Itev. 222.
V Ljubljani, sobota 1. oktobra 1938.
Leto III
1 < :■ i 1 i; :	'	’	'	‘	.	’	!	  ’	■	'■
Nemška vojska zaseda sudetske kraje
Okrnitev Češkoslovaške - cena za bodočo zvezo štirih velesil.
* j
^	w>:i- Začetek demobilizacije v Angliji,
in
Poljski ultimaium praški vladi, - Pred sestankom Mussolinija s Chamberlainom in Daladierom v Rimu
Madžari razočarani nad sporazumom štirih
. Budimpešta, 1. oktobra, o Madžarska javnost je zaradi sporazuma v Monakovem precej poparjena, ker niso na tem sestanku uslišali vseh želja Madžarov. Vladni krogi pa vendar smatrajo, da se s to monakovsko konferenco zastopnikov štirih velesil začenja nova doba v mednarodnih odnošajih.
Veliko senzacijo je vzbudil na Madžarskem in ti^di drugod odstop šefa madžarskega generalnega štaba Kerestesa Fischerja. O vzrokih, ki so privedli do odstopa šefa generalnega štaba, ni bilo izdano nobeno ppročilo. Vendar pa je vsa javnost prepričana, da je ta odstop v zvezi s zadnjimi mednarodnimi dogodki.
Prva seja mednarodne razmejitvene komisije
Berlin, 1. oktobra. AA. (DNB) Mednarodna komisija, kateri je poverjena izpeljava, munchen-sl-ega sporazuma z dne 29, septembra, se je včeraj popoldne sestala na svojo prvo sejo. Člani komisije so si izbrali za predsednika nemškega državnega tajnika v zunanjem ministrstvu von Weizsiiqkerja. Ta se, "je zfehvklil svojini tovarišem za izraženo zaupanje ter poudaril, d? se bo trudil, da bodo vse razprave in delo tega odbora potekli v prijateljskem duhu in enodušnosti. Komisija se je nato takoj začela ukvarjati z vprašanjem pogojev za mirno izročitev sudetskih krajev prvega pasu. Na sledeči plenarni seji glavne komisije je’ bilo odobreno poročilo in predlogi podkomisije. Pred zaključkom seje so člani izrazili upanje, da bodo vse zainteresirane države storile vse, da bi se ozračje umirilo ter delo mednarodne komisije ne oviralo.
Kako bodo Nemci zasedli sudetsko ozemlje
Monakovo, 1. oktobra. AA. (DNB) Iz poučenih virov smo dobili tele informacije o sudetskih pokrajinah, ki jih navaja sporazum med štirimi velesilami in ki jih imajo v štirih etapah zasesti nemške čete od 1. do 7. oktobra.
Prvi odsek: Kraji, ki jih bodo Nemci zasedli 1. in 2. oktobra, leže na južnozahodni strani CSR v južnem delu Češkega lesa ali na vzhodno-nem-ško-sudetski meji, torej severno od Passaua.
Drugi odsek, ki se ima zasesti 2. in 3. oktobra, leži na severni meji CSR. V tem odseku so med drugimi kraji Bodenbach (Podmokly), Friedland in \Varnsdorf.
Tretja etapa: Od 3. do 4. oktobra bodo Nemci zasedli chebski okraj z znamenitimi mesti Chcb, Karlpvi vari, Jahimovo, Marijanske Lažni, Frančiškove Lažni itd.
Četrti odsek, ki ga bodo Nemci zasedli 6. in 7. oktobra, leži na severnovzhodni šlezki meji.
Zadnji dogodki v Evropi — nauk Balkanu
Belgrad, 1. oktobra, m. Z jutranjim ekspresnim vlakom je turški zunanji minsiter 1 eytik Ruždi Aras nadaljeval svojo pot, ki jo ie ustavil v Belgradu. Včeraj je Ruždi Aras imel več sestankov s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem, na katerih sta oba državnika pretresala vsa zunanje-politična vprašanja, o katerih je bilo govora v zadnjih dneh v zvezi z napetim evropskim položajem. Proti večeru je turško poslaništvo povabilo časnikarje na sprejem, pri katerem je bil navzoč tudi turški zunanji minister Ruždi Aras. V krajši izjavi je minister Aras poudaril zopet svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da 6e je mogel ustaviti v Belgradu in da se mu je nudila prilika, da je mogel pozdraviti predvsem kneza-namestnika Pavla, pri katerem je bil sprejet včeraj popoldne. Za tem je v kratkih besedah predočil delo sedanjega zasedanja Sveta Zveze narodov ter dejal, da so bili o poteku tega zasedanja ter o zadnjih težkih političnih dogodkih vsi obveščeni po raznih agencijah. Poudaril je dalje, da so bili v teh dogodkih poleg državnikov evropskih velesil zainteresirani tudi balkanske države, v katerih je ves čas te mednarodne napetosti vladal naivečji mir. Glede vodstva jugoslovanske zunanje politike je dejal dobesedno: »Vi jasno vidite iz vsega tega, kar sem vam povedal, da je_ bila politika jugoslovanskega predsednika vlade dr. Stojadinoviča daljnovidna, modra in prijateljska, jaz bi celo dejal, da bratska na Balkanu m kot taka je tudi v veliki meri pripomogla k pomir-jenju napetega ozračja ter za ozračje na Balkanu, ki sem ga malo prej opisal in ki služ: v dobro naših balkanskih narodov. Po mojem mnenju bi se morala ocenjevati politika vlade po dogodkih, ki se odigravajo ter jo opazovati skozi prizmo velikih dogodkov. Prepričan sem, da je takšna politika nad vse koristna za narode, kakor tudi za prijateljstvo na Balkanu.«
Z ozirom na zadnje težke politične zapletljaje pa je minister Aras s poudarkom dejal tole: »Zadnji dogodki so služili Balkanu kot nauk in velika skušnja.«
Praga, 1. oktobra, o. Vlada jc pod vodstvom predsednika republike dr. Beneša imela vso noč in včeraj vse dopoldne sejo, na kateri so se posvetovali o sklepih Štirih velesil v Miinchcnu. Ministri so pretresli vse možnosti glede nadaljnjega ravnanja češkoslovaške. Ob 13.25 včeraj je izšlo kratko uradno sporočilo, v katerem vlada obvešča državljane, da je podrobno proučila sklepe, ki so bili sprejeti brez njenega sodelovanja in proti njeni volji in da jih sprejema, ker pač drugega ne more, zakaj tako ji narekuje dolžnost do naroda. Takoj po seji je po radiu govoril predsednik vlade general Sirovy, ki je dejal, da se je kot vojak po temeljitem preudarku odločil, da pojde po poti miru. češkoslovaško ljudstvo bo zdaj močnejše in notranje bolj složno. Sprejelo je nezaslišane žrtve, ker je moralo izbirati med smrtjo in med odstopom nekaj ozemlja. Odložilo se je za življenje, češkoslovaško ljudstvo naj bo zdaj mirno in zaupa svojim voditeljem ter pomaga pri obnovitvi nove, zdaj popolnoma narodne češkoslovaške države.
Po govoru predsednika vlade so v Pragi in po vsej Češkoslovaški razglasili narodno žalost. Odpovedane so bile vse gledališke, kinomatograiske predstave, zabave, radio je oddajal samo obvestila in nikake glasbe. Sinoči je vrhovni poveljnik češkoslovaške vojske, general Krejči, izdal vojski povelje, da se o polnoči začne umikati iz prvega pasu sudetskega ozemlja.
Berlin, 1. oktobra. AA. (Reuter.) Poveljnik nemške suhozemne vojske "von Brauchitsch je izdal povelje na vojsko, v katerem pravi med drugim:
Nemška vojska bo 1. oktobra vkorakala v sudetske okraje. Ta dogodek preveva z radostjo in ponosom vse vojake, kajti vojska predstavlja nemško disciplino in red. Nemška vojska naklanja po želji svojega glavnega poveljnika pomoč in zaščito svojim sudetskim bratom.
Miinchen, 1. oktobra. Motorizirani oddelki nemške vojske so v prvih jutranjih urah prekoračile bivšo češko-nemško mejo ter začele zasedati prvi predel ..ozemlja, to j&Jkraje, ki leže ob južnem delu Češkega Lesa, južno od Budjejevic.
Miinchen, 1. oktobra, o. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj ob 11.30 obiskal nemškega kanclerja Adolfa Hitlerja in imel z njim daljši razgovor. Med lem razgovorom sta državnika sklenila sporazum, ki izključuje odslej vsako vojno nied Anglijo in Nemčijo. Chamberlain in Hitler sta dala po svojih včerajšnjih razgovorih tole skupno izjavo:
»Midva sva danes imela še nadaljnje razgovore in ugotovila-, da so nemško-angleški odno-šaji največje važnosti za oba naroda in za vso Evropo. Vidiva v sporazumu, ki je bil včeraj podpisan, in v neniško-angleškem sporazumu simbol želja, da bi se naša dva naroda nikdar več ne vojskovala med seboj. Odločila sva se, in sicer s posvetovanjem. Trudila se bova, da odstraniva morebitne vzroke nesporazuma in da na ta način pomoreva k varnosti miru v Evropi. Adolf Hitler, Neiiville Chamberlain.
Rim, 1. okt. o. Iz vladnih krogov poročajo, da pomeni sporazum v Miinchcnu začetek trajnega sodelovanja med štirimi evropskimi velesilami, ki bodo v kratkem rešile vsa sporna vprašanja, katera so jih do zdaj razdvajala ter potem sklenile trajno zvezo štirih.
London, 1. okt. m. Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da je bilo v Miinchenu med Chamberlainom in Mussolinijem tudi sklenjeno, da se v najkrajšem času sestaneta radi ureditve pekaterih vprašanj med Anglijo in Italijo glede Sredozemskega morja ponovno Chamberlain in Mussolini. Na tem sestanku bo verjetno sodeloval tudi zastopnik Francije, najbrž sam predsednik vlade Daladier ter zunanji minister Bonnet. Chamberlain je v svojih izjavah, ki jih je podal po monakovski konie-renci, med drugim dejal tudi to, da ni bil dosežen nikak poseben sporazum o demobilizaciji. Toda ta bo odpadla sama po sebi, ker je zaradi doseženega sporazuma postala brezpredmetna.
Sestanek glede Sredozemlja bo v kratkem sklican v Rim. Na njem bosta najprej Italija in Francija sklenili podoben sporazum, kakor sta ga letos aprila Italija in Anglija, nakar se bodo posvetovali o sklenitvi trojne sredozemske zveze, s čimer bo takoj rešeno tudi špansko vprašanje.
Pariz, 1. 6,kt. AA. (Reuter.) V Franciji mislijo in pričakujejo, da bi se dali med Francijo in Nemčijo skleniti enaki dogovori kakor med Anglijo in Nemčijo glede posvetovanj o vseh spornih vprašanjih in težkočah, ki se pojavljajo med Francijo in Nemčijo. Prav tako mislijo tudi o težavah v razmerju med Francijo in Italijo.
