pridelke, plačali pa so 27 milijonov dinarjev. Letos so dobili kmetje v devetih mesecih 133 milijonov dinarjev, do konca leta bodo dobili za v jeseni  prodane pridelke in
novo Bele krajine. Del republiške po- ■ drva nadaljnjih 50 milijonov dinarjev, moči se kaže seveda tudi v republiških j davkov pa bodo plačali skupno 43 mi-investicijah. Kmetje so v teh treh letih   lijonov dinarjev.
Letos je predviden narodni dohodek kmetov v višini 558 milijonov
Letos je predviden narodni dohodek kmetov v višini 558 milijonov dinarjev.
Od tega odpade na njivske površine približno 300 milijonov dinarjev. Za mleko bodo kmetje prejeli 37 milijonov dinarjev, od vsakega hektara vinograda pa po 67.000 dinarjev. Od svoje živine belokranjski kmet dejansko nima dohodkov. Stvar je takale: od ne-delovne živine ima okraj 61 milijonov dinarjev dohodkov, pri delovni živini pa je za 71 milijonov dinarjev izgube, ker staneta hrana in vzdrževanje več, kot pa ta živina ustvari dobička.
V okraju je približno 1220 ha vinogradov ali povprečno po pol hektarja m kmečko gospodarstvo. Povprečno se pridela v Beli krajini po tri milijone litrov vina, če računamo hektarsko povprečje po 3500 litrov, kar je seveda izredno nizka številka in govori prepričljivo o starosti in nizki vrednosti naših zastarelih, slabo rodnih in po škodljivcih napadenih vinogradih! Stro-
ški ročne obdelave enega hektara vinograda so preračunani na 107 tisočakov, vrednost pridelanega vina s takega hektara pa znaša pri ceni 40 dinarjev za liter 120 tisočakov. Proizvodni stroški znašajo potemtakem za liter vina 30 do 35 dinarjev ali po domače: pri hektaru vinograda imamo dejansko dobička komaj nekaj nad 12.000 do 13.000 dinarjev. Mar ne kriči vse to po strojni obdelavi? Stroški strojne obdelave za hektar vinograda znašajo povprečno 71.000 dinarjev aH 36.000 dinarjev manj kot pri ročni obdelavi. S skupnimi močmi, s sodelovanjem vinogradniških in sadjarskih odsekov vseh splošnih kmetijskih zadrug v Beli krajini bo treba čimprej resno delati na temeljiti obnovitvi naših vinogradov! Naj nam bo gornja številka vedno pred očmi!
Narodni dohodek se da seveda občutno izboljšati, ako izboljšamo aemljo in dvignemo količino njenih pridelkov.
nje sadje — uvažala, na svojo sramoto in veliko gospodarsko škodo!
O tem se moramo pogovoriti na zborih volivcev z našimi gospodarji in ženami! To je naša politika — dobro, pametno, donosno gospodarstvo! Zavreči jc treba zastarela naziranja in poglede na svet! Naprednost belokranjskega kmeta, ki sc je pokazala v njegovi zavednosti v letih NOB, naj sc zdaj pokaže v volji za boljšim, umnej-šim gospodarjenjem, za katerega nam nudi država vso pomoč in potrebne kredite! Tu jc bogato, hvaležno in nujno potrebno področje naših splošnih kmetijskih zadrug!
In dobro se zavedajmo še tegale: če smo ugotovili, kaj vse nam manjka in poznamo našo gospodarsko zaostalost, nikar zdaj ne čakajmo na pomoč od zunaj! Prenehajmo z neštetimi .prošnjami za pomoč', ki so nam že prešle v meso in kri! Naša najboljša pomoč bo naše boljše gospodarstvo, naša vsakdanja politika pa naj bo:
s pomočjo kmetijskih zadrug in ljudske oblasti v obnovo našega kmetijstva! Zemlja je bogata, le naše sile moramo združiti in jo s skupnimi močmi ter s pomočjo strojev lažje in boljše obdelovati kot smo jo doslej i
Ne pozabimo: nizka kmečka proizvodnja — skromen narodni dohodek!
Se nekaj številk, ki govore o kupni moči Belokranjcev. V letu 1950 je znašal promet v trgovinah Bele krajine 148 milijonov 100.000 dinarjev ali po 6140 dinarjev na človeka v okraju. V letu 1951 se je trgovinski promet dvignil že na 367 milijonov 947.000 dinarjev ali na 15.300 dinarjev na osebo, letos pa bo po doslej doseženem in za 2 meseca vnaprej ocenjenem prometu dosegel 488 milijonov in 380.000 dinarjev, kar znese po 20.300 dinarjev na osebo. Plačilni fond vseh delavcev in nameščencev o okraju znaša na mesec 10 milijonov dinarjev, v čemer pa so vštete seveda tudi vse pokojnine, otroške doklade, dajatve socialnega zava-j rovanja itd. Na leto znašajo torej ti I dohodki približno 120 milijonov dinarjev, iztržek ostalih 360 milijonov dinarjev v trgovini pa je denar, ki pride iz kmečkih rok.
V gostinstvu je bilo leta 1951 35 milijonov dinarjev prometa, v prvem polletju 1952 pa 15 milijonov dinarjev. Upoštevati moramo seveda, da so cene vinu letos precej nižje od lanskih, zato je dejanski promet v gostinstvu večji.
O »božji travci« in njeni porabi v Beli krajini smo pred tedni v Dolenjskem listu že pisali. Za vse tobačne izdelke, ki so jih Belokranjci spuhall v zrak v letu 1951, jo bilo v okraju izdanih 41 milijonov 104.000 dinarjev! Do konca septembra 1952, torej v 9 mesecih letošnjega leta, ko so sc ciga-
Zitnl s.'los v Gradacu — pridobitev Bele krajine po osvoboditvi
Pozdravite svojce » tujini z "Dolenjskim liatom"\ Naročite jim ga - hvaležni Vam   bodo   za pozornosti
rete in ostali tobačni izdelki pocenili za približno 20%, pa se je v Beli krajini .zapušilo' kar celih 33 milijonov 546.000 dinarjev. V tem oziru nismo bili skromni, saj n. pr. poraba sladkorja daleč zaostaja za požganim tobakom!
Tako številke. Kogar zanimajo, si jih lahko podrobneje ogleda na okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju. V tem članku pa so hotele samo odgovoriti na napačno trditev nekaterih Belokranjcev, da se baje »Beli krajini ničesar ne »nudi«. Nasprotno je res. In ko si bo s pomočjo svoje oblasti, katero je Bela krajina v jeku krvavih borb sama ustvarjala od leta 1944 dalje, belokranjski človek 3 pametnim gospodarstvom dvigoval narodni dohodek, bo sprevidel še marsikdo, da je tudi Bela krajina bogata. To bogastvo pa si moramo znati ustvariti s pridom naših rok in v skupnih prizadevanjih vseh, ki jim je blagor drage Bele krajine pri srcu.
»Manifestacija globoke privrženosti naših ljudskih množic Fronti in izgradnji socializma v Jugoslaviji je bila v letošnjem letu že v neštetih primerih dokazana. Zdi pa se mi, da bi občinske in okrajne volitve ne smeli gledati samo kot še na eno tako manifestacijo, ampak gre pri njih poleg tega še za to, da globoke spremembe, ki so nastale z delavskim upravijarrjcm in socialističnim zadružništvom, uveljavimo tudi v naši ljudski oblasti in jih napravimo za trajne. V miselnosti vseh naših aktivistov in predvsem članov Partije moramo utrditi, da gre tu za dnevno socialistično politiko na vsakem najmanjšem področju naše države in družbe, da je treba naše dnevno delo vse prepojiti z borbo za izvajanje našega socialističnega programa, v okviru občin in okrajev, ki je socialističen lahko lc takrat, kadar je v skladu s celotno našo zunanjo in notranjo politiko. Zato jc posebno važno, da se naša politična aktivnost v volilni borbi usmeri v smislu izvolitve takih ljudskih odborov, ki ne bodo samo po osnovni pripadnosti frontovski, temveč ki bodo vodili dnevno socialistično politiko.
Vida Tomšič
Sporočilo Gospodarskega sveta FLRJ
0 plačilu prispevka v sklad za vzdrževanje poslopij
Z uredim vlade FLTLI o zviSanju najemnin za stanovanjske in poslovne pro*t*>ro, ki je objavljena v »Uradnem listu FLRJ«, je predpisano, da se najemnine za stanovanjske in poslovne prostore zvišnjo za 100%, izvztmiši prostore, za katere jo najemnina določena po svobodnem dogovoru.
Najemodajalec mora plačevati razliko mod novo in dosedanjo najemnino t. j. 50% novo najomnino, kot prispevek v Kklad za vzdrževan jo poslopij. Najemodajalci stanovanjskih in poslovnih prostorov za katere j« najemnina določena po prostem dogovoru, mora.)« plačevati v sklad za vzdrževanje poslopij 50% od zakupnine, ki jo sprejemajo za tako prostore.
Prispevka no plačujejo lastniki zasohnih poslopij »a stanovanjske in poslovne proT store v lastnih poslopjih, ki jih sami nno-> rahljajo. Prav tako ne plačujejo prispevka državni uradi, ustanove in gos|>odarska posestva za prostore, ki jih sami uporabijajo v poslopjih, ki so jim izročena v upravo, prav tako no zadruge in zadružno o rgn ni za o i je ter družhene organizaciji in njihova podjetja za prostore v lastnih poslopjih, ki jih sami uporahljajo za opravljanje svojega dola.
Prispevka ne plačujejo tudi najemniki si h klov.AO js k i h in poslovnih prostorov, ki oddajajo nnjole prostore deloma v podna-jom, od zneska, ki so ga prejeli kot najemnino za  prostore, oddane  v podnajem.
Prispevek so plačuje do 15. v mesecu Ba protekli mesce, če so najemnina plačuje za nazaj. Potemtakem h" treha plačali pri spovke za noveinher 11152 od l. do 15. novom-hra t. I-, če s« zakupnina plačuje za iiaprej, oziroma od 1. do 16. decembra t. 1., oe ne riiirmnina plačuje za nazaj.
Pri nepravočasnem plačilu prispevka se računa  P!% obresti ilotno.
Naprava za preprečevanje toče
Na letošnjem zagrebškem velesejmu so Francozi razstavili napravo za raz-ganjanje hudournih oblakov, odnosno za preprečevanje zmrzovanja drobnih vodnih kapljic v oblakih, iz katerih potem nastaja toča. Naprava je sestavljena iz dolge papirnate cevi, napolnjene s strelivom, ki ga izstrelijo v oblake. Za streljanje uporabljajo posebno eks-plozivo, ki ga sestavlja predvsem srebrni jodid. V ta namen ne potrebujejo nobenega topa ali katapulta, marveč izstrelijo samo »granato«, ki ima obliko papirnate koničaste cevi in leti kakor rapeta. Nad oblaki eksplodira in jodid, ki se razprši, onemogoča zmrzovanje vode. Tako prepreči nastanek toče. Po dosedanjih izkušnjah je tako obstreljevanje oblakov zelo uspešno, zato bodo ta nova sredstva začeli uporabljati tudi pri nas.
Prispevek plačnje najemodajalec enkrat mesečno, vendar pa ločeno za vsako poslop je. Dokler ne hodo izdana navodila o načinu plačevanja, je treba plačevati prispevke pri finančnem organu ljudskega odbora kraja, mesla oziroma mestno občine s posebnimi pravicami na čigar področju je poslopje. Kjer so okrajni oziroma mestni odbori protiesli pravico do zaračunavanja davkov na ljudske odbore občin, jo treba plačevati prispevek pri teh Odborih, O plačilu  je  treba   izdati potrdilo.
Finančni organ ok rajnega (mestnega) ljudskega odbora bo nakazal plačane zneske prispevkov na konon vsakega dno v korist računa ft. 667 — S. Sklad za vzdrževanje poslopij, ki pa bodo vodile podružnice Narodno banko FLR.I ločeno za vsako občino.
Finančni organi, ki so pristojni za po-hirunjo teh prispevkov, morajo voditi evidenco o viSini prispevkov, ki jih je treba plačati ter o plačanih zneskih in sicer za vsako poslopje ločeno.
Dokler ne bodo izdani predpisi o porabi sredstev iz sklada za vzdrževanje poslopij, se ta sredstva  ne smejo porabljati.
Davek na promet po tarifi št. 3 h tarife, ki ne plačujo od najemnin za poslopju ali dele poslopij, jo treba plačevati še naprej, kot podlaga za plačilo pa bo služila dosedanja najemnina.
V 70 mladinskih aktivih so že izvolili nova vodstva
Do 8. novembra je mladina novomeške!.'..* okraja v 70 organizacijah l,MS že izvolila nova vodstva in delegate za okrajno mladinsko konferenco, ki bo v Novom meslu 30. novembra. Pdoložha na mladinskih volitvah je bila pnvsod zelo dobra. Večje Število aktivov IjMS že daljo časa tekmuje na čast V. kongresa LM.) Mladinske organi zacije so obljubile, da bodo volitve v nova vodstva aktivov zaključile najkasneje do 25. novembra. O. A'.
BREZPLAČNO
ste xavarovani
od 1. novembra 1952 dalje proti posledicam nezgod, če ste reden naročnik »DOLENJSKEGA LISTA < in če imate poravnano naročnino. 20.000 dinarjev izplača Državni zavarovalni zavod naročniku »Dolenjskega lista«, ki bi zaradi nezgod j postal stoodstotni invalid, 10.000 dinarjev pa prejmejo sorodniki oz. dediči naročnika, ki bi zaradi nezgode prišel ob življenje. Ugodnost velja tudi za vse nove naročnike, čim poravnajo tekočo naročnino
Sklep o določitvi dnevov volitev
v zbore proizvajalcev v novomeškem okraju
okrajni ljudski odbor Novo mesto Del. St. 1-3731-21/1-52 Okrajni ljudski odbor Novo mesto po pooblaščenem predsedniku, na podlagi 101. čl. Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov in sklepa okrajnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 17. X. 1952, ki pooblašča predsednika OLO, da je v Imenu okrajnega ljudskega odbora upravičen na seji 17. X. 1952 sprejeti sklep o določitvi dni, v katerih se bodo opravile volitve v posameznih volilnih skupinah in podskupinah zbora proizvajalcev spremeniti in dopolniti, izda naslednji
SKLEP o določitvi dni, v katerih se bodo opravile volitve v posameznih volilnih skupinah in podskupinah zbora proizvajalcev.
V volilni skupini Industrije, rudarstva, gozdadstva, stavbeništva, komunalnih del in prometa se opravijo volitve:
1. V volilni enoti št. 1, ki Jo sestavlja gospodarsko podjetje SGP Pionir Novo mesto — dne 23. novembra 1952.
3. V volilni enoti št. 2, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje Lesno-lndustrljsko podjetje (Lil3) Novo mesto X dne 23. novembra 1952.
3. V  volilni  enoti  št.  3,  ki  jo sestavlja gospodarsko podjetje Jugoslovanske državne železnice (Jl)2) Novo mesto — dne 'di>. no- , vembra 1952.
