/ ftoMnlh« plafittta v g«****
MartoonM
Cena 1 Din
Leto VI. (XIII.), štev- 4	Maribor,	četrtek	7.	januarja	1932
izhaja rarun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur.
Račun pri poitnem ček. zev. k Ljubljani ČL 11.409 Velja mesečno prejeman v upravi ali po poM 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in qprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Uredn.2440 Uprava 2455 I Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek nJptra" v Ljubljani, PreSemova ulica Si. A
Briining in Hiiler
Dunajska »Neue Freie Presse« ie objavila v svoji novoletni jutranji izdaji zanimiv razgovor o, stališču pristašev Briininga in Hitlerja v Nemčiji, iz katerega posnemamo v inforroapijo naše javnosti nekatere osnovne misli.
Pristaši sedanjega kancelarja dr. Bru-nimga se v polni meri zavedajo vseh tež-koč današnjih dni in so globoko prepričani, da ni več mogoče hoditi po utrti poti stare tradicije, zato1 so tudi segli po zadnjih zasilnih odredbah, ki sicer niso docela v skladu s principi demokracije, osnovani cenfcruma in sploh vse vlade. Sedanji svet je postavljen na gavo, a ta glava naj bi bila država, od katere pričakujejo in zahtevajo državljani samih čudežev. Država naj bi z\i~. šala in zniža a obrestne merp, pocenila in podražila živila, stanarine, blagp jjd-, ter storila vsakomur tisto, kar si želi. Da je.to nemogoče, noče nihče slišati. Od tu izvira glavno naraščanje nezadovoljstva, katero podpihujejo še radikalni nacionalisti in levičarji, obljubljajoč neodgovorno vse mogoče, česar, če bi prišli na vlado, sami nikoli ne bi mogli izpolniti.
Zaradi tega se nemška sredina brani na vse načine proti ekstremistični demagogiji in je pripravljena storiti vse, da prepreči temni melementom prevzem državne oblasti. Tak eksperiment bi bedo in nesrečo nemškega naroda še bqlj povečal in ga privedel do katastrofe. Njeno trdno prepričanje je, da znajo nacionalni socialisti in komunisti le podirati, 'nikakor pa ne tudi graditi. Da se najde izhod iz sedaniega stanja, je peobhodno, potreben svoboden parlament, ki urejuje vsa javna vprašanja trezno in tako, da pomaga pa levq in na desne, rje le na epo samo stran. Vse to pa morajo izvesti samo trezni, umerjeni ljudje, kakor so Briitpng, Hindenburg, Groner in ostali državniki republikanske demokracije.
Isto stališč^ ja v zpnanji politiki neobbpdijo potrebno, edino mogoče jp koristno. Nemčija se no more in ne sipe postaviti po robu vsemu svetu alj se iz* ločiti iz njegp, Povezepa je z milijoni ve? zi z ostahmi državami Evrope in vsega sveta, 'l h P'h H ip nekdanjimi sovražniki se mora najti sp^j^ujn kompromis. Nemčija hoče storftj vse, da izpolni v maksimalni meri svoje dolžnosti in obveznosti, če pa tega ahspUitno ne bo mogla, bo odkrito povedala in je prepriča?: na, da jo bodo V Barigii, Londonu in drugod tudi razumeh. ^ato se Briiningo-va vlada prostovoljni) ne bo umaknila, pripravljena pa je sprejeti v ^V0io sredo tudi Hitlerjevo skupino, če ae izjavi za stvarno in IpjaMp delo-
Pristaši Hitlerja, nacionalni socialisti, pa so nasprotno prepričani- da so politične mnksime Briininga ip sedanjega nem Škega režima zastarele. Voditelji-režima so zanje gnijoča preteklost, ki mladini ne lt)Qre njčesar pametnega več povedati.
Telefon;
ANDRE MAGINOT, IDEJNI OČE NAČRTOV ZA UTRDITEV FRANCOSKIH MEJ, PODLEGEL OBOLENJU NA JETRIH, POSLEDICE MAGINO-TOVE SMRTI. — SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Danes dopoldne se je zaradi vsega te
PARIZ, 7. jan. Vojni tujnister Andre Maginot, ki je po Božiču obolel na Jetrih, je danes ponoči po kratki'agoniji umrl. Pripadal je skrajni desnici ter je bil v ohefa vladah Tardjeuja in tudi v zadnjem kabinetu Lavala ves čas minister za vojne zadeve. Magir not je bil idejni °č.e vseh načrtov za izvedbo utrditev francoskih vzhodnih meja. Dosegel je 55. letp starosti.
PARIZ, 7. jan. Listi posvečajo daljše in krajše članke pokojnemu vojnemu Ministru Maginotu, katerega smrt smatrajo v sedanjem trenutku za važen zgodovinski dogodek v francoski politiki. Splošno se naglašajo tudi njegove izredno velike zasluge za varnost republike. Pariška vlada je prejela od bivših zaveznikov celo vrsto sožalnih brzojavk. Posebno številni so izrazi sožalja voditeljev zavezniških armad.
PARIZ, 7. jan. Smrt vojnega ministra Maginotu bo povzročila- najbrže dalekosežne notranjepolitične jzpre-mernbe. Zdj se, da bo Lavpl prisiljen rekonstruiratj svpio vlado. Ppleg tega poroča »Matip«, da se Briand zaradi slabega zdravstvenega stanja ne bo mogel udeležiti konference v Rozani.
- i'i .'■!'JU. 1.U4' 1
ga v Elyseeju sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike, da razpravlja o eventuelni rekonstrukciji. Kakor se doznava, bo vo dil francosko delegacijo v Lozano finančni minister Flaudin.
PARIZ, 7. jan. »Matin« poroča, da SP utrjevalna dela na severno-vzhodni, južni in južnovzhodni francoski meji, ki so se po iniciativi pokojnega vojnega ministra Maginota pričela 1. 1930., že sko.ro docela dovršena, ničesar se pa še do danes ni. storilo za utrditev severne meje. Ker je nemogoče pustiti brez obrambnih utrdb ozemlje, ki krije štiri petine vsega francoskega premoga in na katerem sta dve tretjini industrijskih podjetij, je neobhodno potrebno, da se čimorej tako zavaruje, kakor so se ostale francoske meje. Za časa svetovne vojne je bilo na severu opustošenih 200-000 ha zemljišča in nastala škoda je znašala 61 milijard frankov, dočtm je bilo na vzhodu opustošenih le 80.000 ha v iznosu 20 mir lijard frankov škode. Maginot je pripravljal tudj to utrditev, a pred izvedbo ga ie doletela nenadna, smrt-
Virokl Domanlkania denarja
DENAR V NOGAVICAH
NOV! SAP, 7. jan. Pri izmenjavi ti-soČdinarsk'ih bankovcev se je ponekod nnUnaoin Irnlikrt	imain	Hild	10
pokazalo, koliko denarja imajo »naloženega« v nogavicah. Neki veleposestnik je prinesel v tukajšnjo podružnico Narodne banke 5()Q0t tisočdi-narsklh bankovegv, kar odgovarja
NI VEDNO VAREN.
skupni vsoti pet milijonov dinarjev. Neki industrijalec, ki je šele nedavno znižal mezde svojim delavcem in ki je tudi sicer tožil o »kriči«, je prjnes.el 500 lepih tisočakov. Pri CAntavirjp pa so nekemu petičnemu kmetiču zgrizle podgane celih 50 jurčkov.
