THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 201. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 18. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 18, 1928. LETNIK XXXVII. MADŽARI VZNEMIRJENI RADI NOVE ROMUNSKE OD-REDBE. — MADŽARI SE PROTIVIJO ROMUNSKIM POSTAVAM IN NOČEJO PRIZNATI NOBENE OB-LASTI. — ROMUNI SMATRAJO TAKE ZA UPORNIKE IN JIH NAMERAVAJO IZGNATI. LADJA "C. A. LARSEN" ODHAJA IZ LOS ANGELES PRISTANIŠČA. Dunaj, Avstrija. — Vse države imajo več ali manj težave in sitnosti z narodnimi manjšinami, ki so prišle pod to ali ono vlado po zadnji svetovni vojni. Najbolj energično se upirajo Madžari romunski vladi na ozemlju, ki jo je pariška mirvona konferenca podelila Romuniji. Madžari trdijo, da bo s tem prizadetih ZA SMITHA NOVI USPEHI. Veliko navdušenja za Al Smitha v državi Missouri. — Ko je Smith govoril je bilo zbranih 70,000 poslušalcev. Sedalia, Mo. — V tem mestu je zavladalo veliko navdu- • , i- - m j- j .šenje, ko je dospel Smith v Kakih 600 tisoč Madžarov pod , . - . .. ^ mesto. Gostje so prihajali v iiomunijo Kakor znano skuša vsaka vlada pridobiti na en ali drugi način narodnosti, ki jih jim je naklonila povojna usoda. Tako .so tu Romuni začeli delati načrti, kako bi asimilirali M a-1 džare ob meji. S tem pa so za-1 deli na hud odpor. Madžari namreč neprestano vodijo tajne akcije za osvoboditev ne-odredenih bratov. Med Madžari v Romuniji je vse polno tajnih društev, ki podpirajo delo mesto od vseh strani, tako, da je bilo vse mesto polno avtomobilov. Dospelo je tudi 30 posebnih vlakov, ra katerih se je pripeljalo polno potnikov iz drugih krajev. Veliki koliseum v katerem se navadno udeleži okrog 27,000 oseb, t je bil natlačen do zadnjega , kotička, udeležilo se je 70,000 i oseb, ko je Smith govoril zbrani množici. Med množico se je nahajala Iz Jugoslavije? MORILEC IZ DUMERSKE OKOLICE PRIJET V LJUBLJANI. — PRVI SNEG V SLOVENIJI. — STRAŠEN ČIN NORCA NA SUŠAKU. -- POŽAR NA SLINOVCAH PRI KOSTANJEVICI. — DRUGE RAZNE VESTI. aretirala Velika ladja "C. A. Larsen" pod poveljstvom Byrd-a se odpravlja na raziskovalno potovanje na južni tečaj. Skupno se na ladji nahaja 57 mož. . „ .tudi Mrs. Sarah E. Cotton, da-proti raznarodovanju Madza- ma vigoke starosti 9g ,efc Vge rov v Romuniji. Zato je Romunija izdala ukaz, da se imajo vsi taki priglasiti za državljanstvo. To je rodilo hud odpor in madžarski listi pišejo naravnost revolucionarno proti Romuniji. Romunska vlada, kakor poročajo, je na to odgovorila precej radikalno. Določila je dve leti časa za vse take, da se premislijo in se priglase za romunsko državljanstvo, ali pa nja zapuste Romunijo. To ni nič drugega, kakor izgon vseh. ki ne želijo postati romunski državljani. Madžari trdijo, daj "Zločini' j je s tem prizadetih nad 600 ti-I že /Kodili na Z( se je trlo in hotelo priti v bližino, da sliši govoriti govornika Smitha, ker to je bila izvan- redna prilika in posebna čast za to mesto. Navzoče so bile tudi zelo odlične osebe, ki so že veliko storile za Smithovo propagando. Kakor skoro po vsej A meri-, ki. tako so tudi v tej državi j zamorci zelo navdušeni za! Smitha. Menda bodo skoro vsi zamorci za njega volili. dni Ljubljanska policija morilca. Pred dobrim mesecem smo poročali o groznem roparskem umoru, ki se je pripetil na okrajni cesti Ljutomer— Sv. Tomaž v gozdu Bukovnici pri Ljutomeru. Dne 21. avgu- v rodbinsko rake v Požar. Preteklo soboto 22. sept. o-koli polnoči je nenadoma nastal ogenj na posestvu Franceta Colariča na Slinovcah pri KRIZA ¥ MEHIŠKI TEKSTILNI INDUSTRIJI. KRIŽEM SYETA. — Belleville, 111. — Zanimiv slučaj se je zgodil te dni v De Soto, Mo. Na sodnijo sta prišla po poročno I dovoljenje Miss Novene Smith, stara 18 Lastniki tekstilnih tovarn groze, da zapro vse tovarne. — S tem bo prizadetih več, kakor 10,000 delavcev. , let in Edward N. |James, star —o— , 88 let. County klerk, neka Mexico City, Mehika. — ( ženska, pa je odrekla podeliti Mehiški tekstilni industriji, poročno dovoljenje, rekoč: zlasti v dveh državah v Pue-bla in Tlaxcala, grozi resna kriza. Tekstilni industrijci trdijo, da so sklepi na zadnji "Tako različna starost pa nikakor ne gre skupaj." — Letos je pač prestopno leto. — Rockford, 111. — Izvrsten sne njihovih rojakov. Madžarska vlada bo apelirala na ligo ruirodov, tako trdijo poročila.1 Romuni na drugi strani tr-' tlijo, da Madžari v Romuniji so podpirani iz Madžarške in da zadnje čase ne upoštevajo nobenih romunskih odredi) in so obnašajo tako nepokorno napram romunskim javnim or-! ganom, da je neznosno. -o--| KRALJ ZOGU SI DOLOČIL t PLAČO. Dunaj. Avstrija. — Poročila naznanjajo, da si je albanski kralj Zogu določil 100 tisoč dolarjev letne plače. Kadar se pa poroči, bo prejemala tudi njegova žena kraljica 20 tisoč dolarjev letne plače in enako plačo bo vlekel tudi vsak njegov sin princ, če jih bo kedaj imel. Ako ima statistika Albance pravilno seštete je Albancev okrog 1. miljona. Zdr. države štejejo 115 milijonov PRVI BANDIT V ZRAKU. Marshalltown, Ta. — Vsa-in napadi emlji in na i konvenciji tekstilnih industrij- plesač je Debby Betts. ki je cev povzročili krizo in pahnili plesal 240 ur kar naprej. Ni se tekstilno industrijo v Puebla še čutil utrujenega in morda in Tlaxcala v tak položaj, v bi še dalje plesal, da ga ni pri- katerem je ne mogoče konku- jela policija. Moraj je takoj v rirati na trgu vsled previsokih Milwaukee, da se je zagovar-obratnih stroškov. Zato so pri- MUSSOLINI DIKTIRA OGRSKI. morju, da bi se pa prigodil roparski napad v zraku na aro-planu, se do sedaj še ni slišalo. Ogrska želi dobiti kralja. — Mussolini se vpleta v to zadevo. — Pravi: "Nič več ni potreba kraljev na svetu." Budapest, Ogrsko. — Kot se je že enkrat poročalo, Ma-džarji hočejo zopet postaviti kralja za svojega vladarja. Ogrski minister Štefan Beth-len, se poteguje za nadvojvoda Alberta Habsburškega, da bi on prišel na prestol, kot "kralj ogrski". To sicer ni še nič gotovega, kako bo ta zadeva izpadla. Ta vest pa je prišla tudi na nho italijanskemu mogočnežu. Mussolineju, kateremu Kostanjevici. Zgorelo je posta t. 1. je bil tam med 18 in 19 polnoma 26 m dolgo gospodar-umorjen mesarski pomočnik j sko poslopje, v katerem je b:-Viktor Podplatnik iz vasi Leance, občina Bratonečiča v ptujskem okraju. Neznani morilec je svojo žrtev umoril s tremi revolverskimi streli in ga oropal malenkostne svote denarja ter več živinskih potnih listov. Morilec je pobegnil, umorjeno žrtev pa so pozneje našli na cesti v luži krvi. O-rožništvo v Mali Nedelji je o tem umoru takoj obvestilo ljubljansko policijo; čez nekaj dni pa ji je še sporočilo da je krvavo dejanje izvršil Na smrt obsojeni — ponoven lo med drugim 80 stotov sena, veliko slame, štirje vozovi in razno poljedelsko orodje. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Škoda je cenjena na 70.000 Din. zavarovalnina je neznatna. Zažgal je najbrže neki moški, ki je prenočeval na skednju. Radi požara se je silno prestrašila soseda Pavlovič Marija. Strah je tako vplival na njo, da je padla na tla in obležala mrtva. najbrže neki Ciril Ž., 27 letni stavbinski delavec. Ta je bil včeraj aretiran v Ljubljani. Policija ga je ves dan zasliše- morilec. Poročali smo, da je 10. m. m. na cesti blizu Novega Sada Cvetko Prodanovič z nožem vprašan. jal, ker je ponaredil neveljav-siljeni zapreti svoje tovarne, ne čeke. Calles je brzojavno apeliral — London, Anglija. — Tz na lastnih tekstilnih tovarn, Londona orihajajo vesti, da a- je poslal izjavo v neki italijan Prvi ropar v zraku je Clarence da ohraniio obrat za vsa- merikanski trg z suhim mesom ski časopis, rekoč: "Jaz po-R. Frechette, ali nazvan "Pon- ko ceno* ker 5 tem- ako prene- nadkriljuje angleškega. Za znam veliko kraljev, kateri so tiac air bandit", kateri ie pred hai° z obratom bodo ustvarili časa svetovne vojne je Anglija zgubili svojo krono in prestol,' renjski, v Kranju je padel ter-; nekaj meseci prišel na zrako-! kritičen položaJ' kateremu zgubila trg z Dansko in Irsko,! zda i pa želijo zopet obnoviti mometer v nedeljo zjutraj na ________ _________ pri.._. __„ _______ plovno polie kot potnik, ki ho-! znaJ° sledltl ]Judski nemiri in če v zrakoplovu potovati. Med to bo Škodovalo skupni državi. vožnjo je pa iopov udaril pilo- ta s kladivom po glavi, tako. j da je bil skoro omamljen, vendar pa je vzdržal na svojem mestu. Nastala je borba med pilotom in banditom, kdo bi vodil zrakoplov. Med tem ruvanjem se je pa pilotu posrečilo zrakoplov privesti na zemljo, toda pri prehitrem spuščanju se je zrakoplov močno poškodoval, pilota in zločinca so morali oba odpeljati v bolnišnico. -o- Ako pride do tega, da tekstilne tovarne prenehajo z obratom v omenjenih dveh državah. bo zgubilo delo nad 10 tisoč delavcev. PMACA DOVOLJENA 3 MILJE OD AMERIŠKEGA OBREŽJA. San Francisco. Cal. — Mnogokrat se prigodi, da se tuje ladje, ki vozijo pijačo, preveč približajo ameriškemu obrežju in je vsled tega pijača zaplenjena, če ravno ni namenjena za v Združene države. A-meriška postava zahteva, da VODJA MEHIKANSKIH U PORNIKOV USTRELJEN. Mexico City, Mehika. prebivalcev in je najbogatej- Pavel Lopez, eden izmed po- se nobena ladja, ki vozi pija-ša dežela na svetu in njihov glavarjev mehikanskih uporni-j čo, ne sme približati več kot predsednik ima 75 tisoč letne kov, je bil prijet in nato usmr- 3 milje od obrežja. Ako se plače. Kralj Zogu pa si je do- čen na glavnem trgu v mestu približa čez to mejo potem ločil 100 tisoč dolarjev letne Atotonilco. Upornik se je do plače. Če so Albanci sploh to- zadnjega zoperstavljal, da je liko vredni, poročilo ne ome- nastala prava bitka, v kateri je ker je tem Amerika pošiljala svojo nekdanjo moč dinastije, svoje ogromne zaloge. Cuje se, j nikakor mi pa ne gre v glavo, da za leto 1929 so že sklenjene pogodbe za pošiljatve mesa. — St. Joseph. Mich. — Wil-lard T. O. Tmombly, nekdaj bogati iznajditelj neke nove naprave, je bil nedavno obsojen v ječo od šest mesecev do treh let. Aretiran je bil v Los Angeles, ko ga je njegova žena Mrs. Ethel H. Twombly to žila radi bigamije. — Los Angeles, Cal. — Poroča se, da družina Parker p.? želi poslati nobenega zastopnika na mesto, kjer bo dne 19. oktobra obešen morilec Hickman, kateri je umoril 12 letno Marion Parker. Do r.iesra pač nn morejo imeti nikakih simpatij. vala in natančno preiskala vse zabodel svojega bivšega prija-podrobnosti umora, toda are-, telja dobrovoljca Milana Vu-tiranec se s čudovito in za pre-; kosava. Morilca so zaprli. Se-prostega delavca skoro never-. daj so oblasti dognale, da je jetno rafiniranostjo izmika do i živel Prodanovič, ki je doma kazom o krivdi ter ve sproti iz Zaloma pri Nevesinju v povedati nešteto izgovorov.kje Hercegovini, nekaj časa v Ci-je bil ob času, za katerega je kagu. Tam je bil leta 1017. radi umora nekega Amerikanca obsojen na smrt. pa se mu j-1 posrečilo, da je pobegnil. A-meriške oblasti so ga dolgo zasledovale. Prodanovič se je pod napačnim imenov vpisal kot dobrovoljec za solunsko fronto, kamor je tudi prišel. Po koncu vojne je dobil 8 jo-hov zemlje. -o- Strašna nesreča. V torek 18. sept. zgodaj Sneg. Letos je jako zgodaj padel sneg po naših gorah. Julijske Alpe. Karavanke in Kamni-je krijške planine so bile v nedeljo zavrela, ko je to slišal. Takoj j 23. sept. pokrite s snegom do višine 1400 m, nekatere gore še nižje. Vpliv zgodnjega snega se je takoj čutil po celi Go- da bi se mogel tudi narod temu podvreči in vzeti nazaj monarha za svojega vladarja. Monarhije, katere so bile uničene za vedno, ko je bila svetovna vojna končana, naj se zdaj zopet obnovijo? Ako si Ogrska zopet postavi Habsbur-žana za svojega vladarja, to bo njena smrt. Moč nekdanje Avstro-Oerrske dinastije, ravno tako moč Burbonov. Orleancev in Napoleonistov je umrla za vedno." T z te njegove izjave je razvidno. kaj more biti vzrok, da se italijanski krali odteguje in se hoče odpovedati. 