4. V  volilni  enoti  št.  4,  ki  jo  sestavlja I gospodarsko podjetje Tekstilna tovarna Novo mesto — dne 25. novembra 1952.
5. V volilni onoti št. 5, ki Jo sestavljajo gospodarska podjetja: OKAF — KRKA — KREMEN, vse iz Novega mesta — dne 26. novembra 1952.
6. V volilni enoti št. 6, ki jo sestavljajo gospodarska podjetju: Industrija perila Novo mesto, Državno elektrarne Slovenije, obrat Novo mesto, Slovenija-avlopromet, poslovalnica Novo cnesto. Mestna industrija čevljev Novo mesto — dne 26. novembra 1952.
7. V volilni enoti št. 7, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja: Tkalnica Novo mesto, Tovarna igrač Novo mesto — dne 26. novembra 1952.
8. V volilni enoti št. 8, ki jo sestavljajo gospodarska podjetja: Okrajna opekarna Zalog, Okrajna opekarna Prečna, Okrajna opekarna Prelesje in Žganjarna Mirna — dne 26. novembra 1952.
II.
V volilni skupini trgovine in gostinstva
se opravijo volitve:
V volilni enoti št. », ki jo sestavljajo vsa trgovska in gostinska podjetja v okraju, se volitve po izvoljenem volilnem telesu opravijo dne 23. novembra 1952.
III.
V volilni podskupini državnih kmetijskih posestev:
Volilna enota št. 10, ki jo sestavljajo državna kmetijska posestva Grm — Zale; — Dob — Klevevž in Mala Loka se vrši volitve — dne 23. novembra 1952.
IV.
V volilni podskupini kmečkih delovnih zadrug:
Volilna   enota   št.   11,   ki   jo sestavljalo kmečke delovne zadruge: Veliki Gaber, V« lika Loka, Podhosta, Dol. Toplice — uvedejo volitve dne 23. novembra 1952.
V.
V volilni podskupini splošnih kmetijskih zadrug: volijo dne 23. novembra 1952:
1. Volilna enota št. 12, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Otočec, Sniar-jeta, Skocljan, Dobrava.
2. Volilna enota št. 13, ki jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Šentjernej, Ore-hovlca, Vrlipolje.
3. Volilna enota  št.  14,  ki jo sestavljajo splošne  kmetijske  zadruge:   Brusnice, 8ti>-piče,   Podgrad.   Birčna vas,   Smolenja va Novo mesto, Smlhel N.  m..  Prečna, Mirna peč.
4. Volilna enota št. 15, ki Jo sestavljajo splošne kmetijske zadruge: Straža, Dol. Toplico, Vršna sela. Gornje Polje.
5. Volilna enota št. 10, ki jo sestavlja in splošne kmetijske zadruge: Žužemberk, Dvor, Htnje, Sela-Sumberk, Ambrus, Za-gradec.
6. Volilna enota št. 17, ki jo sestavljam splošne kmetijske zadruge: Vel  Gaber, Ca-tež, Velika Loka, Šentlovrene, Dol. Nem., vas, Male Dole, Trebnje. Dobrmč.
7. Volilna enota št. 18, ki jo sestavlja n splošne kmetijske zadruge: Mirna, Senl -rupert. Veliki Clrnik, Trebelno, Mirna Vas, Mokronog, Cešnjice.
VI.
V volilni skupim obrti:
Volilna enota   št. 19.   ki Jo na podlogi 100.  člena Zakona o volitvah  in odpoklp odbornikov ljudskih odborov sestavljajo v. obrtni   obrati   in   delavnice   na obm<>. okrajne obrtniške zbornice, volitve se opi..-vijo dne 23. novembra 1952.
VIL
Ta sklep stopi v veljavo takoj po razgla sitvi na razglasili deski Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Novo mesto, 24. oktobra 1952.
Predsedniki Viktor Zupančič
„No, tega pa do danes pes nisem vedela..."
Tako nam jo prejšnji teden dejala LukSičeva mati v Sentjoštvu nad Stojami, ko smo ji povedali, da izhaja / Novem mestu že tretje leto Dolenjski list. In ko smo ji še razložili, o čem Mše vsak teden naš dolenjski lokalni časopis, je bila takoj zato, da jo uvrstimo med stalne naročnike.
»Pa kar plačala bom za vse leto 1953 naprej, ima človek potem med letom manj skrbi s položnicami in pošto!« je še dejala in se nasmejala, ko je zvedela, da je s tem brezplačno nezgodno zavarovana kot vsi stalni naročniki lista, ki imajo poravnano naročnino. Tudi v novoletnem nagradnem žrebanju, ki ga bomo priredili v januarju, bo sodelovala.
Lukšičeva hiša pa ni edina, kjer Dolenjskega lista še nimajo. Čeprav smo posebno v zadnjih dveh mesecih prav v novomeškem okraju dobili precej novih naročnikov, pa je še precej družin, kjer člani OF svojega glasila še nimajo. Veliko je hiš, kjer ne bero ljudje ne Slovenskega poročevalca, ne Kmečkega glasu in tudi ne Dolenjskega lista. Res je, da marsikje za naš časopis še vedno ne vedo.
»Mi nikamor ne pridemo« je potožila neka ženica v podgorjanski vasici, ko smo ji pokazali Dolenjski list, »pa tudi za ta časopis dozdaj res nismo vedeli...« Ali so tu odbori OF naredili svojo dolžnost? Prav gotovo ne! Kako prav je imel tovariš Zupane, ko je na sestanku v Irci vasi dejal: »V marsikateri hiši se ženska nima s kom pogovoriti, iz časopisa pa bi vsak teden
Zopet korak naprej!
V nedeljo, 16. novembra ho v Kočevju /bor delegatov za izvolitev okrnjnrpa nri-hora TVD tPnrlizan*. Na zbor bodo prišli delegati iz Kibniee. Sodražiee. LotkegO potoka. Dobrova polja. Velikih Lašč. Dolenjo vase, Kare. Kočevske reke in Kočevja. Kočevski okraj ima že stare tradicije v telesni vzgoji, zato je bil žc skrajni čas, da se prične z dolom ustanavljanja društev v krajih, kjer bo zajeta prvenstveno kmečka mladina. Do pred kratkem sta bili v okraju samo dve društvi, v Ribnici in Kočevju, v zadnjem času pa *o se ustanovila Se v uvodoma navedenih krajih. Potrebno jc torej, da so ustanovi odbor, ki bo usmerjal strokovno in gospodarsko delo drnšlcv po izkušnjah in krajevnih potrebah. Zato naj pridejo v odbor tovariši, ki so že do sedaj dokazali z aktivnim delom v tolosnovzgojn ih društvih, da jih poverjeno delo ne ho delalo težav In rla bodo vztrajno vzgajali zdravo, v socializmu prekaljeno mladino.
Urediti bo freba mnogo težkih vpraSanj: oprema že obstoječih fizknltnrnih domov in športnih prostorov, graditev novih, organizacijska strokovna vprašanja, vzgoja vadi-toljskegn kadrn, ideološka izgradnja članstva in mladine — vso to bo osnovni program novega odbora Ena elavnih nalog pa ho, prodreti s telesno vzgojo v množice, kar bomo uspeli le a sodelovanjem in podporo vseh ostalih orgajiizncij.
lahko zvedela vse, kar jo mora zanimati! Vsak bi moral nekaj storiti, da bi se branje naših listov razširilo, predvsem pa velja to za naš lokalni časopis!«
»Prosim vas, pošljite mi takoj Dolenjski list, če morete, še ta teden!« nam je pred dnevi pisal vodnik Marijan Huč iz Vojne pošte št. 3402 iz Karlovca.
»Ker mi Dolenjski list, ki si ga izposojam od tov. Vraničarja, močno ugaja, sem se odločil, da si ga naročim. Hkrati nakazujem četrtletno naročnino,« je pisal 31. oktobra tovariš Ivan Petric, šef železniške postaje v Rosal-nicah.
Meri Kopic iz Trebče vasi 25 pri Dvoru piše: »Prosim pošiljajte vaš list mojemu bratu k vojakom, položnico za naročnino pa meni! Prejmite tovariške pozdrave! Bratov naslov je: Ivan Božič, mornar, Vojna pošta 4412/14 — Lovran.«
Bratu Vinku, ki je pri vojakih v Bitolju v Makedoniji, je pred dnevi naroČil Dolenjski  list tudi  tov. Ciril
ŠAHOVSKI BRZOTURNIR
v počastitev VI. kongresa KP Jugoslavije
Spronger iz Petrove vasi pri Črnomlju, tovariš Ivan Zafič iz Volčkove vasi pri Šentjerneju pa je poslal kar pet naslovov novih naročnikov.
Iz vseh krajev države nam pišejo dolenjski fantje, ki so pri vojakih v vrstah JLA, kako jim je všeč naš list. Tovariš Ludvik Sladek, major iz Knina, obljublja, da bo skrbel za nove naročnike med Dolenjci v Dalmaciji. Kapetan Andrej Palunčič iz Kragujevca ga je naročil s 1. novembrom, poročnik Polde Merhar pa piše iz Zarkovega v Srbiji takole:
»Ker sem imel na dopustu priliko videti, da prinaša Dolenjski list res mnogo novic iz naših krajev, želim postati reden naročnik in bralec Vašega tednika. Prosim Vas, da mi list pošiljate s 1. novembrom.«
Več sto takih in podobnih naročil, dopisnic in pisem iz zadnjih mesecov govori, da bomo lahko še v marsikateri belokranjski, dolenjski in kočevski vasi lahko slišali tudi tako opazko kot smo [ jo v Sentjoštu pod Gorjanci:
»Za Dolenjski list pa do danes res nismo vedeli...«
Po raznih kvalifikacijskih tekmovanjih v katerih je sodelovalo okoli 2000 šahistov iz vse Slovenije, je bil v nedeljo 2. novembra v Ljubljani finalni brzoturnir, ki je obenem imel tudi značaj prvenstva Slovenije. Tekmovanja so bila organizirana na čast VI. kongresa KPJ; sodelovali so tudi Dolenjci.
Po izbirnem tekmovanju so se za finalni turnir kvalificirali Sila (SD »Stojan Puc«), Stane Fink, dr. Golež, prof. Eržen (vsi SD Novo mesto) ter lic in Ravnikar iz Trebnjega.
Zmagovalec brzoturnirja je bil Ljubljančan Šiška, najboljši Dolenjec pa je Mitja Sila. Stane Fink je bil na 59. mestu, dr. Golež na 66. mestu itd. Čeprav so te številke precej visoke, je to vendar uspeh dolenj-
skih šahistov, ker Je bila konkurenca res velika. Sodelovalo je okrog 150 najboljših slovenskih šabistov.
Opravičljiv vzrok za nas je tudi to, da na Dolenjskem takih turnirjev sploh ni (razen na novomeški gimnaziji, kjer je vsak mesec brzopotezno prvenstvo kluba), ln bi bilo koristno, če bi se taka tekmovanja uvedla po vseh društvih.
Pa še nekaj! Dolenjska bi morala dati za pionirski finalni turnir v Ljubljani nekaj pionirjev, ki so bili že določeni, pa niso sli, čeprav so turnir težko pričakovali. Zato je v bodoče treba poskrbeti, da bodo tudi pionirji prišli na svoj račun, ker tudi na njih — bodočih šahistih, sloni napredek dolenjskega šaha.
Franc Mlkec
Šahovsko življenje na gimnaziji v Novem mestu
Najdužem jSJjEL ES NA
Nogometno prvenstvo ljubljanske skupine
TVD Partizan (Novo mesto) : ŠK Amater (Ljubljana) 9:3 (5:2)
Tudi drugo prvenstveno lekmo na domačem igrišču so NovomešČani gladko dobili. Odlikovale so jih vse o-n« vrline, ki smo jih opazili žc na zadnji tekmi, Fantje so pokazali, kako je treba igrati, in dali pošteno lekcijo rostom, ki so nastopali z zavestjo, da bo njihova zmaga ▼ Novem mestu lahka. Čeprav ▼ njihovem moštvu igrajo nekateri igralci, ki so nastopali že v ligaških tekmah, niso pokazali nič posebnega. Poletu razigranih domačinov gostje niso mogli knj in je moral njihov vratar  devetkrat  pobrati  žogo  iz mreže.
Domači vratar je svojo nalogo rešil zadovoljivo, zameriti mu moramo le nameren prekršek nad nasprotnim igralcem, čemvir jc sledila enajstmetrovka in drugi gol za goste. V obrambi je hil Kapetan, kot navadno, zanesljiv, Ludve pa tudi v svojih najboljših ča-
sih ni dal boljše igre. Srednji krilec Sitar svoj posel zelo dobro razume in je enako koristen napadu kakor obrambi. Strunska krilca sicer za njim precej zaostajata, vendar nista zagrešila težjih napak. Od napadalcev sta najbolj ugajala Toni in Vesel. Prvi je zabil 4 gole, drugi pa 3. Zadovoljila sta tudi Horvat in Tomo, ki sta dala vsak po 1 gol. Bosna se jc zelo trudil, vendar smo ponovno opazili, da ne vzdrži do konca.
Z nedeljsko igro domačih smo v splošnem lahko zadovoljni. Sistematično delo neumornega trenerja Doljaka je rodilo uspeli, ki gotovo ni zadnji. Tekmi je prisostvovalo nad 100 gledalcev, ki so zadovoljni odhajali s Stadiona. Sodnik Žitnik iz Ljubljane je bil prav dober.
K. J.
TVD Partizan (Novo mesto) : NK Svoboda (Ljubljana) 3:3 (3:1)
V nedeljo so morali novomeški nogometaši na pot v Ljubljano, kjer so v prvenstveni tekmi ljubljanske skupine dosegli samo polovičen uspeh. Zmago jim je preprečil ljubljanski sodnik Logar, ki je očitno ln namenoma z vsako odločitvijo škodoval Novomeščanom. Cim so prodrli do nasprotnikovega kazenskega prostora, je plskal namišljen prekršek in zaustavil Igro. Nasprotno pa Je dopustil, da je pri stanju 3:2 za Novomeščane nasprotni napadalec držal Rosno za roko in ga tako oviral, da ni mo-Kel intervenirati, ko je drugi nasprotnikov igralec prosto streljal na vrata Novomešca-
Delo TVD Partizan Kočevje
Za počastitev VI kongresa KPJ si Je uprava društva kakor celotno članstvo zadalo veliko natog, katere tudi vestno izpol-niujejo. Z redno telovadbo ln treningi lahke atletike in pestrega dela v drugth panogah kakor so odbojka, namizni tenis itd., se je stalež mladinskih oddelkov dvignil nad 200 pripadnikov, za kar je v veliki meri pripomogel tov. načelnik Saša Blžal. Uredili so si tudi družbeno sobo, v kateri je radio, časopisi, strokovne športne revije in podobno. Poglobili so se s tem med starejšimi in mladino stiki, da postaja članstvo kot ena družina, ki bo lahko neprecenljivo koristila skupnosti z redno in smotrno telesno vzgojo mladine.