Varšava, 1. okt. m. Poljski zunanji minister Beck je sinoči povabil k sebi angleškega, iranco-skega in ameriškega poslanika, za tem pa še italijanskega, nemškega in romunskega poslanika. Po teh sprejemih so ob 11 zvečer časnikarji dobili obvestilo, da je bila včeraj popoldne ob 13 izročena poljskemu poslaniku v Pragi spomenica češkoslovaške vlade kot odgovor na noto poljske vlade z dne 27. septembra. Nota češkoslovaške vlade je bila takoj z letalom poslana v Varšavo. Ta odgovor se omejuje samo na splošne stvari, s katerimi nameravajo v Pragi rešiti poljsko vprašanje. Poljaki zatrjujejo, da češkoslovaška vlada namerava samo zavlačevati z rešitvijo tešinskega vprašanja. Radi tegB je poljska vlada poslala praški vladi novo noto, ki je bila dostavljena v Prago tudi s posebnim letalom ob 22 in takoj izročena češkoslovaški vladi. Poljski zmernejši krogi pa izjavljajo, da je v noti, ki jo je češkoslovaška vlada poslala v Varšavo, izražena pripravljenost Prage, da v načelu pristane na poljske zahteve, le to prosi češka vlada v tej noti, da se določi čas za izpraznitev tešinske Šlezije. Ta odgovor pa do zdaj nt zadovoljil poljskih vladnih krogov ter je zato poljska vlada poslala na Češkoslovaško novo spomenico ultimativnega značaja. Poljska čaka naodgovor do danes opoldne
London, 1. okt. m. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da je bilo pri reševanj« sudetsko-nemške-ga vprašanja v Monakovem govora tudi o varstvu okrnjene Češkoslovaške, če bi jo napadla Madžarska ali Poljska, kljub ugodni rešitvi manjšinskega vprašanja teh dveh držav. Zatrjujejo, da sta Anglija in Francija dali Češkoslovaški zagotovilo, da jo bosta branili, če bi jo napadla Madžarska ali Poljska. Ta jamstva niso bila vnešena v monakovski sporazum in to zaradi ozirov na Nemčijo. Zabeležena pa so v pismu, ki ga je poslal Chamberlain poleg monakovskega sporazuma praški vladi v odobritev. .,
London, 1. okt. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain se je včeraj ob 17.40 vrnil z letalom v London, kjer ga je sprejela ogromna množica ljudi, ki so ga viharno pozdravljali. Zunanji minister Halifax mu jc na letališče prinesel kraljevo zahvalno pismo. Nato se je odpeljal v palačo ministrskega predsedstva, kjer so se manifestacije nadaljevale in je Chamberlain množici spregovoril nekaj besedi, nakar se je odpeljal \ kraljevo palačo.
Vrhovno poveljtsvo angleške vojske jc snoci izdalo sklep, da se ustavijo vpoklici mornariških rezervistov in mobilizacija brodovja. Prav tako so ustavljene vojaške in obrambne priprave v drugih panogah vojske. Material za o brambo obal in za odvrnitev letalskih napadov bo za zdaj še ostal na svojem mestu, prav tako t udi protiletalske baterije, koder so jih nastavili.
Pariz, 1. oktobra. Ministrski predsednik Daladier je dospel včeraj popoldne v Pariz, kjer mil je prebivalstvo priredilo veličasten sprejem. Po pariških ulicah se je razvilo pravo ljudsko veselje nad teni, da je od Francije odvrnjena vojna ne varnost. Daladiera je sprejel takoj predsednik republike Lebrun in mu čestital k uspehu. V poučenih krogih pravijo, da je vse načrte za sporazum izdelal zunanji minister Bonnet. Pričakujejo, da bo še danes izšlo povelje o demobilizaciji.
Bruselj, 1. oktobra. AA. (Havas.) V zvezi’ z odlokom o mobilizaciji je bilo poklicanih 300.000 rezervistov pod orožje. Vlada je sklenila, da se bo zdaj vseh teh 300.000 rezervistov vrnilo v roku treh do štirih dni na svoje domove.
London, 1.i oktobra, o. Prihodnje dni bo vlada poslala šest bataljonov pehote na Češkoslovaško, da zasedejo ozemlje, na katerem bo plebiscit
Vesti 1. oktobra
Knez-namcstnik Pavle se je danes dopoldne pripeljal iz Belgrada v Kranj
Brzojavni promet med ČSR in Jugoslavijo je spet dovoljen. Prav tako je vpostavljen brzojavni promet v notranjost Češkoslovaške.
Francoski narodni dar za ženo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je 6 svojimi napori dajala pobudo možu za zavarovanje miru v Evropi, predlaga pariški »Oeuvre«, ki je začel splošno zbirko v ta namen.
150.000	ljudi je pozdravilo Mussolinija sinoči na Beneškem trgu v Rimu. Mussolini se je moral 16 krat pokazati množici na Balkonu. Med tisoči je manifestirala tudi velika skupina angleških državljanov.
Predsednik angleške vlade Chamberlain se bo najbrž že prihodnji teden odpeljal s svojo jahto na oddih na Sredozemsko morje in bo pri tej priliki obiskal Rim.
Madžarski regent Horthy je sprejel v poslovilno avdienco našega dosedanjega poslanika v Budimpešti dr. Vukčeviča, ki jc premeščen v Varšavo. Regent priredi danes poslaniku poslovilno kosilo.
Londonski kardinal nadškof Hinsley je odredil zahvalne molitve, ker je prišlo do mirne rešitve evropskega spora in so narodi rešeni vojne. V ta namen bodo jutri po vseh angleških katoliških cerkvah zahvalne službe božje.
Turški zunanji minister Ruždi Aras jo bil včera j sprejet pri predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču.
Predsednik USA Roosevelt je o sporazumu v Miinchenu dejal, da je dokaz složnega dela, ki je bilo kronano z velikim uspehom. Glede Češkoslovaško in njene usode ni voditelj ameriške demokracije rekel ničesar.
Svet Zveze narodov je sprejel predlog političnega odbora, da se ustava J Zveze narodov loči od Versaillske mirovne pogodbe.
V litvanski vladi je prišlo do sprememb zaradi nesoglasij, ki so se pokazala med ministri ob sedanjem evropskem sporu.
Poljske občinske volive bodo v Varšavi, Lodzu in Poznanju 18. decembra.
Švicarski zvezni svet je sprejel zakon o izrednih davščinah za državno obrambo in za zmanjšanje brezposelnosti.
Vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein je poslal Hitlerju zahvalno brzojavko, češ da je Hitler izvojeval svobodo za sudelsike Nemce.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič in gospa sta včeraj priredila slavnostno kosilo na čast predsedniku medparlamentarne zveze grofu Cartonu de Wiartu.
Mednarodna umetniška razstava v Benetkah Biennale je zaradi izrednega zanimanja podaljšana do 2. oktobra.
Angleški kralj in kraljica sta danes odpotovala na Škotsko v grad Balmoral na oddih.
General Franco je včeraj praznoval drugo obletnico, kar je bil imenovan za vrhovnega poglavarja nacionalistične Španije.
V poljskem zunanjem ministrstvu so včeraj sprejeli francoskega in angleškega poslanika.
Holandija jc prepovedala izvažati kovine, rudnine in nafto.
Za vrhovnega komisarja organizacije za pomoč beguncem, katero so ustanovili pri ZN, so imenovali Angleža Emersona:
Vsa dovoljenja za izvoz orožja iz Anglije so do 16. oktobra preklicana.
Razglas protj komunističnemu hujskanju in potvarjanju poročil o sedanjem stanju v Evropi, združen z napadi na francosko vlado, je dal objaviti bivši ministrski predsednik Flandin. Vlada je zaplenila razglas in Flandinov list >Liberte«, ki ga je prinesel.
Nemški gospodarski minister v Belgradu
Belgrad, 1. _ oktobra, m. S sinočnjim zagrebškim brzovlakom se je pripeljal v Belgrad nemški državni minister za narodno gospodarstvo dr. Walter Funk s soprogo. Minister Funk se je, kakor znano, dalj časa mudil na počitnicah v Dalmaciji. Na belgrajski železniški postaji sta ga med drugim pozdravila tudi nemški poslanik Viktor von Heeren in trgovinski minister inž, Kabalin. S postaje se je minister Funk odpeljal v Teokarevičevo vilo, v kateri bo stanoval za svojega tridnevnega bivanja v Belgradu. Po svojem vpisu v dvorsko knjigo bo obiskal tudi predsednika vlade dr. Stojadinoviča, finančnega ministra dr. Dušana Letico in ostale gospodarske ministre.
Predsednik vlade bo danes opoldne na čast dr. Funku priredil v hotelu na Avali intimno kosilo. Doktor Funk se bo odpeljal iz Belgrada tudi na Oplenac, kjer bo položil vence na grobova umrlih kraljev, b Belgrada bo odpotoval v ponedeljek zvečer
Teden grozdja v Mariboru
Maribor. 50. septembra.
Zveza gospodinj, podružnica Maribor, prireja pod geslom »Za zdravje naroda — za dvig našega gospodarstva« od 3. do 9. oktobra teden grozdja. Ponedeljek 3. oktobra je namenjen v prvi vrsti prodaji grozdja na Glavmem trgu, kjer ga bo vsak dobil, kdor bo hotel seči po njem, v vsaki količini po 3 din kg. Vos tedein pa se bo grozdje dostavljalo šolam in tipajmo, da ibo naša -mladina pridno segala po njem. Pobudo za to akcijo je dobila podružnica od svoje matice v Ljubljani, ki prireja isto.
Maribor leži pod vznožjem goric ter je na vsaik način dana potreba za prireditev tega tedna, kar nam že geslo pove, tako za zdiravje kakor za naše gospodarstvo. Pri nas se vse premalo polaga važnost na namizno grozdje. Kmetje dostikrat lie vedo. kani bi prodali svoje vino, ne z misli pa se nobeden, tla bi prodati že grozdje, ki prehrani in zdravju ljudstva prišlo monogo bolje v korist, kakor pa vino. Nisem proti zmernemu uživanju vina, to pa ve vsak, kaj napravi iz človcika prevelika količina zaužitega vina.
Vrste namiznega grozdja
Pri nas najbolj udomačena vrsta namiznega grozdja je plahtnina, ki je zelo okusna, vendar pa ne prenese daljših transportov. Zaradi tega moramo gledati pri zasajanju naših vinogradov z vrstami trt, ki dajejo grozdje z ddbelejšo lupino, ker le takšno grozdje prenese daljši transport. Ne smemo se omejiti le na domače ‘trge, mi moramo misliti tudi na inozemstvo, kjer bi naše namizno grozdje dobro vnovčili in naj nam za zgled služi v ,prvu vrsti Bolgarska. Posamezne vrste pri nais že deloma udomačene so sledeče: hiser iz Čaibe, ki zelo rano dozori in je dobrega okusa. Potem so različni muškati, tako rumeni kakor muškatna žlahtnina, muškat aleksandrijski ter hamburški muškat. V Vojvodini iin v srbskem delu naše države so začeli uvajati afusali, ki izhaja iz Bolgarske ter ima za naše kraje veliko bodočnost. Nekaj malega je razširjen v Halozah imperijal in pa muškatni imperijal. Zelo dobro namizno grozdje je tudi zeleni silvanec, po domače zelenčič ter kapčina, nje grozdje je veliko ter lepe mordo-črne barve. V mariborski okolici se je razširila od nekoliko zgodnejših vrst bovierjeva ranina.
Vino iz namiznega grozdja ■ ni bog ve kakšne kvalitete, ker imaimo za to druge vrste, ki na*n dajejo kvalitetna vima. Zaradi tega naj vsak vinogradnik skuša po dobri ceni vnovčiti že namizno grozdje in za prešanje naj obdrži le tistega, ki ni sposobno za na trg.
Pozivam pa ponovno, da zasadijo naši vinogradniki svoje vinograde s takimi vrstami trt, ki so sposobne za namizno grozdje in njihov trud bo bogato poplačan. Seveda mora vsak
pri tem upoštevati izbir, ki pride za nje^jpv vinograd v poštev.
Za naše kraje obstoja že udi izdelan sorti-ment namiznega grozdja. Dolžnost poklicanih pa naj bo, da malemu vinogradniku dopovedo, kako naj si rentabilnost svojega vinograda poveča. Upajmo, da bi se s tom zmanjšalo tudi pijančevanje v naših krajih.
GrozcTe kot prehrana
Grozdje je redilno ter učinkuje* na našo prebavo zelo ugodno, samo ne smemo ga takoj v prevelikih količinah uživati. Zvišanje količine naj gre postopoma in tudi nezrelega grozdja naj se ne zoblje. Če boste v jesenskem času uživali do voljno količino grozdja, se ne boste samo zredili, temveč tudi koristili svojemu zdravju.