8 stop. C. j zjutraj se je družba petih oseb -o--j z avtomobilom peljala iz No- Norec umoril človeka. j vega Salda v Sremske Karlov- Na Sušaku se je v soboto 22. ce- Med Potio je hotel šofer sept. ob 1 popoldne pripetil sredi ceste strahovit umor. 24 letni Anton Rahelič, ki je bil že dve leti v bolnici za urno-bolne v Stenjevcu, nato pa od- peljati čez železniško progo, v tem trenutku je pa s polno brzino pridrvel belgrajski osebni vlak. Nesreča je bila neizbežna. Vlak je zadel v avto- prohibi- nja. ubitih 5 njegovih pristašev. lahko postane žrtev cijske postave. -o- • Širite amer. slovenca polnoma ravnodušno aretirati policiji. Pri zaslišanju ni mo-njena za Švedsko-Amerikan- j gel nič izpovedati, temveč jf sko linijo. Ko pa so isto preiz- neprestano jokal. Njegovi so-— Berlin, Nemčija. — v|kušali, je eksplodiral en veli- rodniki so izpovedali, da so ga Hamburgu je Blom & Voss ki motor, kar je povzročilo zadnje dni pogosto prijeli na-Co. zgradila novo ladjo pod smrt treh uslužbencev in 22 padi blaznosti. Truplo nesreč-imenom /Kungsholm", z 20,-, mož je bilo težko poškodo- nega Wortmanna so prepelja-000 ton, katera je bila name-'vanih. li na Reko, kjer so ga položili puščen kot ozdravljen, je na- mobil, ga prevrnil in tiral 200 padel na cesti na vsem Sušaku metrov daleč pred seboj. Tri znanega 64 letnega Aleksan-1 osebe na avtomobilu so bile dra Wortmanna, ki je bil v . tako-i mrtve, dve pa tako težko družbi dveh dam. Rahelič je ž ranjeni, da ni upanja, da bi velikim nožem dvakrat zabo-jostaIi Pri življenju, del Wortmanna v vrat in mu prerezal žilo. Wortmann se je takoj zgrudil mrtev na tla. j Morilec se je pustil nato po- u MORSKI RAZBOJNIK" je ime povesti, ki jo prične naš list "Amer. Slovenec'" v kratkem objavljati svojim čitateljem. Povest • je vseskozi zelo napeta in zanimiva. Onim, ki radi či-tajo zanimive povesti v dolgih jesenskih in zimskih večerih bo ta povest prav dobrodošla. Opozarjamo vse naročnike, naj na to povest opozorijo tudi svoje prijatelje in znance, da si list naroče in povest čitajo od kraja. Velika nevihta v Splitu. V Splitu in v okolici je divjala v soboto 22. sept. zvečer in vso noč strahovita nevihta. Strela je udarila v več poslopij in povzročila ogromno škodo. V vasi Kučičich je strela ubila mladenko Milo Topičevo. Strela je zažgala hišo Miline-ga očeta, očeta samega pa hudo ranila. Radi nevihte so v nedeljo odpadle vse prireditve, ki so bile prijavljene v Splitu. -o- f Dr. Anton Kunst. Dne 22. sept ob tričetrt na 7 zjutraj je izdihnil v Celju svoje družine znani in priljubljeni zobozdravnik g. dr. Anton Kunst. Pred 10 dnevi ga ie zadela možganska kap in od takrat se ni nič več zavedel. Stran t AMER11CANSKŽ SLOVENEC Četrlek, 18. oktobra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši »lovenjki list v Ameriki. OMutovIja lea 1891. Ixbtja vak din rana nedelj, po-ucdeljkov in dncvo* po praznikih. Izdaja in tfcfae EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: iM9 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: ČAKAL 0098 HaroCainai ..a celo leto /a pol leta 45.00 . ZSQ Za Cbicago, Kenerto in Evropo: £a celo leto__$6.0C /a pol leta-3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America, Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 .$5.00 . 2.50 Subscription: *or one year ------ For half a year------ Chicago, Canada and Europe: •'or one year------$6.00 «or halt a year----3.0G Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.________ POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem v«19co pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niŠtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednv ie £&s do četrtka, dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredtfitvo ne vrača. Ob stoletnici velikega moža. 10. septembra t. 1. je minulo sto let, kar se je rodil Lev Nikolaj evič Tolstoj, eden najslavnejših svetovnih pisateljev ii najglobljih mislecev. Ves kulturni, zlasti pa slovanski svet s€ je v tekočem mescy spominjal njegove stoletnice. Spodobi se da se tudi mi in sploh vsi Slovani spomnimo tega izrednega moža Slovana. Ne bomo se spuščali v podrobnosti njegovegr življenja. Tudi ne bomo proslavljali Tolstoja — nesmrtnega književnika in pisatelja. Dotakniti se hočemo samo treh njegovih lastnosti, ki morajo tvoriti podlago vsemu javnemu življenju, če hočemo, da bo isto zdravo in plodno. Tolstoj je bil velik prijatelj ljudstva. Izšel je iz stare plemenitaske ruske družine. Svojo mladost je preživel v divjem vrvežu in nasladnem razkošju, priboril si je slavo in sijajno mesto v družbi, vendar ni našel miru, njegov plemeniti značaj je trpel. Odrezan je bil od domačnosti in zdravja silne ruske zemlje, odtrgan je bil od globoke duše ruskega človeka. Zato se je vrnil v svojo Jasno Poljano, med svoje kmete-muži-ke, in postal sam preprost mužik. Ljubezen do zemlje in ljudstva ga je pritegnila in priklenila k sebi in ga ni več izpustila. Odpovedal se je sijaju in je do konca svojih dni živel na domači grudi med svojim ljudstvom. Šel je še dalje. Ljubezen, ki jo je gojil do svojega ljudstva, ga je silila, da je postal temu ljudstvu tudi učitelj. Ni se sramoval prijeti za težko kmečko delo, ni se obotavljal stopiti v dehteče brazde in voditi plug. Z živim zgledom je pokazal zaničevanemu ruskemu trpinu, kako pošteno kmečko delo ne onečašča, kako so žuljave roke in znojne kaplje vredne vsega spoštovanja, ker udarjajo temelje narodnemu življenju in blagostanju. Svoje delo je podprl Tolstoj tudi z besedo in je na .a način veliko pripomogel, da se je v ruskem ljudstvu vzbudita močna samozavest, da se je ruski mužik vzdramii iz otrp-nelosti, v katero ga je vkovala nasilna stoletna zgodovina. Ozka vez, ki je družila Tolstoja z ruskim ljudstvom, z vsem njegovim trpljenjem in nehanjem, ga je nujno privedla do tega, da je spoznal njegovo globoko vernost. Česar ni našel v razkošju slave in velikomestnega trušča, po čemer je zaman hrepenel njegov nemirni duh v vrtincih življenja, to je našel v preproščini ruske ravni in njenega revnega prebivalstva: vero v Krista. In prijelo ga je z neodoljivo silo, vkloni-lo njegov silni duh in "vrgel se je v naročje Krista," kakor pravi o njem italijanski katoliški mislec Papini. _ Tolstoj ni prišel do cilja, ker ni našel prave Cerkve. Bil pa je mogočni klicar k Bogu, kar ga odlikuje med vsemi velikimi duhovi človeštva . OsemdeSet let je živel, petdeset let je pisateljeval in trideset let kot apostol oznanjal Kristusa. Bil je velik in ostane velik po svojih delih, toda še večji je bil po svoji silni ljubezni do množice, ki se mu je po Kristusovem vzgledu smilila, po svojem plemenitem prizadevanju najti pot do Resnice in jo pokazati tavajočemu človeštvu. -o- Volilci, ki ostanejo doma. Koliko izmed 60 milijonov vpravičenih volilcev pojde dne 6. novembra na volišče, ko se izbere nov predsednik in nov kongres? Ljudsko štetje od 1. 1920 našteva tudi prebivalstvo volilne starosti. Po istepi je bilo v Združenih državah čez 60,000,000 ljudi v starosti čez 21 let. Od teh je bilo treba odšteti 8,500,000 inozemcev enako starosti in druge skupine, ki nimajo volilne kvalifikacije. Preostajalo je torej 52,000.000 državljanov in državljank — po rojstvu ali naturalizaciji, — imajočih volilno pravico. L. 1920 pa so vsi predsedniški kandidate skupaj dobili 26,714,000 glasov. Glasovalo je torej le prav malo več kot 50 odsto od vseh vpravičenih volilcev. Treba sicer priznati, da 1. 1920 ni bilo tipično leto, ker je bilo prvo leto, ko so vse ženske dobile volilno pravico. Ali 1. 1924 vzlic vsej agitaciji "to get out the vote", je bilo oddanih le nekaj čez 29,000,000 glasov ali 50.3 odsto vpravičenih volilcev. Ta brezbrižnost napram volitvam pri milijonih Ameri-kancev je pojav modernih časov in dela skrbi mnogim državnikom. Statistike pokazujejo, da je 1. 1880 več kot 80 odstotkov vpravičenih volilcev šlo na volišče. V dobi od 1. 1880 do 1896 je volilo-povprečno več kot 80 izmed vsakih 100 vpravičenih volilcev. Od 1. 1896 do danes opazujemo stalno pojemanjo volilne sile dežele in število državljanov, ki ne gredo volit, je vedno večje. L. 1900 je odstotek oddanih glasov padel na 77, 1. 1904 na 67.6, 1. 1912 na 62.8, 1. 1920 na 50.9 in 1. 1924 na 50.3 odsto. Števjlo volilcev, ki-ostanejo doma, je še večje v letih, ko niso predsedniške volitve. Tako je bilo V Združenih državah i. 1926 izvoljenih 34 guvernerjev, 34 senatorjev, vsa reprezentativna zbornica, večina državnih legislatur in na tisoče mestnih zastopnikov. Vendarle manj kot ena tretjina vpravičenih volilcev se je pobrigala oddati svoj glas. Ta položaj je zlasti slab v nekaterih državah. Dočim ie 1. 1924 glasovalo v državi West Virginia 74.1 odsto vseb vpravičenih volilcev in v Indiani 70.7 odsto, le 45.1 odsto vpravičenih volilcev države Pennsylvania je šlo volit. V državi South Carolina le 7.1 odsto je glasovalo; to je zlasti radi nevdeležitve črncev. Strožji volilni zakoni, registracija in pismenostni izpiti u-tegnejo imeti svoj vzrok v tem padanju dejanskih volilcev. ali treba priznati, da nastane jako kritično vprašanje v demokraciji, ako le polovica volilcev izvršuje volilno pravico. važen sestanek v chi-cagi. Chicago, 111. Zadnji petek je priobčil v našem listu Mr. L. Jurjovec dopis, s katerim je vabil za danes večer, v četrtek, 18. oktobra, na sestanek vse Slovence in Slovenke, ki nimajo še državljanstva. Na tem sestanku je namen organizirati šolo, v kateri se bo poučevalo naše rojake o ameriškem državljanstvu in istim pomagalo dobiti državljanstvo Združenih držav. Namen te akcije je koristen in važen za naš slovenski ži-velj v naši naselbini in okolici. Vsak Slovenec in Slovenka bi se morali zanj zanimati. Oni, ki so že državljani, bi morali agitirati za to akcijo, oni, ki pa nimajo še državljanstva, pa zanimati se, da čimprej dosežejo državljanstvo, katerim zlasti je ta akcija namenjena v pomoč. Slovenci v Chicago smo za politično življenje nekam brezbrižni. Malo je nam na tem, kako se dela na političnih poljih našega mesta in občine. — Saj še ob času volitev in registracij ne pridemo na dan, kakor bi morali. To rojaki, nam ni v korist. To daje mestnim politikom o nas prepričanje, da smo v tem oziru nezavedni, da se ne brigamo, kako smo zastopani v mestnih, občinskih in državnih uradih in da se tudi ne zanimamo, kako se tam dela in gospodari. Ta malomarnost se pa nad nami maščuje. Ko nam spomladi prinese pismonoša račun za davke in tam vidimo, da nam davke navijajo od leta do leta bolj in bolj, tedaj se jezimo: češ, kaj hudiča pa delajo z nami! Pa smo si sami krivi tega. Ko gremo v takih slučajih do kakih uradnikov ali kakih naših političnih predstojnikov, nas ogledujejo, popra-šujejo kdo smo, ker nas niti ne poznajo. Zakaj ne? Zato, ker nas nikdar ne vidijo pri kakem političnem delu, še na volilni dan se ne pokažemo, kako naj nas potem poznajo! Vse drugače postopajo pri drugih narodih, ki se bolj zanimajo za politično življenje v našem mestu. Vse jim ugodijo, vse dobijo, kar hočejo. Nas Slovencev v Chicagi ni tako malo. Ko bi se malo bolj zavedali, ko bi bili politično malo bolj aktivni in živi, bi bilo tudi pri nas v tem oziru drugače. Bolj bi se nas vpoštevalo, bolj bi nam šli na roke itd. Čas je, da začnemo misliti tudi o tem. Zato pridite vsi v četrtek večer, 18. oktobra, na sestanek, vsi, ki nimate še državljanstva te države. Pridite, da organiziramo državljansko šolo, da se vam pomaga do državljanstva. Obvestite o tem tudi svoje prijatelje in znance, ki še nimajo državljanstva in pripeljite jih seboj na ta sestanek. Sestanek se vrši v cerkveni dvorani sv. Štefana ob pol 8. uri zvečer. tja do Zahvalnega dne, pa bo zima že precej krajša kakor pa bi bila, če bi še zdaj držala, kakor je pred par tedni prijelo. Zadnjo nedeljo me je povabil moj znanec Jože, ki ima "Ford", s katerim se ponosno vozi okrog,da naj grem z njim, da se bova peljala ven na farme v smeri proti Marseillu. Rekel je, da ve za kraj, kjer bova dobila veliko gob. V četrtek je šel dež in po dežju gobe rade rasto. Dobro, pa pojdeva, sem dejal. V jutro sva maši, potem pa sva se vsedla na Jožetov Ford in galopirala sva z njim po gladki cementi-rani cesti. Vozila sva kako uro in pol, nakar Jože zavije kolo in krenila sva proti nekemu gozdu. Kmalu sva bila na mestu, na obronku gozda, v katerem je pravil Jože, da tako rade gobe rastejo. Ko sva se iz-kobacala