Tudi v gospodarskem oziru Je bil narejen velik napredek. Ni več brezsmiselnega razmetavanja materialnih sredstev. S prostovoljnim delom Članstva in mladine se je planiral novi stadion, igrišče za odbojko ln tenis. Uredili so društveno kopališče na Rinil in otroško igrišče. Dalje so temeljito očistili društveni dom in pričeli urejati tudi smučišče ln skakalnico. Za vsa ta dela so žrtvovali člani 2968 prostovoljnih delavnih ur poleg redne vadbe v svojih oddelkih.
Društvo je izvršilo vse priprave za graditev novega doma, ki bo odgovarjal vsem flobnlm zahtevam telesne vzgoje. Sedanji dom tem pogojem ne odgovarja, ker je bil preurejen v kulturno prosvetne namene takoj po osvoboditvi. Na ta način bo omogočeno, da bodo labko nemoteno delale vse organizacije in društva.
Ker se je v okraju ustanovilo že več društev TVD »Partizan«, v nekaterih se pa še ustanavljajo, bo 16. t. m. ustanovni občni zbor Okrajnega odbora TVD »Partizan«, ki bo usmerjal celotno telesno vzgojno delo v okraju.
Veliko je še ljudi in mladine, ki stoji ob strani ln se ne vključi v »Partizana«. Prav taki ljudje pa vedo največ povedati, da društvo n. pr. ne dela, ni množično itd. Pridite k nam v telovadnico, tam boste našli odgovor!
-ko
Okrožno prvenstvo v namiznem tenisa za mladince in člane v Črnomlju
TD »Partizan« v Črnomlju priredi v nedeljo, 16. novembra ob 13. uri v gimnazijski telovadnici okrožno prvenstvo v namiznem tenisu za člane in mladince.
Vsako drnStvo lahko nastopi največ z dvema članoma in dvema mladine.ema, v konkurenci mladincev in v parih. Igra se po sistemu izpadanja za poedince in za pare.
Prosimo vsa druStva. da prineso s seboj vsaj dve žogici. Prijave poSljite na naslov: Kolarič, gimnazija — Črnomelj.
Referent za igre: Marjan Kolarič '
nov in Izenačil. S takim načinom sojenja ln s trganjem igre je sodnik dosegel, da je polet NovomeŠčanov popustil, sicer bi se iz Ljubljane vrnili z obema točkama. Pa tudi samo ena točka zadostuje, da se nahajajo v prvenstvu ljubljanske skupine na prvem mestu.
Najboljšo Igro sta predvedla Vesel in Hrovat. Vsak je tudi enkrat potresel nasprotnikovo mrežo. Sicer prodornega Tonija je tokrat skoro popolnoma onemogočil nasprotni srednji krilec Zgonc, ki je, lahko rečemo, rešil Svobodo težjega poraza. Vendar Je tudi njega Toni ukanil in prisebno daj najlepši gol dneva. Naj omenimo mimogrede, da Je pred leti Zgonc igral za novomeške barve. Tudi Tomo in Bosna sta dala dobro partijo, čeprav nista dosegla nobenega gola. V drugem delu se Je Bosna potegnil v obrambo, na njegovo mesto pa je prišel Peric, ki v nedeljo ni imel najboljšega dne. Srednja vrsta in branilski par so bili s svojo igro napadu v precejšnjo oporo. Najbolj je zopet ugajal srednji krilec Sitar s svojo premišljeno in koristno igro. Dobra sta bila tudi Berglnc in Mlrtič v krilcih ter Kapetan v obrambi. Turk bo sčasoma postal dober vratar.
Igra sama Je bila tipično prvenstvena: obe moštvi sta se zavedali, da gre za točke. Novomeškemu napadu je treba povedati še to, da lahko v dovoljenih mejah starta na nasprotnega vratarja, kadar ta lovi žogo ali pa jo strelja v polje. V nedeljo je napad na ta način zapravil več ugodnih prilik za dosego gola.
Sodnik Logar je bil pristranski In je sodil v škodo NovomeŠčanov. Tudi publika, ki je v splošnem navijala za Novomeščane. je izražala svoje negodovanje nad očitno krivičnimi odločitvami v korist Svobode. Tabelo prvenstva ljubljanske skupine bomo objavili v prihodnji številki.
K. J.
Oglas
v »Dolenjskem listu« — zanesljiv uspeh!
Ob pričelku šolskega leta je Imelo gimna-zij>ko šahovsko društvo »Stojan Puc« redni letni občni zbor. Toleg dijakpv je bil prisoten tudi tov. profesor Dobovšek. ki je bil s svojimi izkušn jami takoj pripravljen pomagati društvu. V preteklem šolskem letu je šah na gimnaziji skoraj zaspal, zato smo na zboru postavili smernice za boljše delo v tekočem šolskem letu. Vodstvo društva je prevzel novi odbor, ki bo prav gotovo uspešneje opravljal svoje delo kot lanski. Poleg obeh tajnikov jc bil i/voljen tudi referent za pionirje. S tem je bila dovolj jasno izražena težnja društva^ da so gradi na množičnosti, da omogoči razvoj
VZGOJAl
Mladinska vrsta lepo napreduje
Iz dneva v dan zapažamo, da zavzemata fizkultura ln šport v Novem mestu vedno važnejše in vidnejše mesto. Med mladinci vlada posebno zanimanje za redno mladinsko vadbo. Lani je ob zaključku šolskega leta mladinska vrsta pokazala pod vodstvom prof. Samca prav lep uspeh, toda štela Je komaj 10 marljivih telovadcev, kar pa je za Novo mesto vsekakor nizka številka.
Letos je prevzel mladinsko vrsto profesor Dobovšek. Število mladincev je naraslo ln obiskuje danes redno vadbo že približno 40 fantov. Za delo z mladinci se Je posebno zavzel prof. Dobovšek, ki precej žrtvuje za fizkulturno delo poleg svojega poklica. — Udeležba na vajah je skoraj stoodstotna, zal pa mladincem manjka najvažnejše — disciplina. Vse preveč se mora n. pr. vodnik še mučiti, da pomiri 40 mladincev! To ni šala! Ce dodamo še to, da nekaterim fantom primanjkuje športnega duha in da mine precej mesecev, preden jim ga vcepiš, potem vemo, da se tudi na tem polju orje ledina. Uspehi pa so že tu, skromni sicer, toda vendar vidni. Več o njih boste še lahko brali v našem tedniku, trud mladih telovadcev In njihovega vodstva pa bomo videli na telovadni akademijL
Zuž.
NAMIZNI TENIS
TVD Partizan : JLA (Novo mesto) 9:3
V nedeljo dopoldne je hil v dvorani Doma JLA povratni dvoboj v namiznem tenisu med gornjima ekipama. Kot prvi se je (udi ta končal z uspehom »Partizana«. V zmagoviti ekipi so nastopili Medic, Sodnik in Sonc, ekipo JLA pa so sestavljali Dolanc, Dragan ln Zurič. Vse igre je dobil Medic, ki je bil tudi najboljši igralec tega dvoboja, vse igre pa je Izgubil Dragan. Rezultati posameznih iger so naslednji:
Dolanc : Sonc 2:0 (21:17, 22:20).
Dragan : Sodnik 1:2 (20:22. 21:17. 25:27).
Zurič : Medic 1:2 (15:21, 22:20, 19:21).
Dolanc : Sodnik 1:2 (17:21. 21:17. 16:21).
Dragan • Sonc 1:2 (21:15, 21:23, 19:21).
Zurič : Sodnik 2:1  (20-22. 21:15, 21:16).
Dolanc : Medic 1:2 (21:17, 16:21, 14:21).
Zurič : Sonc 2:0 (21:7, 21:17).
Dragan : Medic 0:2 (13:21. 17:21).
Prvoimcnovani so člani ekipe JLA.
K. J.
Ali veste...?
da je Jugoslovan Franjo Mlhalić v teku na 20 km drugi na svetu vseh časov. Boljši od njega Je samo Ceh Emil Zatopek, svetovni in olimpijski rekorder, imenovan tudi »češka lokomotiva«;
da se enajstmetrovka prisodi samo zaradi prekrška v kazenskem prostoru, ne glede na to, kje se v tistem trenutku nahaja žoga;
da se maratonski tek imenuje v spomin na na grškega vojaka, ki je po zmagi nad Perzljci leta 490 pri vasi Maraton tekel v Atene in meščanom oznanil zmago. Pretekel je 42 km in 195 m;
da se nahaja črnomeljski dijak Marko Plut med prvo desetorico najboljših metalcev kopja v državi;
da je znani novomeški odbojkar Luka Dolenc pozvan v slovensko odbojkarsko reprezentanco.
K, J.
in uveljavljanje našim pionirjem, da bodo nekoč  uspešno  nadomestili starejše.
Objavljamo nekaj glavnih sklepov občnega zbora. Turnii za mladinsko prvenstvo gimnazije, ki naj da kandidate za oblastno mladinsko prvenstvo in ki že teče, mora biti končan do konca tega meseca. Obudi naj se redno mesečno brzopotezno prvenstvo gimnazije. Po posameznih razredih naj se takoj organizirajo turnirji brezkategornikov za dosego V. kategorije. V novembru se organizira turnir peto-kategornikov vse gimnazije, v decembru pa se začne gimnazijsko prvenstvo posameznikov, na katerem bi sodelovali vsi četrto in višje kate-goruiki ter najboljši pionirji. V nižjih razredih naj se čimprej začno strokovna predavanju, pionirski krožki za pionirje—začetnike. Za pionirje naj se organizirajo tudi redne mesečne simnltanke najboljših šahistov gimnazije. Nadalje smo sklenili, da se izpopolni invenUn-društva, prt čemer nam bo šlo gimnazijsko vodstvo in mladinska organizacija nedvomno na roke.
Upamo, da se bo na ta način šahovsko življenje  na  gimnaziji   bolj   razvilo   in poživilo,
S-
šahovski brzoturnir za prvenstvo gimnazije
V soboto, 85. oktobra je bil na novomeški gimnaziji organiziran brzopotezni turnir za mesce oktober. Udeležilo se ga je deset Igralcev SD »Stojan Poc«. Po lepih borbah je premočno zmagal drngokategornik osmošolec Mitja Sila. ki je vse partije osvojil v svojo korist. Drugo mesto je zavzel četrtokniegornik Skerlj, za njim pa so bili še Jnpclj, Tratnik, Kruljnc in drugi. Kljnb majhnemu številu igralcev je brzoturnir dobro uspel. M. K.
Kronika nesreč
NOVO MESTO. Med delom se je urezal s koso v desno roko truktorist na Grmu Oskar Seuica.
NOVO MESTO. Miha Zupan, nameščene: »GOSAD«, je padel z motornega kolesa. Dobi! je pretres možganov, zlomljeno ima pa tudi desno nogo
GRADAC v Bell krajini. Mizarski vajenec Janez Junter si je pri padcu zlomil desno nogo.
RUMANJA VAS pri Straži. Glavo si je pobil pri padcu nakladnice lesa Ignac Vrečko.
DEČINA ob Kolpi. Ko je nesla v mlin v Radence, je padla in si zlomila levo nogo žena posestnika Štefanija Spehar.
LUKOVK. Voz i listjem se je prevrnil na Antona Rctlja ln mu zlomil desno nogo.
GABRJE. Pri padcu na vaški poti je padel in  si  pobil   prsni   koš  kočar  Anton Kozlevčar.
RODINE pri Trebnjem. Na postaji Črnomelj je med premikanjem prišel med vagone železničar Franc Hlebec. Vagoni so mu poškodovali prsni koš.
RAKOVNIK pri Mokronogu. Splašena krav.i je zlomila desno roko posestnikovi ženi Matildi Grnbenc,
UKUMA VAS pri Mokronogu. Neznan kolesar je nn cesti ir Mokronogu podrl poljsko delavko Jožefo Debevc.  Dobila je hujše poškodbe
na glavi.
Dolnja Dobrava pri Trebnjem. 18 dni potem, ko jo je ugriznil pes, so je morala zateči v bolnišnico poljska delavka Ana Hočevar, ker 6e ji rana ua levi nogi ni hotela zacelili.
Sela pri Mirni peči. Od vboda s trsko je dobila zastrupijenje leve roke žena posestnika Marija Hrastnr.
Vapča vas pri Semiča. Pri zaprezanju volov si je zlomila levo roko hči kočarico Marija Rukovec.
liačje prt Mokronopu. Užitkarico Matildo Lokar je sin tako pretepel, da ji je prizadejal težke telesne poškodbe z udarci po glavi in telesu.
Sela pri DaragatuSn. Kovača Franca Butala je v gostilni v Dragatušu nekdo med prepirom sunil po stopnicah, da je pri padcu dobil poškodbe na glavi.
Ko odhajajo Vaši fantje in možje na odsluženje vojaškega roka v JLA ali na orožne vaje, jim nikar ne pozabite naročiti tudi " Dolenjskega lista" I Vsak teden jim bo prinašal vse dolenjske novice in zanimivosti- zsto Jim takoj pripravite to veselje
November fe mesec, ki vabi spomine
Manj strašna noč Je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužnl dnovl ...
Ne vem zakaj, vendar ljudje tako pravijo, Darinka. Jesen je porjavila ze-U nje, a november je natrosil gozdne poti, priklical je na vrtovih krizanteme, koplje in krasi grobove in rad pobira J j udi. Prav tako november rad poskrbi za dež, ki nato dneve in dneve rosi, pronica v zemljo, rahlja in vzravnava gomile in izpira kosti. Morda zato kliče spomine. Kdo ve?
Kaj misliš Ti. Darinka, mar ni lepo staremu možu, ki se na jesen spomni, da bi bilo dobro zatisniti oči? Leže — njegovo življenje bogato in roke so težke — zgane z očmi — pripolze mu spomini na pomladi in jeseni, ki jih je prevriskal v življenju, na ljudi, ki so prišli, da bi mu stisnili zgarani roki predno gre, na družino, ki se zbira, da bi se poslovila — in zaspi.
Zunaj morda rosi, za hribi nekje narašča Krka, jesen mu je natresla listja po poteh, koder ga bodo nesli in za po-grebce bo težak, ker je pot mokra. Ljudje pa sodijo, da bo mirno spaL, ker jo videl in doživel vse, kar mu je življenje moglo dati. Za slovo mu prinesejo rož in sedejo za peč, da bi ga zadnjič gledali.
Težko pa nemara umira človek, ki mora umreti zaradi vere v srcu, ki še ni dogorela. Tako se je godilo pri nas pred leti, Darinka. Pred leti ni nihče čakal na smrt. da bi utegnil prej domaČim stisniti roke. Takrat so hoteli
nahitro in brez napora ubiti vero v ljudeh, vero v svobodo. Ker pa tej mogočni veri ne moreš kar hitro do živega, ker je ni moči ubiti, so začeli ubijati ljudi. Potem so jih pokopavali kar na njivah, morda zato, ker so upali, da bo dež v neblagoslovljeni zemlji prej razjedel srca in scefral iz njih to trdoživo vero med krte in črve. Seveda, vse to se je godilo v znamenju nekakšne dvatisočletne kulture in pod zaščito najvišjega blagoslova kot bogu dopadljivo dejanje.