ANGLEŽI ZASEDLI INDIJSKO KONGRESNO PALAČO,
BO.MRAY, 7. januarja. Pod zaščito redarstva je bila včeraj na ppslopju indijskega nacionalnega k°n?rese razvešena državna zastava Velike Britanije. To je zn/ak, da je vlgda zasedla palačo. Pred zasedbo so bili aretiranj nadaljni štirje člani kongrespega vodstva. . Število v Bombayu aretiranih znaša doslej. 40 in med njimi je tudi 9 žensk. Redarstvu preiskuje taborišča kongresistov v mestni
ITALIJANSKA DELEGACIJA ZA RAZOROŽITVENO KONFERENCO,
RIM, 7. japparju. Italijansko delegacijo za razorožjtvepo konferenca bodo tvo? .rili: minister zq zunanje zadeve Grandi, minister za vojsko general Cjazzera, minister za mornarico admiral Sšrianni, minister za letalstva Balbo tor več senatorjev in državnih poslancev. Razen tega ji bodo prideljeni tudi številni strpr kovnjakj zg poedine panoge in vrste o-rpžja,
Po pobovem mnenju se s, kompromisi sedanje stanje np bp moglo rešiti, kajti svet sp z nagibni koraki bliža pappkiemni prevratu, velikemu obračunu z vsem, kar se je preživelo. če Briining in njegovi tega rte bodo hoteli razumeti in se ne bodo hoteli pravočasno umakniti, potem je revolucija in državljanska vojna v Nemčiji neizogibna.
V aprilu bodo nove volitve v pruski deželni zbor, in nacionalni socialisti so prepričani, da bodo tako porastli, da jim bo mogoče' preko Prusije zrušiti tako-zvario \veimursko koalicijo, če se vlada ne bo hotela odločiti, da jih vse pobije s strojnicami, potem se bo morala vdati in Sprejeti njihove zahteve: dati jim mesto državnega kancelarja iti vsa važnejša ministrstva. Njihov namen pa je, osvojiti si tudi mesto or-edsednika republike.
Hitler sam iiajbrže ne bo kandidiral, pač pa kdo drugi, ki uživa njegovo zaupanje. Prav dobro se namreč zavedajo, da ijm vsak dan stiska privaja nove tisoče pristašev in vsak mesec svetovne zmede daje nov razmah in zagotovilo zmage.
Sistema, po katerem hočejo vladati in reševati Nemčijo, ne razglašajo, vsaj ne v podrobnostih, zatrjujejo pa, da se vlade in odgovornosti ]>rav nič ne bojijo. V zunanji politiki zapadu ne zaupajo in so overjeni, da s francoskimi in ostalimi kapitalisti ni mogoče nikakršno sporazumno sodelovanje. So proti kompromisom, reparacijam in zapostavljanju Nemčije pri enakovrednem saodločevanju v Evropi in na svetu. Trditvam režima, da bo svet razumel in upošteval nemško bedo in Nemčiji prizanesel, se ironično smejejo. Na Avstrijo se zaenkrat ne ve-
NOVA HOOVERJEVA POSLANICA.
WASHINGTON, 7. januarja. Zaradi katastrofalnega padanja »prosperity«, ki je povzročil popoln zastoj izvoza ameriškega blaga v Evropo, je naslovil predsednik Hoover na kongres poslanico, vi kateri naglaša potrebo po nujnih zasrlifili ukrepih. Hoover zatrjuje, da si Zedinjene države Severne Amerike zamorejo pač tudi same pomagati, vendar pa niso na svetu same in stiska drugih ni zanje nikakršno tolažilo. Predsednik zahteva v prvi vrsti znižanje produkcijskih stroškov v industriji itd.
REPARACIJSKA KONFERENCA bo ŠTELA 300 CDLEGATOV.
LOZANA, 7. januarja. Rep(aracijska konferenca bo zborovala v tukajšnjem gradu. Računa se, tla se je bo udeležilo 300 delegatov.
NOVI KRVAVI SPOPADI V ŠPANIJI.
MADRID, 7. jan. Po vesteh iz Ar-neda so se v severni Španiji zopet spopadli delavci in policija. Policija je bila primorana seči po orožju. Ob tej priliki je bilo ubitih 6 oseb, 4 ženske in 2 moška, ranjenih pa 16.
STRAHOVIT ORKAN V NIZOZEMSKI INDIJE
BATAV1A, 7. jan. V nizozemski Indiji besni strahovit orkan. Prekinjen je ves promet in potrgane sp vse brzojavne in telpfo.uske zyezc z otokoma Bali in Lombok.
V DUBROVNIKU SE KOPAJO-
DUBROVNIK, 7. januarja. Že neka} dni je v Dubrovniku topk> solnčno vreme, tako da se nekateri prosta kopljejo v morju. Včeraj je prispel semkaj tudi prvi angleški turistični parobrod »Viticama«.
POSLANIK DUŠIC V SARAJEVU.
SARAJEVO, 7. januarja. Včeraj popoldne je prispel semkaj novoimenovani o-poViomočem minister in izredni poslanik v Budimpešti, pesnik in pisatelj Jovan Dučje. V Sarajevu ho ostal tri dni kot gost bivšega ministra dr. Vlade Andriea.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj
popije en- do dvakrat na teden pre$ zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz JqsefavQ« vodo, zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Jpsefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah.
žejo in zatrjujejo najodločneje, da se har-lekinskih metod dr. Pfrimerja nikoli ne hodu poslužcvpli in Ujcjl Ičgjtimističnini ciljem ne bodo služili. Avstrija je zanje postransko bojišče ža splošni prevrat, kateremu mpre. slediti le dvoje: vlada nacionalnih socialistov ah pa »sultana rdečega islama, ki preži na vzhodu« — boljševizma.. Poslednjemu se lahko postavi v bran samo nacionalizem in nobena druga sila. Kakor pa je danes vsej nemški repubMkanski demokraciji parola: Briining, tako je nacionalnim socialistom parola: Jiitler!
Kdo iipa Prpv iti kdp bo zmagal — bet
pokazala že najbližja bodočnost.
"     ......................
Dsry’t?»
poitfoina akciiol
msn %
MariBorskf »V EČ E RNI K« 'Jutra
V Mariboru, dne S. I. 1932.
Meščanom Maribora!
Kakor Je bilo v časopisju že objavljeno, zbirajo elani okrajnih odborov Pomožne akcije za siromašne sloje mesia Maribora prispevke po določenih jim ulicah. Nabiralci in nabiralke poročajo, da jih nekateri meščani sprejemajo zelo neprijazno, med njhni zelo premožne osebe, ki prispevajo komaj po 5 do 10 dinarjev, kar naravno kvarno upllva na vse ostale, ki bi bili sicer pripravljeni več prispevati. Mestno načelstvo ponovno apelira na meščanstvo, da se zave resnosti položaja in da ne odklanja požrtvovalnih članov okrajnih odborov Pomožne akcije, ki ta teden zaključujejo zbirko. — Z ozirom na veliko bedo so potrebna ogromna denarna sredstva, saj stane prehrana po današnjem stanju
75.000 Din na mesec.
Mestni načelnik dr. Lfpold
s. r.
Pomožna akcija za siromašne sloje Maribora
Zgledi drugih jugoslovanskih mest.
Zaradi splošnega razvoja v zadnjih letih, je gospodarska kriza naš Maribor mnogo težje prizadela, kakor večino dru gih večjih mest v Jugoslaviji. Mimo tega moramo vpoštevati tudi to, da leži naše mesto sredi razmeroma revne okolice. Vse severno in zahodno Dravsko polje je »poseljeno s skoraj samimi malimi posestniki in kočarji, ki jih lastna zemlja ne more rediti; po Slovenskih goricah so pa najštevilnejši element viničarji, ki so primorani pošiljati presežek svojih o-trok v mesto.
Potreba po odpomoči je tedaj v Maribora zelo nujna, in dasi so dosedanji re-
zultati zbiranja prispevkov v denarju in v blagu dokaj dobri, še vedno daleč zaostajajo za uspehi sličnih akcij drugod. Tako so n. pr. v Osijeku zbrali za Pomožno akcijo že v treh tednih preko
300.000	Din in velike količine živil ter drugega blaga. Zbirke po vojvodinskih mestih so v enakem času dosegle od 250 do 500 tisoč dinarjev, one v Zagrebu m drugih večjih mestih pa še veliko več.