Človeško telo potrebuje za rast in pa za vzdrževanje hrano. Hranila delimo v tri velike skupine in to: a) anorganska ali rudninska hranila, č) organska hranila in c) aikceso-rična hranila in to so vitamini. Najvažnejše rudninsko hranilo je voda. Od organskih hranil pa je najvažnejše hranilo beljakovina v različnih vrstah, nič dosti manj važni pa so ogljikovi hidrati in pa maščobe. Različne rudninske soli ter beljakovine potrebuje telo za rast, ogljikove hidrate (različne sladkorje) in pa masti potrebuje človeško telo za potrebno energijo. Zaradi tega imenujemo v prehrani tudi ogljikove hidrate im pa masti živilsko kurivo.
Celotna potreba po hrani pri človeku sc ravna po porabi beljakovin in goriv in zaradi tega bodo posamezniki pokazali precejšnje različnosti, ki se ravnajo po delavnosti. Tisti, ki počiva in leži, ne bo potreboval nikdar toliko nrane, kakor pa tisti, ki dela. Hrana mora biti tudi različna v obeh glavnih letnih časih. Pozimi potrebuje človeško telo toplote, ker mu lasftoo totploto odteguje mr?el zrak. V zimi bomo jedli torej več masti in pa ogljikovih hidratov (sladkor). Vemo. da.vsebuje grozdje normalno okoli 20% sladkorja, ravna se pač po letini, ki je v naših krajih včasih malo nižja, v dobrih letinah pa tudi višja. Zato nam v sedanjih časih, ko nam postaja navadno nekoliko hladneje, kuriva za naše telo primanjkuje. Sladkor je izborno kurivo in tega dobimo v grozdju v zadostni količini.
Že dalje časa se je opazovalo, da v zimskem času, ko nimamo sveže rastlinske hrane, pri človeku nastopajo posebne bolezni, ki nam kažejo pojave skorbuta. Spomladi pa, ko začnemo uživali različne zelenjave, to počasi zgine. Če uživamo v zimi redno sadje, teh pojavov bolezni ne bo. V zelenjavi in pa v sadju se nahaja tako imenovani anlisko rbutni faktor, ki ga je dovolj tudi v grozdju. Zato ponavljam, kdor hoče biti ‘zdrav ter *e hoče tudi zrediti, naj uživa redno grozdje, dokler ga le more.
Rt>
Celjski krojači podpisali kolektivno
pogodbo
Celje, 1. oktobra.
Z Zadnje mesecf opažamo, da so se delavske organizacije z vso silo lotile socialnega vprašanja svojih članov in začela pogajanja in sklepati kolektivne pogodbe, ki naj bi uravnovesile pravilno razmerje delavcev do svojih delodajalcev z ene, delodajalcev pa do delavcev z druge strani. Tako so bile letos podpisane že tri kolektivne pogodbe za črko in sobopleskarje, peke in mizarje, včeraj ob pol 12. pa je bila podpisana na mestnem poglavarstvu že četrta kolektivna pogodba med celjskimi krojaškimi mojstri in krojaškimi pomočniki.
Prva obravnava, ki je bila v četrtek v preteklem tednu, ni uspela in se je morala nadaljevati predsinočnjim, ko se je uspešno zaključila. Obravnavo je vodil magistralni komisar g. Koren Viljem, udeležili pa so se je tudi. policijski komisar g. Velkavrh Ivan, predsednik Združenja krojačev v Celju g, Uršič. Anton, predsednik ekseku-tive Združenje dravske banovine g. Selišek Karel, več celjskih krojaških mojstrov in trije, krojaški pomočniki kot zastopniki in obratni zaupniki. — Delodajalci so predložili poseben osnutek, pri katerem so vztrajali, vendar pa so pokazali veliko razumevanja. Razvila se je tudi daljša debata, vendar so delodajalci vztrajali pri svojem vloženem osnutku in poudarjali, da preko tega osnutka ne morejo več, dokler niso obratni zaupniki sprejeli v celoti osnutek kolektivne pogodbe.
Delovni čas traja v obrtnih delavnicah 10 ur i dnevno, odnosno 60 ur tedensko. V industrijskih I
A- >
<r, tr
. SQt	r	U4T.	»IT	»UUr	T"'	|1,	-'ruj
Vkč' • K ii v V ‘rt ie ;■ 'or’ ^ «. er. :...... *	*	*	h	*	'm
.-iff *•	^	v—-	t	-
no» <. ui« .voj'»tn»' itd «r 'jo*' ^ 1W*'
 -----------  „„----------..l!
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
delavnicah 8 ur dnevno, odnosno 48 ur tedensko. Za prekočasno delo bodo podjetja plačevala zakoniti prebitek 50%, v nočnem času 100% na normalno plačo. Za delo ob praznikih in nedeljah se plača 50% na normalno plačo. V vsaki konfekcijski obratovalnici se priznajo vse kategorije izpeljav dela, označene v konfekcijskem ceniku. —
I.	razred: za veliko delo 5.50 din, za malo 5 din, za delo v roki 3.50 din; II. razred: za veliko delo 5 din, malo 4.50 din, ročno delo 3.50 din; III. razred: za veliko delo 4.50 din, za malo delo 4 din. Po uspešno končani učni dobi prejme samostojni delavec 75% normalne minimalne mezde kvalificiranega delavca iste kategorije dela do popolne izobrazbe za dobo treh mesecev po izučitvi, nakar se uvrsti v mezdni razred. Vsakega pomočnika se sprejme na poizkušnjo največ za 14 dni, nato pa se ga uvrsti v odgovarjajoči mezdni razred. Obratni zaupniki se priznavajo v delavnicah nad 3 do 10 delavcev. Obe stranki 6ta se obvezali, da ne bosta ščitili svojih članov, proti katerim bi se moralo zaradi šušmarstva izvajati konsekvence. Preosnova mezd brez prehodnih pogajanj ali med časom pogajanj je nedopustna.
Ta kolektivna pogodba ima obvezno moč in je sklenjena za dobo 6 mesecev. Pogodbo je mogoče odpovedati en mesec pred potekom iste. Ako se v tem .roku ne odpove, se avtomatično podaljša za nadaljno dobo 0 mesecev. Izvoljenih je bilo tudi več obratnih zaupnikov.
Pogodba je bila podpisana včeraj ob pol 12. dopoldne na mestnem poglavarstvu.
Zaključek dveh preloženih razprav
Maribor, 30. septembra.
O dveh" razpravah, ki sta se danes obravnavali pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča, 6mo že svoječasno poročali. Obe sta se že namreč vršili pred nekaij tedni, bili pa sta zaradi zaslišanja novih prič preloženi. Najprej so se danes obravnavale velike goljufije na škodo gradbene tvrdke Kiffmann. Obloženi so bili polir omenjene tvrdke 1- n Volker ter posestnika Jožef Vrecl in Jožef cjan iz Zrkovcev. Volker je kot polir izdajal soobtožencem ponarejene dobavnice na gramoz, katera eta po4em oba vnovčila pri tvrdki. Vrecl in Kacjan sta dobavljala gramoz za tvrdko Kiffmann, pri obračunu pa sta zaračunala na podlagi ponarejenih dobavnic mnogo višje količine, kakor sta jih v resnici dobavila. Tvrdka je bila na ta način oškodovana za okrog 50.000 din. Vrecl je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, Kocjan na 5 mesecv strogega zapora, Volker pa na 8 mcsecev strogega zapora, vsi trije nepogojno, povrhu pa še vsi na 2 leti izgube častnih pravic.
Pri naslednji razpravi so prišli na zatožno klop čevljarski pomočnik Konrad Hicl, njegova priležnica Roza Bolko, pomožni železniški delavec Josip Zabukovšek ter njegova priležnica Marija Mesarič. Zabukovšek bi se bil rad ločil od svoje žene Karoline, da bi živel skupaj z Marijo Mesarič. Ker pa nt imel nobenega tehtnega vzroka za lo.čitev, je podkupil Hicla in njegovo priležnico Bolkovo, da sta nastopila pod krivimi imeni pred sodiščem kot priči ter sta pod prisego izpovedala, da se je Zabukovškova žena v javnih lokalih nesramno obnašala. Zabukavškov zakon je bil na podlagi teh pričevanj sodno ločen po ženini krivdi. Zadeva pa je prišla na dan. Zabukovška je sodišče obsodilo na 1 leto in 6 mesecev robije ter 3 leta izgube častnih pravic, Konrada Hicla na 6 mesccev strogega zapora in 2 leti izgube častnih
Raznoterosti iz dnevne kronike •
Ljubljana. 1. oktobra.
Oktober, ki je pri nas najdeževnejši mesec v letu, se je takoj od začetka v tem svojstvu prav odlično izkazal. Včeraj in danes skoraj neprestano lije in videti je, da ne bo še zlepa nehalo, čeprav je barometer visok 760 milimetrov in kaže na spremenljivo Temperatura je bila danes zjutraj 5 stopinj Celzija.
V zvezi s tem neprestanim deževjem je moralo prenehati tudi vse delo na stavbah in drugih delih, ki je v zadnjih lepih dneh tako hitro napredovalo. Zaradi tega tudi na reševalni posiaji nimajo prav nobenega dela z raznimi nesrečami. Vse kaže, da so si v teh dneh privoščili nekaj počitnic tudi razni tatovi in uzmoviči, kajti vsaj v zadnjih dneh ni dobila policija nobenih naznanil o čem podobnem.
Slabo vreme je prav občutno vplivalo tudi na današnji trg, ki jc bil kljub, temu, da smo danes prvega, v primeri z drugimi tržnimi dnevi prav slabo zaseden
V6aj v prvih dopoldanskih urah. Gospodinje se tudi pritožujejo o draginji, ki je na trgu. Zlasti sadje ima tako visoko ccno, da je skoraj neverjetno. Letos menda precej sadja izvažamo v Nemčijo in druge države in zdi se, da ga skoraj primanjkuje doma. Odtod tako visoke cene.
Sicer pa si je Ljubljana danes in včeraj temeljito oddahnila. Kar videti je, kako se je odvalil z ljudi tisti strah pred vojno, ki je tiščal v zadnjem času kakor mora na slednjega človeka. Zdaj je, hvala Bogu, nevarnost že pri kraju, čeprav 60 morali Čehi za to doprinesti veliko žrtev.
Zelo živahno pa je kljub slabemu vremenu na ljubljanski univerzi, kjer že nekaj časa traja vpisovanje. Vsi hodniki so že polni akademikov in zlasti medicinci hite, da bi se čimprej vpisali, kajti tam je določen nekakšen »numers clausus«, to‘ pa zaradi on-manjkanja prostorov.