A na grobeh je pomlad priklicala rože; ljudje so bili veseli in so govorili okrog, da jih je dež in iz oči jim je nekaj gorelo .,.
Lahi so trdili, da so jih nanesli ljudje in po hrbtih je padalo... Po gozdovih pa so se vse mogočneje oglašale puške...
Dolnje Laze so bile vse do tisoč-dcvetstoenainštiridesete zime izrazita kočevska vas in tako so imele kake tri slovenske družine, ki so tam stanovale ali posedovale nekaj malorodnih kosov zemlje, v tej vasi mali raj na zemlji. Kulturbundbvci, ki so bili globoko prepričani o plemenitosti svojega kulturnega poslanstva, si niso namreč mogli kaj, da ne bi od Časa do časa iztisnili skozi zobe Slovencem takele človečan-ske zamisli:
»Pride čas in Hitler in takrat pride za nas raj. Z vašimi glavami pa bomo tlakovali ceste od Semiča preko Crmoš-
njic in vse serpentine preko Roga do Kočevja.«; Če je kakega fanta iz sosednjih slovenskih vasi zanesla dobra volja ali morda že prepolna glava v kočevsko gostilno, so ga brez nepotrebnih besed ali hrupa nekoliko raztezali in vrgli pred prag. A pri vsem tem so nestrpno čakali, kdaj se bo stara Jugoslavija sesedla, da se bo mogel po razvoženi dolenjski cesti pripeljati Hitler in se jim vreči v objem.
Sreča jim je bila mila; Jugoslavijo je res vzel vrag že v nekaj dnevih, saj so k temu pripomogli tudi nekateri naši častitljivi stari generali. Zato so na hitro roko posekali nekaj smrek in jih obeljene postavili pri Klemenčiču, med nje pa napeli platno s »Heil Hitler« in s kljukastimi križi. Nemški tanki in avtomobili so srečno podvažali slavolok, a že prvi visoko naloženi italijanski kamion je platno z napisom imenitno scefral in tako je tudi moralo biti. Italijani so se namreč ugnezdili v šoli in izobesili svojo zastavo.
Skozi poletje in kasneje v jeseni je prihajalo Kočevarjem vse bolj jasno v zavest, da rajha k njim ne bo, da ga bodo morali sami iskat. Grizlo jih je le, kako bi s Slovenci. Ko je bilo vendar že toliko sej, katere vse bi bilo dobro spraviti pod zemljo. Tretji november 1941. leta jim je prišel kot nalašč, ta dan so vsaj nekoliko sprostili svoje slepo sovraštvo do Slovencev.
Na večer 2, novembra jc snežilo. VašČani so skozi metež videli kolono
Italijanov, Id se je pomikala proti Ra-dohi. Vas, ki je navadno ob slabem vremenu zgodaj lezla v postelje, je ob leščerbah preudarjala, kaj vse bi bilo dobro vzeti s seboj v rajh.
Ob kakih pol desetih so se stresle šipe,   kmalu nato  so se vse leščerbe j utrnile. Na Gornjih Lazih je zaregljal mitraljez. Streljanje ni več utihnilo. Kake pol ure kasneje so iz Gornjih Laz i pribežali v spodnji konec vasi Sobar- i jevi, vsi premraženi. V vasi se je raz-vedelo, da je partizanska četa obkoljena. Kočevarji so si meli roke. Slo- 1 venci pa so se v hudi slutnji zaprli ] vase.   Na Gornjih Lazih   je medtem Plutu gorel skedenj, ker so Lahi hoteli ; zlahka potolči   obkoljene partizane v j Sobarjevi hiši. Partizani pa so na pol ; oblečeni   udarili   v   večkraten obroč. Devetim se je proboj posrečil, vsi drugi 1 pa so ostali v snegu. Vnel se je tudi hlev in v gnečo Italijanov je priletela bomba. Nato so prebodli Pluta, ker ni , hotel v ogenj po partizane. Zdaj pa zdaj se je na vratih odtrgala goreča postava, ki je oslepljena od dima in , prerešetana   od   krogel   omahnila v sneg. In sneg je rdel od požara in krvi izdanih partizanov.
Izdajalec Ivan in še nekdo sta še vedno čepela za vasjo. Za vrat jima je , rahlo naletaval sneg. Mislila sta na lire, 1 ki jih bosta zapila. Kar se je za njima razgrnilo grmovje in Tone se je ves zadihan pognal čez čistino. Oslepljen I od pršiča se je zaletel v Ivana in za- 1 robantil: »Da bi te vrag. — A vidva I sta, strela. — Na, duša prodana, a po ' vojni bo obračun!« Brcnil je Ivana in že utonil v temo. 1
Vse odtlej je Ivana grizel strah. Previdno je hodil po svetu in se oziral na vse strani. Oddahnil se je šele leto po osvoboditvi.
Italijani so svoje mrtve Še ponoči prepeljali in zabili v krste, da bi prikrili izgube. A v jutru so po vasi iskali gnojni koš in ko so ga iztaknili, so začeli iskati še voznike. Kočevarji so bili takoj pri rok: Vihali so si rokave, prepregali konje, iskali cepine in verige, stikali nato po gozdu in pripre-gali ožgana trupla. Nato so pognali konje kar navprek čez skale in grmovja ...
Okrog osmih se je bos in ves pre-mražen odtrgal iz hoste Cerjanec in pri prvi hiši poprosil vode, pač v veri, da se bo lahko malo razgleda!. Niti slutil ni menda, v kakšno prokleto gnezdo je padel. Vojanovo dekle je steklo po Italijana in čez četrt ure je že vsa kočevska vas pljuvala nanj: »Prokleti komunist, le po hudiču ušivem!«
V šoli so Cerjanca soočili s Korcl-cem, ki se je prodal za košček kruha. »A, ti si Cerjanec,« je hitel.
»Kaj me ne poznaš?« Cerjanec jc odkimal.
»Kako ne, saj sva bila še sinoči skupaj.«
Potem se je Cerjancu posvetilo in je Korelcu pljunil v obraz. Ustrelili so ga še isti dan. Ležal Je na cestnem nasipu ves dan, ljudem v svarilo. Otekle bose moge je imel vse pomodrele, za srajco mu je naletaval sneg.
Okrog devete je iz hoste prineslo spet moškega, menda je bil partizan Mihelčič Povpraševal je po Semiču in vas ga je čudno gledala Pridružil sc je neki ženi in ta mu je šepetnila, naj
Dolenjske Toplice
Na roditeljskem sestanku proti koncu lanskega šolskega leta je hil sprejet sklep, da sc v Dolenjskih Toplicah osnuje Društvo pri-.1.1 tel.iev mlad.ne. To nalogo so sprejeli zastopniki staršev in množičnih organizacij, vendar do danes društvo še ni organizirano, ras hi liil, da hi se vsi tisti kot tudi ostali prijatelji mladine ter vsi, ki jim je bodočnost mladine pri srcu, pobrigali, da bi čimprej prišlo do ustanovitve tega, dni-Št val Naloge, ki bi jih imelo društvo, so veliko in odgovorne ter ne morajo čakati nobenega odlašanja več. D. 0.
Predgrad ob Kolpi
V luiilnljn 26. oktobra je hil v dvorani zadružnega doma zbor volivcev na kate-reni so izbrali devet kandidatov za volitve v občinski ljudski odbor. Vas Predgrad, Jc len.m vas in Paka tvorijo eno volilno enoto in bodo volivci teh treh vasi 7. decembra izvolili tri odbornike v občinski ljudski odbor. Zbora volivcev se je udeležil tudi ljudski poslanec naše doline, tovariš .lanez Žunič, ki se zelo zanima za gospodarstvo poljanske dolino in nam je oovedal marsikaj poučnega.
Zadružni dom je tik pred dograditvijo. , Kmalu se bosta vselila v novo urejene prostore doma v prvem nadstropju občinski ljudski odbor in matični urad. Do zadruž- I nega doma sta že napeljana tudi telefon in telegraf, v katerem pa bo še elektrika. Jam« za drogove od transformatorja proti vasi že kopljejo, kajti tovariš .Jože Želez nikar od Klektro Ljubljana jc obljubil, da bo prvega deeombia v imljanski dolini posvetilu elektrika! Upamo, da bo to mogoče že  za 29.  november — na dan Republike.
Dolnja Podgora
Lovec in gospodar lovske družine Stari trg, Pavel Fricc iz Dolenje Podgore, je v treh dneh podrl kar dva divja prašiča. S prvim se je srečal v nedeljo 26. oktobra. Ta je tehtal okrog lfio kg, drugega pa je ustrelil v sredo 21». oktobra; bil je • težak okrog 50 kg. Letos je izredno veliko želoda in se mrcino bolj zadržujejo v tem lovišču kot so se druga leta. Vsi, ki so bili deležni pečenke od uplenjenih svinj, pravijo, da je bila zelo dobra in želijo lovcem   šo   več   takega blagrat
Jerneja vas
H.
Senat okrajnega sodišča v Metliki je obsodil Janeza fttruelja, posestnika iz Jerneja vasi pri Dobi ičah zaradi krivolovstva na štiri mesece zapora, plačilo škode lovski družini v znesku 4200 din ter vseh pravdnih stroškov, strueel.j je letos v januarju ali februarju ustrelil srno, pri tem mrhar-skem poslu pa ga je zalotil okrajni logar Niko Babic iz Miklarjev. Ko je Strucelj zagledal logarja, je dvignil nanj puško in se je moral ta hitro umaknili, sicer bi lahko prišlo do zločina. Mislimo, da je kazen štiri mesece zapora, plačilo srne 4200 din in stroškov postopka za tako dejanje  prenizka! Pr,
Stari trg ob Kolpi
Prvega novembra opoldne je bila na pokopališču svečanu žalna proslavu za padlimi borci in žrtvami fašističnega terorjn, ki počivajo na tem pokopališču. V spomin na žrtve je Spregovoril nekaj toplih besed član občinskega odbora Zveze borcev Jože Lav-renčič. moški pevski zbor iz Predgrađa pa je pod vodstvom tovariša Jožeta fcmulelja star zapel dve pesmi, prav tako pn je tudi mladu godba iz Predgrađa pod istim vodstvom zaigrala nekaj žalostink. Žalni svečanosti je prisostvovalo veliko ljudi iz vse občine, pokopališče pa je bilo vso v cvtju.
Doblička gora
fi. novembra dopoldne smo pokopali Ma rijo Spora r. staro 5(5 let. Bila jo dobra,.partizanska mamica in delavka. Zaradi preganjanja v letih NOB je v hajkah zbolela, smrt pa je posledica trpi jenja v lotih vojiie. Da |e bila med ljudmi močno priljubljena, je pričala tudi velika udeležba na njenem pogrebu. Prišlo je precej ljudi tudi iz Črnomlja, igrala pa ji je črnomaljska »todba.
Ak.
Temenica
Čeprav spadamo pod okraj Ljubljana okolica, radi beremo Dolenjski list, saj smo na meji novomeškega okraja in seveda pravi Dolenjci. Radi beremo novice iz naših krajev in zato se bomo sedaj tudi večkrat, oglasili.
V Temenici imamo novoustanovljeno prostovoljno gasilsko četo, ki je te dni dobila
DOLENJCI
Kupite srečke Državne loterije FLRJ! Čakajo vas premija in dobitki v vrednosti 53,600.000 dinarjev, ki jih vsak mesec izplačamo našim dobitnikom
vendar čimprej izgine, ker je vas kočevska. Toda bilo ,je že prekasno. Pred vrati trgovine je slonela Marica, ki so jo Italijani smatrali za pametno in prijetno dekle. Nasproti pa je prihajala italijanska patrulja.
»Spet komunist,« je hitela Marica. »Primite ga!«
»Ni komunist, mož je od tiste žene,« jo je miril tolmač, menda je bil Primorec.
»Komunist je, komunist!«
Mihelčiča so kasneje v ljubljanskih zaporih strašno mučili in ga 6. decembra ustrelili.
Opoldne so se iz host vrnili Kočevarji. Okrvavljene roke in verige so prali v koritih.
Popoldne ni več snežilo. Veter je razpihal oblake in rezal do kosti.
Slovenci so si zvečer na Lazih komaj upali prižgati luči. Kočevarji pa so v gostilnah pri Medicu in Klemen-čiču vriskali skoraj do polnoči.
Tako je potekel na Lazih tretji november pred enajstimi leti.
Sele po prvem letu svobode se je Ivan odahnil. A takrat je začela po gostilniških mizah vse samozavestneje in pogosteje padati njegova pest. Da bo zmlel, če treba, ves svet, a v takem redu, da zanj ni življenja.
Jesenskega večera je nekdo čisto tiho pristopil k njegovi mizi in mu položil roko na ramo:
»Me poznaš, Ivan?« Tujih ljudi je bilo Ivana vedno strah zato je pre-bledel: »Ne, ne poznam te!«
»Spomni se nekoliko mrzle in temne noči. visokega sneqa goreče vasi in streljanja, gorečih ljudi in tistih papir-
IZ nAŠIW OAJ£V
novo motorno brizgalno. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, da smo prišli do potrebne brizgalno. Sklenili smo, da pričnemo drugo leto z gradnjo gasilskega doma, se-veda, če bodo ljudje v bodoče pokazali toliko razumevanja kot so ga dosedaj. Treba bo veliko naporov, sredstev in prostovoljnega dela, toda če se bomo vsi zavzeli zate in vsak po svoji moči pomagali, bomo dom tudi postavili! Gasilski dom bi bil v ponosi Temenici, pa ne samo v ponosn, tudi v koriš! vsem prebivalcem K—č
Opomba uredništva: TemeniČanom želimo veliko uspeha pri njihovem prizadevanju in prosimo, da se šo  kaj oglasijo!
Dragatuš
Za dragutuško občino je velika gospodarska pridobitev uvedba rednih sejmov v Dra-gutušu. Prvi redni sejem IS, oktobra so smatrali domačini za svoj praznik, sejem pa je tudi prav dobro uspel. Prignanih je bilo 180 glav goveje živine, 20 voz mladih plemenskih svinj in tudi nekaj konj. Kupcev ni bilo veliko, ker še niso bili obveščeni, bo jih pa prav gotovo več na prihodnjem sejmu. Odslej bodo v Dragatušu redni mesečni sejmi vsako drugo sredo v mesecu. A. S.
Veliki Gaber
Za Dan mrtvih smo lepo okrasili med drugimi tudi grob padlih parlizannv, v katerem [ločiva 39 borcev, ki so dali življenja za svobodo. Med njimi je mlad poročnik Jože Miklič iz Dobrepolja. Na grob so prišli tudi njegovi svojci, starši, brat in sestra, ki so  prinesli  lepe vence.
