Ali se sme določba § 376 k. z. upora< bljati na dražbe lovišč?
Dr. Metod Dolenc.
V svojem Tolmaču h kaz. zak. sem na str. 558. dejal, da gre v § 376 za »javno prodajo ali dražbo, torej v izvršil« nem, konkurznem ali nespornem postopanju«. Od lov^ske strani sem bil pozvan, da se izjavim, ali ne spadajo tu sem tudi javne dražbe lovišč.
Da viprašanje pravilno rešimo, naj se ozremo predvsem iP o z g o d C v i n i postanka določbe danes veljavnega § 376 k. z.
V projektu I. (1910) se je pričenjala analogna določba § 286 tako4e: »Ko pri javnoj prodaji imanja u nameri da bi osujetio izmerenje svojih poverilaca, odvrača koga od licitacije...« Ta določba je bila postavljena v XXVir. glavo, naslovljeno »Z 1 oi č i n i p r o t i v i m o v i n e«. V motivih k temu paragrafu, ki so bili uvrščeni v podpo«
.\ilr 1 e r h a n d, Dic l"nteribrci;liung des Ziviliprozesscs in hoherer Imsitai« Nvegen des Verdadjltes einer sitrafibaren Handhmg, CJer. H. 1R<>S fetr. 45 si. Primerjaj tudi § 637 c. p. p.
96     Ali se sme določba § 376 k. z. uporabljati na dražbe lo^^!ŠčV
glavje: »K a ž n j i v o k o r i s t o 1 j u b j e«, so izdajatelji iz* rečno poudarjali, da treba najti adekvatno določbo dotlej veljavnemu § 288 srb. k. z. iz 1. 1860, ki da je bil iz izvirnika (starega pruskega k. z.) krivo preveden. Paragraf 288 srb. k. z. se je glasil: »Ko pri javnim cd nadležne vlasti pred* metinim licitacijama šilom ili pretnjom ili podmičivanjem i obečavanjem, druge od licitiranja odvrati, da se kazni...« Pravilni prevod naj bi bil tisti, ki bi veljal samo »od nad* ležnih vlasti prcduzetim licitacijama, kojima se vrši pro* daja nečijeg imanja radi n a m i r e n j a poverilaca«. Še posebe se pozneje na str. 646. poudarja, da je mišljeno »d e 1 i k v e n t o v o i m a n j e«.
V proj. n. (1922) je prišlo do analogne določbe v § 367., ki se je glasil: »Ko pri javnoj prodaji odvrača koga od nad* metanja obečanjem« i. t. d. Ta določba je bila sprejeta v glavo XXIX. z naslovom »Krivična dela p r o t i v imovine«. Kratko pojasnilo v Proj. 11. se je vobče skli« cevalo na motive iz Proj. L, glede svojega novo tekstiranega § 367 pa stoji (na str. 117.), da se kvalificira kot »nedo* pušteno koristoljublje iz naroči ti h i m'o* vinskih odnosa«. Nadaljnih pojasnil ni. O »deli* kventovem imanju« ni več govora.
Naš sedajšnji § 376 k. z. je prinesel samo boljšo teksta* cijo, sicer pa nobene nove kriminalnopolitične misli. Isti tekst je stal že v Gjuričičevem predlogu (§ 364), a Suboti* čev eksipoze je zdrknil preko njega brez vsake pripombe. Pač pa se je isti eksipoze naravnost pozival na motive iz proj. I. in II., po katerih naj bi šla zaščita za poplačilo dol* gov pri prodaji »imanja«. Temu ustrezen je tudi podnaslov XXVII. poglavja, ki nosi naslov »Krivična dela protiv imo* vine«, a podnaslov se glasi: »7. Oš tečen je tu d jih stvari i imovinskih interesa.«
Ce se vprašamo, ali so mislili redaktorji Proj. I. na imo* vinske interese pri dražbah lovišč, moremo to vprašanje gladko zanikati; kraljevina Srbija namreč lovskih dražb ni mogla poznati, ko ni nikdar uvedla zakupnega s i s t e* m a pri oddajanju lovišč. Dražbe radi lova pa se niti pri! nas ne vrše v izključno imovinskem interesu. Zgodovina postanka § 376 k. z., kakor tudi ideologija zakonodavca iz i. 1910. bi torej kazala, da gre v tem paragrafu za javne dražbe, ki se vrše eminentno in zgolj v imovinskem inte* resu, torej le pri javnih dražbah v izvršilnem, konkurznem in nespornem postopanju.
Navzlic temu se te ozke intenpretaeije iz zgodovine po* Stanka § 376 k. z. ne moremo oprijeti. Dejstvo je, da so redaktorji iz proj. I. pri besedah »prodaje imanja« — drugo
Ali se sme določba § 376 k. z. uporabljati na dražbe lo-s-išč?     97
-Črtali in s tem ismisel norme izspremenili, to je: iposplošili.