Ravnajmo se tedaj tudi mf po zgledih teh mest la storimo svojo dolžnost. Obvarujmo se žalostnega slovesa, da smo najmanj socialno čuteči meščani v kraljevini Jugoslaviji!
Pravoslavni badnjak.
Slovesno, kakor vsako leto, praznujejo tudi letos naši pravoslavni bratje svoj Božič. Včeraj je prota Trbojevič opravil svečane obrede blagoslovitve badnjaka. Po blagoslovitvi je imel na zbrane vernike globoko zasnovan cerkveni nagovor. Prevoz badnjaka v razne vojašnice, ki so ga peljali na okrašenem vozu, je vzbujal veliko pozornost. Kmalu popoldne so se jeli na Glavnem trgu zbirati ljudje, kjer so čakali na sprevod, ki je krenil izpred vojašnice kralja Petra v mesto z godbo na čelu. Obhoda se je u-deležtlo lepo število častnikov tukajšnje garnizije na konjih, vojaštvo in častniške ter civilne pravoslavne rodbine v avtomobilih in v kočijah. Po sprevodu so bile po vojašnicah tradicionalne božične zabave.
Okrožno sodišče v Mariboru je imenovalo veterinarskega nadsvetnika g. Huga Hinterlechnerja za stalnega sodnega izvedenca v veterinarski stroki. Čestitamo!
Temeljita nemška znanost in Maribor.
V Breslavi je. lani izšla 1196 strani obsegajoča knjiga ’ »E. von Seydlitz’sche Geographie*, v kateri piše znani in proslavljeni nemški geograf dr. Grothe o našem Mariboru, »da je bogat na starih rimskih spomenikih; gotske strehe, portali in srednjeveški stolpi pa mu dajejo docela nemško zunanjost...« Mariborčani bi bili dr. Grotheju zelo hvaležni, če bi nam povedal, kje so skriti tisti mnogi rimski spomeniki in če bi nam pokazal gotske stavbe, portale in stolpe, ki dajejo slovenskemu Maribora tako viden nemški značaj. Mi jih, žal, ne poznamo.
Četrtek
Kabaretna večera
Petah
VELIKA
fiaslinova govoreča roka
KAVARNA
Predavanje o prometnem davku.
Gremij trgovcev v Mariboru opozarja svoje člane na predavanje višjega finančnega svetnika g. Mozetizha iz Ljubljane, ki bo jutri, v petek, dne 8. t. m. ob 20. uri v Gambrinovi dvorani. Po predavanju bodo imeli davkoplačevalci priliko navesti zastopniku finančne uprave svoje pritožbe glede davkov.
Slovenska starokatoliška cerkev.
Našo predvčerajšnjo notico popravljamo v toliko, da šteje slovenska staro-katol-iSka cerkev v Ljubljani sediaj 122 odraslih vernikov.
Zopet 80 delavcev brez zaslužka.
Riitgersova tovarna za impregniranje brzojavnih drogov in železniških pragov v Hočah, ki je doslej zaposlovala 220 delavcev, je te dni zaradi pomanjkanja naročil morala znatno skrčiti svoje obratovanja in je zato odpustila 80 delavcev. Odpoved je za prizadete tem težja, ker je docela izključeno, da bi v sedanjem času mogli drugod najti dela in zaslužka.
Mariborske knjižnice v decembru.
»Ljudska knjižnica« v Narodnem domu je izposodila meseca decembra preteklega leta v, 17 uradnih dneh 772 obiskovalcem skupno 1955 knjig. Novih članov je pristopilo 22. — Knjižnica Delavske zbornice pa je izposodila v tem mesecu 1123 obiskovalcem 2142 knjig. Skupno sta izposodili obe knjižnici pretekli mesec 4078 knjig. — Knjižnica Delavske zbornice uraduje vsak dan, razen nedelje, »Ljudska knjižnica« pa ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer, ter tudi v nedeljo dopoldne. V obeh knjižnicah je bil pretekli mesec obisk zelo dober.
Razne nezgode.
Pri sankanju pri Treh ribnikih se je težko ponesrečil 1 kletni Zorko Simčič, ki je pridrvel na svojih sankah v neko drevo in si močno poškodoval levo nogo. Zidarja Martina Bratuša iz Tezna je pri kopanju jame zasul plaz zmrznjene zemlje. Dobil je nevarne poškodbe na desni nogi. Pri Sv. Petru pri Mariboru pa je včeraj brcnil konj 481etnega hlapca Ant. Mohorka ga močno ranil na obrazu in je nevarnost, da bo hlapec o'slepel. Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bol-
Še en vlom
imajo zabeležen v policijskih prijavah, ki je bil izvršen predvčerajšnjim. Ko je prišla VVeltova služkinja omenjenega dne zvečer domov v Koroščevo ulico, je zapazila, da je v kuhinji vse razmetano in da je izginja razna obleka ter lesena škatlja, v kateri je imela 200 Din gotovine. Vlomilec se je splazil skozi straniščno okno v vežo in od tam v nezaklenjeno kuhinjo. Služkinja je osumila nekga mladeniča, ki je nosil športno obleko in čepico, in je prej postopa! okoli hiše.
Smrtna kosa.
Snoči ob 19. uri je preminul v splošni bolnišnici profesor realne gimnazije Valentin Jemec, star 36 let. Pokojnik je poučeval dolga 'leta na klasični gimnaziji in je bil pred letom premeščen na realno gimnazijo. Bil je zelo priljubljen med srednje šolsko mladino. Pogreb bo jutri v petek ob pol 16. uri na mestnem pokopališču. V splošni bolnišnici je preminul tudi hotelski sluga Alojz Stacherl iz Ptuja. V porodnišnici je umrla 41 letna posestnica Ivana Mlakerjeva iz Spodnjih Laž pri Poljčanah. Blag jim spomin, preostalim naše sožalje.
Osebna vest.
Pri- višjem deželnem sodišču v Ljubljani je napravila zemljeknjižrd izpit gdč. Angela Obranova, pisarniška pripravnica Pri_ tukajšnjem okrožnem sodišču. Prvi izpit pa je napravil pisarniški pripravnik g. Josip Kocjan. Čestitamo!
Iz učiteljske službe.
Iz pripravniške v deveto skupino so napredovali učiteljica Terezija Praprot-nikova pri Sv. Barbari, učiteljica Marija Ažmanova v Stogovcih in učitelj Rudolf Zupančič v Št. liju.
Sprememba posesti.
Posestnica in gostilničarka Alojzija Pristavec je prodala svojo vilo v Tomšičevi ulici št. 20 (kavarna »Promenada«) za 500.000 Din posestniku Andreju Janžekoviču.
Sprejem obrtnih vajencev.
»Hrvatski Radiša« v Zagrebu, Šenoina ul. 16., ima mnogo razpoložljivih mest za dečke, ki bi se radi izučili kakršnekoli obrti ali trgovine. Takoj se sprejmejo zdravi in sposobni dečki, ki so dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole, so stari 14 do 16 let in imajo veselje do o-brti ali trgovine. Izučijo se lahko za sodarje, mizarje, pleskarje, dimnikarje, natakarje, klobučarje, kolairje, kotlarje, kovače, krznarje, usnjarje, kleparje, lončarje, medičarje, ličarje, mesarje, mlinarje, čevlarje, krojače, pečarje, peke, slaščičarje, steklarje, tesarje, zidarje itd. Nadalje preskrbi »Hrvatski Radiša« takoj učna mesta z vso oskrbo za ključavničarje, mehanike, elektrotehnike, brivce, mizarje, krojače in železokonstruk-terje. Starši, pišite na navedeni naslov po podrobnejše podatke!
Drzen vlom v Gregorčičevi ulici
Vlomilec odnesel za 5500 Din blaga, zlatnine in denarja.