Ljudje se bore s časom
Dve vrsti lahko razlikujemo med ljudmi, ki se bore s časo.m (to smo seveda mi vsi): prva vrsta ima časa vedno premalo, vse prehitro se ji kakor suha mivka v pesti izmuzava iz pesti; ura mine, preden se človek dobro zave. Drugim pa kar noče miniti; na vse možne načine morajo o,d jutra do večera premišljevati, kako bi ga ubili, kako bi 6i ga kar se le da skrajšati. Borč se pa prvi kako.r drugi z njim,
Med prve
spada večina ljudi. Saj tako težko zdelaš dnevno nalogo, če že zjutraj ne zastaviš z vsa silo. Zgodaj vstaneš, ves dan gledaš, kako bi utegnil opraviti čim več. Kmet ve, da je rana ura zlata ura in da je treba trdo garati do večera, če bo hotel pre-rediti sebe in družino. To ve tudi delavec in vsi ljudje, ki si morajo z delam služiti kruh. Uradnik hiti v pisarno, toliko pisanih zadev čaka rešitve. Akti se grmadijo iz dneva v dan, človek komaj zdeluje; skrbi ga, kako bo vsem tem stvarem kos, da ne bi slišal nepotrebnih litanij. Roke ga bole, težko sedi; s skrbjo se ozira n uro. Kako hitro bežita kazalca! Komaj se je dobro vsedel za mizo, že je poldne. Ista je pesem popoldne; nagli9a, mrzlično delo, borba s časom. Slednja minuta je dragocena. Delavec gara od zpre do mraka; zamoti se z delom, skoraj ne ve, kdaj mine dan. V trgovinah so pomočniki in pomočnice neprestano tekajo, nosijo blago, strežejo kupcem. Težak koplje z ukrivljenim, bolečim hrbtom. Utrujen zvečer omahne na posteljo in zaspi kakor ubit. To topo, trudno spanje brez sanj mu mine kakor minuta. Komaj 6e je dobro vlegel, se mu zdi, že je zarja, že se dela dan. Z razbolelimi, nespočitimi udi zleze z ležišča in se spet zagrebe v staro enolično dnevno opravilo, ki mu počasi skoraj vzame smisel za časovni potek. Kakor avtomat dela in le v preprosti zabavi,^ pri merici pijače in pri skopo odmerjenem spanju ter počitku se še zave, kaj je čas. Za ta dragoceni, veseli čas se bo,ri, v teh kratkih urah vselej začuti, kako naglo bežita kazalca na uri, kako kmalu bo treba prenehati z veseljem in se spet pogrezniti v topo garanje in mučni trud. Čas prav za prav res občutevajo ljudje, ki se morejo ali marajo dan za dnem zamotiti z delom, le takrat, kadar doživljajo vesele ure. Začutijo ga, ko se jim naglo odmikajo prijetne ure in minute. Vse drugo je zanje postalo že nekako motna, navada in enoličnost opravka, ki je po prirodi tak, da mora nase- vezati vso pozornost, čeprav nazadnje — radi večnega ponavljanja in neprestane vaje že avtomatično — sta temu dnevnemu opravilu, ki
jemlje v suženjski zakup vse ure, vtisnila že zna menje nekakega zabrisanega, nejasnega sna. Kakor sanje se zdi to delo in mnogo ljudi 6e postara, preden se zaveda, da so v resnici živeli, ne pa sanjali, kako so bili vezani na opravke. Sicer pa 6i o takih rečeh večina niti ne beli glav. Garajo od mladosti prav do poznega življenjskega večera, brez razmišljanja in filozofiranja, zaverovani le v eno veliko skrb, ki iih vse vklepa v svoj jarem: kako zaslužiti dinar, kako se oskrbeti z vsakdanjim kruhom. V tej večni, preprosti in vse obvladujoči skrbi obledi vse drugo; kakor v vročičnem vrtincu se pehajo ljudje, njihovo življenje privzema videz ne resničnega, ampak nekega senčnega bivanja.
Lfud;e, ki ne vedo kam s časom
so prav za prav po navadnem pojmovanju srfečni otroci tega sveta. Vsega imajo dovolj. Kaj vsega! Le denarja! Saj denar sam zadostuje. Sinovi bogatih staršev, rentniki, bogato poročene milostive, privatniki, ki so jim bili dedje poskrbeli z nečloveškimi napori (ali pa tudi brez njih) za udobno žv-ljenje, 6aj so nagramadli za potomce skoraj neizčrpna in neusahljiva bogastva, to so ti miljenci zemeljske sreče! Milostiva pozno vstane, ker se ji ne ljubi iz prijetno tople postelje in ker jo skrbi, da ne bi bil dan predolg. Dolgo časa si da opravka Finančniministerf—ni umih umih umlhs bfsk L.'jk s »palepšavanjem«. Potem eprefema obiske, opoldne le malo poj6, da ne bi trpela vitka linija. Popoldne nekolikanj zadremlje, da bi hitreje minul čas. Potlej gre na sprehod, pa nc toliko, da bi se utrudila. O, kako počasi gre čas naprej! S sprehoda zavije k prijateljici; tam se jih nabere že več. Snovi pa, snovi za ogovarjanje. V6e ulice, hiše in družine obero z združenimi napori skoraj po abecednem redu. Malo večerjice (»pratice in solati-ce«), potlej pa v kino, v gledališče ali na koncert, tudi na ples; v veselo družbo, ki zna ubijati dolgovezni čas. Ure tod že minejo; zjutraj pa spet pozno »vstajenje«, da ne bi bil dan preveč dolg.
Tako se godi nekaterim; drugi se morajo boriti a časom še drugače. Bolniki, ki ne podnevi'®* ponoči ne morejo spati, ampak slišijo biti elednjo uro. Z nobeno rečjo se ne morejo zamotiti; čas zanje stoji. Jetniki in čuvaji in vsi tisti, ki so obsojeni na ta, da čakajo v negotovosti, na prihodnje dogodke brez dela.
Mi vsi smo prepričani, da prva vrsta življenje vendarle prebije znosnejše kakor druga. Delo zamoti človeka; boljši je kratek čas kakor dolg.
Izpred obrtnega sodišča
Brivski pomočnik brez plače
Brivski pomočnik France je imel sicer učno izpričevalo, vendar pa v svoji stroki nf bil dovolj izvežban. Vsak mojster ga je po preteku nekaj dni odslovil. Končno se je dogovoril z nekim brivskim mojstrom, da ga sprejme brezplačno na delo, dokler se bo dobro izvežbal. Fant se je potrudil in stregel gostom, gostje se niso pritoževali. Po preteku 10 tednov pa je pomočnik prosil tpoj-stra, .naj mu da nekaj plače, če več ne, vsaj po 30 din na teden. Mojster je odvrnil fantu: »Le pridno delajte, saj veste, jaz ne bom umazane
Minulo je zopet 10 tednov, mojster pa pomočniku ni dal nikake plače; nobeden gost se ni pritožil, da bi bil pomočnik slabo stregel. Končno je fant prosil mojstra, naj mu da plačo za zadnjih 10 tednov; mojster je plačilo odklonil rekoč, da ni bila nikaka plača dogovorjena, sicer pa je pomočnik dobival precejšnjo napitnino, ker je hodil goste tudi na dom streč, dobil je na teden najmanj 20 din. Na to je pomočnik zapustil službo in tožil
Zaradi dolgov zažgal svojo hišo
Maribor, 1. oktobra.
Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se vrši danes dopoldne razprava proti 30 letnemu posestniku Ivanu Robniku, ki je dne 12. aprila zažgal svojo hišo, da bi dobil zavarovalnino.
Kobnik je leta 1034 prevzel od svoje matere na Remšniku veliko posestvo, na katerem je imel poleg svoje hiše tudi še tako imenovano »kajžo«, v kateri je stanoval njegov najemnik Jožef Jelen z ženo in petimi otroci. To kajžo je že Robnikova mati dala zavarovati za 10.000 din. Ker pa se je Robnik zaradi slabega gospodarstva zadolžil, se mu je zdelo prav primerno, da bi si prisvojil omenjeno zavarovalnino, saj kajže Itak ni rabil. Zaradi tega je nagovarjal • že svojega najemnika Jelena, naj kajžo zažge ter mu je obljubljal 200 din nagrade. Jelen pa mu ni Sel na lim. Potem je prosil še Rudolfa Sahernika, da bi on zažgal, ko pa je tudi ta odbil, je izjavil, da bo sam podkuril og^nJ- Dne 12. aprila okrog pol 10. zvečer je na kajži res nastal ogenj. Najemnik Jelen je bil s svojo družino že v trdnem spanju. Prebudile so ga kokoši, ki so prestrašene frfotale na gorečem podstrešju. V zadnjem trenutku mu je uspelo rešiti iz gore lesene hiše ženo in otroke. Oteli pa 60 si samo golo življenje, vse drugo pa je uničil ogenj.
Robnika so kmalu izsledili kot požigalra ter je po kratkem izvijanju dejanje priznal. Dejal je, da so mu grozili upniki s tožbami, pa si ni vedel drugače pomagati. Vedel je sicer, da spijo v kajži ljudje, ko je zažgal seno na podstrešju, mislil pa je,, da se bodo že pravočasno rešili.
Razprava ob času poročila traja.
pravic, Rozo Bolko na 4 mesec strogega zapoTa in 4 leta izgube častnih pravic, Marije Mesarič pa je bila oproščena.
mojstra na plačilo mezde za 10 tednov nazaj po 30 din tedensko, skupaj 300 din ter za 14 dnevno odpovedno dobo 60 din in za 2 tedna odškodnino za izgubo napitnine.
Mojster se je branil plačati in je. navajal, da plača sploh ni bila dogovorjena, nasprotno se je pomočnik zavezal, da bo brezplačno delal, dokler se ne bo dobro izvežbal; odškodnina za odpovedno dobo tožniku ne gre, ker je ta samovoljno izstopil. Mojster je bil obsojen v plačilo vsega utoževanega zneska. Razlogi. S tem, da se je pomočnik zavezal, da bo brezplačno delal, dokler se ne bo izvežbal, ni rečeno, da bo delal brez plače v nedogledni čas. Dejstvo je, da je fani opravljal pri mojstru pomočniške posle ravno tako, kakor plačani pomočnik, saj se gostje niso pritoževali. Po 10 tednih je fant prosil za plačo, mojster mu prošnje ni odklonil, marveč rekel, da ne bo umazan; s temi besedami je mojster jasno izrazil svojo voljo, da bo odsedaj dalje dajal plačo; ker višina ni bila določena, je smatrati 30 din tedensko za primerno, kakor^je pomočnik sam zahteval.
Kar se tiče 14-dnevne odškodnine, je stvar taka: Po gornjih izvajanjih je mojster neopravičeno zadrževal plačo. V takem primeru ima služboje-malec po § 238 obrt. zak. pravico izstopiti iz službe brez predidoče 14-dnevne odpovedi ter za ta čaa zahtevati odškodnino.
Sedanje in bodoče novosti s Sv. Kunigunde
V našem listu smo že poročali, da je bil le-to.šnjo pomlad dograjen vodovod na Sv. Kunigun-di na Pohorju, za katerega so banski upravi prebivalci zelo hvaležni. Neposredno korist ima od naprave preko 100 ljudi; če pa upoštevamo, da odpadejo 6edaj vse težave, ki co jih imeli v zvezi s pomanjkanjem vade ljudje kakor živina, vidimo, kako veliko delo je banovina naredila.
Vodovod pa je vzrok, da se bo v bližnji bodočnosti splošno življenje na sončni Kunigundi pričelo živahneje gibati. Tako bo v kratkem ustanovljena vodovodna zadruga z nalogo, da 6e briga za vodovod, ter za morebitna popravila. Tej pa bo še sledila ustanovitev gasilnega društva, ki je za ta kraj resnično potrebno. Doslej pa je bilo brezpomembno ustanoviti ga, ker ni bilo vode ter bi gasilci prišli v poštev sama pri razdiranju. Ustanovitev gasilnega društva pa še podkrepljuje dejstvo, da se hitreje gradi ccsta od Zreč na Sv. Kunigundo. Ker so dosedanja dela napredovala prepočasi, so prebivalci želeli hitrejšega postopka. Banovina je tudi sedaj šla ljudem rada na
oonnon" j° , f občini Zreče zaprošeno posojilo
300.000	din, katero se bo uporabilo za popolno izgradnjo ceste. Kapital bo odplačevala banska uprava, obresti pa občina. Tako bo Sv. Kunigun-da imela čez nekaj let popolnoma drugačno lice s srečnejšimi prebivalci,
Celje
.... % Čilski oktet priredi danes ob 8 zvečer v ve-j du°raoi ljudske posojilnice koncert slovenskih narodnih m umetnih petini. Vstopnice dobite v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Celjani in okollča-1 ni, posetite ta koncert v čim večjem Številul
Stran 3.
Od tu in tam
Posebno komisijo, ki bo izdelala nor zakon o bolnišnicah, je dal sestavili minister za narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. V komisiji se nahajajo kot predsednik ministrski inšpektor bolnišnic dr. Klisič ter štirje drugi zdravniki iz prestolnice. Med člani komisije, ki se bavi s tako važnim poslom, kakor je sestavljanje novega zakona o bolnišnicah, pa ni nobenega zdravnika iz pokrajinskih mest, torej tudi ne slovenskega. I’o prvih sejah je komisija najprej razdelila področje posameznih bolnišnic po pokrajinah. Na čelu vsakega takega področja bo velika bolnišnica, ki bo nekako uravnavala delovanje tudi vseh drugih manjših bolnišnic. Po teh zaključkih bo v naši državi 32 glavnih bolnišnic. Na področju te bolnišnice bodo še druge stalne, začasne ter postaje za sprejem bolnikov. Dosedanje bolnišnice,- ki ne odgovarjajo modernim higienskim in medicinskim načelom, bodo ukinili. Pri vsaki banski upravi se ho ustanovil poseben odbor za bolnišnice, v katerem bodo upravnik glavne bolnišnice, direktor Higienskega zavoda, zastopnik banske uprave ter predsednik okrajnih sanitetnih referentov. Podobno sestavljen stalni odbor bo tudi pri minstrstvu za narodno zdravje.