iz Forda, pa privleče Jože izpod sedeža lovsko puško, rekoč: bova pihnila tudi kako "Prairie chicken", rico, pa tudi kaj drugega, če pride nam pred nos. Pustila sva avto in šla na lov za gobami in vevericami. Gob sva res kmalu našla in nabrala precej. V tem oziru vsa čast našemu Jožetu. Okrog ene popoldne pa sva gobe prinesla do avtomobila in jih spravila, potem sva šla pa na lov. Zavila sva preko poraščenega griča in na drugi strani zagledala lepo prostrano farmo. Tam-le poglej, Tone, kjer je žito rastlo, tam-le bova dobila "Prairie Chicken" — prepelice, — je dejal Jože. — Dobro, pa poj-diva po nje, sem dejal in mahal za Jožetom. Na Jožetu sem o-pazil, da nekam šepa. "Kaj Ti je, Jože?" — "He, revmati-zem imam," je odgovoril. "Že pred par dnevi mi je stopil v nogo in me prav dobro drži." Je res hudo, kdor ima revmati-zem. Tako greva naprej, med tem sva se parkrat skobacala Čez bodečo farmarsko ograjo in Jože mi je dejal: "Ti Tone. pojdi tam-le okrog, če jc kaj prepelic, jih boš pripodil proti meni, da nam v gozd ne uidejo, jaz jih bom pa popihal." Kakor pokorni sluga sem u-bogal ta Jožetov ukaz. Hodil sem kakih 20 minut okrog polja in Jože se mi je nekam zgu- ti. Ko sem dospel gori ob ograji. je Jože komaj sapo lovil. — "Ti preklet ti," je dejal, tega se pa nisem troštav." — "Kaj je pa bilo?" — "Mislil sem, da so same krave, pa sem šel kar mimo njih. Ko pridem blizu, začne pa proti meni ta-le prekleti bik, potem sva dirjala za žive in mrtve in ko bi ne bilo k sreči tako blizu tega fenca. pa bi me biv dobiv." — "Kje i imaš pa puško?" — "Sem vr- la- ( gel zlodja proč, da sem jo šla k|žjc pobirav pred bikom." K sreči je nato bik odšel nazaj k drugi živini in Jože je šel po puško, ki ni daleč ležala od ograje. Ko se je vrnil, je pa j ne znaj0 spet čisto ravno hodil in nič več ni šepal. Opozoril sem ga na to, če ga še kaj revmatizem muči. "Poglej," je dejal, "na tega sem pa čisto pozabil, pa tudi nič več ga ne čutim." — "No, vidiš Jože,, jaz sem Ti že več- Opazovanja. — Neki član narodne jednote, ki lawndal-ske koritarje okrog lawndal-ske tetke dobro opazuje, mi piše: "Kako je to, da pri Vašem dnevniku izhajate, dočim so morali naši lavvndalski tetki v lem letu. če se ne motim, dvakrat po pet tisoč podpore dati? Ali znate pri Vas "cuprati", ali pa pri naši jed not i gospodarit Članu narodne jednote pri najboljši volji ne bom ničesar drugega odgovoril. kakor to-le: Ako se Vi zanimate za gospodarstvo Vaše jednote, tedaj nastopite potom predpisanih instanc pri društvu in vprašajte ekonoma pri Vašem žurnalu, koliko se veve-lkrat reke1' da ni na SV€tU tako j Plačuje za tiskanje vsake izda-= slabe stvari, da bi ne imela tu- je tjnevnika in kuliko se plačll_ di svoje dobre strani. Vidiš, ti-;je za tiskanje obligatrie števil- stile bik te je revmatizma o- ke Vaši tiskarni. Potem vpra- zdravil, pojdi in zahvali se Uajte kako drugo pošteno tis- mu." — Tega seveda Jože ni ,karno> in videli bote, če se go- storil, mene pa ie jela prijema-jspoda pri tetkinem korHu ne ti misel, da bi šel, to seveda če igra zjroij namenoma s "cifra- bi moj finaneminister imel de- ' mi" lrko> da kaže tiskarna ve- nar in kredit, pa bi kupil tisto i;k profit. Vaš dnevnik plaču- farmo in tistega bika, pa bi za- jple po 00 ,,a loU) in nekffQ se je lani ustil, koliko naročnikov ima dnevnik, pa ua je tre- TONE IZNAŠEL ZDRAVILO PROTI REVMATIZMU. Joliet, 111. Zadnje dni imamo v slovenskem Rimu prav lepo vreme. Da bi le tako nadaljevalo vsaj bil. Kam je šel? Grem preko i griča in vidim ga. kako je korakal po sredi polja. Blizu njega sem opazil krdelo goveje živine. Jože pa je šel naravnost proti njej. Pa menda ja ne misli pihniti kako kravo, kam jo bova pa djala, saj bi se nama še Ford polomil. Ko sem se zabaval s temi mislimi, naenkrat zagledam, da je Jože začel prav hitro teči proti bližnji o-graji. Za njim pa se je valila precej velika živina. Ta dirka se je vršila skoro kake dve tri minute. Da ste videli, kako jo je Jože ubiral; en čas je nesel puško v roki, nato pa jo je vrgel proč, samo da je lažje hitreje tekel. Srečno je Jože dospel do ograje, vrgel se na tla in jo hitro spodlezel. Ravno toliko še, da je ušel pod ograjo, pa je bil že tam precej velik bik, ki je renčal in bil užaljen, ker ni mogel Jožeta pomečka- čel posebni sanatorium za rev-matike. Postavil bi jih na pol je, za njimi pa bi spustil bika in gotovo bi ozdravili vsi. kakor je moj prijatelj Jože. Celo pot sva se smejala domov. Ta dogodek mi bo ostal še dolgo v spominu, kako jc Jožeta ozdravil bik nadležnega revmatizma. i Naš državni pravdnik ima silno oster vonj. Te dni je zopet zaduhal na neki tukajšni farmi onstran DuPage reke veliki žganjarski hotel, kjer so noč in dan operirali in produci-rali ta kratkega. Pravijo, da kadar so kuhali s polno paro, da so ga nakuhali po 400 galo-nov na 24 ur. Šest "mašinfirar-jev", ki so jih zalotili pri kotlu, so odvedli za mreže r.a oddih. Pa še malo politike. Na demokratskem tiketu kandidira naš rojak Anton Nemanich za koronerja, mrtvaškega oglednika, in John Zelko je pa kandidat za circuit klerka. Rojaki, če ste res rojaki, potem veste, kaj je vaša dolžnost. Volite svoje rojake! Joliet raste. V prvih devetih mesecih v tem letu so Jolietča-ni potrošili $2,804,805.00 za razna konstrukcijska dela. Za te groše se je moralo že nekaj pozidati in postaviti. Torej Joliet raste! Who says we are sleeping? ! Rastemo pa tudi drugače. To je v ljudskem številu. Gospa Štorklja za to prav pridno skrbi. Te dni se je zglasila pri družini Mr. in Mrs. John Po-červina na 2323 N. Broadway. Dobili so zalo hčerko. — Družina Mr. in Mrs. Horvatin na 1219 N. Broadway pa je dobila krepkega sinčka. Obema družinama moje čestitke Tone s hriba. (Dalje na t. str... ba zraven dajati kar takole večkrat po jret tisoč podpore na leto, je naravnost nerazumljivo. Pa še eno vprašanje imam do Vas, član narodne jednote, in to je: Pri drugih slovenskih dnevnikih v Ameriki, sta največ po dva urednika in če ste pošteni in odkritosrčni. bote priznali, da so drugi dnevniki malo bolje urejevani. kakor Vaš. Kako pa, da morajo biLi pri Vašem dnevniku kar trije ali štirje? Muzika Vašega dnevnika, katera, kakor Vi pravite, da Vam ne ugaja, je precej draga in precej stane. Radi mene jo lahko imate še naprej, če tako želite. Rahlo namigavanje. — Gospodična: "Kako je to neprijetno, gospod profesor, če ima človek tako vsakdanje ime ka- kor ba." Širite amer. slovencai n. pr. jaz, ki se pišem Zgu- Proiesor: "Takih navadnih imen ima mnogo ljudi, draga gospodična. Tudi moje ime Zajet ni zavidljivo." Gospodična se rada pisala "Ah, Zajec bi Zarekel se je. — Kunigun-da: "Ali je to blago novo?" Prodajalec: "Seveda, saj je šele včeraj prispelo." Kunigunda: "Ali ne izgubi barve?" Prodajalec: "Izključeno, saj smo ga imeli tri tedne v izložbenem oknu." Tako dolgo ne more čakati. — Stranka: "Kdaj mi boste prinesli obleko?" Krojač: "Kadar boste prejšnjo plačali." Stranka: "Tako dolgo pa ne • moreni čakati." "" ii ii i m wiirwiiiiP .uflflHfcjii'imw-.a.BWB CTcstt^iicrj^ * PODLISTEK * Drobtine s potovanja v domovino in nazaj. Ljudje so mi pravili v Ljubljani, kako je Pucelj nekoč priredil shod v hotelu Union, pa mu niti govoriti niso pustili, ker so ga poznali, kak tiček je. Njegova oštarijska in mešetarska taktika v politiki mu ne prinaša prevelike slave. Kmalu po tragičnem incidentu v skupščini je pisal sam Pucelj v Kmet. listu, "da se že deset let vara ljudstvo in ciitcari v Beogradu." Vse prav, ali Pucelj je pozabil, da je tekom teh deset let že tudi sam v senci brade pokojnega Pašiča sedel na. nekem ministrskim stolcu in torej tudi sam cincaril. Mož je v takih političnih momentih pač preveč ves iz sebe in pozabi, da s takimi izjavami tudi samega sebe udarja. Najsramotnejši madež za jugoslovansko žurnalistiko pa je, kar je te dni "Jutro" pisalo in počenjalo proti Dr. Korošcu, ko je bil slednji notranji minister, katerega re-sor drži še danes. Ip pa ko mu je kralj poveril mandat za sestavo sedanje vlade. — Kako je to jezilo demokrate in samostoj-neže! Taki-le momenti karakterizirajo jasno srce in dušo slovenskih odpadnikov. Ko bi vendar moral v takih-le momentih se veseliti ves narod, ko doleti njegovega predstavnika najvišja državna čast, pa se najdejo demokratske in samostojne poturi-ce, da mečejo nanj kamenje in blato. Demokrati in samostojneži toliko vpijejo proti SLS., kakor da bi sami bili bogve kakšni rešitelji slovenskega ljudstva^ Vse kar so demokrati storili za Slovence, je bilo, da so pomagali Pašiču in zloglasnemu Pribičeviču potiskati Slovenijo v centralizem. Odkar pa je SLS. v vladi, pa se ka- žejo od dneva do dneva večje koristi za Slovenijo. Zasluga SLS. je, da je dobila Slovenija svoje dve oblastni zbornici, dobila je delavsko in trgovsko zbornico. Oblastna zbornica nudi zdaj Sloveniji skoro večje ugodnosti, kakor kaka avtonomija. Slovenija potom oblastne zbornice zdaj sklepa zase svoje deželne zakone, ureja svoje deželne potrebščine itd. Ampak oblastni zbornici zopet niste po volji demokratom in samostojnežem, in to zato ne, ker razven v Ljubljani povsod drugod so liberalčki v taki manjšini, da sploh vpoštev nikjer ne pridejo. To jih pa jezi, zato so proti oblastni zbornici, ker po deželi bi nikdar ne dobili večine in bi jih tako SLS. vseeno kontrolirala. Zato je demokratom in samostojnežem mnogo ljubše, da bi še naprej vladal centralizem in da bi se Slovenijo vladalo v vseh ozirih direktno iz Beograda. Od tam bi potem potom denun-cijacije se vladalo Slovenijo, kadar bi bili prijatelji demokratov in samostojnežev v vladnem sedlu. Tako, zdaj bote \>aj malo poznali od bližje demokratsko stranko v Sloveniji, ki jo vodi prav žalostno dr. Žerjav, in pa samostojno kmetsko stranko, ki ji načeluje gostobesedni liberalec Janez Pucelj. ' * * * Nekaj, kar me je posebno iznenadilo takoj ob prihodu v Ljubljano, pa je velika sprememba v vedenju uradništva do ljudstva v Sloveniji. Ko smo se vozili preko Francije, Švice in Nemške Avstrije, smo srečavali že na železnici suhoparne obraze železničarjev. — Vedli so se odurno. Ko smo se pa ustavili na Jč&enicah in ko so se zamenjali železničarji, so vstopili slovenski kondukterji, ki so najprvo, ko so vstopili v voz, sal utirali in nazdravili: "Klanjam se. Gospoda vozne listke prosim . . ." Ravno tako carinarji z največjo uljudnostjo so se vedli napram nam. Kaka razlika od uradništva pod bivšo Avstrijo! Tam ni človek nikdar prav stopil. Sedaj v Jugoslaviji pa taka uijud-nost, taka postrežljivost. Zares velika sprememba. Uljudnost jugoslovanskih železničarjev in uradnikov čislajo tudi tujci. Slučajno sem srečal nekega dne na železnici nekega Angleža. Videl sem. da je čital londonski "Times" in ga vprašam v angleščini, odkod prihaja. Pa mi odgovori, da iz Londona potuje v Beograd radi nekih za-varovalninskih poslov. Pogovor je nanesel na železnice v Jugoslaviji, o katerih se je ta Londončan prav pohvalno izrazil, in o železničarjih in sprevodnikih je pa rekel, da so jugoslovanski kondukterji "most polite conductors that I've ever met." Gotovo to dela vsemu jugostovanskemu uradništvu čast. Gotovo z zanimanjem pričakujete, da povem, kako bi se dalo v stari domovini sedaj živeti. Kakšne so gospodarske razmere in drugo. (Dalje sledi.) četrtek, 18. oktobra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Kje je angleško delavstvo. O angleških delavskih orga-| mas je začel prvi z njim raz-rizacijah se je stalno trdilo,! govore. Njegova železničarja so zrastle na realnih tlehLska strokovna zveza je obču-vsakdanjih delavskih potreb in [ tila, da ji avtomobilska indu-si radi tega priborile položaj,'; stri j a dela veliko konkurenco kot ga nima delavstvo drugod, j in izpodriva dohodke železnic. Ostalo evropsko delavstvo je Thomasa so železničarji po-angleškemu očitalo, da se pre-j oblastili, da stopi v razgovore malo briga za teorijo. Toda1 z Mondom. Delavski sindikat ta kritika Angležev ni omeh-J je prostovoljno sprejel zniža-cala, da se ne bi brigali še . nje plače, da pomaga tako in-vnaprej za materielno stanje' dustriji, ki daje milijonom kru- JAPONSKI PRINC HIROHITO BO KRONAN. svojih članov. Vprašanja, kij bodo v bodočnosti, naj zanimajo bodoče rodove. Paiska revolucija res ni ostala v Angliji brez odmeva. Njen vpliv je bil v delavskih vrstah v Angliji dvojen. V strokovnih organizacijah — Trade Unions — se je pojavila skupina teoretikov. Med temi je J. V. Cook, tajnik pre-mogarske zveze. Osobito je šla tej skupini na roko velika mizerija delavstva v gotovih industrijah. Ustanovila se je komunistična organizacija, ki jo imela nalogo, da ostalo delavstvo prepriča o koristi socialne revolucije po ruskem zgledu. Poleg Cooka delujeta v tej smeri Mac Manus in Skla-vadvala. Slaba plača, nestalno delo, uničenje evropskih in izvenevropskih trgov, ki so preje kupovali angleško blago, vse to je pripomoglo, da je pri-- a med Trade-Unions neka negotovost, ki je dobila zuna-r.jega izraza v vrsti štrajkov, poeebno v premogovnem štraj-J naroda, torej tudi delavstva in k ul. 1926., ki se je končal s'industrije. Obstoja upanje, cia popolnim razsulom. Trade-U- ob tudi v parlamentu preneha- ha. Po tem prvem poskusu sodelovanja so se začeli razgovori z glavnim odborom Trade-Unions in se je sestavila posebna komisija. Komisija priporoča sodelovanje delavskih in industrijskih sindikatov. Poročilo je bilo predloženo tudi letošnjemu kongresu Trade-Unions. Glavno vprašanje je bilo, ali štrajk, ali v bodoče mirna rešitev potom direktnih pogajanj z zastopniki industrijskih sindikatov. 