0 omejitrvi delikta na delikventovo imenje ni več govora. Neodločilno je, ali so imeli označeni namen ali ne, ter se to iz motivov od proj. II. (1922) dalje niti ne da določiti. Obnarodovano besedilo se glasi tako, da se s m e in m o r a vsaka javna dražba, torej tu d i o d p r is to j* nega o b 1 a s t v a glede zakupa lovišč odre* jena, subsumirati pod dejanski stan § 376 k. z., toda kaznivost po temparagrafu nastopi le pod
1 z v e s t n i m i pogoji. Deliktu ipo § 376 k. z. je namreč bistven element (sledeč
iz označbe podpoglavja 7.) »ostečenje ... imiovinskih inte« resa«, da storilec v e, da se nahaja pri javni dražbi in da se ona vrši v zaščito imovinske koristi katerega* koli upravičenca, tudi imetnika pravice, dati lovišče v zakup. Kjer toni p r a v n o d o p u s t n o (n. pr. v Sr* biji), ni možnosti kršitve. Razen tega pa mora naklep vsebovati tudi hotenje storilca, da imovinske koristi drugega oškoduje. Nikjer ne stoji, da bi moiral biti storilec sam dražitelj, ali da bi se moralo odvračanje sto* rilca vršiti v njegovo korist. Če bi šlo tistemu, ki odvrača |C oid licitacije n. pr. samo za to, da bi z vidika plemenitega
lovskega športa preprečil zdražitev lovišča od strani človeka, ki bi divjačino siportno nesmiselno ugonabljal, o kaznivosti rake.ga storilca ne bi moglo biti govora. Pogajanja pri dražbi, ki bi imela za svrho zenačenja interesov z med* sebojnim prostovoljnim pristankom, bi vsebovala potrebni dolus samo tedaj, če bi storilec točno vedel, da je tisti, ki se odvrača, resnično in trdno voljan več ponuditi kot tisti, ki odvrača, tako da bi s tem tisti, ki so upravičeni, da dobe izlicitirano svoto, trpeli na svoji imovini.
Čas, kedaj je storitev delikta po § 376 k. z. možna, je določen z besedami »na javni prodaji ali javni dražbi«, Pre* 0'zka interpretacija bi bila, ako bi smatrali, da gre samo za čas od otvoritv^e dražbe na odrejenem naroku. Q u a e s t i o f acti bo, kalko daleč pred otvoritvijo dražbe se sme šteti za modahteto delikta »na javni dražbi«. Neposredno pred pričetkom draženja na mestu, določenem za dražbo, zbrani dražilci so gotovo že na javni dražbi, ljudje pa, ki se razgo* varjajo o dražbi prejšnji dan v gostilni, ter obetajo drug drugemu razne koristi, če ne pojde dražit, pa niso še n a javni dražbi; saj se ta lahko še odpove, odgodi in pdd. Zakonodajec je deial v izvirniku »nri... javnom nadmeta* nju«, ne pa »o prilici javnog nadmetanja«. pa tudi ne »za vreme iavnog nadmetanja«. Pač pa je odvračanje samo* stojno kriminalizirano, tudi če ni imelo uspeha.
^ Kari Buchcr Ln njegovo znanstveno delo.
Če pregledamo vse te pogoje za kaznivost odvračanja oid dražbe lovišč (seveda veljajo čete ris tparibus tudi za druge javne dražbe) zlasti pa potrebo, da mora odvračajoči storilec imeti voljo oškodovati nekega drugega, a ne samo sebi koristiti, potem porečemo: navzlic gori omenjenemu iposlošenju zaščite čistosti javnih dražb se bo dala kaznivost tistega, ki odvrača od dražbe, prav redko* krat ugotoviti.
Kari Biicher in njegovo znanstveno
delo*
Univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič.
V starosti 83 let je nekoliko dni tega nazaj umrl v Lipskem profesor nacionalne ekonomije na tamošnji uni* verzi Kari Biicher. Številni mladi nacionalni ekonomi so se učili po njegovih spisih, šte^'ilni starejši nacionalni ekonomi pcdučujejo po njegovih spisih svoje slušatelje. Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da s pristankom odbora društva »Pravnika« posvetim temu nacionalnemu ekonomu kra*ko komemorativno predavanje.