V Jugoslavijo so se začele seliti številne češke družine iz Dunaja. Pred kratkim jih je prišlo skozi Maribor 30, ki se bodo začasno tudi pri nas naselile ali pa se odpravile skozi Romunijo nazaj v svojo domovino. Te družine so se hotele sicer vrniti na Češko kar lz Dunaja, toda zaradi prekinjenega prometa med Nemčijo in Češkoslovaško se jim je namera izjalovila, nakar 60 sklenili oditi v Jugoslavijo. Za temi prvimi je prišlo k nam še več drugih čeških družin.
Motorne vlake na progi Belgrad-Zagreb so z
včerajšnjim dnem ustavili. Te vlake, ki so vožnjo sd Belgrada do Zagreba in obratno skrajšali po 'casu za skoraj polovico, je železniška uprava^ dala v promet zato, da vidi, kako jn koliko je železniška proga sjjpsobna za vožnjo takih vlakov, drugič pa tudi zato, da ugotove, koliko ljudi bi ?e s takimi vlaki vozilo. Kakor pravi uprava, sta se obe pričakovanji izpolnili. Proga je za hitre vožnje sposobna, pa tudi potnikov je bilo povprečno zadosti. Kaže, da bo naša država za prihodnje leto kupila tri garniture motornih vlakov, kajti ive bosta redno vozili, a tretja bo za rezervo. To bo veljalo kakih 6 milijonov dinarjev. Motorni vlak, ki je do sedaj vozil, je odrinil nazaj v Italijo, kajti do sedaj so vršili z njim le poskuse ter je dala vlak na razpolago neka italijanska tovarna.
Strah pred potresi imajo prebivalci v Podravini. Včeraj so čutili rano zjutraj dva sunka v Koprivnici in bližnji okolici. Nove škode potresna sunka sicer nista naredila, pa je bojazen kljub temu velika, ker 6i ljudje še niso mogli popraviti hiš od zadnjega hujšega potresa, ki je poškodoval mnogo hiš. Kmetje iz Jagnjedolca pa so Culi večkrat podzemeljsko bobnenje, pa so sklepali, da se je zgodilo zopet kaj enakega kakor ob zadnjem letošnjem potresu, ko so tudi čuli nekaj dni prej tako bobnenje.
Po nedolžnem je bil na sfcdem let robije obsojen Harudin Kazas iz okolice Travnika pod sum-njo, da je ubil nekega tovarniškega delavca. Umor je bil izvršen na grozoten način. Orožniki so prijeli šest ljudi, ki so jih vse postavili pred sodi-Sii5e£ Tam so drug drugega obtoževali, da je sodišče nazadnje vseh šest obsodilo, a najbolj Dje-libašica in Kazasa, ki sta dobila prvi deset, dragi pa sedem let robije. Sodba je postala že pravo-močna in bi morali vsi kazen odsedeti, če ne bi začela Djelibašiča grizti vest. Skesano je povedal, da je on glavni zločinec, a da je Kazas pri vsej stvari čisto nedolžen. Zaradi tega se bo razprava o zločinu obnovila.
Skoraj vsi dalmatinski vinogradniki so zaprosili za podelitev breztrošarinskega sladkorja ža slijenje vinskega mošta. Letos so namreč ve-‘ Sina grozdja zaradi neugodnega vremena obrali prej, preden bi do kraja izzorelo. Poročajo, da ijna grozdje v pretežni večini sladkorja od 12 do 17 odstotkov, le na otokih Hvar in Vis se suče fa odstotek okrog 20. Banska uprava je poslala zaenkrat.že nad 1000 prošenj v finančno ministrstvo.
Pod sekvester je prišlo veliko posestvo nemškega kneza Schaumburg-Linpe v Bjelem Mana-stiru pri Somborju. Ta dični knez je namreč zanemaril svojo dolžnost in obveznosti do naše države ter je ostal v zaostanku na davkih kar za
20.000	din. Sokriva je pri tem tudi likvidacijska uprava, ki upravlja večji del tega veleposestva, pa se ni pobrigala, da bi plačala davke.
Iz Amerike se je vrnil, pa je moral umreti v bolnišnici prej, preden je stopil pod domači krov neki Jakob Mraz iz Velikega Grdjevca pri Bjelovarju. Že blizu Bjelovarja ga je začela obhajati slabost, da je prekinil vožnjo in odšel v bolnišnico. ] Toda tam se mu je stanje še poslabšalo, da je izdihnil. Tik pred smrtjo pa je povedal sobolni-kom, da ima pri sebi dva dolarja in 25.000 din. Ko so ga pa po. smrti preiskali, niso našli razen dveh dolarjev ničesar več. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, kdo je temu revežu izmaknil pristradane denarje.
Po dvajsetih letih je priznal umor vrtnar Josip Valent iz Bajše pri Sombbrju. Vsa leta ga ja grizla vest, da nikjer ni imel miru in zadovoljstva. Ko je imel pred dnevi opravek na sodišču zaradi druge sporne zadeve, ga je vest spet zapekla, da je dobil tako hud živčni napad, da so ga morali oddati v opazovalnico^ duševne bolnišnice. Ko so ga izpustili, pa je šel in priznal svoj zločin. Pred 20 leti je za časa prevrata ubil občinskega tajnika, ker sta si bila sprta. Dobil je puško z dum-dum naboji in ga ustrelil sredi noči. Zaradi prevelike bližine je krogla žrtvi glavo kar odtrgala. Valent je nato glavo vzel in jo zakopal na vrtu. Pozneje je oblastem prijavil zločin, češ da ga je on odkril. Bil je osumljen nekdo drugi, ki je moral po nedolžnem presedeti v zaporu sedem mesecev, Valenta pa je vest pekla kar naprej. Tudi puško, ki jo je iz previdnosti zakopal, je lani odkopal in izročil orožnikom. Sedaj pa ga je vest končno prignala do tega, da je svoj zločin priznal. Njegova žena in hčerka o tem nista prav ničesar vedeli vse do trenutka, ko so jima orožniki prebrali priznanje Valentovo.
Narodnega guslarja in pevca narodnih pesmi
Svetislava Jačimo.viča iz Srbije je te dni presenetilo povabilo iz Amerike, da bi prišel tjakaj in jaigral ter zapel nekaj svc'ih pesmi za gramofonske plošče. Poziv pove, da se tudi v Ameriki zanimajo za srbske narodne pesmi. Jačimovič spada po pisanju prestolniškcga časopisja med najboljše srbeke narodne pevce, ki zna tudi dovršeno skladati samostojne verze in pesmi. Jačimovič je povabilo seveda rad sprejel,
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Manufaktuma veletrgovina
I. C. MAVER, UUBUANA
naznanja, da se je preselila v lastne trgovske lokale v
W0LF0V0 ULIC01
Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost. Cene strogo solidne.
I. C. Mayer, Ljubljana
Wolfova ulica št. 1
Jutri se začne razstava slov. povojne knjige
V nedeljo bodo ob enajstih dopoldne odprli razstavo »Slovenska knjiga 1918—193Sk, ki jo je priredilo Društvo slovenskih književnikov, da bi ob dvajsetletnici prevrata podalo v širokih obrisih obračun o snovanju umskih sil slovenskega naroda. Razstava <bo v glavnih črtah pokazala razvoj vsega našega književnega tiska. Imela bo 26 oddelkov, ki jih bodo s pomočjo ravnatelja univerzitetne biblioteke uredili naši požrtvovalni strokovnjaki. In sicer leposlovje prof. France Vodnik, Niko Kuret, dr. Tine Debeljak in Janko Samec, literarno zgodovino dr. Mirko Rupel in prof. Kalan, umetnostno zgodovino in umetnost dr. Rajko Ložar in dr. Josip Mal, muzikologijo Ljudevit Zepic in arhivar Koželj,, mladinsko književnost Albert Širok, zdravstvo kot zastopnik obeh zdravniških zbornic dr. Ivo Pirc, tehniko inž. Rudolf Škof, pravo univ. prof. dr. R. Sajovic, politično literaturo in sociologijo Bralko Kreft, gospodarstvo dr. Jože Lavrič, zamejno književnost dr. Lavo Čermelj in Mile Klopčič, prirodopisje in pomožne stroke asistent Gabrijel Tomažič, filozofijo doc. ga dr. Alma Sodnik, pedagogiko dr. Karel Ozvald, zemljepis in zgodovino prof. Maks Miklavčič, planinstvo dr. Arnošt Brilej, slovenske pisatelje v tujih prevodih urednik Borko, revije prof. Stane Melihar, samozaložbe g. Ivan Matičič in J. Suchy, leksika in jezikoslovje prof. Janez Logar, rokopise v dobi od 1918—1038 umrlih pisateljev bo uredila prof. dr. Marja Boršnik, bibliofilski oddelek pa dr. Silva Trdina. Načrt za razstavno dvorano je napravil prof. inž. Miro Kos, knjige pa je dalo na razpolago nad 70 slovenskih založb in izdajateljev ter okrog 50 samozaložnikov. Tiskarna Merkur je oskrbela brezplačno svarilne napise in napise s citati naših pisateljev in pesnikov, mestna vrtnarija zelenje, tvrdka Klein je posodila steklo, tvrdka I. C. Mayer je dala društvu po izredno ugodnih pogojih na posodo juto za prevleko stojal, tvrdka Rajko Turk je brezplačno pripeljala velike vitrine za rokopise in bibliofilske izvode, vitrine pa je posodila uprava velesejma. Največjo žrtev pa je doprineslo Združenje trgovcev, ki je dalo za to pomembno kulturno prireditev brezplačno na razpolago dvorano in pomožne prostore, tajnik g.
L. Šmuc pa je društvu pomagal z neštetimi nasveti in uslugami. Razstavo sta znatno podprla tudi g. ban dravske banovine in g. predsednik mestne občine ljubljanske.
Tako je ta razstava skupno delo mnogih naših sil, ki so se z ljubeznijo in požrtvovalnostjo strnile okrog naše besede. Ker je prostor precej majhen, bodo imeli pristop k oficielni otvoritvi samo vabljeni gostje, sicer pa bo odprta razstava nepretrgoma od 9—17 od 2. do 15. oktobra. Vstopnina bo samo 2 din.
Društvo slovenskih književnikov bo o priliki razstave izdalo majhno publikacijo, ki jo bo uredil predsednik prof. France Koblar. Prodajali jo bodo pri blagajni po 4 din.
V zvezi z razstavo bodo tri predavanja, in sicer bo v ponedeljek 3. oktobra ob 20 predaval o )>ovojni slovenski književnosti docent dr. Anton Ocvirk, v sredo ob 20 dr. Lavo Čermelj o zamejni književnosti, v petek 7. oktobra ob 20 prof. Anica Černejeva o mladinski književnosti. V ponedeljek 10. t. m. se bo po vsej verjetnosti vršil recilacijski večer, ki bo posvečen v tej dobi umrlim pisateljem in bo še posebej objavljen.
Vabimo vse prijatelje slovenske knjige, da si ogledajo razstavo in se v kar največjem številu udeležijo prireditev, ki so v zvezi z njo.
Celjske novice
c Predstojništvo mestne policije v Celju poziva vse tuje državljane", ki bivajo na tukajšnjem področju in ki posedujejo dovoljenje za bivanje v kr. Jugoslaviji za nedoločen čas, da se takoj zglase pri predstoj-ništvu mestne policije v sobi št. 36. Izvzeti so samo ruski državljani begunci, ki stalno bivajo v kr. Jugoslaviji,
c Za avtobusni izlet v Gorico, Sv. Goro preko Doberdoba v Trst je še nekaj mest praznih. Kakor je bilo že objavljeno, se izlet preloži na 15., 16. oktobra. Cena za vožnjo in preskrbo kolektivnega potnega lista je 170 din Vsak prijavljenec naj prinese s seboj dve sliki legitimacijskega formata. Prijave sprejema podružnica »Slovenca«, Matija Gubčeva ulica.