V torek popoldne okoli 15. ure je videla gdčna Štefka Radičeva prihajati iz prvega nastropja hiše v Gregorčičevi ulici neznanega mlajšega moškega z večjim zavitkom pod pazduho. Neznanec se ji ni zdel sumljiv in jo je še celo prijazno pozdravil ter nato izginil na ulico. Zvečer, nekeliko pred šesto uro, ga je zopet videla postopati okirog hiše.
Ko pa je po šesti uri prišla v svoje stanovanje sobarica Zofka H., ki stanuje v isti hiši, se je že na pragu prestrašila, ker je opazila, da so vrata niene sobe odklenjena. Napravila je luč in takoj ji je bilo jasno, d? je til izvršen vlom Opa-
zila je, da je omara odprta in da ji je izginil zimski plašč, vreden 1000 Din. Takoj nato je pogledala v predal, kjer je imela shranjene svoje prihranke v znesku 1180 Din in ugotovila, da so tudi izginili. Nadalje pa ji je zmanjkala tudi vsa zlatnina, zlata zapestna ura, zlata zapestnica, zlata verižica in zilat uhan v skupni vrednosti 3500 Din. Vsa preplašena je pričela vpiti in stekla je na policijo, kjer je vlom prijavila.
Sobarica ceni Škodo na več ko 5500 Din. O vlomu so bile obveščene takoj vse policijske stražnice, ki Pa storilca doslej še :viso izsledila
Radio Ljubljana
ima za nedeljo, dne 10. t. m. ob 20. uri na sporedu komorni večer, pri katerem bo igrala violinska virtuozinja ga. Fanika Brandlova s svojo učenko gdč. Helgo Reiserjevo Bachov violinski koncert za dve violini. Razen tega bo igrala čelistka ga. Lobe-Fo!gerjeva Cassadovo sonato v starem španskem slogu. Zadnja točka bo Dvorakov Dumky trio (violina ga. Brandlova, čelo ga. Lobč-Folgerjeva, glasovir g. prof. Štritof).
Perutninarski sestanek.
Perutninarski sestanek bo prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. ob 16. uri popoldne v restavraciji g. Birtiča pri mestni Klavnici. Razpravljalo se bo o standardu (opisu) štajersko-zagorske kure in o razstavi, ki jo namerava prirediti tukajšnja zadruga za rejo perutnine v pozni jeseni. — Člani in prijatelji plemske perutnine, pridite na sestanek!
Občni zbor hotinjevaških strelcev.
Zvezna strelska družina v Hotinji vasi je imela včeraj popoldne v Primčevi go stilni svoj letošnji redni občni zbor, ki je pokazal vso neumorno delavnost te agilne organizacije. Iz poročil posnemamo, da je prvo kmečko strelsko društvo v Jugoslaviji, ki ima lastno strelišče in sploh prvo, ki ima zastavo. Bilanca izkazuje 6000 Din aktiv v inventarju. Za pred sednika je bil izvoljen neumorni Mirko Primec, za podpredsednika pa šolski u-pravitelj Mejovšek. Oblastni odbor sta zastopala delegata Reja in Lušin.
Ljudska univerza v Mariboru.
Jutri v petek, dne 8. januarja nadaljuje g. prof. Tep!y svoja interesantna izvajanja o sodobni racijonalizaciji dela, m sicer bo govoril o velikem vplivu in pomenu racijonaiizacije za človeško družbo.
»Ljudska knjižnica v letu 1931.
Izposojevalcev ima sedaj 1026. izposojenih je bilo v lanskem letu 22.592 knjig. Vseh knjig ima »Ljudska knjižnica« 13-850. Novih knji^je bilo nabavljeno leta 1931 936.
Posebni plesni tečaj trgovskih in privatnih nameščencev v Mariboru.
Vaje so v torek in petek ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, 11. nadst. Podučujejo se moderni plesi, povebno »Rumba«.
(Tloriborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 7. januarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar« ab. C.
Petek, 8. januarja. Zaprto.
Sobota, 9. januarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar« ab. A.
Nedelja, 10. januarja ob 15. uri »Rdeča kapica«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Lutka«. Prvič.
Ptujsko gledališče.
Ponedeljek, 11. januarja ob 20. uri: »Zem Ija smehljaja«. Gostovanje mariborskega gledališča*
Kaj bo v nedeljo v gledališču? V nedeljo, 10. t. m. bo popoldne ob 15. uri o-troška predstava. Uprizorila se bo Danila Gorinška pravljična otroška spevoigra »Rdeča kapica«. To bo prva predstava tega dela po znižanih cenah. Zvečer ob 20. uri bo prva letošnja predstava Audranove klasične operete »Lutka«, izredno melodijoznega in veselega dela* Letos bo pel tenorsko partijo priljubljeni tenor g. Sancin. Preskrbite si vstopnice !
Mariborske gledališke abonente
prosi gledališka uprava, da blagovolijo čimprej poravnati zaostanke na abon-manu.
Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja« na ptujskem odru.
»Zemlja smehljaja je ena izmed redkih operet, ki so dosegle na odru mnogo večji uspeli, ko v zvočnem filmu. Za »Zemljo smehljaja« je to še prav posebej značilno, ker je pel v zvočnem filmu tenorsko partijo sloviti komorni pevec Tauber. S to opereto bo gostovalo mariborsko gledališče v Ptuju v ponedeljek, 11. trn. Tenorsko partijo bo pel novi tenor B. Sancin, ki si je v Mariboru na mah pridobil simpatije vsega občinstva. Ker je zanimanje za gostovanje zelo veliko, zasigurajte si vstopnice že vnaprejl
KATASTROFALNO NAZADOVANJE PORODOV V AVSTRIJI.
Po statističnih podatkih, ki so jih te dni objavili dunajski listi, je bilo leta 1930. v vsej republiki Avstriji rojenih
17.000	otrok, dočim jih je bilo 1. 1900., torej pred 30. Jeti, rojenih na istem ozemlju 51.000. Število porodov v lanskem letu pa je bilo še manjše. Listi pripominjajo, da bo prebivalstvo Avstrije, če se bo nazadovanje števila porodov v tem obsegu nadaljevalo, v 100 letih popolnoma izumrlo.
ČEŠKOSLOVAŠKA UVEDE CIVILNO POROKO.
Posebna strokovnjaška uradna komisija prireja nov zakon o sklepanju porok na Češkoslovaškem. Glavna sprememba dosedanjih določil, ki so dovoljevale enakoveljavnost civilnih in cerkvenih porok, bo, da se bodo odslej uradno priznavale samo civilne. Samocerkveni zhkoni bodo za češkoslovaške oblasti neveljavni.
Zares nemogoče.
' Vaš pes je ugriznil našega otroka »Tega prav gotovo ni naredil.« »Kako pa veste to tako zagotovo?« »Prvič nima zob, drugič ni prav n hud. tretiič na m soloh nimam osa!«
V Mariboru, dne S. I. 193?.
Mariborski »VEČERENIK« Jufra
Stran 3.
Ali pridemo do izenačenja koledarja?
NEPRILIKE RAZLIČNEGA ČASOVNEGA ŠTETJA. - OJ, TI PRAZNIKU -ZMEŠNJAVE V URADIH. - ZAVLAČEVANJE. - SVETOVNI POKRET 13
MESEČNEGA KOLEDARJA.
urade niso prazniki. Tako n. pr. neki za-
Nenaravne meje mariborske mestne občine
MARIBOR JE POVRŠINSKO NAJMANJŠE MESTO V JUGOSLAVIJI.
Neverjetno, a resnično je dejstvo, da danes, ko obhajamo Novo leto, slavi v maši državi ta praznik le manjšina državljanov. časovno štetje je v nasein državnem življenju izenačeno, ni pa izenačeno v našem zasebnem življenju. Ob tako pisani sliki, kakor jo nudi verska različnost prebivalstva naše države, je zaradi koledarja raznih veroizpovedi toliko neprilik, da že ovirajo razvoj vsega javnega, zlasti pa gospodarskega življenja. Te razmere vpijejo po nujni od-pomoči, kar je pri današnjem težavnem gospodarskem položaju samoumevno.