Gledali smo njegovo maler. Ni jokala, pač pa s ponosom rekla, da ako ne bi njen sin in tisoči drugih padlo, tudi ne bi uživali svobodo, Čast takim materam! Prav bi bilo. da bi na tem skupnem grobu postavili spomenik ali vsaj spominsko ploščo.       J. J-
Delo mladine na nižji gimnaziji v Mokronogu
Kmalu po pričotku šolskega leta je bil na naši nižji gimnaziji ustanovljen mladin ski aktiv, ki ga vodi učitelj Stanko Plosko-vič. Aktiv je že pokazal nekaj lepih uspehov pri dosedanjem delu.
Na prvem sestanku smo izvolili vodstvo in napravili načrt dela. Ustanovili smo razne krožke, ki vsi že delujejo. Na čast VI. kongresu KPJ smo na predvečer kon gresa zakurili veliki kres, ki je bil edini v dolini, naznanil pa je delovnim ljudem, da se pričanja zgodovinski kongres naše slavne Komunistične partije Jugoslavije, na katorom so zbrani najboljši ljudje iz vse države. Na dan začetku kongresu smo skupno z mladinskim aktivom Mokronoga odigrali šahovski dvoboj s pripadniki Ljudske milico in tudi zmagali z rezultatom 11:5. Sodelovali smo tudi pri proslavi na čast VI. kongresa.
Za dan mrtvih smo okrasili pa ri iza tiske grobove ih sodelovali pri žalni komemoraciji na pokopališču, kjer smo obujali spomine na padle borce Gimnazijski mladinski pevski zhor. pod vodstvom ravnatelja tovariša Vilka Videčnika, je zapel dve pesmi. Škoda le, da je bila udeležba na tej lepi žalni  svečanosti  tuko majhna.
Sedaj se vztrajno pripravljamo na proslavitev 29. novembra. Dneva republike.
-ek-
Smihel pri Novem mestu
V nedeljo dopoldne 9. novembra je bil pri nas občni zbor kmetijske zadruge ln ohenem zbor volivcev, na katerem smo izvolili kandidate za okrajni ljudski odhor ter delegate za volitev zbora proizvajalcev. Za kandidat« v okrajni ljudski odbor so izvolili ljudje Ivana fitnnglja iz Gotne vasi, Franca G&čnika «t. iz Broda in Marijo Gros iz ftmihela. Vse tri poznajo kot gospodarsko in politično razgledane ljudi ter so prepričani, da bo vsak izmed njih znal zastopati v ljudskem odboru splošne interese svoje volilne enote, kakor tudi interese skupnosti. Naša volilna enota voli v okrajni ljudski odbor enega odbornika.
Prav tako so člani splošne kmetijske zadruge izvolili šest delegatov za volitve članov sveta proizvajalcev ter enega delegata v Okrajno trgovsko zbornico. Tudi te no izbrali iz vrst najboljših zadružnikov.
Iz kratkega poročila o poslovanju zadruge, ki ga jo podal predsednik tovariš Ivan fttangelj, je razvidno, da se zadruga krepko razvija in se trudi za dvig kmetijstva v I svojem okolišu. Ob zaključku polletnega poslovanja je občni zbor zadruge določil precejšnje vsote od čistega dobička za razne pospeševalne odseke. Zadruga je kupila škropivo za sadno drevje in ga daje članom zastonj na razpolago, poleg tega pa je preskrbela tudi škropilnice. Za pospeševanje kmetijskega šolstva je določila za štipendije slušateljem kmetijske šole na Grmu 50.0(10 dinarjev, za pomoč kmetovalcem pri nakupu plemenske živine 50 000 din, za rodovnikarja 211.000 din. za nakup močnatih krmil pa 5.1.000 din. Zadruga razpolaga tudi že z nekaterimi stroji, v načrtu pa ima nakup traktorja z vsemi priključki in moderno mlatilnico. Kaže, da se posamezni kraji oziroma kmetovalci premalo poslužujejo ugodnosti, ki jim jih daje njihova zadruga. Kredit za kmetijsko šolstvo se sploh ne črpa, prav tako ne kredit za popravilo vaških potov, čeprav so ta popravila nujno potrebna. Zadruga je določila tudi precej denarja za gradnjo perišč. Na zboru so za-
natih Ur, šumenja grmovja in tistega, ki se je takrat vate spotaknil in trdil, da bo prišel po račun. Vem, da te je grizel strah, a vseeno sem prišel šele sedaj, na jesen, ko narava umira. Veš, dobro bi bilo poskrbeti, da v pomladi ne bi plevel več pognal.«
Ivana je vrglo pokonci.  Hotel je udariti, a zagrabilo ga je četvero rok. •
Darinka, danes ti ne bom nič več povedal, ker imava pred seboj še težko pot. November vabi spomine in hoče morda za hip ustaviti življenje, a življenje gre svojo pot. Sproti spodrezuje, kar je nekoristnega, ostaja, kar je zdravo. Tak je zakon narave.
A v vojni je smrtna žetev drugačna. Srp požanje le kleno klasje, ki je pognalo najvišje in vidi najdalj po njivi. Vojna tudi ne veže klasja v snope in ga ne znaša v skupno žitnico. Klasje obleži in čaka, da ga dež osuje, kjer je bilo požeto. Morda bo zrnje v pomladi klilo, morda bo zgnilo, ker ne bo roke, ki bi zanj skrbela.
Tako je pri nas vse polno grobov. Po hostah so, na njivah, ob poteh. Nekatere je čas že popolnoma steptal v zemljo.
Nocoj bova šla, Darinka, ln prinesla iz vašega vrta krizantem. Vem za grob, ki je čisto sam sredi hoste in ne ve morda nihče zanj. V njem spi fant, ki je hotel zase in za svojo Marico, za nas vse in za naju lepše življenje. V gozdu je padel, tam je pokopan, njegova Marica pa je že devet let poročena, ker gre življenje svojo pot. Zato bova nocoj na vašem vrtu natrgala zanj belih krizantem.
Vinko Blatnik
družniki povedali, da nekateri člani jz Mra-Sevcga in okolice hodijo kupovati v Stražo, v svojo zadrugo pa hodijo moledovati za razne ugodnosti.
S poslovanjem zadrugo v Smihelu so člani lahko zadovoljni, če hi pa še bolj sodelovali z njo, bi bili njeni uspehi še večji.
*
Otroški vrtec, ki je bil ustanovljen leto« v septembru, prav dobro posluje v splošno zadovoljstvo staršev in otrok. Ze sedaj je v njen) 36 otrok, za katere prav po materinsko skrbi voditeljica vrtca tovarišiea Bovčarjeva. Otroci jo imajo zelo rudi in se zato prav dobro razumejo. Dopoldne dobijo otroci izdatno malico. Zu vrtec je kmetijska zadruga prispevala 10.0<>o din, nekaj je obljubila tudi krajevna Zveza borcev, sicer pa se vzdržuje, s prostovoljnimi prispevki staršev   in   drugih   prijateljev   mladine. (R)
Orehovica
Na kaj čuden »pomonek« so šli letos v majo mladi fantje Stanko Volčjnk, Stanko Božič, Anton Jančar in starejši mladoletnik J. J, Šli so pred zadružni hlev, da se nekaj »pomenijo« z Jožetom Turkom, s katerim je baje Volčjak imel neke račune. Pomenili so se tnko, da sta ga Božič in Jančar spravila iz hleva, zunaj pa ga je Volčjak oplazil s palico preko očesa. Božič pa ga je nekajkrat sunil pod rebra, Jančar pa mu je grozil z nožem.
Za ta »pomenek« bo Volčjak sedel mesec, dni, ostali trije pa vsak no 20 dni, le sta rejšemu mladoletniku  so kazen spremeni v pogojno za dobo dveh let.
Ivonja vas pri Mirni peči
Ker je pihnil zajca (s puško sevedal letos julija, se je zagovarjal pred novomeškim sodiščem mlinar Janez Pate. Obsojen je bil samo na 14 dni zapora, ker je dejanje odkritosrčno priznal.
Šmarjeta
Leto dni je bil poslovodja trgovine kmetijsko zadruge v Šmarjeti Cveto Vidic. Lotos v poletju se je pripetila v trgovini nevšečnost, da je kar na iepem zmanjkalo 15 21-1 din. Vsi dokazi in tudi priče so govorili, da je to nerodnost zakrivil na eden ali drugi način Vidic, čeprav tega ni pri-
znal. Na podlagi izpovedhe prič, in ostalih dokazov je okrajno sodišče obsodilo Vidica na 4 mesece zapora in vrnitev denarja kmetijski  zadrugi  ter 200 din povprečnine.
Metlika je dobila nov gasilski avto
V želji, da sc tudi gasilstvo v Beli krajini čimbolj modernizira in tako uspešno sjuži svojim nalogam, si je letos črnomaljski okraj nabavil nov gasilski avto. Čeprav bi ga bile potrebne vse gasilske čete, so se na okraju tokrat odločili, da ga dajo metliškim gasilcem, ki so edini pred zadnjo vojno v Beli krajini imeli svoj gasilski avto, katerega pa so v januarju 1945 odstopili naši vojski. Tako so ostali brez motornega vozila ne glede na svoj široki delovni okoliš, ki zajema poleg vzhodnega dela Bele krajine Še ves Zumberak in številne hrvatske vasi preko Kolpe. Poleg lega jc metliško gasilsko društvo najeta rejie ne samo v Beli krajini, ampak tudi v Sloveniji, saj je bilo ustanovljeno že I. 1869. V zadnjih letih je na raznih tekmovanjih doseglo vidne uspehe in se ponaša tudi s prvo belokranjsko pionirsko četo.
Zato je bilo vsekakor prav, da je okraj svoj prvi gasilski avto dodelil Metliki, ali še bolje, vsej njeni široki okolici. Da se te nove pridobitve in pa rnzumevanja na okraju okoličani zavedajo, pričajo številni, kar ganljivi sprejemi, ko je avto 2. novembra vozil skozi vasi losi ran Gorjancev. Vest, da prihaja prvi gasilski avto v Belo krajino, so je po hliskovo raznesla po vseh vaseh, ki leže OD cesti proti Metliki. Tako so avto na Hrastu, ki so ga med vojno do tal požgali Italijani, pričakali s cvetjem in vinom, na Suhnrju pa so postavili čez cesto pravo IrangO« m pozdravili spremljevalce avtomobila prav po belokranjsko s soljo, kruhom, čebulo in vinom. Da so ga navdušeni Metli* čani pričakali z vsemi gasilci in gasilskimi pionirji ter godbo je bilo pri vsem tem kar razumljivo. Navdušujoče besede, ki so jih pri sprejemu spregovorili predsednik gasilskega društva tov. Jerina, načelnik metliških gasilcev tov. Crnugelj in pa metliški ljudski poslanec tov. Urh so jzvenela v iskreno zahvalo okraju, obenem pa v poudarek dolžnosti domačih gasilcev, ki naj vedno delajo ljudstvu in domovini v korist ter sebi v ponos. -r
IZOBRAŽEVALNI TEČAJ V NOVEM MESTU
Na splošno željo žena in deklet v mestu in bližnji okolici bo tudi letos prirejen v času od L decembra do 28. februarja zim ski izobraževalni tečaj, ki bo v prostorih osnovne šole. Vpisovanje bo 17., 18. in 19. novembra v pisarni osnovne šolo. Program bo obsegal osnove vrtnarstva in pofjedel stva, sadjarstva, kletarstva in vinogradništva, po želji osnove iz reje malih živali, zgodovino in gospodarstvo, računstvo, slovenski jezik, zdravstvo in higieno-vzgoje-slovje, gospodinjstvo, šivanje in ročnu deiu, kuhanje ter nauk o ljudski prebrani. Na željo tečajnic ho tečaj obravnaval tudi posebna vprašanja, zato naj tečajnice pohite z vpisovanjem, da ho vodstvo lahko zagotovilo zadostno število predavateljev. Stroški za celokupen tečaj znašajo 500 din. *
Sramotno nizka je bila udeležba na proslavi obletnice velike Oktobrske revolucije, ki jo je priredila pretekli petek novomeška Ljudska univerza. Na zanimivo predavanje tov. Huberta Repovža, predsednika Okrožnega sodišča, je prišlo reci in piši komaj 10 NovomeŠčanov! Nikakor ne more držati izgovor, da je bilo slabo vreme in da prebivalci o predavanju niso bili obvežčenil Lepaki Ljudske univerzo »o pravočasno vabili k proslavi, na dan predavanja pa je Mestni odbor OF telefonMJno obvestil vsa večja podjetja, sindikalne podružnice v tovarnah in ustanovah. V Novem mesta je n. pr. če/, fi5fl komunistov in več tisoč, članov OF in je gornja udeležba resnična sramota tako za partijske organizacije kot za člane OF. Malomarnost, ki jo kažejo v odnosih do izobrazbe mnogi ičomnnisti in frontovci v mestu, je nujno potrebna najstrožje javne obsodbe in resne kritike! ♦
Volilci III. terena v Novem mestu razumejo pomen volitev. Med zbori volilcev v Novem mestu za volitve v mest. ljud. odbor, ki so se vršili pretekli teden, jo bil najboljši in tudi najlepše obiskan zbor voliloev III. terena. Pokazal je tako po bogati diskusiji kot po veliki udeležbi, da se prebivalci terena dobro zavedajo svojih dolžnosti in pravic, ki jih imajo kot državljani.
Le nekaj minut po sedmi uri /e otvorjl zbor tov. Ajdič, nakar je nad '.'00 volivcev izbiralo delovno predsedstvo r tov. Maksom fcornom in prisednikoma tov. Marto Silo in tov. Luzarjem. Za tem je podal izčrpno po ročilo o delu mestnega obč. odbora tovari! Milan Breščak, iz katerega je razvidna ve lika prizadevnost odhora pri dvigu stan darda našega prebivalstva, na drugi struni pa tudi sodelovanje in pomoč, prebivalstva s prostovoljnimi deli pri preureditvi ceste in   ostalih   dol   pri   olepšavi   mesta. Velik
program v novem obdobju, ki ga bo izvedel novi odhor, obsega ureditev stanovanjskega problema, ureditev vodovoda ter pomoč pri ljudski prosveti, fizkulturi in preobrazbi prebivalstva. Volivci so z velikim odobravanjem sprejeli poročilo in s tem dali zahvalo dosedanjemu  odboru  za  njegove uspehe.