Na Pohorju, ko se nagiba leto
Slovenske Konjice, 1. okt.
Jesen je prišla in z njo se je približal hladni letni čas. V dolinah so ljudje pričeli pospravljati pridelke raz njiv in sejati ozimino. V hribih in po gozdovih pa se vedno resneje oglaša drvarjeva sekira, ki z vedno hladnejšim vetrovom naznanja konec toplih dni.
Tretji Jetni čas pa ni prinesel svojevrstnega življenja v znamenju priprav na zimo samo v dolino, ampak je z vso resnobo objal tudi naše toliko ljubljene zelene pohorske planine. Jesen, ki 6e odraža najbolj v zatonu turistične sezone v splošnem, se prikazuje v osvežujoči pohorski naravi v žarkem, obledelem soncu, ki pomilujoče lije že precej hladnejše žarke na planje, trate in planinske gozdove. Na obzorju ni tolike zamegljenosti kot poleti; vrhovi in planine so •čiste, enako vse obzorje. Prav za prav je sedaj razgled najlepši ter pridejo seveda že redkejši turisti imenitno na svoj račun; le obleči 6e je treba bolj, saj že človeka zvečer na prostem zazebe, čeprav letošnji jesenski kvatrni teden ni zapadel sneg, kot se je to zgodilo menda pred desetimi leti.
Sedaj, ko se na Pohorju nagiba leto in so preko njega potujoči izletniki vedno bolj maloštevilni, nas zanima pogled na preteklo sezono. Iz leta v leto postaja bolj znana širom naše domovine in v inozemstvu po svojem podnebju in krasni planinski prirodi. Posebnost Pohorja je ta, da nikjer ni opaziti golega skalovja, ampak samo planinske gozdove, slikovite goličave in pašnike preko katerih vodijo mehke stezice kot po naravnem parku.
Letošnje poletje ga je obiskalo izredno lepo število turistov iz vse naše države in zamejstva, med temi pridejo v poštev predvsem Nemci, Čehi in tudi Madžari. Ti so, bodisi potovali preko, bodisi letovali v planinskih postojankah. Kakor je razvidno iz zapisnikov po posameznih kočah, je bilo letos število obiskovalcev večje od lanskega. Najbolj sta bili obiskani — kot vedno — Mariborska in Ruška koča, napredek pa se pozna tudi v drugih planinskih domovih, kot na Pesku, Senjorjevem domu in koči pod Kopo, Skoda je le, da je živahno sezono prekinil muhasti avgust, vendar so se mnogi poslužili lepih dni v prvi polovici septembra. Trud onih, ki so z zgrad-njo planinskih postojank pripomogli Pohorju do slave, pa se je že davno poplačal.
Kakor smo informirani, se gradi na Ribniškem Pohorju, dve uri nad Ribnico v bližini Senjorjevega doma nekaj novih poslopij v korist tujskega prometa. Nekaj podobnega pa vstaja iz tal »na Lužah« pod Vitanjsko planino. Prvo nedeljo v avgustu pa je bila odprta nova planinska koča »na Pungartu« pod Veliko Kopo (kot je nš list že poročal). Ta delavnost nam nazorno potrjuje, da je letošnje leto za Pohorje zelo znamenito.
Še nekaj časa in na pohorske planine bodo legli svetli kopičasti oblaki, poljubljajoč grebene in visoka pobočja. Z njimi vred se bo v planinske koče in na mehke stezice naselila tišina, ki bo vladala vse dotlej, dokler ne bosta vrišč in smeh smučarjev razgibala svečanega planinskega miru.
Kaj bomo gledali jutri v Ljubljani
	Krai	Barometer-II sko stanje j	Tempe« caturu v O'		cc^ o > E» ~ 5 ” a S	12 c »O C. 53 — S ' oc	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
			■ « Sg	ra “S “s				m/m	03 %
	Ljubljana	762-4	16-8	14-0	96	10	w,	19-1	dež
	Maribor	762’S	19-2	12-0	90	10	0	3-0	dež
	Zagreb	763-5	20-0	13-0	90	10	0	1-0	dež
	Belgrad	765-1	28-0	14-0	80	8	E,	—	—
	Sarajevo	764-5	23-0	13-0	90	10	0	0-6	dež
	Vis	763-3	19-0	13-0	90	10	SE.	2-0	dež
	Split	763-6	200	18-0	80	7	NE,	0-2	dež
	Kumbor	765-9	22-0	160	80	10	NE.	5-0	dež
	Rab	763-0	21-0	14-0	90	10	SE,	2-1-0	dež
	OudPDvnlft	764-7	23-0	16-0	80	10	SE,	l-o	dež
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Jutrišnja športna nedelja v Ljubljani je dovolj bogata, seveda če je ne bo preprečil pohlevni jesenski dežek, ki je, kakor kaže, danes začel vztrajno naletavati. Naša Ljubljana bo v Belgradu, doma pa se nadaljuje prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze. V Ljubljani bo jutri kar devet srečanj, v katerih se bodo klubi borili za pike. Najvažnejši prvenstveni tekmi I. razreda LNP sta Hermes in Bratstvo, ki bo ob 13.30 na igrišču Hermesa, in pa Reka : Jadran, ki bo pa že dopoldne ob 10. na igrišču Reke. Ostali spored je naslednji:
na igrišču Hermesa ob 10. Grafika : Korotan; na igrišču Mladike ob 10.30 Mladika : Moste, “ob 15.30 Adrija : Slavija;
na igrišču Ljubljane ob 10.30 Svoboda ; Mars jun. in
na igrišču Korotana ob 11. Korotan : Ljubljana jun.
Ilirija bo na svojem na novo preurejenem igrišču za Kolinsko tovarno priredila lahkoatletski miting seniorjev in juniorjev. Seniorski miting bi se moral začeti že danes popoldne, juniorji pa bodo nastopali jutri dopoldne ob 8. in popoldne ob 15. Ilirija je prejela mnogo prijav in tako upamo, da bo ilirijanski miting, kakor nekoč, revija naših najboljših atletov, tako seniorjev kot tudi juniorjev. Vstopnina je propagandno nizka.
Pod pokroviteljstvom vojnega ministra Milu-tina Nediča, armijskega generala, pa priredi agilna motosekclja SK Hermesa dirko na ljubljanski grad. Dirka je tako imenovani Seunigov memorial v spomin na tragično preminulega dirkača Seuniga. Dirka obeta biti prvorazreden športni dogodek,
Vremenska napoved: Oblačno vreme z dežjem.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes; Včeraj je deževalo močno iz noči do 7.30, nato pa do 8.20 nekoliko rahleje. Deževalo je tudi popoldne od 14.50 do 15.5, 16, od 18 dalje pa v presledkih po nekaj kapljic, ponoči pa močneje od 22.30 do 23.20 in od 2.55 do jutra. Ves čas je bilo oblačno.
Koledar
Danes, sobota, 1. oktobra; Remigij.
Nedelja, 2. oktobra; Roženvenska nedelja.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmaycr, Sv. Petra c. 87.
— Vozni red »Expres«, zimska	izdaja, ki stopi	v veljavo 3. oktobra, je izšel. Opozarjamo na
znatne spremembe v železniškem in avtobusnem prometu ter morski plovbi. Cena 10 din. Dobi se • vseh knjigarnah in trafikah.
Druitvo slovenskih književnikov vabi k otvoritvi razstave 6lavenske knjige v letih 1918—1938 vse slovenske književnike, založnike in samozaložnike, ki mogoče niso prejeli vabil. Otvoritev bo v nedeljo, dne 2. oktobra t. I. ob 11 dopoldne v veliki dvcurani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, — Odbor.
Frančiikanska prosveta M. O. v	Ljubljani otvori
v	nedeljo 2. oktobra svojo dramsko	sezono 1938/39
in sicer uprizori popoldne ob pol petih Schonthanovo burko v 4 dejanjih »Ugrabljene Sabinke« v prenovljeni režiji, zvečer ob 8 pa »Janino pesem«, dramo v 6 slikah iz angleških aristokratskih krogov po romanu »Rožni venec« od Barclayeve, ki je pred kratkim izhajal v »Slovencu« in v/budil splošno zanimanje. Obe predstavi režira g. Milan Skrbinšek, režiser Narodnega gledališča. — Predprodaja vstopnic od 3 do 10 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani z legitimacijami imajo na vse cene popust.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov obvešča vse člane, da je umrl častni član g. Franc Dolinar, pekovski mojster. Pogreb bo v nedeljo ob pol 5 izpred Škofije 11. Vabimo vse člane, da se pogreba udeleže. Za peveg je vaja v nedeljo ob 11 dopoldne.
saj so se prijavili naši najboljši slovenski dirkači. Dirka se začne ob 15.
Tekmo med Gradjanskim in BSK-om bo sodil italijanski sodnik g. Dattilo. Dva jugoslovanska sodnika pa bosta vodila dve važni mednarodni tekmi. Tako bo g. Mika Popovič sodil mednarodno tekmo med Romunijo in Nemčijo, ki bo v Sofiji, Zagrebčan g. Podupski pa bo sodil medmestno tekmo med Budimpešto in Dunajem.
V spomin težkih političnih dogodkov, ki so razgibali te dni vso Evropo, je angleška nogometna liga določila, da morajo imeti vsi klubi pred pričetkom prvenstvenih tekem na igrišču kratek nagovor o zadnjih dogodkih v Miinchnu.
Lestvica najboljših teniških igralcev, ki jo je seslavil Francoz Pierre Gillou "po ameriškem pr venstvu v Forest Hillsu, je naslednja: 1. Budge, Amerika, 2. Bromvich, Avstralija, 3. Riggs, Amerika, 4. Austin, Angl., 5. Quist, Avstralija, 0. Mako, Amerika, 7. Wood, Amerika, 8. Hunt, Amerika 9. Menzel, Češkoslovaška, 10. Punčec, Jugoslavija
Grafika : Korotan
Jutri ob 10 dopoldne nastopi proti Grafiki simpatično moštvo Korotan v prvenstveni tekmi. SK Korotan je gotoivo ena najboljših moštev v drugem razredu, zato obeta biti tekma zanimiva in lepa. 2e lansko leto je odvzel Korotan Grafiki eno točko in ji s tem zaprl pot do prvega mesta. Tekma se vrši na igrišču ŽSK Hermesa ob 10 dopoldne. Ker je vstopnina minimalna, vabimo cenj. občinstvo k posetu
Tombola v Zagorju ob Savi
je preložena!
:: Dan igre bo objavljen kasneje ::
Kdor se zanima za igro na kitari, ta naj ne zamudi kitarskega solističnega večera, ki bo v ponedeljek, dne 3. oktobra t. 1. ob 20 v mali Filharmonični dvorani. Ta večer bo nastopil kitarist g. Stanko Prek in izvajal na kitari razna dela koncertne vrednosti. Vstopnice za ta večer so na razpolago v knjigarni Glasbene Matiee.
Mestno nedeljsko zdravniško dežurno službo ima to nedeljo mestni zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ko-rytkova ul. 18, telefonska št. 36—24. Ta zdravnik je na razpolago vsem Ljubljančanom, ki so potrebni neodložljive nujne zdravniške pomoči od sobote ob 20 do ponedeljka zjutraj ob 8.
Žegnaje pri sv. Mihaelu na Barju. V nedeljo
2.	oktobra bo v novi cerkvi sv. Mihaela na Barju prvikrat žegnanje. Slovesna služba božja bo ob 9 do.poldne, popoldne ob 3 bodo slovesne litanije z blagoslovom. Obakrat bo tudi darovanje za cerkev. Pridite in pomagajte dokončali začeto delo. Izpred trnovske cerkve bo vozil ob pol 9 in ab pol 3 avtobus, po cerkvenem opravilu pa nazaj.