V jugoslovanski književnosti se je že odzval na tužno vesit o smrti K. B ii c h e r j a prof. dr. Velimir Bajki č, ki je v »Narodnem Blagostanju« (19.30, br. 47) posvetil pair vrstic tej, kakor on pravi, »najmarkantniji ličnosti medju ekoncmistima za poslednjih pedeset godina — posle B r c n = t a n a«. To je malo pretirano ne samo glede B ii c h e r j a, marveč tudi glede B r e n t a n a, vendar ni dvoma, da je z Biicher jem legel v grob mož velikega značaja in uče* njak velikih zaslug na polju ekonomske vede.
Njegova biografija je interesantna. Pričel je svoje delo* vanje v Frankfurtu na iMajnu kot docent in obenem kot sotrudnik »Frankfurter Zeitung«. L. 1878. je bil na Bi s* marckovo povelje aretiran skupaj z vsem uredništ\'om tega liberalnega lista. Zapustil ie do^centuro' in se posvetil izključno novinarskemu noski. Toda čez par let je zapustil »Frankfurter Zeitung«, ker se ni snorazumel s S o n n e* mannom, takratnim glavnim urednikom lista.
Po priporočilu Alberta Schiiffleja je postal do* cent na monaikovski univerzi, ki je bila v tej dobi rivalitete med Prusijo in Bavarijo središče opoizicije nroti B i s m a r* cku. Odtod pa je prestopil na univerzo v Jurjevu. nato rui
* Predavanje v drušb^u »Prav-njku« dne 3. decembra 1^30.
Kari BUoher in njegovo znansineno delo. 99>
tehniko v Karlsruhe in v Basel. Večkrat so ga vabiH v Got« tingen, toda ni hotel postati profesor na nobeni pruski uni* verzi. Odzval se je le vabilu univerze v Lipskem, kjer se je ta akademski nomad naselil stalno in kjer je ostal do svoje smrti.
Ako pa je K. B ii C h e r menjal visoke šole, je bilo nje* govo znanstveno delo prosto vsakega frfotartja v smislu CharlesaFourierja. Od mladosti do smrti se je bavil z dvema stvarema, in sicer z novinarstvom in z ekonomsko zgodovino.
Kar se tiče novinarstva, ni bil toliko pravi novinar, ko* likor učenjak, ki je znanstveno proučeval novinarstvo, ter ga po pravici imajo za osnovatelja novinarske vede. Številni članki o »Zeitungswesen«, javna predavanja o tem predmetu, razprava o »Anonymitat in dcn Zeitungen«, v kateri pobija v sodobnih večjih listih prevladujoči sistem anonimnih član* kov, knjiga »Der deutsche Buchhandel und die Wissen* schaft«, na liipski univerzi osnovana prva stolica za nov^inar* stvo, v Lipskem osnovani injstitut za znanstveno proučevanje novinarstva, končno ostri nastop proti načinu pisanja, ki se je razpasel v nemških listih za časa svetovne vojne — tak= šna jc bila ta prva znanstv^eno*!pubMcistična stran njegovega delovanja.
Centralno področje znanstvenega udejstvovanja Kar* 1 a B ii C h e r j a pa je bila ekonomska zgodovina. B ii c h e r pričenja s specialnimi zgodovinsko*gospodarskimi raziska* vanii. ki jih nai^^aljuje .skoro vse življenje (Frankfurter Buchbinder — Ordnungen. Bevolkerung von Frankfurt a. M. im XIV. und XV. Jahrh. 1886, Das stadtische Beamtentum im Mittelalter, die Frauenfrage im Mittelalter, Frankfurter Amtsurkunden, Ein Ausschnitt auis der Gevverbegeschichte, Berufe der Stadt Frankfurt a. M. im Mittelalter. 1914 in dr.).
Istodobno se je B ii c h e r lotil nekaterih zelo zapletenih vprašanj o prvotnih gospodarskih razmerah. Sem spada nje* gova izdaja nemškega prevoda spisa Emile de Lavele* y e a o prvotni lastnini: »Ureigentum. Autorisierte deutsche Ausgabe, herausgegeben und vervollstandigt von Dr. Kari Biicher.« Leipzig. 1879. Tej izdaji je Biicher dodal VI. poglavje (str. 86 — 112) o preostankih prvotne agrarne skup* nosti v Nemčiji in IX. poglavje (str. 152 — 230) o aknendah v iuaozanadni Nemčiji. O almendah je Biicher pozneje publi^iral posebno brošuro »Die Allmenden in ihrer wirt* schaftHchen und sOr7iaipn Bedeutung« CSoziale Streitfragen, herjuiis^geijeben von A. D a m a s c h k e. Heft XII). Njegov je tudi članek »A^menden« v Haindwortf»rbuch der Staats* wissenschaften (4. izdaja. I. str. 242 — 251). V svojih dopol*
100 kari Biicher in njegovo znanstveno delo.