3,075|000 glasovnic je bilo oddanih za poročilo, 566.000 pa proti. Angleški delavec se je izjavil za mir in za sodelovanje. Osrednji cd-bobor je dobil pooblastilo, da vodi z industrijo nadaljnja pogajanja. Narodno-industrijski odbor bo sedaj stalen, bo študiral razvoj industrije ter preprečeval spore med delavci in delodajalci. Besedo bo imel tudi parla- Pouk o tem in onem. - "i _ NOVE ODREDBE GLEDE 1 jivi in nimajo izkušnje s taki DOKAZA O ZAKONITEM PRIHODU. mi uradnimi postopanji. Dandanes pa družinski poglavar Važno za prihod žen in otrok sam začne Postopanje in žena inozemcev. !111 otroci se obrnejo h konzulu, j ko bo ta že imel dokaz v svo-Kakor je pač sedaj vsem( jih rokah. Tudi mnoga časa se znano, je zakon od 29. maja s tem prištedi. 1928 podelil pravico do pred- nosti v kvoti ženam in neporočenim otrokom pod 21. letom onih tukaj nastanjenih inozemcev, ki so bili zakonito pripuščeni v Združene Države. Druga polovica kvote je re-servirana za te prednostne priseljence. Da konzul podeli to prednost, se mora on pre- Za prošnjo o "overovi j en ju zakonite pripustitve" (verification of lawful admission) je priseljeniški urad pripravil novo tiskovino: Form 575. Ino-zemec jo lahko dobi brezplačno od priseljeniškega urada v Washingtonu ali od vsake priseljeniške postaje. Ko je izpolnil tiskovino v zmislu tiskanih pričati, da je bil mož oziroma oče, stanujoči v Združenih Dr- navodil, jo mora poslati prise- Slika predstavlja dvor v Tokyo, kjer bo meseca novembra princ Hirohito kronan za japonskega vladarja. Princ in njegova soproga se vidita na sliki v svojih oblekah, katere bosta nosila za časa kronanja. To in ono iz širokega sveta. a^. nions, ki so znane kot relativ- AROPLANI PRELETELI 3,306,207 MILJ. Chicago, 111. — Aroplani, katere lastuje "National Air Transport, Inc." so od 12. maja, 1926, in do danes skupno ment. Parlament odgovarja vj preleteli 3,306,207 milj. Med Londonu potrebam angleškega ysemi temi poleti ge niti eden potnik ni poškodoval in tudi se ni zgubilo niti eno. pismo, katerih se je že na milijone poslalo potom zrakoplovne po- la demagogija. Delavstvo pri-ro bogate organizacije, so iz- čakuje zboljšanja svoje plače, J iz tega neangleškega boja življenskega nivoja, ker tudi' praznimi blagajnami. Izgu-V" javnosti niso hoteli priznati. a nekateri tajniki so le iz- špansko> _ Te dni ša božja t na gpanskem. ob narodnega gospodarstva in ne ge je na španskem prigodilo tej priliki je kralj položil Ma- George M. Moses, predsednik g težkimi poškodLami. vzhodne republikanske stranke _ •m krilu še komunistični pravami o kaki megleni bodoč klub, ki se je razvil v samo-J nosti. stojno komunistično stranko.' --o- re!ik vpliv je odmeval že v MOSES KRITIZIRA SMITHA r anifestu uradne Labour par-j New York, N. Y. — Senator t v. zlasti v ponavljanja socializacije, ki je imela vsaj to realnejšo obliko, da je mislila, ila ho v Angliji odstranila kri-7"> in brezposelnost. Stranka i - poklala v Rusijo posebno komisijo. da študira tamošnje razmere. Ko pa je morala prevzeti Labour party vodstvo države na svoje rame in so naslednje volitve prinesle stranki velik poraz, je gibanje de-1 vstva v Angliji šlo nazaj na stara tradicionalna pota. Letošnji letni kongres Trade-Unions je mejnik. Štrajki iztrebljeni. Izpodile so iz svoje srede nekaj skrajnih kričačev in načele praktično vprašanje njihovega razmerja rlo industrije in do kapitala. Lord Melchett, prejšnji Sir Alfred Mond, bivši liberalni poslanec Lloyd Georgovega kova in eden najbogatejših kapitalistov angleškega imperija, je začel misliti o organizaciji ožjega sodelovanja med delom in kapitalom. J. V. Tho- več z malenkostnimi pritožba- veHka železniška nesreča, ko teri Božji na glavo krono, iz-mi, se manj pa s kakimi raz-( ge je neki tovorni vlak pretr. delano iz zlata, platinuma in se pa, ali je ta zaloga še neiz-rablj ena. Takrat namreč, ko se je ladja potapljala, so plenili nizozemski mornarji. Že tedaj so iz ogrodja ladje vzeli nekaj topov in zvonec, ki visi še sedaj v prostorih zavarovalnice Lloyd in ki redno zvoni, kakor hitro pride vest, da se je potopila kaka ladja. Dviganje "Lutine" pa je postalo vedno težavnejše, ker se je okoli ladje nakopičilo ogromno peska. Ta pesek cenijo na milijon ton. -o- PUŠČAVNIK, KI ČASTI LUDENDORFFA. žav, zakonito pripuščen v to deželo. Kako se je to do sedaj dokazovalo, smo opisali v nedavnem članku; namreč konzul sam se je pismeno ali brzojavno obračal na priseljeniško oblast v pristanišču prihoda in zahteval potrdilo, da je dotičnik zakonito prišel v Združene Države. Kakor smo tedaj omenili, je bilo mogoče, da se to postopanje predruga-či. To se je sedaj zgodilo in bile so izdane nove odredbe glede postopania v takih sluča-jih. Prošnja za dokaz o zakonitem prihodu. Od sedaj naprej sme inoze-mec, stanujoč v Združenih Državah, ki želi, da se njegovi ženi in otrokom podeli prednost v kvoti, vposlati prošnjo na priseljeniško oblast, ki nadzoruje pristanišče, skozi katero je on zadnjič prišel v Združene Države, in zahtevati, da izda ameriškemu konzulu v o-krožju, kjer njegova družina živi, potrdilo o njegovi zako- ljeniškemu uradniku, ki je na čelu priseljeniške postaje v onem pristanišču, kjer je bil zadnjič pripuščen v Združene Države. Ako iz zapiskov priseljeniške postaje je razvidno, da je bil zares zakonito pripuščen. se overovljena tiskovi-v na odpošlje po pošti ameriške- Iz Castellamare di Stabia niti pripustitvi v Združene Dr- pelje steza na Monte san Angelo, najvišji hrib nad neapeljskim zalivom. Nekako v sredini te poti prebiva sam zase nek puščavnik, ki se je odrekel svetu, ki se pa kljub temu zanima za doživljaje in dogodke naše zemlje. V svojem stanovanju ima svete podobe, zraven njih pa sliko nemškega žave. Kakor poprej, se dokaz o zakonitem prihodu izda direktno le konzulu. Razlika je vtem, da more sedaj tukaj stanujoči inozemec sam začeti prve korake v tem pogledu, mesto da bi čakal, da žena ali o-troci se pobrigajo za to. Ta sprememba postopanja je dobra vsaj v enem pogledu. Po- gal in skočil s tira, potem pa dragih kamenov, še drvil dalje 5 milj daleč, in J $500,0C0., katero so nabavili sevali, zakaj tako časti Luden končno treščil v pobočje ne- iz prispevkov romarskih daril. , kega gorovja. Poškodovanih Kje je angleško delavstvo, je bilo 15 oseb, 3 izmed njih' -o- generala Ludendorffa. Slika ima okrog sebe sveže cvetje,'ženi podatke o svojem priho-pod njo pa gori stalno lučka, du in one so se tedaj morala vredno | Došli gostje so ga vedno spra- obračati k ameriškemu konzulu in zaprositi ga, naj se pre dorffa. Končno se je dal le preprositi in je izdal skrivnost mu konzulu, označenemu v prošnji. Inozemec mora plačati potrebno poštnino in priložiti s prošnjo znamke v določenem znesku (5 centov). Drugih pristojbin ni. Ako iz zapiskov ni mogoče potrditi zakonito pripustitev, se znamke in prošnja povrnejo prosilcu s primerno pripombo. Ista prošna velja za družine duhovnikov, profesorjev m prednostnih poljedelcev. Tiskovina Form 575 se bo od sedaj rabila od strani inozemskih profesorjev ali duhovnikov, pripuščenih po 1. juliju 1924 kot izvenkvotnih priseljencev vsled svojega poklica, ki sedaj želijo, da tudi njihove žene in neporočeni otroci pridejo kot priseljenci izven kvote, kakor to zakon dopušča. Enako inozemci, pripuščeni kot prednostni poljedelci, smejo zahtevati, da se prednost v kvoti podeli njihovim ženam in neporočenim otrokom; tudi oni naj rabijo isto tiskovino v dokaz svoje pripustitve. Pri tem naj omenjamo, da je zakon od 1. 1928 povišal dovoljeno starost otrok prednost- se je izrazil, da Smithov govor y KATERIH DRŽAVAH VO- v Louisville, Ky., se ne vjema dosledno s pravo eksistenco. Pravi, "on poskuša igrati vlogo, da bi se iz dveh koncev zagnal v sredino, pri tem se pa ne drži prave eksistence." Moses se huduje, "da program za tarif, katerega je Smith predstavil, je nemogoče izpeljati." Nadalje tarna, da je še komaj par mesecev, ko sta bila senatorja Robinson iz Arkansas, in Glass iz Virginije, poražena radi tarifnega programa, ta dva pa nista moža take vrste, da bi sledila kakemu pristašu, ki pripada v Tammany organizacijo. -o- Te instance ni. — Kmet je bil obsojen na 14 dni in sodnik mu je rekel: "Pa imate pravico, se pritožiti."— Kmet: "Pri-tožujem se zdravemu razumu!' — Sodnik: "Te inštance pa jaz ne poznam!" ZIJO PO LEVI STRANI? Znano je, da morajo v Italiji vsa vozila po desni strani ceste. To pravilo velja skoro po vsem svetu. Samo v Avstriji, Angliji, na Švedskem, Čehoslovaškem in Ogrskem vozijo po levi strani. -o- MUSSOLINI IMA PREDNOST V AVSTRALIJI. Sydney, N. S. Wales. — Tudi Avstralija je izdala posebne odredbe, koliko priseljencev sme priti vsako leto iz tujih držav. Pred vsemi drugimi imajo prednost Italijani, z letno kvoto 5000 naseljencev. Albanci, Grki in Jugoslovani, 50 naseljencev vsaki mesec. Poljaki, Litvini in Čehoslova-ki, pa 25 naseljencev na mesec. Torej, Italija je v primeri z številom svojih prebivalcev dobila veliko večjo kvoto, kakor pa druge države. KJE JE LADJA Z ZAKLADOM? Leta 1799 je ob nizozemski meji med otokoma Terscheling in Schebeningen izginila ladja "Lutine", ki je imela polno zlata in srebra. Od tedaj naprej žene mornarje želja, da poiščejo ta zaklad. Stvar je v zadnjem času šla celo tako daleč, da je neka londonska zavarovalna družba Lloyd sklenila z nizozemsko družbo, ki poskuša izkopati te zaklade, pogodbo. Svoječasno je bila "Lutina" zavarovana pri Lloy-du in ker je družba morala povrniti škodo, ima zaradi tega še danes pravico na vrednostih, ki so skrite v morju. Razen zlata in srebra vsebuje ladja tudi mnogo kovanega zlatega denarja, ki je bil določen za mezdo angleškim vojnim četam, ki so se tedaj bojevale s Francozi, oziroma z Nizozemci proti Francozom. Potopljeno vrednost cenijo na 400 milijonov dinarjev. Ne ve družinskega poglavarja, sta-Po njegovem mnenju je Lu- nujočega v Ameriki. Mnoge dendorff pošten človek in ima ( ženske in otroci pa so bojaz-zaslugo, da so se smeli jezuiti vrniti v Nemčijo. Puščavnik je trdno prepričan, da ima le Lu-dendorff resen namen, dvigniti Nemčijo do prejšnjega blagostanja. -o- KRILA IN LASJE — ZADAJ' DALJŠI. Na Dunaju so pred nekaj dnevi zborovali brivci. Priredili so akademijo frizerske u-metnosti in so razpravljali o bodoči modi. Cestni predsednik brivskega društva Pessl je obravnaval posebno nove večerne damske toalete in je jemal v poštev zlasti dolga krila, ki prihajajo preko Francije v novo modo. Krila so podaljšana le zadaj, spredaj so šf kratka. In dolga krila zahtevajo vsekakor tudi dolge lase, je zaključil Pessl. Kratki lasje bodo kakor kratka krila prišli iz mode in prvi korak v smeri te reforme so kodrčki, ki jih že nosijo dame na tilniku. prej je mož oziroma oče poslal nih poljedelcev od lf> do 18 ' let. Kakor je razvidno iz tiskovine je treba zlasti podati ime priča o* zakonitem"'' prihodu p1arnika ™ dan Pohoda in na- . _ elnv nvrtcllno in enrnrlniL slov prosilca in sorodnikov v starem kraju. F.L.I.S. ffif .rl. Knovyitt rhat wn"w "*e to argue with an African wild caii ftf.tO*. THft i-OVO. VMfcE, OjO'f * Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom? MI RAČUNAMO: Z« ameriške dokrj«! Si 5JM)____ 10.QA _ 154)0__ 20-00__ 25.00 ___ S5.