V diskusiji so zhorovalci nakazali več nalog, med drugimi čiščenje novo tlakovane ceste, ureditev razsvetljave v tem delu mesta, pomoč novoustanovljenemu Društvu prijateljev mladine. Partizanu in sodelovanje pri prostovoljnih delih. Po izvolitvi kandidacijske komisijo so volilci predložili 10 kandidntov. Nato je predsednik komisije tov. Ijo.jze Nečimer predložil fi kandidatov, izmed katerih bodo volilci 7. decembra izvolili 3 odbornike. Ob zaključku uspelega zhora so volivci poslali VI. kongresu KPJ v Zagreb pozdravno resolucijo, v kateri pozdravljajo   kongres, -tr
Kočevje
Trebnje
Pred kratkim se je preselila v nov zadružni dom Kmetijska zadruga s svojimi odseki, izmed katerih dobro poslujejo sadjarski, trgovinski in kmetijski odsek. Zu druga si je nabavila yeČ kmetijskih strojev in pomaga članom pri obdelovanju zemlje. Upravni odbor ima redne seje in si priza deva, da bi razširil zadružno delavnost. *
Na pobudo organizacije AFz je v Trebnjem organiziran otroški vrtec v občinski stavbi. Prijavljenih je že 34 otrok, vrtec pa še ni popolnoma opremljen. Za nabavo opreme bo naprosil odhor Pomoč pri občinskem ljudskem odboru in na Svetu za kui turo in prosveto pri OLO v Novem mestu. Starši pozdravljajo zamisel ustanovitve vrtca, ki bo posebno dobrodošel zaposlenim materam. S pomočjo mlad. organizacije bodo žene zasadile mlada drevesca na pro štoru otroškega igrišča. Zene pripravljajo tudi že načrt prireditev za Novoletno jelko in za zbiranje daril. Z. A.
Na zasedanju delavskega sveta Lesno industrijskega podjetja Kočevje je bilo sklenjeno da bo podjetje dalo iz fonda prostega razpolnganja pol milijona dinarjev za mestni vodovod, katerega so pričeli popravljati in urejevati, K - tejnu so dali nekateri takoj pripombe, da hI morala dati podjetja veliko več. Tako izjave so dokaz nepoznavanja gospodarskih prilik v podjetjih. Vsako podjetje, tako tadi LlP. gospodari in razpolaga s sredstvi ki so mu na razpolago in ustanovljena po družbeni evidenci. Prispeval je torej po svojih trenot nih možnostih polletnega ohračuna. Večje vsote so prispevala tudi druga podjetja. Javnost pa zanima, koliko so ali nameravajo dati za komunalna dela mesta podjetja ki so neposredno vodena po občini sami! Tu so vse trgovinske poslovalnice, gostinska podjetja, obrtne delavnice, posebno kovin ske, ki se celo razvijajo že, v lokalno indn strijo. Na prihodnjih zborih volileev bi bilo dobro pretresti gospodarski položaj teh občinskih podjetij, kar bi dalo volil GOBI precejšen vpogled pri zbiranju sposobnih oh čanov za občinski odhor na bodočih volitvah. Rentabilnost teh podjetij bi morala biti izdatna gospodarska pomoč občini.
S prihodom novega načelnika notranjega odseka pri OLO, tov. Petra 'sobarja, se je delo Protiletalske zaščite piživelo in je prišlo na tako stopnjo, da bo kos svojim nalogam v vsakem primeru. V teku so organizacijska dela mestnega odbora, slro kovni tečaji in predavanja ter praktične vaje, poleg tega pa se posamezne ekijie iz-popo'n ju jejo v opremi in materialu. Pri sestavi ekip in odborov vlada precej strogosti, kar je pri taki organizaciji umevno in pravilno. Vsekakor bi bilo pa nujno so delovanje z drugimi rrganlznei jathi in društvi tako glede članov in časa sestan kov. V mnogih društvih članstvo izostaju, ker ga veže PLZ in se hoji opominov ali celo kazni. Gledati je torej za razvoj teh društev   in   delo   pravilno razporediti.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Go&nik — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Ljubljanska cesta 25 -- Postni predal 81 — Telefon uredništva in uprave 127 — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mostu štev. 616-1 9098%] Cotrtletna naročnina 100 din. i>ollotn/i 200 din, celoletna 100 din
75-letnik
V preteklih dneh je praznoval v krogu svojih dragih visok življenjski jubilej znani in priljubljeni Novome-ščan, magister Drago Andrijanič, 75-letnico svojega življenja. Rojen je bil leta 1877 v Bakru, študiral je v Zagrebu, služboval pa v Crikvenici in na Reki. Leta 1908 je prišel v Novo mesto in prevzel lekarno magistra Sla-doviča. Vodil jo je vse do leta 1944, ko so ga Nemci z vso družino odpeljali v internacijo. Vsa leta je bil jubilant znan po svoji napredni usmerjenosti in delu v novomeškem Sokolu. Navzlic visokim letom je še vedno svežega duha in celo pomaga po svojih močeh v okrajni lekarni sinu Borisu. Tovarišu magistru Dragu Andrijaniču želijo Novomeščani v krogu njegovih dragih mirno in zadovoljno jesen življenja!
Šentjernej
Pretekli teden je gostovalo v trgu Komorno gledališču iz Ljubljane. V soboto zvečer je uprizorilo Begovičevo dramo »Brez tretjega«. Za nas je bilo nekaj novega, ker sta v drami nastopila le dva igralca. Vendar sta igrala tako prepričljivo, da smo videli pred seboj ne samo dva igralca, temveč so vstajali pred nami tudi dogodki, o katerih sta govorila in ki so bili nakazani za odrom. V nedeljo popoldne so se gledalci prisrčno nasmejali ob Benedettijevi komediji »Dva ducata rdečih vrtnice. Pri obeh predstavah je bila dvorana napolnjena, v nedeljo celo nabito polna. Igralcem se iskreno zahvaljujemo in na skorajšnje svidenje! Naši mladini pa priporočamo, da čimprej postavi na oder delo, ki ga študira. •
Zimska kmetijska šola je začela delati. Vodi jo tov. Anica Somrak, kateri želimo pri njenem delu čimveč uspeha. V šolo se je doslej vpisalo že 40 deklet in 12 fantov. Dekleta so s poukom že začela. Fantje pa sc še prijavljajo. Pouk bo v dvorani tovarne telekomunikacij. Predavali bodo domači kmetijski strokovnjaki, upravnik ekonomije Stroga, oba naša zdravnika in domače uči-toljstvo.
•
Na izrednem občnem zboru, ki je bil v nedeljo, ao člani KZ Šentjernej, Vrhpolje in OrehovicB izvolili 25 članov za volitve delegatov v Svet proizvajalcev pri OLO. 0 tem organu ohladi je govoril podpredsednik okraja tov. Grden. O VI. kongresu KPJ le govoril polkovnik tov. Franc Pirkovič Občni zbor je odobril tudi najetje kreditu in sicer 2 milijona za stroje, 2 milijona za stavhe in 1 milijon in pol za trgovino. V ta namen je bilo sklenjeno dvajsetkratno jamstvo. Diskusija je bila zelo živahna, člani so dali več predlogov za izholjšanje kmetijske   proizvodnje. -č
( OBVESTILA )
VARILO
V petek. 14 novembra oh lt 30 uri bo v domu sindikatov občni zhnr SKUD »Dušan Jereb«. Vabljeni!
KINO  NOVO  MESTO PREDVAJA: Od   14.   do  17.   novembra:  ameriški film
* Neptunova hči*.
Od 18. do 20. novembra: franc. film »Idol«. Od  21.   do  24.   novembra:   ameriški film
»Dom sovraštva*
KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: Od  15. do 16. novembra:  italijanski film
t Volk z i/ore Sila*.
Predstave ob sobotah ob 20. uri, v nedeljo
ob 16. in 20. uri.
ZAHVALA
vsem, ki so spremili našo dobro ženo. mamico, staro mamo šporar Marijo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala tovarišu Crtuliču za nje gnve poslovilne besede ter ostalim govoru; kom, črnomeljski godbi, ostalim udeležencem  in darovalcem vencev in cvetja.
Maverlen. 7.  novembra 1952.
Žalujoči moi in otroci, z družinami.
Tovarišu Titu in delegatom vi. kongresa želijo najuspešnejše delo v nadaljnjem utrjevanju in razširjevanju vrst Zveze komunistov Jugoslavije
Člani
Kmetovalcem nudimo kmetijske stroje vseh vrst, umetna gnojila po znižanih cenah ter vse ostalo špecerijsko, tekstilno blago v bogati izbiri
SPLOŠNE KMETIJSKE ZADRUGE
RADOHOVA VAS
p. št. Vid pri Stični
Z NIZKIMI CENAMI IN SOLIDNO POSTREŽBO SLUŽIMO LJUDSTVU!
ALI JE TO VZGOJNO?
HI NA VAČ INA Mlada mati je iz dneva v dan polna lepili besed za vzgojo svoje osemletne lieerke. Mnogo ji pripoveduje, kuko prdi so hinavski ljudje. Vsako priliko Uporabi, da s konkretnim primerom, slonečim na napakah bližnjih sosedov, kritizira hinavščino. Končno je dekletce že tolikanj slišalo o hinavščini, da vsepovsod vidi same hinavce. Največja hinavka« je v otrokovih očeh seveda soseda, ki često prihaja k materi na klepet.
Nekega dne pa se mladi materi ne ljubi razgovarjati se s sosedo. Ko vidi skozi okno, da prihaja v njeno stanovanje, se l>rž skrije v sobo, hčerko pa pouči, kako naj sosedi odgovori.
Soseda potrka na vrata. »Izvolite naprej!« — »Dober dan, mala! Kje je mama?« — »Oh, mame pa ni doma I Ze pred eno uro je odšla z doma!« — »No, nič zato, bom pa jutri prišla 1< se poslovi soseda.
Lepo, kaj? Ali je bilo potrebno deklico vpeljavati v metode hinavsčine in laži? Ali bi ne bilo preprosto, če bi mati sama rekla sosedi: »Danes pa zares ne utegnem... Toliko imam dela. Pridite jutri, prosim!«
Hčerka je spoznala skrivnost hinavsčine. Prav zanesljivo bo to »pridobitev« poslej pogosto uporabila tudi do lastne matere, ki se bo potem, ko bo /e prepozno, čudila, kdo je otroka naučil hinavsčine.
LAZ
štiriletni sinček je svoji materi pogosto pripovedoval marsikaj, kar mu jc bujna domišljija narekovala. Ni la-gal, Je v domišljiji je pretiraval. Mati pa tega ni razumela, zato je bil sinko pogosto tepen. Na moževo vprašanje, /;ikaj vendar otroka tepe, je vzkliknila: »Moram ga odvaditi laži! Kaj pa vendar misliš! Razvadil se bo in lagal ko Turek ...«
Kmalu zatem sta sc mati in sinko peljala Ž vlakom na obisk k sorodni-
(Nadaljevanje in konec)
kom. Prikupni dečko je rad odgovarjal na vprašanja potnikov, kako mu je ime, koliko ie star itd. Vse je vedel. Točno je znal povedati, da je poleti izpolnil štiri leta. Takrat pa je bila že jesen.
Sprevodnik jc zahteval vozno karto tudi za sinčka, češ da je junaček-korenjaček že izpolnil štiri leta. Mati pa se je zlagala:
»Oh, kaj pa mislite, še tri mesece mu manjka do štirih let! No, Tonček, povej stričku, da nisi še star štiri leta!« je mati silila v otroka.
Malček pa je poseslial prst in odkritosrčno vzkliknil: »Ni res, mamica! Ze poleti sem izpolnil štiri leta!«
Potniki so se zasmejali, sprevodnik pa je muzajoč se napisal vozno karto za malega potnika. Komaj je odšel, je mati pograbila otroka in ga pričela tepsti: »Salamcnski smrkavec, ti si kriv, da sem morala plačati kazen!«
Otrok je jokal in ves čas, dokler nista z materjo izstopila, skozi solzne oči začudeno opazoval potnike ter jih z nemim pogledom žalostno vpraševal, zakaj ga je vendar mamica natepla, ko je govoril le resnico.
>MI SMO POŠTENI LIUDjE!«
Ta stavek so pogosto izgovarjali v neki družini s tremi otroci. Otroci so bili na to potihem ponosni, zlasti še, kadar sta se oče in mati pogovarjala, kaj je v časopisju pisalo o tatvinah itd. »Sram jih naj bo, saj se človek kmalu ne bo mogel zanesti niti na lastnega brata!« je vzklikala mati, ki je obsojala tatvino, o kateri ji je govoril oče. »Le glejte, otroci, da ne boste, ko boste veliki, tudi vi takšni! Mi smo pošteni ljudje, hvala bogu!« se je hvalila.
Spomladi je mati posejala zelje v prisadišče — mali vrtiček ob hiši. Seme pa je bilo staro in ni vzklilo. Pri sosedovih pa so imeli prekrasno prisadišče, polno zeljnih sadik. Mati, ki jc bila s sosedovimi sprta, jih ni hotela prositi
za prisad, pač pa je nekega dne pozno zvečer napotila sedemletnega sinčka, naj v temi prepleza nizko ograjo in na sosedovem vrtičku napuli košarico sadik. Sinko je svojo nalogo odlično opravil, mati pa je tatvino takole opravičila: »Saj ti skopuhi imajo vsega več ko preveč! Še poznalo se jim ne bo za teh par sadik!«
Sinko je molčal. Pogumno se je smejal, češ da je materino naročilo dobro izvršil. Ko pa je nekoč oče spet pribil: »Mi smo pošteni ljudje!« se je umaknil v temen kot in z začudenim pogledom strmel v mater. Mati je molčala, njemu pa se je nekaj bolečega zganilo pri srcu.
Prvi korak v tatvino je bil storjen! Ali ga bo pri prihodnji tatvini vest še opominjala? Najbrž ne večl
ČEVELJČEK
Štiriletni sinko je odšel z mamico na sprehod. Njegov očka je nagle jeze. Mamico pogosto zmerja in ne varčuje z grdimi izrazi... In vse to v otrokovi prisotnosti.
Na sprehodu je sinčka ožulil nov čeveljček. Sezul se je in ko sta šla z mamico po kratkem postanku v parku že domov, je mamica šele opazila, da ima sinek na nogi samo en čeveljček, drugega, ki ga je žulil, pa je pustil v parku.
Mamica se je ozrla. Od daleč je zagledala čeveljček na klopi.
»Pojdi po čeveljček, sinko!«^
»Jaz ne grem, kar ti pojdi!« je otrok zatrmoglavil.
In mati jc sama stekla nazaj po čeveljček. Ko pa se je vrnila k otroku, ga je jezna, ker je ni ubogal, pretepla.
Sinko pa je pričel kričati: »Čakaj, svinja, prašiča, bom že očku povedal, da si me tepla!«
Togotno je topotal z nogami po tleh in se drl do jesihar.
NiČ novega ni povedal! Samo to, kar je doma slišal od lastnega očeta, kadar je le-ta zmerjal svojo ženo ...    —c.
9*
SLABA VEST
ifaho na| starši pravi'no urnim stoje ofrohe in - sebe
(Ob letošnjih številkah »Mladega sveta«)
Pravilni in pametni vzgoji otrok morajo posvečati tako država (šole, organizacije itd.) kot starši največjo skrb. Od take vzgoje ni odvisno samo kleno, moralno in umsko zdravje naroda, temveč tudi sreča staršev samih, saj je dobro vzgojen otrok to, se pravi človek, ne samo koristen ud družbe in skupnosti, temveč tudi ponos in veselje svojih staršev. Vzgoja je pa težka stvar, ne zahteva le nazorsko pravilno usmerjenih in moralno čistih vzgojiteljev (staršev in drugih), ampak tudi poznavanje otrokovega duševnega sveta.Kaj ti otrokova duševnost, ves njegov doživljajski svet, preprost, pa hkrati tako zapleten, je, da porabim staro primero, žlahten vrtec.ki ga je treba znati obdelovati in gojiti, če hočemo, da bo rodil tudi žlahten cvet in sad.