nilih k Lavelevevi knjigi se B ii c h e r pridružuje po Lavele v eju zastopanemu naziranju, da je bila tudi pri Germanih prvotna oblika zemljiške posesti Gemeineigen* tum (skupna lastnina). Sklicuje se pri tem na različne še za njegovega časa ohranjene pojave gospodarske skupnosti med vaščani, na periodično delitev njiv in drugih zemljišč v marsikaterih krajih Nemčije (tako zv. »Schiffeln« v Renski provinci, Westerwaldu in Fogeisbergu, westfaliski »Vohden«, posebno pa trirske »Gehoferschaften«:). V tem smislu je B ii C h e r izrazit zagovornik teorije o prvotnem agrarnem komunizmu, ki so jo postavili in utemeljevali Olufsen (1821), H a n s s e n (1833), H a x t h a u s e n, ki je prvi opisal ruiski »mir« (1847), Maurer (1854), Roscher (1854), Laveleve (1874), Morgan (1877), B ii c h e r (1879), K o* v a le vs ki (1879), L. v. Stein (1881), Heusler (188.5), B r u n n e r (1887) in dr., teorije, ki pravi, da je bila prvotna oblika agrarnih odnošajev »Gemeineigentum und Gemein* nutzung«, katerim je sledila oblika »Gemeineigentum und Privatnutzung« in iz katere je šele pozneje zrasla oblika »Privateigentum und Privatnutzung«. Ta teorija je bila dalje časa prevladujoča teorija, tako da ni trdil prav eden izmed njenih novejših kritikov, pred par leti umrli G. v. Belo w, ko je naslovil svojo kritično razipravo o tej teoriji »Das kurze Leben einer vielgenannten Theorie«. Toda polagoma so kritični udarci izpodrinili tla tej teoriji. Kot njeni kritiki so nastopili, razen starejših avtorjev (agronoma T h a e r j a, Alberta in Waitza), ruski državoslovec in pravni zgo= dovinar Boris Cičerin, ki je prvi podvrgel kritiki teo* rijo o prvotnem značaju ruskega »mira« (1856), pod njego* vim vplivom ruski pravni zgodovinar V. S e r g j e v i č, ki je kritično pregledal prvotne zapadnosevrcpske agrarne odno-saje (1964), nemški zgodovinar K. L a m p r e c h t, ki je spe* cielno proučil trirske »Gehoferschaften« (1885), francoski zgodovinar Fustelde Coulanges (1885), agrarni zgodovinar A. M e i t z e n (1895), nacionalni ekonom v Graidcu Richard Hildebrandt (1896), gori omenjeni G. v. Below (1903), A. Dopsch (1918) in dr.* Za tistega, kd'or je preoital te kritike, ni dvoma, da je B ii c h e r j e v o naziranje glede oblike »Ureigentum« sedaj omajano. Njegov opis in anaHza »almend«, ki jih on sam smatra za produkt poznejšega agrarnega razvoja, pa ne izgubljata vsed tega
* Argumentacija zagovornikov in kritikov teorije o prvotni agrarni skupnosti je podrobno razložena v moji knjigi »GermanSkoe zemileustro« iteljmoe zak<madatelj&t\-o. Razdjel obSčinnvh zemelj.« Kiov. 1908, strani 29 — 85.
I
I
Kari Biicher in njegovo znanstveno delo. 101
.svoje vrednosti, kakor tudi njegov protest proti preveč radi* kalnemu postoiianju z aimendami in nekaterimi drugimi skupnimi občinskimi zemljišči agrarne zaikonodaje, tako zv. Lapdeskulturgesetzgebung v Prusiji in v drugih nemških državah v dobi ekonomskega liberalizma od konca XVIII. do polovice XIX. stoletja.
Težišče Biicherjevega dela pa ne leži v detajlnih specialnih zgodovinskih raziskavanjih, v katerih so se po* tapljali drugi nacionalni ekonomi zgodovinske šole. Njegov talent se je pokazal v vsej svoji moči na drugem polju, na katerem B ii c h e r nadkriljuje s svojo talentiranostjo G. S c h m o 11 e r j a, dasi zaostaja za njim v enciklqpedičnOsti svoje erudicije, Biicher j a pa je na tem polju prekosil W. Som bar t tako s svojo erudicijo, kakor s svojim kla« sifikatorskim talentom. Med temi tremi avtorji se je tudi dejansko vršila tekma v obhki precej ostre polemike. Polje, na katerem se je odigravala ta tekma, je to, kar se da ime« novati gospodarsko*zgodovinska morfologija. Naloga te grane ekonomske vede je v tem, da uvrsti konkretno zgo* dovinsko gradivo v nekake posplošujoče sheme, izkleše to, kar je pozneje Max Weber imenoval Ideal*Typus, in izsledi razvojne tendence teh tipov. Definicije zgodovinsko zraslih tipičnih oblik gospodarske organizacije, njih klasifi? kacija in sheme njih evolucije — v tem tiči glavna Bij* c h e r j e v a zasluga.