#0__ 50.00___ 15.03___ 100.00 _ 200.00 _______ 300.00 ___ 400.00 _____ 500.00 __ «00.00 __ 700.00 ___ 800.00 _ 900.00 _ 1000.00 _ X 6-15 11.25 16.85 21.45 26,55 36.70 51.00 77.50 103.00 204.50 806.00 407.50 509.00 610.50 712.00 818.00 914.00 1016.00 Za dinarji: 200 Din___% 4.45 500 Din____ 9.80 1000 Din___ 18.90 1500 Din___ 28.00 2000 Din _ 87.00 8000 Din__55.40 4000 Din__78.50 5000 Din___ 91.00 10000 Din__182.00 15000 Din__ 273.00 20000 Din__ 368.00 30000 Din___ 548.00 40000 Din__ 724.00 50000 Din _ 902.00 60000 Din _ 1082.00 70000 Din__ 1260.00 80000 Din_ 1441.00 90000 Din_ 102QJ20J Za pošiljk« po potiti m sprejema Mune Moo*£ Orders, American Express ček« ali pa bančni draft. Osebnih čekov po poŠti ne trr^jtmaifj Nobenih dragih prUlojbm In nobenih odbitkov s Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO^ OJQ, UraUhaJamo: Dmtbo od BtOO ajaftroj is 3j00 | poldne. Ob torirfh in sobotih do 8x30 iishqi KAPITAL IN PREBITEK i $30*00040 PROMET IN VIRI NAD $3^00,00040 Stran 4 AMERIKANSKJ SLOVENEC Četrtek, 18. oktobra 1928. IZ SLOV NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) GLAS OD SV. JANEZA V DETROITU. Detroit, Mich. Rev. Odilo Hajnšek je poslal pismo, da pride ta teden in bo imel v nedeljo med osmo svete mašo pridigo o Tretjem Redu. kakor je bilo oznanjeno. Torej le pridite vsi, da boste slišal: gorečo besedo o prelepi ustanovi sv. Frančiška Asiškega in se sami ogreli za Tretji Red. Med mašo bo Rev. Odilo seveda tudi pel in tudi to se bo dalo slišati. V nedeljo popoldne bo pa v hiši prijetna zabava v korist cerkve. To pot se hoče postaviti naš cerkveni odbornik in zelo delaven član vseh katoliških organizacij, Mr. Charles? Prazen. Vse potrebno za prijetno zabavo in za "good lime" bo sam oskrbel. Dne 28. t. m. bo namreč praznoval važen družinski praznik, ki ga hoče v svoji velikodušnosti tako proslaviti, da se bo vsem dobro godilo, posebno pa cerkvi, ki bo spravila ves profit. Že ta okol-nost vabi sama od sebe vse, ki so prijatelji cerkve in našega Karla. Pridite torej 2ene al-tarnega društva Dobrega Namena bodo pomagale, da bo vsak dobro postrežen. Še eno okolnost naj poudarim. Karel je imel v načrtu nedeljo, 28. t. m. Ko ie pa zvedel, da za 21. pričakujemo Fr. Odila, mu je takoj prišla pametna misel v glavo. Na dan njegove slavnosti bi se silno lepo prileglo poleg drugega tudi lepo petje. No in — če naši pevci obstopijo Fr. Odila in za-! ženejo šunder na zamah nje-' gove roke, vsak ve, da je vred-! no imeti odprta ušesa. Tako se* je zgodilo, da se bo vse to vršilo to nedeljo, 21. t. m. Vse je torej zagotovljeno, da bo prav lepo. Zavoljo mojega dopisa pretekli teden, se je neka dobra oseba tako razjezila, da je takoj prišla še po šest zelenih bukvic. Jaz sem take svete jeze prav iz srca vesel in želim, da bi se jih še mnogo med nami tako zares razjezilo. Po taki jezi ne boli glava. Nekaj moram pa popraviti v zadnjem dopisu. Tiskarski škrat si je namreč privoščil naša vrla dekleta. Oznanil je vesoljnemu svetu, da so darovale bazarju — pisalni stroj. To pa ni res! Darovale so pralni stroj ali po kranjsko "Sunnysuds Washer'*. To je vse večja ma-šina in dražja nego kak "Typewriter". Da se to ne pozabi, naj pride sedaj ta popravek. Jednotino društvo "Marije Pomagaj" tudi nekaj velikega snuje. Praznovanje petletnice se bo obhajalo okoli Božiča. To pride sicer šele po bazarju, ker se pa priprave že vrše, je prav, da se omeni. Takrat bo blagoslovljena tudi nova društvena zastava. Na odru bodo pa pokazali naši igravci imenitno slovensko igro, kakršne še ni bilo v naši naselbini, namreč "Divjega lovca". Soditi po pripravah lahko rečeni, da se bc marsikdo čudil, kako dobro bodo naši igravci pogodili igro, ki ni lahka niti za izvežbane igravce starokrajskih odrov. Vsi si torej zapišite za ušesa, da mora takrat biti zbrana v veliki romunski hali vsa de-troitska naselbina. SEZNAM IN NASLOVI Jugoslovanskih zastopstev in konzularnih uradov v Združenih državah. Kanadi in lužni Ameriki: Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 3 520 — Sixteenth Street, Washington. D AJ. Consulate General of the S. H. S.. 840 North Michigan Ave., Chicago. Illinois. Consulate General of the S. H. S. 1819 Broadway. New York. N. Y._ Consulate General of the S. H. S. 2413 Ru*s Illdg.. San Francisco, Cal. Emigration Commissioner of the S. H. S.. 1819 Broadwav, New York N. Y. Consulate General of the S. H. S. Keefer Building. Montreal, Quebec, Canada. Consulat General du Royaume des 6. H. S., Victoria 1453. Buenos Aires, Rcpuklica Argentina. SPOMENIK 104TEGA PEŠPOLKA Krasni spomenik v sporni n junakom 104tega pešpolka, kateri so za časa svetovne voj ne padli na Francoskem. Ta spomenik je bil nedavno odkri i: v Bostonu. Kranj, nato pa z rešilnim avtomobilom v ljubljansko splošno bolnico, kjer je pa umrl. -o- Aretacija sleparskega urarja. Orožniki v Bački Palanki so aretirali urarja Karla Horvata, ki je odnesel raznim strankam 22 ur v vrednosti 25,000 Din. Ure je izvabil pod pretvezo, da jih bo popravil. Od izročenih mu ur niso našli pri njem niti ene, ker jih je vse prodal, denar pa zapravil. -o- Nezgode v mariborski okolici. 51 letni delavec Franc Koba-le je v lajtersperski opekarni pri delu dobil notranje poškodbe. — V Pekrah je 261etnemu hlapcu Alojziju Valenku težak hlod stri le vb nogo. — V Slov. Bistrici je 181etni mesarski pomočnik Stanko Kalan padel ter si zlomil ključno kost. — Franu Pircu, lTletnemu ključavničarskemu vajencu v Mariboru, je padel na roko težak kos že- I leza ter ga ranil. — Vsi ti po- i nesrečenci so l^ili prepeljani v bolnico. IZBORNI ŽOGAR. Tako torej skušamo na vse načine, da bi se nekaj poznalo, da imamo svojega svetega Janeza. Ce se nam posreči, da home Ae nadalje tako krepko skupaj držali in vztrajno delali, bo moral kmalu tudi največji naš nasprotnik priznati: Pri Sv. Janezu ga pa ie pihnejo! Poročevalec. SIROM JUGOSLAVIJE. Podivjanost «ied fanti. Kranjska kronika beleži nov žalosten dogodek, ki so ga pa rodile neukrotljive strasti fantovskih pretepov. Vas Besnica je bila v nedeljo, 30. sept., po-zorišče krvavega poboja in pretepa dveh fantovskih skupin iz Besnice in Gorenje Save. Domače gasilsko društvo je priredilo v svojem domu veselico, katere so se udeležili tudi Go-renjesavčani, med njimi 20Iet-ni Jakob Krt. Njihova navzočnost je že sama na sebi vzbudila neprijetno razpoloženje, vendar na veselici ni prišlo do spopada. Šele okrog 2. ure zj., ko so Gorenje? a vcani zapuščali vas, je prišlo na cesti do obračuna. Spočetka je padalo same kamenje, potem pa so fantje prijeli za nože in kole. Gorenjesavčani so morali oditi s težko poškodovanim Jakobom Krtom. S poslednjo močjo in opiraje se na svoje tovariše je še prišel do domače hiše, a ko je stopil vanjo, so se domači prestrašili, ko so ga zagledali. Na njihovo vprašanje, kaj mu je, je ves razdražen odvrnil, da mu ni nič, in se vrgel na posteljo. Zdaj šele se je o-nesvestil Poklicali so v jutranjih urah zdravnika dr. Bežka, ki ga je preiskal. Ranjenec je imel na temenu malo, jedva vidno rano, na levem sencu pa temno liso. Fant je najbrže dobil močan udarec s kelom: zaradi pritiska krvi pa se mu je najbrže pretrgala žila in kri mu je zalila možgane. Krt je okrog poldneva umrl. Kako se je pretep pričel in končal, do sedaj še ni bilo mogoče ugotoviti. Med Gorenjesavčani in Besničani je vladalo staro sovraštvo, ki se je obračunavalo že ob priliki letošnjih naborov, ko so se spopadli in spoprijeli na cesti za Gorenjo Savo na mestni meji. Toda takrat razen bunk ni bilo nič hudega. Kakor so pripovedovali na sejmu ljudje iz Žarnice, so bili v sosednji vasi v nedeljo ponoči tudi fantovski pretepi in so nekega fanta obklali skoro do mrtvega. -o- Huda nesreča. Dne 1. oktobra se je pripetila delavcu Ivanu Jekovcu, zaposlenemu v opekarni Zabret v Bobovku pri Kranju, nenavadna nezgoda. Daljša treščica je odletela od cirkularne žage z vso silo Jekovcu proti obrazu in se zapičila v oko. Napravila je skoro IS cm globoko rane proti vratu. V nevarnem stanju so ranjenca prepeljali k zdravniku dr. Globočniku v Neznan obešenec. Dne 1. oktobra zjutraj so našli ljudje pod Šmarjetno goro Ijeva vdova gospa Marija Ar-mičeva. — V ljubljanski javni bolnici je umrl po mučni bolezni g. Karel Presnik iz Zdol pri i Brežicah. — Na Vinskem vrhu j je po dolgi mučni bolezni iz-jdihnila posestnica gdč. Kati j Winkierjeva. — V ljubij bolnici je umrl bivši laborant drž. 'kemičnega preizkuševalca g. Josip Potočnik. i i :—°— j Nesreča r.a parni uagi. I V pondcljek, 1. okt. ob po! 9 dopoldne, je nevarno ponesrečil delavec Janez Jekove iz .Srednje Pele, občina Preddvor, pri amerikanski krožni žagi n: • parni žagi v Bobovku pri Kra-Pavel Sculi je eden najbolj- nJu- Ko je dal Jekovc desko v rih igralcev v igri z žogo. Mla- krožno žago, da bi izreza! redi umetnik študira na Pennsyl- melne, muj.j konec remeija zle-vania Univerzi. : tel v glavo in se zapičil ____ desnim očesom 18 cm globoko. ni zapustil nobenega pisma ali|Kra:ij^ ^šilna postaja ga je lističa. Ker je bil dobro oble- i ^pehala v ljubljansko bolni- Cen po mestnem kroju in ker!?0' verfar. P° lz;lavi travni- , kov tu u ost i upan.U', cla bi osta pri življenju. Vel i V viom so izvršili neznan: storilci v ne-jk«> trgov::lio v Podlehr.i :i: iri 'ROBOT", ŽELEZNI MOŽ. je imel .pri ssbi kos zagrebškega dnevnika, se domneva, da je obešenec morda doma iz Za-j greba. -o- Otrok padel v vinsko prešo. j zavrcu' vlomilci so povzročili V Rogoznici pri Slitu se je tej škode približno 80,000 Din. ob robu gozda na Gorenji Savi J dni pripetila .grozna nesreča, j nCe mesta se je odneljal urad- Kmet Mate Kovačič je hotel vjnik mariborske policije z dak-svoji vinski kieti prešati groz- tiloskopom. obešenega neznanca, ki je bil že mrtev. Okrog vratu je imel zadrgnjeno vrv, ki se uporabi jeza priprego konj. O dogodku so takoj obvestili kranjske o-rožnike in policijo. Kdo je neznani obešenec, sc ni moglo ugotoviti; pri njem sc Slika predstavlja železnega moža "Robot", katerega je sestavil angleški inženir A. J. Robert iz Londona. Ta aparat se lahko giclje skoro kako: ziv clcvek. A ko se mu zapove, ZZ.TTLG na besedo stori različna pregibanja. Ta slika je bi^a posneta ravno v trenutku, ko se je na povelje pričel vcedai! na klop. dje v večjem sodu. Pri tem je zadel na trši predmet, ki ga je izvlekel ven in spoznal v njem svojega štiriletnega sinčka. — Otrok je zašel na nepojasnjen način v k'let in se hotel pri tem našli ie nožek in iztrgan list najbrže nazobati grozdja te< zagrebškega dnevnika "Mor- Pl*i tem padel v sod in se zadu-genblatt'. Pri sebi ni imel niti šil. ene listine niti denarja. Tudi EMJLIO PONTES GIL. -3 ^__ t-i^3™ ■ fl V 2-ji k Površne suknje in zimske obleke Dobili smo pravkar novo zalogo raznovrstnin zimskih površnih sukeni in zimskih oblek. Rojakom se priporočamo v naklc-f; njenost. Istotako imamo veliko zalogo vseh vrst zimskega spodnjega oblačila nai-blojševa Cooperjevega izdelka. ^ l Obuvala vseh vrst za zimo dobite pri nas. Cene zmerne, postrežba prvovrstna. Pridite in prepričajte se! Frank OPEKA Trgovina z mešanim blagom in obuvali. 502 - lOth STREET, WAUKEGAN, ILL. Slika nam kaže mehikanske-ga predsedniškega namestnika, Emilio Fortes Gil, kateri je bi! izvoljen cd kongresa in bo nastopil svojo službo dne 1. deccmbra. Za mrtveca proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da sc proglasi za mrtvega poserčnik v Večeslavčih Jožef F"eiseh-acksr, ki je odšel leta 1911 na rusko bojišče, kjer je baje v bitki pri Bugni padel. -o- Posledice stave. Nedavno je utonil v Muri blizu Trnja v Slovenski krajini 201etni Pavel Longer iz Čren sovcev. S svojo družbo je poz-1 tlelke \ no v noč popival ter šel nau -o- dcl-i u Nezgoda. 