Vprašanjem vzgoje, zlasti vzgoje novega socialističnega človeka, kar mora biti prva skrb nas vseh. je posvečena poljudno znanstvena revija »Mladi svet«, namenjena vsem vzgojiteljem in ljubiteljem naše mladine. V letošnjem letu (II. letnik) je izšlo doslej osem številk, oziroma štiri dvojne, z zelo bogato in pestro vsebino. »Mladi svet« je mnogo več, kakor pove sam naslov ali pa oznaka: list. Je to pravcati »tekoči« pedagoški zbornik, ki na široko in tehtno zajema ter obravnava mnogovrstno pedagoško problematiko ter je namenjen (in enako pomemben) obem vrstam vzgojiteljev: staršem in poklicnim, kar je vsekakor njegova velika prednost.
Seveda ni namen te notice.in tudi ne more biti, razčlenjevanje in citiranje bogate vsebine letošnjih številk — list j    pač treba brati, oziroma prebirati.
Opozorimo naj le na nekatere najpomembnejše prispevke, da s tem opozorimo na »Mladi svet«, vse, ki se po svoji dolžnosti ali pa iz ljubezni do naše mladine ukvarjajo z vzgojo in njenimi vprašanji.
Da bo vzgoja otroka in mladostnika pravilna in uspešna, je seveda prvo: dober vzgojitelj. Temu vprašanju sta posvečeni dve razpravi: Gustav Šilih piše (v treh številkah) »Besedo o vzgoji naših staršev«, znani pedagoški delavec na novomeškem učiteljišču prof. An-doljšek pa je priobčil tehtne misli v članku: »Vzgoja se začenja s samo vzgojo vzgojitelja. Sem spada tudi »Nekaj misli o vzgoji zdrave volje«, ki jih jc priobčila Helena Puhar.
O dveh hudih napakah kaznovanja otrok — prehudi strogosti in preveliki popustljivosti — razpravlja v daljšem sestavku Vladimir Cvetko: »Kazen v družini«. Nov Čas ima tudi glede kazni nove, psihološko utemeljene in do otroka pravične pojme, zato bi bilo želeti, da članek preštudira čim več staršev. Iz praktične pedagogike je prispeval prof, Andoljšek: »Kako pomagati nervoznemu otroku«.
Lepa in za starše poučna članka sta prispevka Milice Bartenjeve: »Moja hčerka mi ne pomaga« in Helene Pu-harjeve ?»Naše dete joka«, medtem ko je Erna Starovašnik posegla v pereče, za vzgojno delo izredno važno vprašanje pijančevanja: »Vino — nesreča v družini«. Menimo, da bo treba vprašanje pijančevanja v socialistični družbi korenito načeti.
Dr. Ciril Porekar je napisal dva pomenljiva članka, ki prav tako spadata
v vzgojo otroka: »Higiena šolarja od jutra do večera« in »Zdravstveni napotki za izlete, letovanja in taborjenja«.
Nekaj, kar tudi terja, da se resno zamislimo in lotimo z vso skrbjo, je vedenje, ne le otrok, ampak tudi odraslih, teh še predvsem, kajti odrasli so otroku vzgled. To vprašanje obravnava prof. Andoljšek v članku: »O vzgoji kulturnega vedenja«. Njegova razprava spada v letošnjem letniku »Mladega sveta med najtehtnejše, saj je plemenito, kulturno vedenje drevesce, ki ga je treba prav pošteno zaliti, da bomo res ljudje novega kova in nove, poplemenitc družbe.
Razen teh člankov, našteli smo seveda le nekaj glavnih, so tudi še vzgoj-literarno pisani prispevki (Zima Ver-ščaj: »Strah«, Winkler: »Cmerika«, Lojze Zupane: »Mali barantač«), zapiski, ocene knjig, poročila pionirskih organizacij, Lavrenčič: »Zabavne igre« (v vsaki številki) in podobno.
Šole in dramatski krožki bodo posebno veseli kratkih odrskih prizorov, saj smo za tovrstni material zmerom v zadregi, zato je prav, da ga »Mladi svet« priobčuje. V letošnjih številkah so priobčene enodejanke: »Narcise« (malo daljša) Zorana Hudalesa »Materin rojstni dan« (šaljiva enodejanka), in »Čarovnik Bulibaj«, ter Winklerjeva »Biserna ovratnica«. Revija je opremljena tudi s fotografijami.
Mislimo, da že našteta vsebina »Mladi svet« dovolj priporoča. Izdaja ga Svet zveze pionirjev Slovenije in Pedagoško društvo LRS. Letna naročnina je 250 dinarjev, naroči se na naslov: Uprava »Mladi svet«, Ljubljana, Beethovnova ulica 10. JMš.
Gledališče novomeškega S K UD bo za svojo drugo premiero uprizorilo kmečko komedijo »Slaba vest«. Napisal jo je avstrijski realist Ludwig Anzengrubcr, ki je bil rojen 1839. leta na Dunaju in tudi tam umrl leta 1889. Bil je knjigotržec, član popotne gledališke družine, s katero je prehodil tudi naše kraje, pozneje pa je postal na Dunaju policijski pisar in novinar. Mikali so ga predvsem verski in nravni problemi. Žigosal je zunanjo krščansko moralo, ki dovoljuje za zastorom vse mogoče. Razgalil je krščansko frazo: »Ne glej me, ampak poslušaj!« in s tem bičal cerkveni formalizem. Kot hud nasprotnik avstrijskega in tudi vsakršnega klerikalizma je v svojih dramskih stvaritvah kazal lieemerstvo in farizejstvo. Z vsemi svojimi deli je hotel pravzaprav pokazati, da volja polteno človeško dejanje več kakor krščansko verovanje.
»Slaba vest« je realistično pisana zgodba starega in bogatega kmeta Negodeta. Nego-deta oplazi »božje«, zato se pripravlja na odhod v »nebeške svisli«. In začne se bitka za dediščino. Njegov svak; pravi vaški Tar-tuffe, ga pripravlja na nebesa, toda ker se mu je v mladih !etih zaletelo z deklo, se mora prej temeljito spokoriti, kajti kdor se hoče spraviti z bogom, se mora pač otresti vseh posvetnih stvari in dati vse, prav vse, tudi kmetijo, vhogajme! In stari Nagode, ki no ve ne za svojo mladostno ljubezen, niti za mladostni greh. so vda svaku in mu obljubi kmetijo. Vse zavoljo svakove hudi-
čeve pobožnosti in nebeških svisli. Toda čeprav je videl licemerski svak Nagodetovo mladostno ljubezen v dimu peklenskega ognja, ta prav lepo živi in kraljuje svojemu možu in otrokom na Pustem vrhu. Nagode jo gre sam obiskat in svaku se skoraj izmuzne iz rok lepa kmetija. Toda on ne odneha. V peklu se slabo vidi, saj je vendar dim tam doli. In ker je hčerka zelo podobna svoji materi, se je pač zmotil in v peklu se kuha hčerka za grehe svojih staršev in svojih, kajti otrok brez staršev je pač ničvreden. Nagodetu gre vedno slabše in krušna mati Gabrovka pošlje svojo varovanko epodlezovat za premoženjem. In tako pride k Nagodetu tudi Gabrova Lizika, ki je v resnici Nagodetova hčerka. To zdravo in vedro dekle, ki se ne vda niti svoji ljubezni Štefanu, končno reši Negodeta sva-kovega duhovnega zdravljenja in se poroči z delovnim fantom Štefanom.
Ta kmečka komedija se lahko po svoji snovi primerja z Moličreovom Tartuffom, zato jo lahKO tudi imenuje »Vaški Tartuffe-c. Seveda pa je ne moremo primerjati z dramsko zgradbo, niti no z jezikom in duhovitimi doslieami.
Komedijo bo režirat in novo scenerijo naredil Jože Zamljen, igrali pa bodo Zrnec, Zabkar, Cigler, Jule in Mira Kobe, Mo ravčova Justi, Gregorčič Stane in Bartelj Karel. Glasbeni vložek za Liziko je skom-poniral Stane Fink, pevske vložke pa bo pel kvartet SKUD.
Volje je dovolj in razumevanja tudi
Načrti SKUD »Josip Jurčič« v Trebnjem
Težko bi Dolenjski list objavil vso razgovore in kritike, ki so bile izrečene na račun SKUD-a »Josip Jurčič« Trebnje v zadnjem času — mislim namreč na obseg teh diskusij in prostor, s katerim list razpolaga. Mislim pa, da ni člana ali simpatizerja našega društva, ki ne hi odobraval te raz gibanosti v pripravah za občni zbor SKUP. Pred ohčnim zborom je stala dolga vr6ta res težkih problemov o ureditvi notranjega življenja, uvedbi resne discipline, o doslednemu izvajanju programskih nalog posameznih sekcij, o pritegnitvi novih članov, o ureditvi Doma ljudske prosvete in podobno. Vrsto teh vprašanj je ohčni zbor rešiti, vrsti pa samo nakazal smernice in jih bodo reševale posamezne sekcije, ki so že začele delati.
Tzkušnje iz dela v preteklem letu ali morda bolje povedano iz počivanja, ki si ga je društvo preteklo leto privoščilo, bomo lahko v letošnji sezoni črpali izkušnje in dosegli nedvomno večje uspehe, kot smo jih preteklo leto. Poudariti moramo tudi to, da je društvo ob pričetku iletošnje sezone našlo dovolj razumevanja pri naši oblasti kakor tudi partijskih forumih, tako v Trebnjem kot v Novem mestu, ki so nam z materialnimi podporami nudili in nam nudijo izdatno pomoč, brez katere hi ne mogli nikakor organizirati in ustvariti temeljne materialne baze za močan in masoven razvoj kulturnega udojstvovanja v Trebnjem.
Ostanki posameznih sekcij, ki jih je dobil kot žalostno zapuščino novi odbor z nalogo, da jim ustvari zdravo in trdno jadro, so bili vse prej kot razveseljivi. Močna in delavna je bila edino mladinska dramatska sekcija, ki pa bo ob združitvi prinesla  ves svoj delovni  polet  tudi med
Člani dramatske sekcije na izletu v Bohinj u
starejše člane. Pozabiti ne smemo, da je ' mladina danes na vseh toriščih motor razvoja in življenja. Imamo nekaj primerov, ko eo hoteli ljudje, ki jih sicer dobro poznamo kot sovražnike vsega kar je danes pri nas apvefta, razbiti to sekcijo, jim pa zaradi enotnosti mladine in njene pravilne poti ni uspelo. Iskali 60 naših napak, našli pa vendar niso tako velikih kot so želeli. Mnogo, mnogo več pa je bilo takih, ki so z veseljem spremljali delo mladine, ji nudili izdatno pomoč in priznanje. Mentor mladinske sekcije tov. Ravnaher je mladini nudil več kot se morda sam zaveda in prav bi bilo. če bi ga v Trebnjem še kdo posnemal.
Vsa kritika in diskusije pa so rodile novo, vse večjo zainteresiranost v društvu samem in izven društva. Plani, ki so si jih postavile na posameznih programskih sestankih sekcije, so kljub pesimizmu nekaterih realni, zakaj taki nočejo ali ne morejo razumeti tega, da marsikaj kar sami niso sposobni izvesti,   lahko  uspešno   izvedejo drugi.
Ob množični udeležbi je programski sestanek dramatske sekcije sprejel bogat pro-
»Bos te plentaj, starina, kod se vlačiš!!« me je te dni okaral poštar, ki je imel cel k up navadnih in priporočenih pisem zame. V Belo krajino, pa v Žužemberk (kjer Slavko sleklo na kubične metre prodaja!!), Skoc-,:un, šonl.iani in v Poljansko dolino, pa na Veliki (laber in ne vem kam vse me še vlečejo in vabijo, tako da revež res no vem v*8 komu bi prej ustregel.
N'e zamerite tritedenski zamudi! Imel sem Važne opravke. Z reakcijo (oziroma rakcijo, kot ji moja stara pravi!) sem po zidanicah posedoval in i njo vred volitve premleval. Na pomoč so me poklicali, bivši župani in /.arnlarji. da bi jim svetoval, kako bi prišli do mastne in spodobne liste 7. decembra.
»Farškogu človeka nočemo za kandidata, komunista, prav tako ne; kaj praviš Janez, a! i   niso sredinci   najboljši hat«
'lako so tipali krog mene kakor lisica okoli ježa
-Možje reakcionarji. ki ponoči vatikanske in moskovske radijske postaje na uho Vlečete In se v kleti zidaniC zapirate, takole vam 8 vetu jem: svoje liste postavite, ie vas je dovolj in če imate podpisnike za seboj, kaj bi svoje mulce na poštene liste vtikali, ko tako veste, da jih ljudje ne bodo izvolili!«
Zasijali so kakor tista novomeška fri zerka, ki žemlje prodaja in mi strašno zameri, da se je naš list nad Irebanjske kovaške peke spravil zaradi nedovoljene šta-iiiin; s eveki v kruhu, nato pa so blejali drug za drUffimt
»Anaii-a a a. tako svetuješ. Janez Popotni! Aaaa-a-a-a, da hi svoje liste postavili. Iie?   Ali   bi   jih,   možje reakcionarji?«
Spogledali so se, nato pa je najdcbelejši in najstarejši med njimi, spoštovani lastnik zidanice,   vslai   in   slovesno začel:
»Teleta! Mar ne veste, da je zdajle v zidanici zbrana vsa reakcija naše vasi in da nimamo nikogar za seboj T Kako bi torej listo postavljali J Druge štrene bomo navili! Naš kandidat bo Kočarjev Janez, ki mi še 1ridese1 dnin dolguje, tebi. Cesar, pa mleko Za zadnjega pol leta, ki mu ga daješ za pankerte! Ti, Sodar. mu ponudi za bolno ženo jut rili vinn, da bo Se bolj naš! Nato pa bomo pri vi 1 i občino, da bo kar pokalo! Pa babe vprežite. dedci, da ; boda okoli govorile, da te volitve niso nič i posebnega,   da   ženskam   pravzaprav sploh
nI treba na volltvet baba je za v posteljo j
in kuhinjo, pa morda še za v štalo, kaj hi z volitvami I Hem, nem, pijmo zdaj možje, nato pa na delo! čez mesec dni bomo volili ...   hem,   lie.m . , .«
Tako so jo pogruntnli. jaz pa sem se zmuznil na čist zrak in globoko izpljuval nesnago, ki se mi je med njihovim čveka-
njem nabirala v ustih Že naslednji večer pa sem enega izmed njih slišal na zboru volivcev v GORNJIH KAMENCAH. Ko je bivši predsednik poročal o delu starega odbora in nalogah, ki čakajo naše občine, je moj znanec iz zidanice nemirno prekladal svojo zadnjico. Ko pa so govorili o izdatkih za učiteljstvo in o podporah invalidom in vojnim sirotam po padlih partizanih, se je moj »siromak«, ki je šele dva dni pred tem prodal dva vola za 140.000 dinarjev in par  prašičev, dvignil   in  začel vekati:
»Vse bo vrag vzel pri takem gospodarstvu! Zato plačujemo take davke, ker uči telje vzdržujemo in invalide podpiramo! Zakaj  pa jaz  nisem invalidi«
Ze sem se mislil oglasiti, pa me je prehitela, vdova, kateri sta poleg moža padla tudi sin in hči za našo svobodo. Krepke mu je naštela za uho, da je bil dedec ves pisan okoli ust. Skoraj bi se je bil lotil, tako da sem že gorjačo trdneje k sebi Btis-nil, če bi bilo treha posredovati. Takrat, ko je bilo treba žrtvovati za osvoboditev, seveda ni silil v ospredje. Ttaje se je zaril globoko v seno z rožnim k rancem v rokah in s sodčkom ob nogah čakal boljših časov, danes pa mu je pretežko od bogato obložene mize drobtinico žrtvovati za ubogo vdovo in mater. Ljudje njegovega kova s» mu seveda prikimovali. Saj so mu tudi takrat, ko je bil še blagajnik pri živinorejski zadrugi v PREčNT. Ker je Sel nekajkrat po maši tudi na sejo. si je za spomin vzel še ročno torbico iz zadruge, škoda le. da so nekateri še podprli njegovo kandidaturo, ki po beli barvi diši , . .