Spored I. kitarskega solističnega večera, ki ga izvaja Stanko Prek v ponedeljek, 3. oktobra t. 1. v mali Filharmonični dvorani: Oginsky: Poloneza. Dia-belli: Sonatina, Schubert: Serenada. Kratek odmor. Nato slede: Bfncdictus: Beneški karneval, Call: Sonata, Schneidfer: Serenada. Po glavnem odmoru pa bo zaigral g. Stanko Prek Nebeško ljubezen od Do-minica, Padovčevo Polonczo in Mertzovo: Tarantelo. Ker kitara kot solistični inštrument ni Bog ve kako znana, bo govoril o njeni vrednosti in zgodovinskem razvoju pred pričetkom koncerta g. Škafar. Ker so taki večeri pri nas zelo redki, opozarjamo na prireditev v ponedeljek, dne 3. t. m. v mali Filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigami Gl. Matice na Kongresnem trgu.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Sobota, 1. oktobra: »Izsiljena ženitev«, »Ljubezen-zdravnik«. Premiera, Premierski abonm. Nedelja, 2. oktobra: »Žene na Niskavuoriju«. Izv. Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto.
Torek, 4. oktobra: »Veriga«. Red A.
Sreda, 5. oktobra: »2ene na Niskavuoriju«. Izven Četrtek, 6. o,ktobra: »Izsiljena ženitev. Ljubezen -zdravnik«. Red Četrtek.
OPERA. - Začetek ob 20.
Sobota, 1. oktobra: »Boris Godunov«. Red A. Nedelja, 2. oktobra: »Prodana nevesta«. Izve: Znižane cene.
Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto.
Torek, 4. oktobra: »Boris Godunov«. Eed B. Sreda, 5. okt.: »Ero z onega sveta«. Red Sreda Četrtek, 6. oktobra: »Na sinjem Jadranu«. Premiera Premierski abonma. Opereta.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20
Sobota, 1. oktobra: »Kar hočete«. Premiera. Otvoritvena predstava. Bloki.
Nedelja, 2. oktobra: »Dva ducata rdečih rož«. Znižane cene. Bloki.
Ponedeljek. 3. oktobra: Zaprlo.
Torek. 4. oktobra: »Hudičev učenec«. Premiera. Bloki.
Na obisku v starodavnem gradu
Edinstveno odkritje starih fresk
Št. Jernej, 30. sept.
Če zaviješ z državne ceste, ki vodi iz Novega mesta proti Št. Jerneju že na Mokrem polju po banovinski cesti na desno roko, se ti po kratki hoji nenadoma odpre prav pod vznožjem Gorjancev in stranskim vrhom, Tolstim vrhom, prijetna, široka kotlinasta pokrajina, ki je odprta le proti severu, kjer prehaja v obsežno šentjernejsko polje. Če se dobro ozireš naokoli, boš hitro spoznal, da si
v osrčiu doline gradov
In res se ti vrste po obronkih gričev, ki obdajajo to dolino starodavni sivi gradovi: Volavčc, Tolsti vrh, Vrhovo, kjer je Valvazor našel svojo nevesto, in Prežek, kjer je včasih Prešeren popival s Smoletom. Vsaj dva starodavna in zgodovinsko znana gradova pa je čas izravnal s tlemi, namreč stari Prežek, ki je stal nekolika nad sedanjim in pa grad Celjskih grofov, ki ga je Herman Celjski kupil od plemenitih Sichersteinov in ki je ležal v Gorjancih nad sedanjo kartuzijo Pleterjem. V tem vencu starih gradov pa je najmarkantnejši in najzanimivejši po vnanjem videzu in ohranjeni tradiciji zatemneli Tolsti vrh, ki je prava trdnjava.
2e pri vhodu opaziš okrog gradu globok jarek, ki boš že naprej uganil, da so vanj včasih spuščali ob nevarnostih vodo. Vendar pa le ni bilo tako, zakaj vode tu v bližini ni v zadostni količini. Precej oddaljenega potoka, ki kaže nad Y6e zanimivo optično prevaro, da teče po položni vzpetosti navzgor, da je še celo previdnega Valvazorja preslepil, gotovo niso nikdar uporabljali. Pač pa so v tem jarku imeli divje volkove in medvede, ki so še nevarnejši od vode in ki jih danes v manj nevarnih časih nadomeščajo pohlevni zajci. Prvotni vhod na severni strani kaže še danes škripce vje in vreteno pridvižnega mostu. Vrata 60 en sam ogromen, le s sekiro tesan blok, za tečaj pa služi močno bruno. Sedanji vhod na južni strani so uredili že sedanji lastniki Rudeži, ki imajo grad v posesti že od leta 1817. Grad se imenuje Tolsti vrh, ljudje pa ga imenujejo le Gracarjev turn, kar spominja na najstaTejše znane grajske lastnike Grazarje. Prve po imenu znane lastnike navaja Valvazor iz leta 1328, grad pa je seveda starejši.
Prejšnji rod je še videl Turke pod obzidjem
Nič hudega ni, da je grad zidan kot prava trdnjava in da so gA morale čuvati divje zveri, zakaj v teku stoletij je bil mnogokrat cilj turških pohodov. Nekoč so ženi nekega Grazcrja odsekali obe roki, pa so znani še tudi drugi primeri krutosti turških tolp, ki se jim je včasih vendar le posrečilo prodreti v grad. Brez dvoma je bila ta dolina gradov v stoletjih najbolj izpostavljena turški nevarnosti in je trpela bolj, kakor drugi deli Slovenije. Prav zaradi tega vzroka so gradovi pod Gorjanci tako številni in tako utrjsni in vso predstavljali v zgodovini proti Turkom obramben pas. Običajno si predstavljamo, da spadajo turški vpadi že v pozabljeno preteklost in se za to kaj čudno sliši, da so pred nekaj desetletji še živeli !!ud-je, ki so videli pod obzidjem gradu in po okoliških vaseh krivonose in temnopolte Turke s pisanimi turbani in krivimi handžarj. Spomin nanje jc še kaj svež me4 ljudstvom. Seveda so bile to le manjše roparske tolpe, ki tudi niso tako krvoločno prelivale krvi kakor včasih. Ljudje 60 obi-
čajno pred njimi zbežali in jim nastavili kruha in vina.
V grajski kapeli so shranjena zanimiva vrata, ki so sto let služila kašči in ki so znamenita zato, ker je na njih upodobljena
tolpa Turkov v naravni velikosti
med nijmi pa je človek v običajni kmečki obleki in s cilindrom na glavi. Slika spominja na zadnji turški napad, ki se je izvršil pred 110. leti in pri katerem je umetnik sam igral važno vlogo. Bil je to grajski oskrbnik Rangus iz znane rodbine cerkvenih podobarjev in slikarjev, ki 6e je na vratih med Turki sam upodobil s cilindrom. Turki, ki so taborili blizu gradu, 60 čakali ugodne prilike, da vdero v grad, oskrbnik Rangus pa jim je obljubil, Ja jim bo sam naznanil, kadar bo taka priložnost. Res jih je 6pustil v grad in jih odpeljal v klet, kjer so se napili do nezavesti, da 60 jih kmetje z lahkoto polovili in povezali. To je bil oni znameniti zadnji turški napad, ki ga je Rangusov brat narisal kakor se je vršil v bližnjem Vrhpolju. Original hrani muzej, nekaj kopij pa imajo zasebniki. Pod podobo jc dogodek tudi popisan. Tudi slikar te podobe je Turke sam opazoval
Hudoklinova gom la
Pod gradom jc prazgodovinska gomila, o kateri je Trdina napisal povest, ki jo je posvetil -vo-jemu prijatelju, v mladosti umrlemu pesniku Francetu Hudoklinu, ki je imel svoj dom v Stari vas’, ne daleč od Gracarjevega turna. Povest je brez zgodovinskega jedra. Nekoč je prišel k sedanji lastnici ge. Mariji Rudeževi okrajni glavar iz Novega mesta in mu sporočil, da pride vojvodinja Mecklenburška, ki bo gomilo prekopala in da bo stanovala tisti čas v gradu. Rudeži pa niso bili nikdar ljudje, ki bi jim visoki nemški naslovi vzbujali posebno spoštovanje. Glavar se je z:lo začudil, da sc najde človek, ki si pod svojo lastno streho ne daje ukazovati in je za ceno odlikovanja pro.sil, naj si premislijo in mu naj vsaj v nekaj dneh brzojavno povoljno odgovore. »Nemogoče«, je bil kratek odgovor. Če bi bilo kaj več takega duha po bivšem Kranjskem, bi bila naša narodna sramota ob priliki newyorške prodaje arheoloških zakladov, ki so jih prodajali dediči vojvodinje Mecklenburškc, mnogo manjša. Hudoklinova gomila pa je še danes nedotaknjena.
V grajskem arhivu so pisma slovenskih pisateljev
Da jc bila graščina in njeni lastniki v poslednjem stoletju res slovensko usmerjena, dokazujejo številna pisma slovenskih pisateljev, katera hranijo v grajskem arhivu. Rad je obiskoval grad »exšolmašter«, kakor se je sam podpisoval v pismih Janez Trdina, oni »čudak«, ki jc pozimi in poleti hodil v isti suknji. Dejal je, da se ne spodobi ostati v gosteh več kakor teden dni in je zato po vsakem šestem dnevu bivanja na gradu odšel za dva dni v Novo mesto, da se je potem lahko vrnil nazaj v Gracarjev turn, ne da bi žalil oliko. Naj mu bo v imenu skromnega slovenskega bohemstva odpuščeno.
Poleg Trdinovih pisem najdemo še kaligrafsko pisano Valjavčevo Dismo v verzih, da drugih ne omenjamo.
Še ena slika nemirov v sudetski pokrajini: Razbit avtomobil ob cesti
Odkrit e edinstvenih starih fresk iz 15 stoletja
Pred nekaj tedni je sklenila ga. Rudeževa preurediti zapuščeno sobo v severnem stolpu za stanovanje. Delavci pa 60 ji prihiteli povedat, da se je slučajno odkrušilo nekaj ometa in da so se prikazale neke podobe. Previdno so odstranili na steni še ostali omet in odkrili krasne freske, ki so bile že stoletja pozabljene. Na povabilo je obiskal grad konservator Stele, ki je takoj spoznal v freskah neprecenljivo vrednost. So v tehničnem oziru dovršeno delo. Predstavljajo pa prizore iz stare zaveze. Slikarije zavzemajo vse štiri stene in so deloma še pod ometom ter čakajo strokovnjaka, da jih bo popolnoma odkril in obnovil. Na steni, ki je nasproti vhodu je upodobljen Samson z Dalilo ter Samson, ko podira tempelj. Na nasprotni steni, kolikor jo je doslej odkrite, je videti atletsko postavo, ki davi leva. Poleg je napis Herkules, ki je po vsej priliki mlajšega izvora in predstavila tudi ta podoba Samsona. G. Stele je presodil, da izvirajo freske iz konca 15. stoletja. Soba je služila najbrže za graisko kapelo, ker čemu naj b< navadno sobo popolnoma prekrili $ svetimi podobami. To verjetnost stopnjuje še dejstvo, da se prav nad to sobo nahaja sobica, ki je vedno služila za stanovanje grajskemu duhovniku. Slikarije so ometali pozneje, najverjetneje v dobi, ko je prav v gradovih našel ugodnih tal protestantizem. Morda je imel pri tem kaj zaslug sam Primož Trubar, ki je prav pred svojim begom v Nemčijo bil dve leti na fari v Št. Jerneju, zaradi česar so potem Št. Jernej dolgo časa imenovali »lutr&ko vas«. Tedaj so freske precej pokvarili, ko 60 zid nasekali, kakor delajo zidarji še danes, da se omet bolje prime. G. Stelč je spoznal, da so freske edinstvene in nimajo primere po Slovenskem in da jim je treba zato posvetiti primerno pažnjo. Stroške restavracije bo prevzela banovina, restavracijska dela pa bo prevzel akademski slikar g. Sternen. Potem bodo 6like dostopne tudi javnosti.