24Ietni delavec Ji še k je prišel v b k a m n o I o m u pri TI a nesrečno pod voz. cl. ; je zlomil desno nogo pod k mom. Prepeljali so <.a v bohico. -o- Toča. V noč: od nedelj: . deljek 1. okt. se je nad Mariborom r^opet vlilo d ... \ •. — Vmes je tudi padla loč a, ' i j povzročila precejšnjo šk d,> \ vinogradih in košakih. -o- Kake mislijo v Besr. pobijati ncpismenOji. Te dni se je vršila v Sarajevu. Iconferenca vseh bosanskih obTastnih finančnih odbonii-k( v i p načelnikov lina. .ur ih « d-. Sprejeti so X>M sk! oblačnem obda'., . niu r." »oaiagi novega zatona o nej > rednih davkih, ki stopi s -ri-nodnjim letom v veljavo. Ra no ti ko so bili sprejeti skk'. , ' glec-.• '-iiotnosti trošarine. 7,. - nimiv predlog ie stavil b:h; ■ i - ■ [odbornik ilolnur, bivši veli::, [župan. Predlagal je namn • naj bi oblasti pobirale cd vs. . |polnoletnih an. lfabetov post -am- takso. Ta. njegov predlog j bil po daljši razpravi sicer ipatično pozdravljen, vendar • pa niso sprejeli, ker Bosna. Hercegovina nimata dovoli On 'n 1:1 brati. ira i naučiti nis -o— je v Celju 2r>. m. m. o pol 3. uri z j ut>\ i >va po majorju in hišna posestnica Vilibalda lCarlino r .ti ni.-ateljice gdč. A Ime ' hA a staros t .Ll t ve. popolnoma pijan stavit, da bc /o<>ck> OOOOOOOOOC' oooc o co o jo o oo coo g c-c-ooo c-aoo : preplaval Muro. Res je pijan in A ^^ Canal ^ *f/ ^ | ® § , Crav.^ord 6138 oblečen, tako kot je bil, vrgel sredi noči v reko. na nasprotni Q breg ga pa ni bilo. Njegovega g trupla dosedaj še niso našli. g -o----I § Smrtna kos?.. j s Na Dobravi pri Jesenicah j.c 6 umrl g. Kos, p. d. Paniež, za- Š det od kapi. — V Mariboru je o dne 1. okt. po daljši bolezni g preminula v bolnici nadučite- o 6 4124 2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. i i T'^ domača trgovina za vsako- vrstne msne potrebščine "PRIDITE, DA SE SAMI PREPRIČATE". SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. 8lh Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-708 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in g ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah, i £ Tel.: 377-J — 4080-W. 9 6 ; g Sedi j je čas, da g; ogledate na5o zalogo, če rabite le ! o rr?.aIenIcost, al: kak; no veliko stvar, pri nas dobite vse. — ^ Uljudno vas vabimo, da pridete v našo trgovino vsak § čas. Zelo borr.o vpc-5tevali vaš cblsk, ket sosedi. o V sobi, kjer prebi- g vate in kamor peljete o 6 gosta, imate radi, da £ JLUl imamo 5 o Merchants & Miners Bank GALUMET, MICHIGAN davuca $200,000 Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. je čedno veliko zalogo pohištva, o ki bo odgovarjalo vašim zahtevani. Leseno ali prevlečeno. Garan- g tiramo, da boljšega ne $ dobite za to ceno. Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 1928. psg Ponos vsake matere je, da \\ ; svojega malčka pelje na sprehod v lepem vozičku. PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE. Armstrongs Linoleum for Every Floor tn the House 0 Za tla imamo veliko zalogo karpetov in drugih preprog. Tukaj p označeni Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni, da 2 Ra tudi mi imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z naj- 0 boljšim. —' £ "GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKE" >000000000 00000000000000000000000000 >4 « Četrtek, 18. oktobra 1928. AMERIKAN3K1 SLOVENEC Stran Iz žjvjjenja in »veta. BANDIT MILAN GJORIČ \t ALEKSINCA. Pred dnevi so listi poročali, da je prišel pariški policiji v pest slepi bandit Milan Gjorič iz Aleksinca v Srbiji, mož, ki je že dolgo izvrševal v Parizu vlome ter je imel osem pomagačev, med katerimi sta bila samo en Italijan in en Francoz, vsi drugi pa so bili Gjoričevi rojaki. Gjorič je bil vodja izredno drzne vlomilske tolpe, ki je že dolgo delala sive lase pariški policiji, a ji je slednjič le prišla v nabrušene kremplje. Citateljem je gotovo še v spominu vlom v češko poslaništvo letos poleti v Parizu. \ iom, pri katerem so tatovi odnesli dragoceno ogrlico in nakit ge. Osuske, soproge češkega poslanika v Parizu, je izvršil Milan Gjorič iz Aleksinca. Vlomil je ponoči v stanovanje in je popadel go. Osusko a vrat ter ji je zagrozil, da jo ubije, če le mukne besedico. Nato je uplenil vse dragocenosti in zbežal brez sledu. Letošnje poletje je bilo sploh bogato na plenu za Gjoriča in njegovo tolpo. Dne 20. junija ji» bil izvršen vlom v stanovanje francoskega senatorja vi-komta de Cornudeta. Tatovi so odnesli denar, zlatnino in dragulje. 22. julija so isti vlomilci vdrli v stanovanje nekega Vanderbilta in so ukradli /a 300 tisoč frankov dragoce-i osti. 22. avgusta je bil izvršen lom v stanovanje princa Mu-t ta, tri dni pozneje pa pri nekom de Rlclesu, kjer je izgini-1 ' za 50 tisoč frankov vred* i osti. Vsi ti vlomi kakor tudi vlom v Deauvillu, kjer je bila i *ka ga. Bernheimova okrade-tia za pol milijona frankov so bili izvršeni v enakih okoliščinah. Tako je prišla francoska kriminalna policija do zaklju-i ka, da je te vlome morala izvršiti ena in ista tolpa, ki ima i notno vodstvo. V stanovanje ie po navadi vdrl razbojnik, ukrinkan s črnim robcem. Z vcverjetno drznostjo je obleži 1 stanovanje, pobral vse, Kar je bilo v njem dragocenega in potem izginil. Če je na-■ ! koga doma, ki se mu je zo-porstavil, mu je zagrozil, da mu bo s kroglo upihnil življenje. O neverjetni drzovitosti je končno pričala nesramna metoda vlomilcev, ki so po vlomu obiskali še kuhinjo ter pojedli najboljše kar so našli v omari. Na vlomilskih pohodih je bila čestokrat ena in ista oseba, l asih so vlomilca videli in sre-eali. Korakal je skozi ulice kakor bi bil njegov ves Pariz. Vendar pa ni vedel nihče, kdo je in odkod je prišel. Zato so pa začeli zalezovati posebni detektivi. Pred dnevi je srečal v predmestju Bagnolet neki policijski agent s tovarišem, članom kriminalne policije, dva moška, ki sta s sumljivim vedenjem le na zunaj kazala, da ni pri njima vse v redu. Inspek. Foulon se je brzo odločil, da sumljiva tipa aretira in je to storil. Po dolgem oklevanju sta aretiranca povedala, kako se pišeta. Prvi je bil Attilio Bochetti, star 19 let, srbski državljan (tako je sam izjavil), drugi pa Branko Šuput, tudi srbski podanik. Pri obeh je našel detektiv zlato in dragulje. Priznala sta, da izvirajo dragoceni predmeti, ki sta jih prodajala, od raznih vlomov in sta takoj rekla, da imata sotrudnika v osebi 18 letnega Martina Miletiča, stanujočega v ulici Lemaitre. Pri tem tipu je policija odkrila veliko v/lomilsko gnezdo in ujela tolpo, ki šteje devet mož. RAZSTAVA BOBNOV IZ SVETOVNE VOJNE. „ Band iti so se baš sestali o-čividno zato, da bi pripravili kak nov vlom. Poleg Gjoriča so bili v družbi: Mladen Jova-novič, Marij Borojevič in Dra-goljub Vezič — vsi iz Srbije. Na policiji so vsi označili za svojega voditelja Milana Gjoriča, ki pa je bil tako "velikodušen", da je svoje kom-plice skušal razbremeniti z izjavo, da so nedolžni, in da je vse vlome izvršil sam. Naknadno je policija dognala, da njegova izjava ni resnična. Gjorič je slep na eno oko in je izvrševal vlome okrinkan 7 robcem. Njegovo življenje je zelo pustolovsko. Najprej je bil uradnik pri nekem rudniku v Srbiji, potem je prišel v Francijo, kjer je dobil zaposlitev pri neki ladjedelnici v Havreu. Vendar je imel premalo sredstev za razkošno življenje, ki je hrepenel po njem. Ker ni šlo po pošteni poti, se je vrgel na nepošten način "zaslužka". Letos v začetku leta je prišel v Pariz, spravil skupaj nekaj banditskih tipov in ž njimi izvrševal vlome Nakradene predmete je prodajal po smešno nizki ceni. Zdaj je vsa njegova tolpa na varnem. -o- DRAGOCEN! KROMPIR. Pred berlinskim delavskim sodiščem je tožila 35 letna gospodinja Frida Gutzeit trgovca Izaka Schmalsticha, kateremu je dve leti vzorno vodila gospodinjstvo, za štiritedensko plačo, ker je bila radi treh strohnelih krompirjev brez odloga odpuščena. G. Schmal-stich je šel celo tako daleč, da je radi teh treh krompirjev celo obdržal vse njene stvari. Toda, ko se je prikazala Frida s policijo, jih je moral vrniti; za plačo 60 mark in za prehranjevanje, za kar je zahtevala 90 mark, pa je pomarala poklicati na pomoč delavsko sodišče. Pred prehodom k obravnavi je skušal predsedujoči pripraviti obtoženca k temu, da bi se spravil s tožiteljico in ji plačal zahtevanih 150 mark; ker itak ni nobene podlage za brezodložno odpustitev tožite-ljice radi treh zavrženih gni-ilh krompirjev, bi ga moralo sodišče brez nadaljnega obsoditi na plačanje odškodnine. Toda o spravi ni hotel Schmal-stich nič slišati. On da ne plača niti pfeniga, ker dotični trije krompirji so imeli zanj vrednost 3000 mark. Začudeno je pogledal predsednik gospoda Schmalsticha in ga opozoril, da ni sodišče mesto, kjer bi se delali slabi dovtipi. "Kaj se to pravi, delati slabe dovti-pe?" je dejal Schmalstich. "Tako je, kot sem rekel; dovolite mi vsaj, da vam stvar razložim, in sami boste videli, ka- MSI ZASTOPNIKI. Slika predstavlja skupino bobnov od ameriške armade« katere so rabili skem bojišču za časa svetovn s vojne, ko so godbe igrale bo jne koračnice. na franco- ko bridko resnična je." Nato je podal sledeče presenetljivo pojasnilo: Ko se je pred tremi tedni vrnil s potovanja v Amsterdam, je prinesel s seboj tudi tri krompirje, v katerih pa se je nahajalo osem diamantov, ki jih je v tem mestu kupil. "Ne radi carine, gospod predsednik, ampak samo, da bi kamni ohranili svoj sijaj", je hitel zatrjelati g. Schmalstich. Neverno se smehljajoč je poslušalo sodišče in poslušalstvo razburjeno govoričenje obtoženca, dokler ni slučajno navzoči zlatar potrdil, da je vendar nekaj resnice na zgodbi. Kajti že staro opazovanje uči, da zgubijo diamanti mnogo svojega blesva, če ležijo dalje časa v buržunastih ali svilenih etuijih; radi tega imajo amsterdamski trgovci navado, da hranijo dragocene kamne v izdolbenih krompirjih, kjer obdrže vedno svoj ogenj. Ko se je Schmalstich vrnil iz Amsterdama, je položil vse tri krompirje, ne da bi matskih okoliščinah teh dežel, pa je postavil svojo teorijo, ki trdi, da so gnili zobje samo posledica pivovarniškega kvasa, ki ga v južnih deželah uporabljajo za mesenje kruha. Ta kvas daje hrano bakterijam, ki uničujejo s proizvajanjem kislin tudi najbolj zdrave zobe. A zadostuje že najmanjša neodstranjena količina tako skvašenega kruha v zobovju, da pričnejo bakterije svoje u-ničevalno delo. Tega kvasa se na severu ne poslužujejo in zato zobne gnilobe ne poznajo. -o- SKOK S PADOBRANOM IZ VIŠINE 6000 M. Strah tudi pogumnih zrako-plovcev je še vedno padalo. Številni poskusi, ki so bili pod-vzeti v svrho reševanja aero-pilotov v primerih katastrofe, so dokazali, da skok s padalom ni tako zanesljiv kakor se letel je gladko in je pristal na zemlji nepoškodovan in zdrav. Skok iz višine 6000 m s pada-lon^je kajpada tudi eden izmed rekordov v letalskem svetu. -o- ZAKLAD V MIZI, KI SO JO PRODALI NA DRAŽBI. Nenavaden slučaj pozabljivosti se je pripetil te dni na Dunaju. Bivšega trgovca Jožefa Wolfa so pritiskali upniki. Te dni so si izposlovali sodno prodajo nekaterih kosov njegove hišne oprave, med katerimi je bila tudi ena toaletna miza. To mizo so oddali na dražbi za 60 šilingov. Komaj jo je dal kupec odpeljati, se je Wolf spomnil, da je bil iz nje pozabil vzeti vse svoje dolgoletne prihranke. Stekel je na policijo in je prosil, naj mu pomagajo. Kupčevega imena ni vedel. Vendar se je policijskim organom po napornih običajno misli. Časih je krik * preiskavah posrečilo dognati, skoz iz letala, da se padalo ne da so prepeljali mizo k neke-odpre in skakalec prileti mr- mu mizarju, ki so ga nato ob-svoji gospodinji kaj povedal o\ tev na zemljo, drugič so zo-. iskali. Wolf je odprl neki predal in je potegnil iz njega hranilno knjigo, glasečo se na 9000 šilingov, dalje 500 dolar- njihovi vrednosti, na pisalno pet komplikacije drugje. Zato BLAGAJNIK FARMARSKE-GA ODDELKA. Mr. Eric England, ki je bil nedavno imenovan za blagaj-niikega načelnika farmarske-ga oddelka v Z dr. državah. mizo. Ko je odšel, je