Ta zasluga je najbolje izražena v njegovem klasičnem spisu »Die Entstehung der Volkswirtechaft«. Prva izdaja tega spisa je izšla 1. 1893. Ne zaštareti v teku več kakor 30 let, izhajati zmerom v novih in novih izdajah (1. 1922. je izšla 16. izdaja: 23. — 28. tisoč I. zvezka in 7. izdaja: 7. do 10. tisoč poznejšega II. zvezka) — to je že lepo kvalifikacij* sko spričevalo za to delo. Posebno interesanten je I. zvezek, ki je postal prava propedevtika nauka o narodnem gosipo* darstvu aU, kakor ga je imenoval eden Biicherjevih ko* legov, »Anleitung, um nationalokonomisch denken zu ler* nen« (gl. Entstehung. I, str. IV — V). V tej svetovno znani knjigi popisuje B ii c h e r prvotno gospodarsko stanje »der individuellen Nahrungssuche«, kateremu odreka celo značaj gospodarenja. Dalje podaja karakteristiko gospodarstva na* ravnih narodov z »Hackbau« (motižnim poljedelstvom), s pridobivanjem dobrin po darilih, z ropom, plenom, tribu* tom, globe namesto odplatne izmenjave. Nato analizira združitev dela in njene tipične oblike (Arbeitsver= einigung — zedinjenje več poslov v rokah enega in istega delavca in Arbeitsgemeinschaft — skupno delo več delav* cev, ki se zopet deU 1. v Gesellschaftsarbcit ali gesellige
102 Kari Biicher in njegOTO znanstveno delo.
Arlbeit — družabno delo, 2. Arbdtshaufung — kopičenje dela, in sicer einfache Arbeitshaufumg in Arbeitsverlkettung
— porezo dela, ter 3. Arbciljsverbinidung — zvezo glavnega in pomožnega posla).
V posebnem odde'lku o delitvi dela zavrača Bii« cher Smithovo naziranje, da je delitev dela naistala človeku prirojene sposobnosti za izmenjavo. V naisprotju temu smatra Biicher, da je delitev dela ipolagoma zrasla kot »eine historische Kategorie, keine elementare \Virt^ schaftserscheinung« (str. 316), in sicer kot pojav socialne prilagoditve. Biicher podaja nato zelo originalno klasifis kacijo tipičnih oblik delitve dela: 1. Berufsbiidung — nasta^ nek poklicev; 2. Berufsspaltung ali Spezialisation —¦ delitev poklicev; 3. Produktionsteilung — deHtev produkcije po posameznih fazah produkcijskega procesa; 4. Arbeitszer:= legung — raz'kosanje dela, t. j. tehnična delitev dela v obratu in 5. Arbeitsverschiebung — preložitev dela, in sicer prenos enega dela produkcijskega procesa na drugi kraj, kjer se izdelujejo za ta proces potrebni stroji oz. druga pomožna sredstva). B ii c h e r analizira zvezo, ki je bila v različnih dobah in je tudi sedaj med delitvijo dela in nastankom socialnih razreHov ter slično G. S c h m o 11 e r j u, H. S p e n* C e r i u in E. D u r k h e i m u gradi nauk o delitvi dela na splošni sociološki bazi.