Seveda tam, kjer prevladuje ena veroizpoved, vsega tega ne čutijo, toda tam, kakor prav v naši državi, kjer so veroizpovedi močno pomešane, je pač pravi križ in praznovanja ni ne konca ne kraja.
Pravoslavna cerkev se v svojem cerkvenem življenju drži julijanskega koledarja, ki za 13 dni zaostaja za gregorijanskim, uvedenim v državnem življenju ter pri katolikih in protestantih. Muslimanu imajo svoj posebni koledar in prav tako tudi židje. Najhuje je v tem oziru v Bosni, kjer so vere približno enako močno zastopane. Prebivalstvo, ki spoštuje praznike drugoverskih svojih sorodnikov, znancev in prijateljev, po celih 14 dni in še več ne pride iz praznovanja. Zato troši in troši in ves čas samo izgublja denar in čas.
Tudi v državnih uradih dela različno časovno štetje razne neprilike, ki jih čutijo posebno prečani, ki n. pr. pridejo po opravkih v Beograd. Mislijo, da bodo opravili svoje zadeve v enem do dveh dneh. pa ne pogledajo pred odhodom pravoslavnega koledarja. Sledi bridko razočaranje, ker je verski praznik, ki se v uradih praznuje. Isto se zgodi pravoslavnemu državljanu, ki pride v katoliške kraje. V uradih z versko mešanim uradimštvom bi nastale veiike zmešnja-ve, da niso državni zakoni praznike znatno skrčili. Toda cerkve vendarle Praznujejo tudi praznike, ki za državne
kon o praznovanju praznikov me prizna va za praznik male Gospojnice (8. septembra), toda pri nas je to velik cerkven praznik, in komu bi prišlo na misel, da bi ta dam iskal česa pri državnem uradu. Take dni uradi sicer »delajo«, ljudstvo pa praznuje, kar pomeni toliko, da nihče ne dela, dasiravno ni praznik. Posebno neprilični so prazniki tamkaj, kjer je uradoištvo dveh veroizpovedi, pravoslavne in katoliške, približno enako po številu. Tam velja zakon, da se o praznikih ene veroizpovedi opravlja redno delo z uradniki, ki tisti dan nimajo praznika. Ker pa je uradništva samo toliko, da se lahko opravlja služba samo tedaj, če je vse uradmištvo prisotno, zaradi praznikov delo zastaja.
Da je izenačenje časovnega štetja nujno potrebno, pač ni dvoma. Gre pač predvsem za izenačenje pravoslavnega cerkvenega časovnega štetja z državnim časovnim štetjem.
Kakšno stališče zavzema v tem vprašanju pravoslavna veroizpoved?
V zadnjih letih se je opetovano že javno razpravljalo o tem problemu, ki pa je očividno postal trd oreh pravoslavnih cerkvenih zborov. Zasedajo razne komisije in patrijarh Vannava še ni mogel dati nikakega odgovora na številna vprašanja od raznih strani. Splošno mnenje je, da se stvar zavlačuje, ker morajo izraziti svoje tozadevno mnenje vse pravoslavne cerkve, na čelu vesoljni patri-jarhat v Carigradu.
Sicer zaznamujemo v zadnjem času nek svetovni pokret za poenostavljenje koledarja, a pereča gospodarska vprašanja so načrt Lige narodov v Ženevi potisnila v ozadje. Novi trinajstmesečni koledar bi naj ustalil praznike po vsem svetu, vsi meseci so 'popolnoma enaki, poenostavijo se gospodarski računi in civilizaciji se obeta lepa bodočnost..,.
Najbrž bo pa še mnogo vode steklo po Savci, po Dravci, po beli Donavi..., preden pridemo do enotnega koledarja!
Čarovnica s Monie Somma
Italijanski listi poročajo, da je te dni umrla neka Gina Sillano, znana v Neaplju in v vsej okolici Vezuva kot »čarovnica z Monte Somma«. Starka, ki je doživela po splošni sodbi najmanj sto let, je bila nenavadna čudakinja. Odkod je prišla in kaj je bila v mladosti, ni vedel nihče in tudi še danes, o njeni smrti, ne ve. Najstarejši, danes živeči ljudje pa pravijo, da je za časa njihove mladosti živela v neki naravni votlini pod robom Vezuva, imenovanim Monte Somma, visokim 1132 m.
Starka ni nikoli zapustila svoje votline, v kateri je prebila menda vse svoje življenje, le zelo poredkoma je Prišla na piano, kjer se je grela na toplem južnoitalijanskem solncu. Celo v mestece Santa Anastasia, ki leži ob vznožju gore Monte Somma, ni prišla nikoli. Kljub temu je bila vedno dobro založena z vsemi živili in drugimi dobrotami, celo denarja ji ni manjkalo. V njeni votlini so po smrti našit
42.000	lir.
^ Gina Sillano. »čarovnica z Monte Somma«, je bila daleč na okoli znana vedeževalka in variteljica čudežnih »ljubezenskih kapljic«. K njej so romala posebno mlada, nesrečno zaljubljena dekleta. Znala jih je vselej sijajno potolažiti. Dala jim je neke kapljice, ki so baje vedno pomagale proti nesrečni ljubezni. Kdor jih je zavžil, ni bil več zaljubljen. V zalogi pa je imela tudi kapljice, ki so povzročale zaljub-Ijenje pri tistem, ki jih je vede ali nevede zavžil.
Po vsem tem je naravno, da je »čarovnica z Monte Somma« imela vedno dovolj pacientov in zaslužka. Njeno veljavo in tajinstvenost pa je povečevalo še dejstvo, da ji vsi izbruhi Vezuva v skoraj osemdesetih letih niso nič škodovali. Gina Sillano je ostala živa in zdrava tudi tedaj, ko je vso okolico njene votline uničila žareča lava. Pobrala pa jo je naposled smrt in Vezuv je izgubil svojo zadnjo »čarovnico«.
Ljubljanski »Geografski vestnik« je v svoji zadnji številki objavil statistične podatke o 16. jugoslovanskih mestih, ki imajo preko 30.000 prebivalcev. Po teh podatkih je Maribor po številu prebivalstva na dvanajstem mestu, po površini mestnega ozemlja pa na zadnjem. Pri številu prebivalstva je uporabljen prvi rezultat, 33.149 prebivalcev, ki je sicer netočen, a vrstnega reda kljub temu ne spreminja, ker šteje 11. mesto, Niš, že preko 35.000 duš.
Po površini mestnega ozemlja je na prvem mestu Subotica, ki meri 809.2 km’, torej približno toliko kolikor celo naše , Prekmurje.	Za njo se	vrste	Šibenik s 459 km’, Senta s	372.9	km*,v	Som-
bor s 306.3 km’,	Novi	Sad	203.7	km’.
Veliki Bečkerek s	119.1	km*,	Split	z 82.3
km’, Beograd s 74.8 km’, Zagreb s 64.4 km’, Osijek s 56.6 km’, Ljubljana z 38.3 km’, Skoplje z 38.1 km*, Niš z 292 km’, Bitolj z 28.6 km’, Sarajevo s 13 km’ ter na Maribor s samo 7.1 km*. Površina Maribora je tedaj stokrat manjša
kakor površina Subotice ter desetkrat manjša kakor Beograda.
Že to nesorazmerje med številom prebivalstva in površino mestnega ozemlja dokazuje, da so mestne meje Maribora nenaravne in ga od vseh strani oklepajo kakor železen obroč, braneč mu vsak svoboden razvoj. Komaj tedaj, če bi se vsi predmestni kraji pridružili mestu, bi Maribor površinsko dosegel Ljubljano, a število njegovega prebivalstva bi se dvignilo na preko 50.000 duš. Po prebivalstvu bi tedaj bil na osmem mestu, tik za sedanjo Ljubljano, ki šteje okroglo
60.000	ljudi.