Novomeških novic tudi danes ne manjka. Na prvo mesto bom postavil nesrečnega Pak istanča, ki je z družino skozi dolenjsko metropolo potoval, pa mu nikjer sobe niso dali. Morda so sobarice mislilo, da je zaradi temne polti nevarnost za njihove hele rjuhe, na Krki v kopališču pa prazne sobe gostov čakajo ... Z ženo in otroci se je mož v avtomobilu stiskal in kar na cesti prenočil Skoda, da mu še kakinega slabega cvička niso neslj poizkusiti, da bi bila slika naše »kulturne po strežbe« popolna.
»Ali smo ga zrihtalif« so se potem ženske hihitale m si še tistega Amerikanca iz DOL. TOPLIC privoščile, ki je 14 dni pritožno knjigo  iskal, pa je za vraga ui
mogel dobiti, da bi se zahvalil za prekul-turno postrežbo! Sploh so zadnje čase To-pličani postali zelo nobel. Nekateri smatrajo za največjo nobleso in modrost, če so na raznih zborih in sestankih — tiho. Drugi spet se boje zamere pri tistih, ki so tiho, pa molčijo tudi oni. No, Človek nikoli ne ve, kdaj je dovolj pameten — tako se godi zdaj meni. Ne morem si razvozlati pre-čudnega pojava; šola in »Partizan« naj bi plačevala najemnino za dvorano v zadružnem domu, za večjo »kulturo« kraja pa naj bi skrbela nova pivnica, kakor da ne bi že bilo dovolj sodčkov in pip v Toplicah! O ti ljuba osebnost in zamerljivost, kam vodiš nekatere v Toplicah IM Ali bom res moral priti tudi med vas z železnim glavnikom?
Še v BRUSNICE sem skočil pogledat k tistim revežem, ki V kmetijski zadrugi vse I na puf kupujejo, čeprav imajo dovolj denarja, da bi sproti sol, milo, moko in drugo robo plačevali. Lojzke in Pepce, krajcarje iz nogavic!
Brusniška Rozalka, ti mi pa za ljudmi. I posebno pa možmi in fanti nikar več ne I pljuvaj tako kakor star knap! če pljuvaš I za dekleti, ki že imajo fante, pa tega ne delaj javno. Vem, da imaš precej sline, pa I vendar se umeri in poboljšaj, če ne. se v . malhi   spet srečava!
Na VELIKEM GABRU me ni bilo že se-] dem suhih  let.  Zdaj,  odkar so ustanovili boksarsko  in   nogometno  društvo,  bom pa . večkrat   zašel   med   miroljubne   ljudi.   Za d-I njič je sedem fantov vzelo v roke Gusteina in so začeli  z njim  igrati  nogomet, eden , pa se je učil boksati  na pobu. Temu je le poslalo preneumno, da  lii 'enostranski šport zganjali nad njegovim truplom, pa je zgrabil krepelo  in enega pobožal po glavi, da se je pri priči vsedel v mehko blato, drugi pa so pokazali  medtem svoje spretnosti » tekih  na   kratke proge.
Šol sem malo naprej do tistega kočarja, ki je nad hčerjo debelo palico, prav primerno za pobesnelega bika, skoraj zlomil. Možu sem svetoval, naj se pomeri z menoj in z mojo gorjačo. ne pa z otrokom, pa mi je rekel, da mu je nenadoma postalo mrzlo pri duši in da bi se kdaj drugič dajal z mano. No, prav, živina, pa se srečava ob prvi priliki!
Se k mežnarju sem stopil v Stchanjo vas, ki se je t bičem spravil nad hlapca svojega brata in z njim pometal po njivi kot z žogo. Z bičem je dirkal za njim ko za stavo — tako da sem si zabeležil za poletni telovadni nastop v Novem mestu celo vrsto Vel ikogabrovčanov I Le tako naprej, pa se bomo v malhi še dobili!
V OTOCEC - preljubi kraj obrekovanj in dolgih jezikov — me je spet zaneslo oni dan. Elektrika jim sveti v Luterškem selu in okrog, le zaselek treh kmetov in1 treh nemaničev — DOBOVO — je ostal brez nje. Zdaj pa jim mačehovsko groze tisti, katerim je »lektrika« že razsvetlila glave (možganov seveda še ne!), da ne bodo dovolili nadaljnje napeljave, razen če bi Dobovčani še zanje plačevali razne mrtve in žive daljnovode. Dobovei bi radi svetili, pa nimajo pare — in čakajo na pravično oblast, ki si bi ogledala tisto pogodbo, s katero strašijo Luterčani. Kaj. ko bi elektrika posvetila nekaterim vsaj tako globoko v srce, da bi okoli sebe videli y«e prijatelje  in   tovariše  in  ne  le nekaterih?
Še v SELA PRI RATEZIJ sem skočil in primerjal tisti posestvi, ki imata obe po 3 jurje akontacije za davke: eno men 8,5 ha in ima vse gospodarstvo z živino in priborom v redu, drugo pa ima slabe II hektarje zemlje, od teh le 1.20 ha njiv, ostalo pa je pašnik in izsekan gozd hrez živine in orodja! Odmera pa je enaka: meni tri in tebi tri — kdo na občini sedi? Še k tistim sem skočil, ki na prijatelje računajo, pa k onim, ki imajo dva grunta in še penzijon — pa sem povsod videl, da bi lahko pošteno za davek še hrez vsake škode kakšnega tisočaka državi odrinili! Upam, da ga tudi bodo I
Še v BELO KRAJINO poglejmo! V SEMIČU sem si potujoči kino ogledal, pa so možje okoli njega lepo reklamo prodajali z besedami: ».Boste vsaj za stranišče imeli, le vzemite, le. saj je samo 2 dinarja«. Pa je tista reč uporabna morda za stranišče slonov, za nas navadne zemljane, pa ne! Pa če še kdaj naokoli pridete, fil-marji, drobiž prinesite s sehojl
V GRADAC sem skočil mimogrede v »javno* knjižnico, si izposodil dve knjigi ter vložil v odprto omaro v nezaklenjenem kotičku dinar kot prvi prispevek za nabavo
gram, tako da mnogi, ki so navajeni le na eno ali kvečjemu dve .rivuiieri v letu, ne morejo verjeti, da bi uspela naša sekcija izvesti v letošnji sezon, obširen program 7 premier z gostovanji na drugih odrih. Kdor pa računa z voljo in disciplino članov sekcije, računa tudi z uspehom in strah pred neizvedbo programa postane prazen bavbav. Sekcija je ena najmočnejših in ima nekaj dobrih igralcev. Tako ho lahko prijela za delo oziroma že dela saj bo za VI. kongres KPJ uprizorila L. Kastelica »Iz trpljenja v Bvobodo«, kjor bo prvič nastopil tudi mešani pevski zbor, ki je pričel z organiziranim in sistematskim delom pod vodstvom Adolfa Gruma. Koncem novembra bo premiera Ogrizovičeve drame »Hasan aginice« v režiji Janeza Gartnarja. Jurčičevega »Domna« in Miška Kranjca »Pot do zločina« bo režiral Janez Šolmajer. Mladi in starejši bodo veseli »Princeske in pastirčka«, ki ga bodo uprizorili mlajši člani sekcije za novoletno jelko. V februarju in marcu bosta premieri Golarjeve »Vdove Roš-linkc« in Antona Medveda »Za pravdo in srce«. Vse ti igre bo režiral Janez Gartnar.
Volje je dovolj in razumevanja tudi, prileti pa včasih tudi kakšno poleno pod nogo. Na srečo so redka in še ta ne napravijo drugega, kot vzpodbudijo k novemu delu. Zaželjeuega smotra ne dosežejo.
Godbena sekcija je dokaj dolgo tavala in iskala svoje »gospodarje«, čeprav je bilo že^ zdavnaj povedano, da je sestavni del SKUD-a. Precej je bilo nezdravih pojavov, kot n. pr., da so nekateri tovariši postavljali zaslužek kot prvenstveni smoter sekcije. Mnogo je bilo vprašanj in diskusij okoli raznih pogrebov in prireditev, kar pa je vse rodilo nezdravo vzdušje v sekciji. Resnično pa je tudi to, da se stari upravni odbor SKUD-a ni dovolj brigal za godbo, da ni polagal skoraj nobene pažnje novim kadrom in materialnim podporam godbi. Občni zbor je tudi temu napravil konec. •Jasno je bilo povedano, da je smoter te sekcije, ki je vključena v SKIJD, kulturno-prosvetno delo v korist širokih množic in ne prodajanje žalnih koračnic. Vsi tisti, ki jim je sodelovanje pri godbi užitek in razvedrilo, bodo vztrajno delali pod vodstvom strokovno izvežbanega kapelnika Za-krajška, ki je bil tudi izvoljen za predsednika sekcije. Najvažnejša naloga, ki trenutno stoji pred sekcijo, je zagotovitev mlad iti kadrov in učvrstitev delovno discipline.
V prejšnji sezoni je nekajkrat prijetno presenetila .sekcija za ljudske in umetne plese. Pod vodstvom Božota Kovača bo za novoletno zabavo nudila celovečeren nastop, ki bo kvalitetno pripravljen, saj vadijo že štiri mesece vztrajno in načrtno.
Uspešno je začela svojo pot ljudska univerza, obisk je v primeri z lanskim, ki je bil porazen, nedvomno mnogo boljši, ne smemo pa še reči zadovoljiv, saj smo doslej videli v predavalnici le uslužbence in mladino, vso premalo pa smo za ljudsko UDi-verzo zainteresirali kmečko prebivalstvo. Predavanja so bila do sedaj po vsebini in izvajanju zanimiva in poučna in taka bo ljudska univerza skušala obdržati.
Med mnogimi nalogami in sklepi je tudi težnja upravnega odbora, da pridobi k delu vse tiste, ki so že v predvojnih letih delali na trebanjskem odru na raznih področjih pn11 n rno-prosvel nega dela.
Novi odbor, ki mu predseduje Adolf Grum, ravnatelj nižje gimnazije, se svojih nalog zaveda. To je pokazal takoj po izvolitvi in sledovi dela so že vidni. Mislim takole: bilanca bo pokazala, da se v napovedih za precejšen uspeh SKUD a v letošnji sezoni nismo zmotili in k tej uspešni bilanci ho vsak član prispeval svoje največje sposobnosti. Računamo tudi na napake in na pomanjkljivosti. Brez teh tudi ne gre, vendar se jih ne bojimo, saj bodo le dokaz, da delamo, ob njih pa se bomo tudi učili. Janez Gartnar
|l«l|||||llll
ključa! Se na kegljišče sem skočil, pa je tam huje ko v Črnomlju! To vam je vpitje in kričanje! Tisti, ki najbolj vpijejo, da denarja  ni,  postavljajo  takole »keglje«:
»Imam jih pet — za 100 din!« Drugi spet: »Nimaš - za 200 din!«
Najdejo se seveda tudi taki »junaki«, ki stavijo tudi za 500 din ali pa celo, da ee lepše sliši, za celega jurja, da bodo zbili keglje! Denarja za davke v gradaški občini še dolgo ne bo zmanjkalo. Ze zadnjič pa sem dejal: vsak pisker pokrov najde! Čemu ne bi smoli v Gradacu tega, kar so v Črnomlju počeli  »ta vikši«?
Vsega vam danes iz Gradaca 5e ne morem zaupati, pač pa prihodnjič kaj več! Toliko je novic, da sem sklenil spet podružnico vzpostaviti v tem lepem kraju!
Iz PREDGRAĐA sem se zadnjič pohvalil, kako imenitno sem se imel na invalidski veselici. Resnici na ljubo pa danes slavnostno popravljam nekatere netočne trditve:
Ni res, da je res, da so imeli le 450 din .•istega dobička, temveč je res, da je res, da so imeli nekaj več kot toliko čiste izgube. Ni res, da je res. da so špeharjev kume pečenko sekali, pač pa je res, da so pečenko samo trgali kakor medved mrhovino. Ni res, da je res, da so bili zraven samo strice: i jn kumeti, ampak je res, da so bile zraven tudi botre, ki pa so iz same sramežljivosti prihajale in odhajale pri zadnjih vratihl To-i'ko, da ne bo zamere.
1,-u pa ,nV('' drugačni tiči za organizacijo takih veselic! Nič niso dali zastonj, pač pa vse po nizkih cenah in vsem enako! Srnjakov golaž s kruhom za štiri kovače, pa še tako porcijo, da bi se je sestradan volk ustrašil, to niso mačje solze! Pečenka pokojnega divjega prašiča je bila po sedem kovačev, zraven nje pa dobra maverlenska črnina po osem kovačev! Lepo je bilo in vsega dovolj, gladu in žeje pa prav toliko, da smo vse pospravili! Se tisto lisičjo kožo ter obraz divjega prašiča in nagačeno sovo, ki so simbolizirali prireditev, hi bili prav gotovo pojedli, če bi jih skuhali v gojažu! Le preklemana rašpla me je zdelala, da mi je visel jezik iz ust kakor lisjakov rep. nehali pa nisem mogel, ker me je ta »ples lepo spominjal, kako so naši davni predniki phali proso in gazili zelje, čeprav so me bolele noge. sem bil zadovoljen ob ugotovitvi, kakor hitro prodira »kultura« v naše podeželske vasi. Da. da, res je bilo lepo in zanimivo, le krožniki, kozarci in steklenice so se preveč radi kar sami prijemali rok . . .
Vale se bom oglasil  iz Belokrajne, Vaš
Janez Popotni