V nadaljnjem oddelku razpravlja o oblikah obrt^ nih obratov in ipodietii rBetriebssvstem) in o nji* hovi zgodovinski metamorlozi. B ii c h e r razločuje pri tem: 1. Haus\verk (Hausfleiss) — domače delo; 2. Lohnwerk — de'o iz naročnikovega materijala. kamor spadajo tudi prej zelo razširjeni »Storer« (auf die Stor gehen), potujoči obrt* niki, priljubljena postava starih nemških bajk; 3. Handwerk i. e. S. — obrtništvo, rokodelstvo v ožjem smislu, delo iz lastnega materijala (vsled tega Preiswerk), delo za naroč* nika (Kundenproduktion); 4. po naval'^i z zelo nejasnim izrazom »Hausjndustrie« označeno obliko obrta — domačo industrijo, za katero B ii c h e r uporablja -poJustijevem vzorcu izraz »Verlagssv=tem« — delo za trgovca, in 5. Fabrik
— tovarno. V tej klasifikaciji mrinada B vi c h e r j u detajlna razvrstitev ob^ik obrtništva. V klasifikaciji pa je izinuščena manufaktura, ki jo Biicher napačno zbližuje z do* mačo industrijo (str. 183). dasi je med njima globoka social? noifstruktuma razlika. V domači industriji dela delavec doma in je odvisen od Tiorljetnika — kaioitalista le v raz-pečavr produkta fštadij trgovskega kaT5ita'izma). v mas nufakturi na de^a delavec v no^^ietnikovi delavnici in je odvisen od podjetnika — kapitalista ne samo v razpečavi
K.ari Bik-her in njegovo znanstven;) delo. 10*
produikta, ampak tudi v produkciji sami dprvi stadij i n d u* s t r i j s k e g a kapitalizma, ki je ugladil ipot kapitalistični tovarni). V članku »Ciewerbe« v »Handworterbuch der Staatsvvissenschatten« (4. Aufl. IV, str. 966 — 999, Jena. 1929) govori Biicher o manufakturi in tovarni, zbližujoč ti dve obliki obratov. Tedaj pa izgineva tehnična razlika med m anu fakturo, v kateri prevlacluje ročno delo in raz* vita delitev tega ročnega dela, in tovarno (m a š i n o fak* turo), katere bistvena poteza leži v uporabi strojev in kom* pliciranih kemičnih procesov.
Vrhunec Biicherjeve gospodarsko'*zgodovinske mor* fologije pa je njegova »Stufentheorie«, t. j. shema stopenj v zgodovinskem razvoju celotnega gospodarstva. Razen knjige »Erttstehung der Volkswirtschaft« je bila ta shema razlože* na še v razpravi »VolkswiTtschaftliche Entwicklungsstufea« v »Grundriss der Sozialokonomik« (I. Bd. A. 1924). V she* matizaciji go.s!podarskega razvoja je B ii c h e r imel več pred* hodnikov, in sicer: Smith*Storch*Listovo shemo {lov; živinoreja; poljedelstvo; poljedelstvo in obrt; poiljedel* stvo, obrt in trgovina); k tej shemi je B ii c h e r napravil sedaj skoro vobče priznano pripombo, da je poljedelstvo starejše od živinoreje in da evropski nomadski narodi »eher als verwildete Ackerbauer zu betrachten seien« (Entstehung, str. 43), t. j. kot »sekundare Nomaden«, kakor se sedaj izraža Fr. Oppenheimer (Abriss einer Sozial* und Wirtschaftsgeschichte Europas. I. Abt. 1929. IV. historiseher Ban d njegovega »System der Soziologie«); nato B r u n o H i 1* debrandovo shemo (naturalno, denarno in kreditno go* -spodarstvo) in Schmollerjevo shemo (Stamm*, Dorf*, Stadt*, Territorial* in Staatswirtschaft). Zadnja shema se že precej približuje B ii c h e r j e v i, tako da je S c h m o 11 e r v svoji polemiki z Biicherjem temu celo očital, da je prevzel njegovo shemo. Tudi P len g e (Die Stamm* fcrmen der vergleichenden "SVirtschaftstheorie, 1919) pravi, da je B ii C h e r zgradil svojo shemo na R o d b e r t u s o* vem nauku o antičnem oi>'-''j;*nem gospodarstvu in na S C h m o 11 e r j e v i shemi. Vendar pa je B ii c h e r j e v a .shema bolj enostavna kakor S c h m o 11 e r j e v a, in, kar je posebno važno, je manj politično in več gospodarsko orien* tirana, vrhtega pa se odldkuje z jasno formuliranim p rin* c i p i u m d i v i s i o n i s. Kot razvrstilo jemlje B ij c h e r »die Lange des Weges, welchen die Giiter vom Produzenten bis zum Konsumenten zuriicklegen« (str. 91). Glede na to razločuje: 1. geschlossene Hauswirtschaft (zaključeno doma* če gospodarstvo) — prevladuje delo zase, pri katerem je dolžina ipoti enaka O, 2. Stadt\virtschaft (mestno gospodar*
104 K.ar.1 Biicher in njegovo znanstveno delo.
stvo) — iprevladuje delo za naročnika, produkt gre direktno, od producenta h konzumentu, in 3. Volkswirtschaft (narod* no gospodarstvo) — prevladuje delo za trg, produkt prehaja skozi roke več posredovalcev, dokler pride h konzumentu. Tako narodno gospodarstvo, pravi Biicher, je »produkt tisočletnega razvoja« (str. 90).