Treba bo torej začeti resno akcijo za priključitev okolice in jo čimprej tudi izvesti. Veliki porast nekaterih mest v naši državi namreč ni povzročil toliko naravni prirastek in pritok prebivalstva z dežele, ampak je bil vse bolj posledica razširjenja mestnega teritorija. Največji dobiček od tega so imela mesta Beograd, Novi Sad, Šibenik, Split in Osijek. Če je bila tam možna priključitev okolice brez vseh težkoč, potem mora biti tudi pni nas.
Sokolstva
Sokol matica
ima danes ob 20. uri svojo redno sejo v društveni šobi .v, Narodnem domu. — Starosta.
Sokolsko društvo Hoče.
Ker se je beli šport v zadnjih letih v Hočah zelo razmahnil, je ustanovilo naše društvo smuški odsek, ki ima redne tedenske vaje in je priredil v sireno, 6. januarja, ob 14. uri tudi že prvo tekmo. Prijavilo se je 12 tekmovalcev. Uspela je zelo dobro in bomo o njej še poročali.
Sokol Radvanje.
Sokolska četa v Radvanju pri Maribo-nu ima svojo redno sejo v soboto ob 16. uri Udeležba za člane obvezna! Zdravo!
Filmsko čuda „Trader Horn"
Življenje pragozda je bilo že ponovno predmet filmskih posnetkov in filmska reklama nam je vsak tak film slikala kot višek vsega, kar je sploh mogoče spraviti ha platno veličastnega in grozovitega i* krajev, kjer po večnih zakonih narave še vedno pada vse, kar je slabotno in neokretno, kot žrtev močnejšega. Film o trgovcu (traderju) Hornu je pa brez dvoma prekosil vse dosedanje filme o ekspedicijah v afriške in južnoameriške džungle in učinkuje s svojo naravnostjo in prepričevalno silo pretresujoče. Gladko in mirno pripoveduje film o levjem roparskem pohodu, in vendar čuješ v tem prizoru, kako buči ves pragozd Afrike. Pred tvojimi očmi se vrsti vse živalstvo Afrike, vodni konji napadajo čolne ekspedicije, nosorogi moža s filmskim aparatom, v močvirjih mrgole milijoni čudovitih prikazni, vidiš borbo zamorca, oboroženega samo z lesenim kolom, z levom itd. Fantastično lepe so slike pragozda in pričajo o mojstru fotografije. Dejanje slika potovanje trgovca Horna skozi divjo Afriko, kjer išče pogrešano belo deklico. Dejanje ima povsem ameriikan-ski tempo in te ves čas, ko se odvije nad 3000 metrov dolgi film. priklepa nase. Film bodo predvajali od sobote 9. t. m. naprej v Grajskem kinu.
Koledarček »Jadranske straže«.
»Jadranska straža « priporoča svojim članom koledarčke za leto 1932. Dobe se po Din 10.— v društveni pisarni in trgovini g. H. Sax, Grajski trg.
Spori
Mariborski smučarski klub.
Prihodnja odborova seja bo v petek, 8. t. m. ob 20 uiri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. — Tajnik.
Sankaška tekma za prvenstvo mariborskega ZSP.
Športni klub »Maribor« priredi v. nedeljo, dne 10. januarja sankaško tekmo za prvenstvo mariborske zimskošportne podzvetze. Tekmovalo se bo v štirih kategorijah:	I. gospodje posamezno, II.
dame posamezno, III. mešani pari, IV. gospodje.
Pravico do tekmovanja imajo vsi športniki, če so verificirani ali ne.
Dolžina proge je 2600 m. Start bo ob 13. uri pri Ruški koči — cilj Ruše.
Prijavnina znaša za osebo 10 Din, nak nadna prijavnina pri startu Din 20.—. Prijavnine sprejema do 9. januarja ob 18. uri trgovina »Šport Roglič« na Grajskem trgu.
Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost.
Prvo plasirani tekmovalci vsake kategorije dobijo častno darilo.
Objava doseženih rezultatov iti razdelitev nagrad bo v Rušah.
Vodstvo tekme: predsednik g. Golubovič, podpredsednika: gg. Lesjak in Gajšek, tehnični vodja: g. Voglar, starter: g. Bergant, časomerilci: gg. Šepee, Roglič, Bureš, Vetrih in Vesnaver, kontrola proge gg. Golubovič, Majer in Parma, Sanitetno službo: gg. dr. Sekutla, dr. Sta-mol, dr. Žgur.
Boji z' orjaškimi ribami
Sigurno sredstvo.
Lekarnar: »Če porabite to steklenico, se znebite revmatizma.«
»Odkod pa to veste?«
»Ker sem jih že veliko prodal, pa še noben ni prišel po drugo stekienico.«
Grozno.
Ona: Ali si bral o možu, ki je imel devetnajst žen?
On: Grozno ... devetnajst tašči
MitcheU Hedges, bogat angleški športnik, popisuje v svoji znameniti knjigi »Boji z ribami velikankami« svoje doživljaje z velikanskimi ribami različnih vrst. ki jih je ujel ob obalah centralne Amerike v Karaibskem morju, med otokom Jamaiko ih zemeljsko celino in onkraj centralno-atneriSke celine — v Tihem oceanu. Čeljusti in hrbtcnfce teh orjakov je daroval raznim angleškim muzejem, kjer vzbujajo strmenje vsakogar; nič manj občudovanja vredni niso fotografski posnetki teh vodnih gigantov.
S posebno vnemo je lovil in pokonče-val Hedges morske some, kladivarje in pilarje precej ogromnih dimenzij v raznih mOrjih, kjer je bila voda največ 200 metrov globoka. Razni somi so tehtali od 500 do 3000 kilogramov, človek bi
mislil, da bi bilo treba iti nad take zverine, brezdvomno potomce bajeslovnih velikanov iz mezozoiske dobe, kar s topovi ali železnimi mrežami. Gosp. Hedges je ravnal bolj enostavno in je lovil te orjake s — trnkom. Seveda so bili ti trnki 'precej veliki, tehtali so brez verige okoli 8 kg in so bili napravljeni iz najboljšega litega jekla. Jeklena je bila tudi do 4 metre dolga veriga, ki je vezala vrv s trnkom. Na tulcu navite vrvi iz najboljše manilske konoplje do 2 pa’ca debele je imel kar 200 metrov dolge. Za some, pilarje in kladivarje, je tehtala va-da do 60 kg in je obstajala bodisi iz celih velikih rib ali pa iz kosov ujetih orjakov. Trnek je bil pritrjen, kakor rečeno, na 4 metre dolgo jekleno verigo, ker so mu bile pošasti poprej debelo vrv
kratkomalo pregrizle in šle s trnkom in vado vred.
Hedges je imel lastno motorno jahto, s katero je križaril po oceanih in se zabaval v bojih's temi morskimi velikani. Čim je pošast zagrabila za vado in se ji de trnek zapičil v žrelo, je pričela bežati, vrv se je na tulcu odvijala, a ribič je konec vrvi pritrdil na ladjin nos, nakar se je pričel najprej silovit boj. Žival, videvši, da se ne more odtrgati, je pričela vleči za seboj j^hto in jo vlekla ure in ure križem feražem, dokler se ni popolnoma utrudila. Nato je ribič vrv polagoma navijal in je s tem zmanjševal razdaljo med' ladjo in ribo, ki je slednjič popolnoma onemogla obležala v bližini ladje. Tedaj je ubilo nekaj eksplozivnih krogel iz karabinke morskega velikana, ki se je vsak srdito brani! in se vdal le po hudem, celo za ladjo nevarnem boju.