pospravljala gospodinja kakor navadno sobo in je vrgla krompirje v čeber, ki ga je pozneje izpraznila v na dvorišču stoječi aboj smeti. Na nesrečo pa je mestni voz za smeti že preje odpeljal, predno se je Schmalstich vrnil domov, tako da sedaj ni bilo nobene možnosti več, da bi se dragoceni krompir zopet našel. Po kratkem posvetovanju sodišča je bil gospod Schmalstich obsojen na plačilo 150 mark toiteljici, ker je bila odpustitev iz službe brez odloga nepravična, ker tožiteljica ni pač mogla vedeti, da je bila v krompirju skrita tako dragocena vsebina. Tako ni prišel ubogi gospod Schmalstich samo ob svoje diamante in pripravno gospodinjo, ampak bo moral še plačati 150 mark in sodne stroške. | -o--j NERVOZNO STOLETJE IN FRANCOSKA AKADEMIJA. I Znano je, da se francoski ( slovar izpopolnjuje samo po ; nasvetih in odločitvah Fran- j coske Akademije, ki je vrhov- j na instanca v vseh zadevah, ki se tičejo francoskega jezika. Do te instance je sedaj segel jok in vpitje našega stoletja. Na eni zadnjih sej ustanove se je razpravjalo o sprejemu nekaterih novih besed in sklenjeno je bilo, da pridejo v naslednji natis slovarja Francoske Akademije tudi naslednje štiri besede: Nevrastenija, nevrasteničen, nevrologija, nevropat. Zvezek, v katerem bodo te besede, izide aprila 1929. Tako dobiva tudi eksaktna znanost našega časa obeležje ner-voznosti in živčne razstrojeno-sti, na katerem trpi z malimi izjemami vse človeštvo naše dobe. -o- OD KOD ZOBNA GNILOBA? Neki skandinavski učenjak j6 ugotovil, da v severnih deželah zobne gnilobe ne poznajo. Nasproti prejšnjim teorijam, ki so iskale vzroka za ta pojav v higijenskih prakti-kah Dancev, Švedov in Norvežanov ali pa v posebnih kii- velja skok iz aeroplana še vedno za pogumno dejanje, ki je več ali manj vselej združen jev in 37.000 Kč v gotovini, z življenskim rizikom. j Od veselja je padel skoraj v Na francoskem letališču Le, nezavest. Ne mizar ne kupec, Bourget pri Parizu je izvršil • ki je hotel drugega dne mizo prošle dni belgijski letalec ' odpeljati na svoj dom, nista Coppans bravurozen čin. Po j vedela, kakšen zaklad je bil vzpel se je z aeroplanom viso- j prodan na dražbi za borih 60 ko nad boalke. Ko je bil 6 ti- šilingov. soč metrov nad zemljo, je sko-1 -o- čil iz letala. S strahom in tre- ] Naročajte najstarejši slope t o m so gledali njegovi tova-| venski list v Ameriki "Ameri-riši za njim. Imel je srečo, pri- kanski Slovenec!" COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, —- Martin Teiak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, Joht Zeleznikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril. O.S.B.. T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. W. Pullman - Chicago, — Frank Gabriel. Elmhurst, — Karolina Milost. Granville, — Frank Peršc. Lockport, — John Koreltz. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich John Kramarich, No. Chicago, — Joseph Drashler. Peoria, — Mary Zabukovec. So. Chicago, — Ant. Bakse. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. St. Charles - Saginaw, — John Gri< lar. Galesburg, — Anna Dolinsck. Porter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. Wathena, — John Frankovich. West Mineral. — Mary Plankar. MICHIGAN: Ahmeek, — J. HriHjan. Detroit, — Rev. B. Ambrožich. Grand Haven, — Ang. Resner. Iron Mountain, — Kath. Hcdcir. • Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Marn, John Otrin, Jos. PeshelJ. Eveleth, — Johana Kastelic. Franks Kvaternik, Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth, — Fctcr Stampfel. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar« Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burpstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schncller. MONTANA: Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Gowanda. — J. Zevnik, Karel Str nisha. Little Falls, — Amalia Furlan. New York. — Rev. Kerubin Begel. •HIO: Barberton, O. — Rev. A. L. D win* bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Mike Poklar, Rev. T. J. Oman, Rev. M. Slaje, Rev. M. Jager. Conneaut, — Angela Berus. Kenmore, O. — Alois Messer. Notingham, — Mary Mcvzek. Noble, — Jennie Intiliar. Lorain, — Mamie Pcrusck. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegcl. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, — Mary Ohlin. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Durant City, — Frank Dcbevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpcrt. Forest City, — Mrs. T. Zidar. Homer City, —. Mary Gorichan. Homestead, — Jos. Simcic. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomcc, C Pristau. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich, G. Verbanc. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malcsich, Doroteja Dermcš, Ana Lopert. Vandlinsr. — Frank Pancar. West View, — Jos Briski. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Lucija Gregorčič, Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar. lohn Udovich, Marie' Prisland. Tioga, — Ludvik Pcrusck. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING. Kemmerer, Sublet; Diamondville,— Frank Rosenstcin. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Scliiffrer. Uršula Ivsck, Ant. Lcsky-vic, Jr. t MISSOURI: Harviel, Mo. — John Breznik. Neelyville, Nayor in Poplar Bluif, Mo. — Ant. Slanc. St. Louis, Mo. — John Mihclich. CANADA: Montreal, Que., Canada. — Mart. Geld. Nelson. B. C., Canada. — Fra.ik Mlakar. Princ George, B. C., Canada. — rr. Saje. KAKO SE JE IZNE-BILA REYMATIZMA Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-' tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., 67-G, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer ie more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. San Francisco, Caiif. — Mrs. i?ara Kramer. Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Ga-lob, George Ferenchak. So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovcc. West Linn, Ore. — Marija Plantan. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, N. J. — Jennie Mcvzek. Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, V/ash. — Mary Swan Richmond, W. Va. — Xich. Bado-vinac. Thomas. W. Va. — John Lahajnar Pierce, W. Va. — John J urea. -O- Naročajte najstarejsi slovenski list v Ameriki "Ameri-kanaki Slovenec1" Naznanilo in zahvala. Žalostnim in potrtim srcem naznanjamo znancem in prijateljem, da je našega soproga, oziroma očeta, oziroma sina, John Yenicha, Jr. ubilo v jami dne 26. sept. 1928. Star je bil komaj 27 let. Ker je bil delegat na trinajsti konvenciji Jugosl. Kat. Jednote v Ely, Minn., ga večina delegatov pozna. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so od blizu in daleč prihiteli k mrtvaškemu odru in k pogrebu. Kako je bil priljubljen, priča njegov pogreb. Udeležilo se je tristo avtomobilov in darovanih je bilo toliko cvetlic, tda jih je moral en velik avtomobil voziti. Ker se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, ker bi morali popisati celi list, se na tem mestu zahvalimo vsem skupaj in Vam kličemo: Bog Vam povrni. Tebi, nai* ljubljenec, pa želimo, rodna zemlja. naj ti bo lahka MARY YENICH, žena; hčerka DOLORES (2 leti); sin JOHN (8 mesecev); KATARINA m JOHN YENICH, starsi; JOŽEF in MARY, brat in sestra. Mor ley, Colo., 11. oktobra 1928. POTREBUJEMO 5 žensk, ki govore slovensko. Stalna plača $35.00 na teden ali več. Oglasite se med 9. in 11. uro dop. na 325 W. Monroe St., Chicago, 111., na vzhodni strani poslopja. Vprašajte za Mr. Kusmer. POTREBUJEMO 5 moških, ki govore slovensko. Stalna plača $35.00 na teden ali več. Oglasite se med 9. in 11. uro dop. na 325 W. Monroe St., Chicago, 111. na vzhodno strani poslopja. Vprašajte za Mr. Kusmer. ROJAKOM V JOLIETU naznanjam, da se dobe pri meni vsakovrstne knjige, masne, nabožne in povestne v slovenskem in angleškem jeziku, iz knjigarne Amer. Slovenca in od Ave Maria. — Enako imam v zalogi raznovrstne gramo fonske plošče, ki jih lahko pri meni poizkusite. —* Dalje dobite pri meni razna zdravilna zelišča in rože, ki sem jih dobil naravnost iz starega kraja. Pristno domače zdravilo in poceni. Marko Bluth, 512 No. Broadway, Joliet, 111. DVA "OLIVER" PISALNA STROJA sta naprodaj v upravnistvu "Amer. Slovenca". Stroja sta bila rabljena, a sta v dobrem stanju. Kaki društveni tajniki (ce), ali trgovci, ki imajo mnogo pisanja in so si že večkrat želeli nabavi pisalni stroj, imajo zdaj lepo priliko, da pridejo do pisalnega stroja prav poceni. Pridite in oglejte si jih. Poslužite se prilike, kateri bi si radi nabavili pisalni stroj. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street Chicago, 111. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo z« naročila za premog — drva In prevažanje pohiltva ob Eaio selitve. Pokličite Telefon: Roetsreh 1221. LOUIS STRITAR 2011 W. 21 st Place. Chicago. ttL Stran 9 AMERIKAH SLOVENEC Četrtek, 18. oktobra 1928. Zena z zaprtimi očmi Pierre i'Ermite. - Poslovenil dr. Lovro Sušnik. >00000000000000000000000000-00000000000000000 Ludovik ne vidi ničesar. . . razen masivnega, četverokotnega, strogega, veličastnega hotela, ki dela s svojimi sivimi skalami skozi smreke vtis čokatega bitja, naslonjenega na goro, ki ljubi to goro, a ji ne zaupa. . ., vsled njenih presenečenj, njene nenadne in strašne togote. V tem hipu napravi pot ob voglu velikega pečevja hiter ovinek in vodi po zelo strmem klancu ob majčkenem vodopadu. Zdajci se Ludovik Ilughe ustavi. . . Tam, ob tem ovinku. . . ob tistem slapu, ki spušča od skale do skale svoj srebrni curek, sedi mladenka, ki zbira na kolenih velike bele osate, da napravi iz njih šopek. To je ona !. . . O, moj Bog. . ., da !. . . ona je!. . . Ludovik Ilughe je položi obe roki na prsi, kot da bi zadržal utripe svojega srca. . . Ob ropotu kamenja, ki se je sprožilo pod Ludovikovimi nogami, je dekle dvignilo glavo. . . Sedaj je pa ona vsa trda od iznenade-nja. . nekaj belih bodiljk ji pade iz rok. . . Že se vzravna. . . z zavzetjem in grozo v očeh. . . "Vi. . . vi. . . tukaj ?" Mladenič se ni premaknil. "Da. . . jaz. . . tukaj . . ." "In zakaj?" "Me morete-li po tem vprašati?" "A pač!. . . Vprašam vas. . ." Na temačnem nebu se odraža prav cela podoba devojke. . ., mislil bi, da je gorska vila. Ludovik Hughe jo motri. Skoraj bi sklenil roki pred prikaznijo. . . Slednjič ji odgovori počasi, kajti besede se mu le * težavo dvigajo iz srca do ustnic: "Sem tukaj, ker vas ljubim!. . . ker ne morem več živeti brez vas!. . . Dokler vas nisem poznal, nisem obstojal. . . Bil sem bebasti norec, ki ste ga poznali: — tisti, ki je metal svojo mladost vsem krvopijam montmartr-skih noči. . .. tisli, ki je zasramoval celo bele laso svojega starega očeta!. . . Vi ste mi odkrili ceno življenja, ker ste mi odkrili visoko ljubezen. . . Moje življenje je ondi, kjer ste vi. . . Ostalo, vse ostalo na svetu zame ne obstoji več." Devojka posluša drhteča. . ., neizrekljivo pretresena. Kot bi ne bila ničesar slišala od odgovora, zakliče, sklepajoč roki: "Čemu ste prišli prav do sem kalit veliki mir. ki ga je vsa moja bit tako zelo potrebna. . .?" "Čemu. . . ? povedal sem pravkar!. . . Toda razložil sem vam lo pač bolj včeraj v tistem pismu, ki ga, žal, niste hoteli sprejeti. "V kakšnem pismu?" "Niste zavrnili snoči pisma?" "Nisem niti prejela niti zavrnila nikakega pisma." Ludovik Hughe sklene sedaj roki v znak zah valnosti: "Oh, kako sem srečen!. . . Torej ni še ničesar izgubljenega, ker niste ničesar prejeli..." "Na katero ime ste naslovili to pismo?..." "Odposlal sem ga vam po vodniku. . ." "Pa na katero ime?. . ." sprašuje mladenka. "A na kakšno, me hočete, da bi ga naslovil, če ne na vaše?. . . Napisal sem: Gospodična Marija Durand." "Ne imenujem se več Marija Durand." "Kako?. . . Spremenili ste ime?. . ." "Nisem spremenila imena. . . Vzela sem ie zopet svoje. . ." In ob teh besedah se devojka vzravna in TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC zdi se, da postaja večja. "Ne imenujete se Marija Durand?" "To ime je bilo le zato, da mi je dopuščalo služiti si svoj kruh. . ., trdi kruh, ki sem ga pri vas tako pogosto močila s svojimi solzami. Ampak moje ime. . moje edino ime. . . ime vsega časa in vseh mojih — je čisto drugo: imenujem se Rozalina pi. Cressy." Ludovik Hughe se nasloni na skalo: "Rozalina plemenita Cressy. . .? S tremi besedami. . .?" "Da, s tremi besedami. . ." "Plemeniti ste?" "Imam to veliko čast." "Potem sem pa izgubljen!. . . Vi me ne boste nikdar marali!. . . Nikoli ne boste uri volji, da bi vzeli za moža sina kožarja iz Go-belinske ulice. . ., nikoli, da bi se imenovali gospa Ludovika Hughe !" Znoj se mu blesti na čelu. . ., oči zro ne-znanokam. . ., nekako bolestno režanje mu krči ustnice. Rozalina ga dolgo motri. . . Čuti vso resnost besed, ki jih bo spregovorila. A pustiti ne more takšne ljubezni v negotovosti dvoma. "Čujte, gospod Ilughe!. . . Rekla sem vam že: bila sem neizmerno nesrečna pod vašo streho." "O, ta rečenica!" "Izraža mojo misel. . ." "Nesrečna. . . ? Ne po moji krivdi!. . ." "Ne, ne po vaši krivdi. In vas hranim v res hvaležnem spominu in. . ." "In. "In, če dovolite, v prijaznem čuvstvu." "Hvala!. . . oh, ponovite še enkrat to besedo. . . Rekli ste: čuvstvu. . .?" "Dejala sem: v prijaznem čuvstvu." "Tudi moj oče vas je imel rad." "Toda prestala sem takšne žalitve. . . Do-znala sem take grozne obdolžitve, da si ne morem misliti, kako bi opravičila te obdolžitve, če t>i prišla k vam nazaj. 