Ne gre brez romantike
Težko gre na takem starodavnem gradu, po katerem se zdi človeku, da blodijo še duhovi srednjeveških vitezov,: ki bi radi človeku razodeli svoje skrivnosti pozabljene preteklosti, kaj brez romantike. Pred leti se je mudila na gradu neka
gospa iz tujine, ki je povpraševala za preteklost in skrite reči okroglo mizico. Tako je pri neki priliki vprašala, ali se nahaja v gradu kak zaklad? Mizica ie pritrdila. Mizica je razodela tudi natančno, da bodo odkrili ta zaklad v drugem nadstropju severnega grajskega stolpa, in sicer na steni, ki je na desno od vhoda Takrat so pretr-kali vso steno, pa je usoda hotela, da je odkril ta zaklad šele sedaj slučajno delavec, ki se mu je po nesreči odkrušil na tej steni del ometa.
Omenimo naj še, da so odkrili v gradu tudi pod številnimi plastmi beleža zanimivo celotno podobo Novega me6ta. Slika mora biti silno stara, ker je upodobljena na prvo plast beleža. Novo mesta je prikazano iz kandijske strani in je na njej videti, da pravkar grade staro frančiškansko cerkev. Pri mestnih vratih je sodnija z vislicami. Slika izvira najbrž iz prve polovice 17. stoletja in je dragocena, ker kaže takratno lice Novega mesta. Pri odkritju te podobe Novega mesta se je pokazalo tudi, da je v južnem koncu zazidan stolp, ki je moral včasih stati samostojno.
Obiskovalec Gracarjevega turna ob vznožju vinorodnega Tolstega vrha se poslovi od prepri-jazne gospe Rudeževe z občutkom, kakor da je za kratek čas zablodil v davno preteklost in gledal tu življenje, ki je današnjemu človeku čisto neznano in tuje.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 7. oktobra• 12 Plošče na tekoči trafc, da bo zadovoljen vsak! — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.‘20 Plošče na tekoči trak, da bo zadovoljen vsak! — 14 Napovedi — 18 Za delopust! igra Radijski orkester
— 18.40 Socialno skrbstvo v Skandina iji (gdč. Zlata Pirnatova) — 19 Napovedi, koročil* — 19.30 Nac. ura
— 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. nrednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.80 Prenos akademije Združenja vojnih invalidov iz Novega nj^ta — 22 Napovedi. poročila — 2215 Za dober konec, igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 1. oktobra: Belgrad:' 20 fe'kadar»ki večer. 21.30 Zabavna glasba, 22.30 Singerji — Zagreb: 20 Koncert s sodelovanjem Alkmene Pešl (sopran) in Rad. orkestra, 21 Prenos iz Turina: Ponizetti: *La Favorita«
— Praga: 20.15 Potpurl — Sofija: 19.30 Violinski koncert, 20-Solopetje sopran Budimpešta; $1.45 Koncert
— Dunaj: 20.10 Štajerske in koroške na.-odne melodije — Pariz: 20.10 Lalika glasba, 20.30 Simfonični koncert.
Vdani v božjo voljo naznanjamo, da nam jc včeraj ob 7 zvečer, okrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče, umrl naš ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Dolinar
pekovski mojster in posestnik
Na zadnji poti ga bomo spremili v^nedeljo, dne 2. oktobra 1938, ob '/2 5 pop. iz hiše žalosti Pred škofijo 11, na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica bo darovana v torek, dne 4. oktobra 1938, ob 7 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 30. septembra 1938
Ivana, žena — France, Ivica, Mimica, Lojze, Zinka, otroci Janez, Anton, Andrej, bratje Frančiška Mekinda, Frančiška Dolinar, Marijana Dolinar, Marija Dolinar, svakinje — in ostalo sorodstvo
90
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Nenadno in nepričakovano sc jc pa prikazala, in sicer zadaj. Nekega dne se je okoli poldne razgrnil mrtvaški prt nad njimi in sonce se je priborilo skozi. Pred njimi se je zdelo, da veter trga oblake v cunje. Brez priprave, kakor da bi se bilo dvignilo zagrinjalo, so «e zadaj prikazale dolge gorske verige. Šestdeset milj dalje na kopnem so se dvigale divje višave Sierre Nevade nad rjavimi planotami Granade. Temne kope oblakov pa so se raztapljale ob vršacih, se kadile v kosmih megle, se prelivale čez prelaze in divje drvele ob zahodnih pobočjih.
Kapitan	Jorhani	je	pokazal konico kopna z	nekaj	belimi hišami
in	z divjimi	valovi,	ki	so .udarjali ob kamenit	nasip	na bregu ter
dejal:	•
»To je Gata in klical boni živijo, če ne leži tamle zasidrana angleška fregata!«
Dal je okreniti »Wampahoago« ostro proti jugu.
/Zdaj smo spet malo preveč severno. Do Gibraltarja imamo .liorda še cel dan.«
Obrnil se je in glasno zažvižgal na prste.
»Bog daj, da bi	la	veter držal. Ali morda	veste,	kaj se pravi
ladrati skozi	ožino?	Se	sliši čisto preprosto, kaj. No vam bom nekaj
povedal:
Anno dvaindevetdeset sem v Gibraltarju sedel v Luffovem gostišču s petimi drugimi pomorščaki, povečini Angleži. Šest dolgih tednov, vam rečem, šest tednov smo čepeli, pa je veter pihal venomer na eno stran. No, sedmi teden sem si pa rekel: Elias, zdaj ti bodo na zadnjici kmalu zrasle školjke. Kakor sem rekel, sem vzdignil sidro in v dveh dneh sem bil le kos ožini. Seveda sem pa križaril sem in tja med Tarifo in Tangerjem, da se mi je zdelo, da mora biti tega še žabam dovolj. Toda s tem štorije šc ni konec: V Cadizu sem dobil tovor in ga prepeljal do Lizbone. Tam sem vzel na krov vina in čevljev za posadko ter se peljal nazaj, vedno z istim vetrom. No, in mojih pet Angležev je še vedno pridno sedelo pri Luftu zn mizo, imeli so že žulje na zadnjici. Tako, to je resnična štorija o tem, kaj se lahko zgodi človeku z Gibraltarja!«
Naslednje jutro sta zrasla mogočno pred njimi Calpe in Abyla, nesmrtna stebra, ki se dvigata nad druge gore okoli. Veter se je spihal, v ožini pa je plalo morje, kakor v votli luknji.
Srečali so angleško linijsko ladjo, ki se je kakor pijana opotekala proti Gibraltarju. Težka plima jo jc premetavala in je 'včasih razgalila prav doli do lesketajočega se bakrenega .kovanja, potem jo pa spet vrgla v globino, da je prha preplavila vso ladjo. ^VVampanoag« je bežala naglo mimo in razpela največje vrhnje jadro. Še preden je imela skalovje za sabo, je bila spet podohna čislo pošteni in zastavni ladji.
Ko so pripluli v Atlantsko morje, so padli na nje dolgi viseči deževni oblaki. Mavrice redke lepote so rasle in zhledevale in se potapljale v gričih pri Tangerju. Ptiči s ‘kopna so prihajali in sedali na jambore.	t '
Golondrina, senor,* je dejal španski mornar Antoniu, pobral trudnega ptiča lia krovu in ga ogreval v rokah. »Iz mojega kraja, tam le čez!«
Mož je imel mlad, vroč obraz in kitaste roke. Nenadno je pokazal na svetilnik in na majhno naselbino rdečih • streh, ki se je tiščala svetilnika, za njo se je dvigalo oranžno drevje in goli griči. Vzkliknil je:
»Moje mesto! Tarifa! Ali ste že videli andaluzijske ženske gospod? Ne? Potem se vaše oči še niso nikdar nasitile!«
Sklonil se je nad ptiča v rokah:
»Poglejte, gospod, glavo ima majhno, toda v njej ima pravo 4n resnično modrost. Pameten je in ve, kako mora leteti domov. Leti, golondrina, do hišice pod svetilnikom,« je zašepetal in vrgel ptiča v zrak. Ptič je z nekaj zamahi zakrožil nad njima in se obrnil proti španskemu kopnu.
Mornar je stegnil roke:
»Ti letiš domov,' laslavica, jaz pa, Jufan Garcia, moram na Kubo, kjer ni lepih deklet.«
Antonio je gledal za izginjajočim ptičem in dejal:
Lepa zemlja je la stara Evropa!«
Obraz mladega mornarja je žarel, ko je dejal:
»Si, si, Senor, si si.«	-
Collins je zarjovel od krmila in iskre so se mu pokazale v mrzlih sinjih očeh:
»Zdaj pa migaj, čenča!«
Mornarju sc'je obraz stemnil. Z veličastnim gibom se je obrnil k Antoniu:	.
»Gospod moj, poljubljam vam roko, in če sem vam lahko v čem na uslugo — tukaj sem.«
Zdaj pa konec!« je grmel glas od krmila, toda mladi mornar je odšel s togimi koraki, ne da bi se menil za zmerjalca.
Antonio je pogledal Callinsu v oči in dejal nenadno:
»Kaj ne Collins, lepo jutro? Prav za prav jc kar špasno, ee je človek takle dan prvi častnik na ladji.«
Po teh besedah je šel doj. ^
Collins je zdaj nalahno žvižgal predse, pa ne zato, da hi priklical kai več vetra. Zdaj so bili. na Atlantskem morju in vsi so morali upoštevati ter skazovati spoštovanje njemu, edinemu možu na krovu, ki je znal ravnati s sekstantom.
Malo pozneje je prišel kapitan s svojim 'daljnogledom in je preiskal obzorje. Noge so se mu gibale na zelo neodvisen način, kar je bilo prav slabo znamenje.
Dejal je Antoniu naravnost:
»Zdaj nimamo pred seboj nič drugega kot sinjo vodo. To predgorje čez, tamle na jug, je rt Spartel in ono severno je Barbate. Zdaj smo precej natančno sredi vstopa v ožino. S tem smo skoraj za las natančno na šestintrideseti stopinji severno in šesti stopinji vzhodno, da to lahko vzamemo kot skakalnido za naprej.
Zdaj bo najbolje, če jo usekate tik mimo zahodne strani Azorov. Morda bosto videli Čorbo. Potem se morate držati severnozaliodro. V tem času ujamete tod severnovzhodni Pasat in od tod naprej lahko vsak tcpec jadra proti Zahodni Indiji. Kar veter naj vas žene! Če zjagledate kako jadro, takoj s poti in ne maram slišati nič taruanjaJ Še tega bi mi manjkalo, jaz — jaz imam že dovolj! Tako,' zdaj grem pa dol, in kličite me samo, če bi kdo tiščal za nami, ali če bi šlo krivo.«
S končnim in veljavnim udarom je zložil svoje kukalo ter zlezel dol, postrani kakor rak.
»To doni pa kakor slovesno slovo!«
Bil jc Collins, ki je to pripomnil takoj, ko so kapitanova ramena izginila v odprtini, kamor je kmalu zatem šel tudi zamorec s kadečim se piskroni kave.
i»Sanio, da se re bomo prebili čez morje z rumom in kavo, Če se hočemo vsaj mimo Azorov zmuzniti brez škode: Spominjam se še, kako je bilo nekoč v Tihem morju. Tam tudi ni bilo s kapitanom moči tako dolgo govoriti. In gonilo nas je okrog kakor Noetovo barko, ves mesec, le da nam ni prifrfolela nasproti nobena golbbica. Zdaj vprašam sam: Kako bi bilo, če bi vi pustili meni krov, jaz pa vam navigacijo? Vprašam samo, ker ste navsezadnje uradno le vi prvi.«
Antonio Je vprašal:
»Torej povelje naj dam? Kaj?
Oni je prikimal:
»Lepo: Vi prevzamete krov, Collins! Položaj bom še pogruntal, mislim. Saj imam svoj sekstant.«
Collins je rekel:	'/
»To je še sreča! Lepo, da razumete položaj, gospod Adverso.«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. MeseJna naročnina 12 din. *a inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjev« nliea 6'l!l Telefon 4(1(11 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6.
Za Jugoslovansko tiskarno .t Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože-Sodja Urednik: Jože Košiček.