Hedges sklepa v svoji knjigi na podlagi pridobljenih izkušenj, da morajo živeti v neizmernih globinah oceanov še čisto drugačni nestvori, pravljično veliki in neznanih oblik, tej- je mnenja, da najbrže bajka o »morski kači« ni samo bajka, pač pa da ima trdno realno podj lago. Dokaz vsemu- temu je dejstvo, da je novembra meseca 1921. naplavilo morje pri rtiču May v Delawarskem zalivu velikanskega morskega sesalca, Jti je tehtal približno 15.000 kg in je bil p^‘ doben neprimerno velikemu slonu. Znanstveniki so prihiteli, si ogledatld ogromno bitje, ga zmerili, opisali, fotografirali ter izjavili, da je to žival, ki ga prirodopis-na veda doslej še ni poznala...
Modema tehnika danes pa še ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi bil mogoč lov na zveri, ki žive na dnu do 9000 metrov globokih oceanov.
rman *
V Mariboru, dne 8. I. 1932.
Currer Bell:
17
Lovvoodska sirota
»Res, [gospodična Temple?«
*J?fay žaret« k potrdi in m ©tu>^. »Ifl sedaj mi povejte, kdo $ (1» ki & it imenoval Mf- ©?ock, ieimr«t Vašo dokoti|icoU
«Mrt Reed, mftje*8 Hica žena, Ujec je »mrl m me je prepustil njeni skrid.-«
%AH Vas imi i»> vzela k &bj po lastni volil?«
»Ne, Missi bila u j| žal, da je id moi^a storži Toda večkriri sem sijala, tefa so Služabnice govorile., da je morala Ujcu na &mrtfti postelji obljubiti, da me bo veen© nbdšfžala mi sebi,«
»No, Jana, saj veste, ali pa Vam vsai M povem, da se sme »lačinec vselej braniti, §e p česar dolže. Vas sa obdplžili, da ste hinavka, branite se pred menoj tako, kakor najbolje veste ip znate- Povejte ml vse, česar se še spominjate; toda ničesar ne dostavljajte in ne pretiravajte!«
Odločila sem bila v fiobipi svoitaa srca,'da bom
tako zmerna, kar s« bo dalo, Pravična bom, Nekaj mi-'pni sem razmišljala m v duši urejevala, kar bi nai po? vedela, potem pa sem ii izpričala vso povest svoje tožne mladostj. Prevzeta od čustev., sem. govorila bolj umerjeno kot po navedi, kadar sem opisovala to ža*
lostpo zgodbo; in spominjajoč se Jelinega svarila, naj se pe vdajam preveč maščevalnosti, sem svqia prmo* vest manj zagrenila * žolčem in pelinom kakor kdaj prej. Tako se je zdela povest preprostejša m krajša, to, da tudi verjetnejša. Tekom pripovedovanja sem čutila, da je Miss Temple smatrala sleherno mojo besedo za golo resnico.
V svoji povesti sem tpdi omenila Mr. Iioyda, ki me je bil po tistrp napadu pqsetil, ker mi ni hjo moči pozabiti zame tako groznega dogodljaja v rdeči sobi. Ka* dar sem pripovedovala podrobnosti o tem, sem bila vselej take Fazvneta, da se pisem mogla prav držati mej; ker je ni bilo na svetu stvari, ki bi mi bila mogla umiriti v spominu tisti smrtni strah, ki mi je stiskal srce, ko se je uma rogala mojemu divjemu moledovanju za odpuščanje in me je ponovno zaprla v mračno, pošastno sobo-
Končala sem. Gospodična Temple me je nekaj minut molče motrila, nato pa rekla;
»Poznam nekoliko Mr. L,ioyda. Pisala mu bom, m ako se mu bo odgovor ujemal z Vašimi besedami, Vas bom javno rešila vsake ohdolžltve. Meni, Jana, se zdiš nedolžna.«
Poljubila me je in pridržala pri sebi, ksr m' j® sH* no godilo, ker sem bila otroško vesela, da sem ii mogla ogledovati lkse, obleko, nakit, belo čelo, lepe si-jjajne kodre in blesteče črne oči. Goveda je zdaj S J£l-1 ko Burns.
»Kako se kpj počutiš drevi, Jelka? Al' si danes mnogo kašljala?«
»Mislim, da ne preveč, gospodična!«
»In bol y Brsdl?«
»Nekoliko je popustila.«
MM Temele ic vrt. ift meM 3* roko jn ji preizkušala biip, natp it spet gtfe, Slišala sem, kake je rakk> vzdihnila, Nckai minut $e j« latapi^ v miših im* tem pa se jih c otresja in rekla prijaanp:
*Q?evi *t« pri -meni v gosteh, zato Vama moram postreči.«
Pozvonila je.
»Barbara,« j§ velela služabnici, k* ie prihitela, »nisem še dabdg čaja; prinssitf podnos in postavite nanj še Saši ?a mladi dami.*
In kmalu se je vrnila a ppdnosom. Kako so mi u-
gajale kitajske. skmtelice in svetli lonček n čaj na o-krogli mizici pri pgpjjil K#fcp je dišal so puli pijače «1 kako vonjave so bije pražene rezine belega kruha, ki sem jih videla na svojp žalost — ker sem čptija, da sem lačna — le prav malo. M|s§ Temple ja to tudi opazila.
»Barbara,« je velela, »ulj morete prinesti malo več kfttha in masla? Trem to pe zadostuje.«
garbara je odhitela in se takoj vrnila:
%Qo:yx>dična, gospa Harden je dejala, da Vam je bila poslala navadno količipp,*
Mora™ omeniti, da je gospa Harden gospodinjila v zavodu: žena po srcu Mr. Brocklehursta, sestavljena iz enakih delpv ribje kosti in železa.
»Qh, je Že dpbrpj* je odvrnila Miss Temple; »bomo morale pač S tem zdelovati, kajne, Barbara?« In ko je bilo dekle odšlo, jp pristavila s smehljajem; »Na Srečo si lahko sama pomorem!«
Povabhfši naju z leiko k mizi in postavivši pred ysako skodelico čaja s slastnim, a tankim kosom prar žepega krutia, je vstala, odklenila predal in izvlekla iz pjega papirnat zavoj, potem pa je razvila pred našimi Očmi prepej velik šarteli.
»Nameravala sem d*ti vsaki košček tega kolača s seboj,« je rekla, »a tako malo je rezin, da Vama men ram postreči ž pjim že sedaj,« m je začela rezati ko-, Ščke z radodarno roko.
Gostile simo se ta večer z nektarjem in ambrozijo; ni bilo baš najmanjše razkošje tega slavja zadovoljni smehljaj, s katerim naju je gledala najina gostiteljica, ko sva stregli svojemu več kot zdravemu teku s slast-, nim kolačem, ki nama sa ie nudila. Po čaju je odložila POdpos in paju spet poklicala k Ogniu. Sedeli sva ah njenih Straneh jn sledil je pomenek med nio in Jelko, ki ga je bilo r§g ugodno slišati.
Z lica gospodične Temple je seval ves čas nekak duševni m jr; nekaj vzvišenega je bilo v njenem licu, Govorila je izbrano m nikoli ognjevito ali razčiljeno, nikoli se ni prenaglila ali popravljala. Qh njenem po« menku je čuti} človek nekaka sveto ugodje in spoštliir VOSt, Vse tp sem sedaj čutila tudi jaz. Jelki sem se pa kar čudjla.