Ta »Stufentheorie« ima veliko zagovornikov, izzvala pa je tudi nešteto ugovorov. Kot njeni kritiki so predvsem nastopili zgodovinarji: Eduard Meyer (Die wirtschaft* liche Entwicklung des Altertunis. 1895) in dr. (gl. na pr. zadnji članek Edgar Salina: »Staat und Handel in Hel-las in archaischer und klassischer Zeit« v Zeitschr. f. d. ges. Staatswiss. 89. Bd. 2. H. 1930, str. 353 — 361 in tam navedeno literaturo). Ti zgodovinarji ugovarjajo proti B ii c h e r j e* v e m u prištevanju Grčije in Rima k stopnji domačega zaključnega gospodarstva, ker je v njih že cvetela razvita iz= menjava z denarjem in kreditom. Prav to naglašata G. v. B e« low (Probleme der WiTtschaftsgeschichte. 2. A. 1926) in A. Dopsch (WirtschaftHche und soziale Grundlagen der eurapiiischen Kulturentwicklung. I. 2. A. 1923, II. 1920) glede stare Nemčije, in DovnarsZapoljski glede stare Ru* sije. Cela vrsta zgodovinarjev trdi, da je bila izmenjava že v prazgodovini (gl. članek »Handel« v Reallexikon der ger« manischen Altertumskunde. 1915); etnografi pa dokazujejo, da je bila že pri divjih narodih (Schmidt, Ethnologische Volksvvirtschaftslehre. I. Bd. 1920). WalterSchwenzen (Zum Altbabilonischen Wirtschaftsleben. Studie« iiber Wirtschaftsbetrieb, Preise, Darlehen und Agrarverhiiltnisse. 1915) navaja celo podatke, iz katerih je razvidno, da je bila že za časa prve babilonske dinastije in pozneje za časa Hamurabija izmenjava kakor tudi srebrni novec, ka* pital, posojila, zakup zemljišč in drugi accessoireji precej razvitega menjalnega gospodarstva. Vsled vsega tega menijo Max Weber (»Die Objektivitat sozialwissenschaftKcher und sozialpolitischer Erkenntnisse« v Arch. d. Soziahviss. 11. Sozialpol., Bd. XIX, str. 1 in sled.) in G. v. B elo w, da B ii c h e r j e v a shema ni toliko zgodovinska shema, koli* kor logična shema idealnih tipov gospodarske organizacije. Sedaj ni več dvoma, da je B ii c h e r pretiraval naturalni značaj antičnega in drugega starejšega gospodarstva. Čim bolj rastejo konkretna raziskavanja, tem bolj in bolj se oddaljuje od nas začetek izmenjave. Vendar pa ima B ii= cher načelno prav v tem, da se ie gospodarienje pričelo s nrevladujočim naturalnim gospodarstvom, v katerem je po izrazu P e t r o n i j a »omnia domi nascuntur« (Entstehung, str. 100), na njem zrasla s početka le tanka plast izmenjave,
Kari Biicher in njegovo znanstveno delo. 105
predvsem v obliki zunanje trgovine, in šele polagoma je izmenjava preosnovala gospodarstvo širših  ljudskih mas.
Drugo skupino kritikov tvorijo nacionalni ekonomi, ki ugovarjajo proti temu, da so vsi narodi imeli stopnjo mest* nega gospodarstva s cehi in drugimi posebnostmi zaipadno* evropskega mesta. Tako na pr. pravilno pripominjata ruska nacionalna ekonoma M. J. Tugan*Baranovskij (Osno* vy političeskoj ekonimii. 3. izd. Riga. 1924, str. 86 — 87) in D en (Očerki hozjajstvennoj geografii Rossii), da Rusija ni poznala take konkretne zgodovinske obHke mestnega gospo* darstva razen začetkov razvoja v tej smeri v severo*zapaid* nih trgovskih mestih Novgorodu in Pskovu. B ii c h e r sam priznava to posebnost gospodarskega razvoja Rusije (gl. str. 184). T<yda tudi Rusija ni preskočila iz stadija natural* nega kar naravnost v stadij narodnega gospodarstva; tudi ona je preživela dobo prevladujoče lokalne izmenjave, to pa je bistvo druge stopnje Biicherjeve sheme.
Končno je W. S o m b a r t (Der modeme Kapitalismus. I. Bd. 6. Aufl. 192.5) nastopil proti Biicherjevemuprin* c i p i u m d i v i s i o n i s. Svetovni pariški krojači (coutu* riers), Kruppove tovarne, pravi S o m b a r t, delajo po na* ročilu, angleške zveze konzumnih društev nabavljajo blago direktno pri producentih in ga brez posredovalcev poraz* delujejo' med konzumente; dolžina poti, ki jo preide blago, se pri tem skrajša, ali pomenijo vsled tega ta najbolj razvita gospodarstva nazadovanje v drugo stopnjo? Ta ugovor pa pojmuje preveč kilometerski Biicherjevo »dolžino poti«. Vsa po Sombartu navedena gospodarstva ne zožujejo področj a izmenjave, marveč ga razširjajo skoro na ves svet. V tem smislu pomenijo vprav poBucherjevi shemi korak naprej, ne pa nazaj.