2e slišim vzklikati vašo mater: 'Saj so mi bili pravili!.. In kako prav je imela Melanija!. . ." "Gospodična. . ., dovolite!. . . To je svečana minuta!. . . Ne gre za mojo ubogo mater, ki je tako dostopna tujim vplivom!. . . Kar se tiče Melanije, ne obstoji več." "A zame je tako zelo obstojala!. . ." "Joj. . . Ko bi bil vedel!. . . Pa tu gre za vas in zame. Verjemite mi, kadar človek sreča ljubezen na svoji poti. . ., veliko, globoko ljubezen, mora vedno paziti nanjo, kajti v enem življenju ne gre dvakrat mimo. . . Nikoli ne boste ljubljeni na svetu tako kot vas ljubim jaz prostak, kožar. . ." "To je čisto mogoče. . . A vi ste bogati. . . zelo bogati!. . ." "Vi pa plemeniti. . ., zelo plemeniti!. . ." "To sedaj nič več ne pomeni. . ." "Bogastvo odslej še manj !. . . Bogastvo se izgubi v enem dnevu. v eni uri!. Toda prednosti rade ne zavise od položaja na borzi. Vi ste najbolj ginljiv dokaz tega. Ali se spomnite?. . . Jaz sem bil nekoliko spregledal. . . Se li spominjate najinih srečanj na obrežju morja, . .? Ljubil sem vas tedaj nesrečno. . ., ljubil sem vas kot sobarico. . . Prišel nisem semkaj po gospodično Rozalino pi. Cressy ampak po nesrečno Marijo Durand. . ." "Te ni več!. . . Druga pa ne bo mogla nikdar zopet priti v hišo v Auteilu. . ., nikoli več gledati teh sovražnih zidov. . ." "Napravila si bova gnezdo drugje. . DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri uas! Pišite nam do cene p redno oddate naročilo drugam! JS IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim drultvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istctako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno Nobeno naročilo preveliko, nobene premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. V sedanjem času grozdja in pri pravljanja mošta bo marsikdo našel v knjigi koristne nasvete in navodila t* KLETARSTVO 99 ki jo je spisal ravnatelj kmetijske šole na Grmu. CENA JI JE $2.00. Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. | Grozdje! Grozdje! i Kako druga leta bomo imeli tudi letos fino newyoriko grozdje. In sicer imamo že tu* kaj dve kari newyorskega grozdja na: Blue Island Ave. in Pauline str. Letos bo ceneje kot lansko leto. Pridite osebno h kari, ali pa kličite na telefon: . Lawndale 0218. Se priporoča vsem odjemalcem: MRS. MOHOR MLADIC 2310 S. Millard Avenue Chicago, Illinois. »I KNJIGE za šolo in dom Ob bližajočem se šolskem letu priporočamo slovenskim šolam ,č. g. duhovnikom, staršem in posameznikom našo veliko izbiro slovenskih učnih knjig. — Pozornost želimo obrniti na sledeče, ki se lahko uporabljajo v šoli, a so tudi praktične vred-uosti v domači uporabi. 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) 8) 9) Abecednik, za ameriške Slovence ............................$0.45 Katekizem za ameriške Slovence, slov.-angleški.......45 Webster's New Standard Dictionary. Fina. vezava v platno. Ob robu so vrezane začetne črke, s čemer je omogočeno, da se besede lažje najdejo. Cena...... 1.00 Popular Webster Dictionary, manjša izdaja .............45 Atlas z zemljevidi celega sveta. Zelo pripraven za učence, kakor tudi za domačo porabo...................... 2.50 Globus, zemeljska obla, ki je v veliko pomoč pri u-čenju zemljepisja ...................................................... 1.00 Heart Songs. Zbirka nad 400 najbolj priljubljenih ameriških pesmi z notami. Fina vezava...................... 2.00 English-Slovene Reader. (Angl.-slov. čitanka). Spretno prirejena knjiga za Angleže, da se lahko slovensko uče, kakor tudi za Slovence za učenje angl. jezika ................................................................ 3.00 United States of America. Pojasnila in pouk v slovenskem in angleškem jeziku o federalni vladi in o državnih in lokalnih upravah. Zelo primerna knjižica za tiste, ki žele postati ameriški državljani, a tudi drugim bo dobro služila .........................................25 10) U> Državljanski katekizem. Vprašanja in odgovori, ki jih je treba znati pri dobavi državljanskih papirjev .25 Slovenska stenografija. 1. in 2. del. Kdor bi se želel izveŽbati v tej zanimivi vedi, ki je tudi velike praktične koristi, mu priporočamo to knjigo. Oba dela skupno .......................................................................... 1.20 Strel, ki pa ni zadel. Prinesel sem v nekem članku v A. S. dve sliki iz socialnega življenja. Ena je posneta iz potniških vtisov Johna Olipa in se tiče razmer na Hrvaškem, druga je iz sedanje Rusije. G. Molek kritizira v "Opazovanjih" moje opazke in govori o dveh kubističnih slikah. Kubi-stika je panoga futuristike, nekaj umetno prisiljenega. Taki bi bili tudi moji zaključki, kc sem poudaril potrebo izobrazbe mas, brez katere se kako zlo težko da zatreti ali odstraniti. (i. Molek poprašuje: "Kakšna izobrazba? G. Trunk se vendar ne more pritožiti, da ni na Hrvaškem in v Jugoslaviji sploh dovolj 'izobrazbe' starega kopita, po katerem tudi on 'izobrazuje'. Taka 'izobrazba' je tudi na Poljskem, bila je v Rusiji stoletja in je še danes i povsod, k jerkoli Judje točijo j strup. A ne samo Judje. Točijo Iga tudi krščanski in katoliški j rakijaši. Ta 'izobrazba', te vr-j ste omika že ne bo navadila i ljudi na treznost. Saj je ven-idar po vseh krščanskih deželah v Evropi poleg vsake cerkve oštarija — in kdor se napije rak i je, zaspi potem v cerkvi, in kdor se napije 'božje besede' v cerkvi, zaspi potem v krč-; mi." j Piff . . . paff . . . puff , . . br-izostrelja g. Molek na "to kr-Iščansko in tudi Trunkovo izobrazbo", ampak obležala ta i izobrazba pa ni, ker je strel ni zadel. Ime krščanska in katoliška izobrazba še dolgo ne zadostuje za res krščansko izobrazbo. Hrvatje se sicer zelo trkajo na svoja katoliška prsa, ampak med istimi "katoliškimi" Hrvati je dolgo in strahovito odmeval glas: "Popovi, lopovi." G. Molek naj blagovoli malo pogledati okoli -obe med bračo Hrvate, in če je količkaj pošten, ne bo zapisaval na ro-vaš krščanstva ali katoličan-stva, ko je bore malo te robe in je večinoma vse le golo ime. Dalje. Ali krščanstvo fabri-cira rakijo, daje koncesije in j postavlja krčme, k jer se toči j strup ? "Poleg vsake cerkve je [oštarija," pravi. Ali zida kr-jščanstvo oštarije? Krčme niso | vse k varljive, mnoge so radi | prometa itd. celo potrebne. Za j te ni* gre. Res je poleg cerkve j pogostoma škodljiva krčma. — 1 Ampak kdo navadno postavlja take oštarije, kdo jih dovoljuje. kdo jih vodi? Slovenski pre-! govor prav značilno cika na to 'okolščino, ko veli: "Kjer Bog 'zida cerkev, tam postavi hudič 'gostilno." Ni treba ravno misliti na kako zlodijevo nakano, ampak gostilna je v območju političnih oblasti, ne pa krščanstva. G. Molek to prav dobro ve, a njemu je na tem, da flikne "krščansko izobrazbo", ni mu pa za resnico. Opravičeno sem opozoril na politiko, ki ima to panogo v oblasti, pristavil pa tudi, da politika sama ne bo opravila vsega. Ravno iz tega vzroka sem OČALA SEM IZGUBIL na veselici v nedeljo v šolski dvorani. Pošteni najditelj se prosi, da jih proti povrnitvi stroškov prinese ali pošlje na John Prah, 1830 W. 22nd St., Chicago, 111. 12) Učnim močem, ki se trudijo, da predočijo učencem zlo pijančevanja, priporočamo knjižico "Učitelj v boju proti alkoholizmu" ............................................ Za druge knjige in molitvenike nam pišite po cenik. Naročila, katerim je priložiti potrebno svoto denarja, šljite na Knjigarna Amerikanski Slovenec .45 po- 184» WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. HIŠA NA PRODAJ. Pod ugodnimi pogoji prodam novo "brick veneer" hišo na Oakland & Ingalls Ave., v Jolietu, 111. — Hiša je velika 42x24 in ima pet sob, dve shrambi za obleko in kopalno sobo. Cena je samo $4400.00. Za pojasnila se oglasite na 1601 Nicholson St., Joliet, 111. Telephone 4769-W. prinesel drugo sliko iz sedanje sovjetske Rusije. Strinjam se s tem, da niti so-vjetaši ne morejo razmer pre-drugačiti v kaki kratki dobi. Stvar je pa le malo drugačna. V krščanskih in katoliških deželah ima, recimo, cerkev samo moralno silo na razpolago, vse drugo, krčme, opojne pijače..., je v območju političnih oblasti. Sovjeti v Rusiji pa so spravili v svojo oblast vso moralno in vso politično silo. Zaprejo lahko cerkev in gostilno, v ostali Evropi krščanstvo ne more za-tvoriti krčme in če bi bila s cerkvijo pod eno streho. Pri razmerah v sovjetski Rusiji bi se bilo v teku desetih let lahko malo več doseglo. G. Molek, kakor navadno, kaže na bodočnost. "Trunk vendar ne more zahtevati čudežev (nisem tako naiven). Lahko pa verjame, če hoče, da bodo na Ruskem boljše razmere deset let prej k< na Hrvaškem." Mogoče, mogoče pa tudi ne. Recimo, da bi politična ob last na Hrvaškem ali v Jugoslaviji šlo roka v roko krščansko moralno silo, potem bi ostala Rusija daleč zadaj. Ne ?am< to. Rusija ima vse v svojih rokah, ampak če ona vztraja pri zatiranju krščanske m oral m sile in bo "izobraževala", kakor v zadnjih desetih letih, in kakor "izobrazuje" tudi g. Molek, potem bo lahko zatrla vodko in oštarije, zla pa ne bo. Ampak imam še eno za Mo-leka, kateremu je moja "izobrazba" tako ničvredna. Na Hrvaškem krščanstvo nima \ oblasti postopanja političnih činiteljev v zmernost nem vprašanju. V istem položaju so Mo-;lekovi bratci-socialisti v mnogih krajih. Kako je v pretežno socialistično navdahnjenih krogih? Mr. Olip omenja alkohol na Gorenjskem. "Kdo bo dal za liter? Ali ga bomo pri Jožku ali pri Janezu?" To je baje najvažnejše vprašanje. — Mr. Olip sicer namigava i.a klerikalce in liberalce. Seve svojih pristašev ne bo obtoževal, nasprotno hvali jih, da "delajo izobraževalno", dasi težko. — Stvar malo drugače izgleda. Ne tajim, da bi "klerikalci" ne popraševali po litru, ampak po svojih več ko 251etnih izkušnjah med pretežno socialističnim prebivalstvom moram brez pretiranja trditi, da so ravno socialisti popraševali po dveh litrih, ako so klerikalci po enem. Da bi socialisti danes na Jesenicah ne popraševali več niti po litru, niti po Jožku, to bi pomenilo naravnost — čudež. Pa ni treba hoditi v stari kraj na Gorenjsko. Ostanemo lahko doma na amerikanski!) tleh. Nedavno je A. S. prinesel sliko iz naselbine L. Od kakih 80 slovenskih družin da nekaj na — krščansko izobrazbo, če govorim splošno, 8 do 10 družin. Do 70 družin je popolnoma v obsegu in območju prav pristno Molekove, toraj socialistične "izobrazbe". Na stotine je takih slovenskih naselbin v Ameriki. Socialisti imajo tam pravo in edino besedo glede "izobrazbe", političnih činiteljev pa nimajo na razpolago, kakor teh nima — krščanska izobrazba tam v Jugoslaviji. Kako pa je v teh naselbinah glede — zmernosti? He ... g. Molek, saj pišete v Proletarca, poglejte včasih tudi poročila, za kaj se ti pristno rdeči krogi večinoma zanimajo! Tam je pristna Vaša "izobrazba" v polnem cvetu. Kdor sedi v stekleni hiši, naj ne luča kamenja.