Biicherjevo »Stuf en theorie« je treba torej, vkljub vsem navedenim ugovorom, priznati v svojem bistvu za pravilno, dasi stilizirano, shematično sliko faz, ki jih je pre* šlo človeško gospodarstvo, preden je zadobilo obliko naroid* nega gospodarstva.
Shema je samo nepopolna glede na nadaljnje izpremem* be, ki jih je že preživelo in preživlja naprej narodno gos;podarstvo. To vrzel izpopolnjuje E. v. P h i 1 i p p o vi c h (Grundriss der politischen Oekonomie. I. Bd. 16. Aufl. 1922), ki razločuje starejšo obliko zvezanega (gebundcne) in no* znejšo obliko nrostega narodnega gospodarstva (freie Volks* wirtschaft). Toda tudi ta delitev ne dovaja do sedanjega časa, ker se je ielo prosto narodno gospodarstvo nočenši od zadnje četrti XIX. stol. čim dalje več nagibati na noVO' obliko zvezanosti. Za sodobno narodno gospodarstvo je celo
7
106 K.arl Biicher in njegovo znanstveno delo.
karakterističen boj, ki se vodi za dozo in obliko te nove »vezanosti. Vsled tega razločuje novejši pisatelj W. Mit« s C h e r 1 i C h (»Skizze einer Wirtschaftsstufenfolge« v Welt* wirtschaftliches Archiv. Bd. 16. Heft 2=3. 1921 in knjiga »Eine Wirtschaftsstufentheorie. Skizze des okonomischen Werdens der germanisch=romanischen Volker.« Leipzig. 1924) te4e razvojne stopnje: einfache Gemeinvvirtschaft, konporativ gebundene Wirtschaft auf gemeinschaftlicher Grundlage, freie Individuahvirtschaft in zqpet korporativ gebundene Wirtschaft. V tem pogleidu izpopolnjeno Bii* C h e r j e v o shemo, ki bi upoštevala oba aspekta in bi bila zgrajena na dveh znakih, namreč naBvicherjevem zna* ku »razvoja izmenjave« ter na znaku »prostosti oz. zveza« nosti posameznih goispodarstev«, razlagam že davno v svo* jih predavanjih in sem jo priobčil v članku »Uniiversalistioka koncepcija ekonomije O t h m a r a S p a n n a« v Arhivu za pravne i društvene nauke (knjiga VII, br. 4. 1923, str. 249).
Zaključim pregled Biicherjevih del z njegovtim spisom »Arbeit und Rhythmus«, ki je prvič izšel 1. 1897. (6. A-1924). To je na obširnem gradivu zasnovano sociološko* gospodarsko delo. Mogoče tudi tu B ii c h e r idealizira za* četno dobo človeške kulture, vendar pa so bili v tem spisu prvikrat rekonstruirani marsikateri karakteristični pogoji, pod katerimi se je vršilo delo primitivnih narodov. B ii c h e r naglasa, da je gnal naravnega človeka k delu ne samo pri* tisk potreb in ne samo nasilje, marveč tudi »der schopfe* rische Schonheitssinn«, zdravi nagon umetniškega ustvarja* nja in iz narave človekovega organizma izvirajoča nagnje* nost k ritmičnemu gibanju. Odtod iprihaja tisti ipodstrek, ki ga daje delu ritem. Ritmično delo se vrši tudi bolj avto* matično, kar zmanjšuje psihično utrujenost. Istega izvora je d c 1 o v n a p e s e m, ki je zrasla kot posebno estetično sred* stvo za organizacijo ritmičnega dela. B ii c h e r navaja mnogo primerov delovnih pesmi različnih, tudi slovanskih narodov.
Takšno je bilo znanstveno delo Karla Biicherja.
Razen vsega drugega je bil B ii c h e r izvrsten stilist, kar je precej redka lastnost med nemškimi učenjaki. Nje* govo »prachtvolle Darstellung« priznavajo vsi nemški nacio* nalni ekonomi (gl. n. pr. Adolf Weber, Allgemeine Volkswirtschaftslehre, 1929, str. 19). S to lastnostjo se de* loma razjasnjuje tudi gori omenjena velikanska razširjenost njegovih spisov. »Entstehung der Volkswirtschaft« kritizi* rajo in bodo kritizirali, pač pa jo čitajo in jo bodo še dalje ča:sa čitali, na vsak način dosedaj tiskajo to knjigo v veid.no novih tisočih izvodov in prevajajo na vse mogoče jezike.
Naj v miru počiva avtor te lepe knjige.