Plapolajoči ogenj, oživljajoča večerja, bližina in prijaznost ljubljene vzgojiteljice in nemara več kot vse to: neka skrita.moč duše, ki ji menda ni bile para na vsem svetu, je bila tedaj vzpihala in vzgibala vse nje, ne duševne darove; dramilj so se in užigali; najprej sa zažareli V živi barvi njenega lica, ki ga doslej še nir sem bjla videla kot biedo in brez Krvi; nato so se zasvetili v vlažnem blesku njenih oči, ki so postale nenadno lepša kot oči gospodične Temple. To ni bila lepota zenice ali pa dolgih trepalnia ali lepo vzbpčenih obrvi, marveč izraza, krotenj, sijaja. Tedaj ji je bilq stopilo srce na usta in govorila je, da nisem vedela, odkod je vse to iemala. Ali ima štirinajstletno dekle dovolj veli-, ko srce, dovolj krepko, da more i? njega vreti taka čista, polna, ognjevita govorica? Tak je bil razgovor Jelki« tistega zame nepozabnega večera: kakor bi se bilo njenemu duhu mudilo in bi hotel v kratki dohi da* živeti toliko, kolikor drugi derživp v teku dolgega i\y-t iljem ja.
MenHt sta se o stvareh, ki lih pisem bila nikdar Čula: q daltmll krajih, 0 odkritih ali domnevanih taj-riah Prirode. Govorili sta o knjigah; oh, koliko sta jih prečitali! Kakšne zaklade znanja sta imeli! }p kako gnuna SO jima bila francoska imena, kako znani francoski pi§cj! A začudenje pri ie do vrha prikipelp, ko je vprašala gospodična Temple Jelko, če še utegne včasih ponavljati latinščino, kj jo je njen oče učil, ko je vzela $ police knjigo in ji vejela, naj čjta in prevede stran i? Virgibe. Ip Jelka je slušalp in srce s§ m| je širilo od Občudovanja in obožavanja pri vsaki vrstici. Se ni prav TfenSala, ko je japel zvonček; morale sva se odpraviti spat brez vsakega oklevanja. Miss Temple naju jp obie|a; ko naju i® Privijala na srce, je rekla: »Bog vaju blagoslovi, moja otroka!«
Jelko je zadržala malo dlje, težje jo je pustila od sebe in Jelka je bila tista, ki jo je spremljalo njeno oko; radi nje je še eriakrat žalostno vzdihnila; radi njc si je otrja splzg z liga.
Pfišedši v spalnja©, sva začuli glas gospodične Seatcherd. Pregledovala je predale. Baš je bila izvlekla Jelkin predal in ko sva vstopili, je pozdravila mojo prijateljico ? ostro grajo in ii zapretila, da ji bo jutri pq) ducata nepravilno zganjenih predmetov pripela np pleča.
Potiti neizmerne laleeti namenjamo »s«tn smodnikom. prilateljem in znancem lužno vest, da je naš isk»epfiliublj«n aeppiabni «*pfQg, 0*1*. oče, gospod
JEMEC VALENTIN
9Mfmr r«el- «tm-
v si*d#. dna 8, jari. 1983, ob uri pp dolgem bolehanju. «fi«Wdon a tolažili a*, »eie, v ge letu sreje
dob« bpguvdaap mm nvl, b
Pogreb biagppnkpjnfga ac ho vriii v nateg, dne 8. januarja IfHf, ob 15*JO. url iz mrtvalnip« na meat-no' pekopaliiie v Pobrežju.
gv, mila aadužn se bo darovala dna 9- januarja Ob 7, urj v župni cerkvi pri •¥» Magdaleni.
K
Mariber, dni 7, januarja IkM-
Merila jemeo, »proga Jenteeh, Merjen««, Mirt««, otroci Vsi Mtih anfedniki
Zahtevajte povsod „Vežernik"
V soboto
sc bp prodajalo dpbrp
Pri
55
NaaVo - KoSaki
❖ ■ SOKLlO
«7
^endrb; ie*toiw8d an roroiaieje
Kupim enodružinsko hišo
g vrtpm ip drugimi pritiklinami- Pro« »im «« obširne pnoudbe in navedbo con«. Naslov v upravi »Večfrnika«.
n
T&fmmmmmmm	tU	llll«L!LlllJ	J..«
iščem eno ali dvosobno stanovanj«,
Naslov v upravi,	Č6
" n «ii|pi.i,"i;i"f—■■■ji-, i . i'IMS; «««■»&■&« ■iwa"R’-
Prazno gobo
oddam-Pobrelj«, Gozdna ul, 48, M
»Moje stvari so res v sramotnem neredu,« je šepnila Jelka. »Nameravala sem jih že davno urediti, pa vselej pozabim na to.«
Drugo jutra je napisala Miss Seatcherd z velikimi črkami na kos lepenke besedo »nemamiica«; ta napis je privezala kakor kako. tajno sredstvo proti urokom Jelki okoli visokega, milega, duhovitega in dobrega čela. Do večera ga je nosila vdano in strpljivo Kot zasluženo, kazen. V tistem hipu, ko je Miss Seatcherd zapustila popoldne šolo, sem skočila k Jelki, ji odtrgala napis in ga vrgla v ogenj. Bes, ki ga prijateljica ni zmogla, mi je ves dan gorel v duSt in debeie vroče solz® so mi venomer lezle po licu, k&* je pogled na njeno tožno, vdanost povzročal mojemu \srcu neodoljivo ip neizrekljivo bol.
Nekako teden dni po teh dohodkih .je prejela Miss Temple, ki je bila pisala gospodu LioyAu, pdgovor. Bržkone je njegova izpoved potrdila mojo navest, ker kmalu nato jp Miss Temple sklicala ves zavod ip izjavila, da je poizvedovala, ali so utemeljeni očitki, na? perjem proti Jan; Eyre, in da se čuti na moč srečno* ker jo more rešiti vsake obdolžitve. Učiteljice so mi stiskale roko in me ppjiubljale, iz vrst družic pa je pri-šelestil zadovoljen šepet,
Ko sem se bila na tako časten način rešha težkega bremena, sem se lotila dela z novimi močmi, odtočena, da si bom utrla pot preko vseh ovir. Močno sem 5® trudila in moji uspehi so bili sorazmerni mojim naporom. Spomin, od narave ne erezvest, se mi je ob učenji! krepil, vaja mi je bistrila razum- V nekaj tednih sp me pomeknili v višji razred. Nista še bila minila' dva meseca, že sem se smela lotiti francoščine in risanja; še istega dpe, ko mi je prednica to sporočila, sem se naučila prva dva časa glagola etre in narisala prva kočo, ki ie prekašala pq svojih vegastih stenah poševni stolp v Pizi. Ko sem se odpravljala tistega dne spat, sem pozabila si v mislih pripraviti tečno večerjo: vroč pečen krompir ali pa bel kruh z mlekom izpod krave, s katerim sem si po navadi tolažila hrepenenje lačnega želodčka. Tisti večer sem se zahavala tako. da sem zrla idealne risbe, ki sem jih videla v temi, in ki so bile izključno |e delo mojih rok: lepa, risane hiše in drevesa, slikovite pečine in razvaline, lepe črede blaga, lične siičice metuljev, ki so frfotali nad rožami, še ne popolnoma razcvetelimi, ptičke, kljuvajoče zrele črešnje, z mladikami bršljana ovita kraljičkova gnezdeca z jajčki, malimi kot biseri. Ugibala sem tudi, ali mi bo kdaj meči brez truda prevajati francosko povestico, ki mi jo je bila oradama Pierrot ta dan pokazala.- In ta zastavek tudi še pj bil povoljnp rešen, ko sem sladko zasanjala-
Dobra je reke} Salomon; »Boljši je obed iz bilja, kjer je liubezep, kot pitan vel, kjer ie sovraštvo.«
Sedaj bi ne bila hotela zamenjati Lo\vooda z vss-mi utrpki za Gateshead in njega vsakdanjim razkošjem.
IX. POGLAVJE.
Toda utrpki ali pj-avzapr&V nedpstatki in težave v Lovvoodu so pojemali. Pomlad je prihajala. V resnici je že tu, pmski mra? je nehal, speg je skopnel, ledeni vetrovi so prestah. Mpi® uboga noge, ki jih je bila ostra januarska sapa ogulila in nažulila do hromo-sti, so se začele celiti in njih otekline in nabrekline so splahnile v milejših aprilskih sapicah. Neži jn zore nam Ris« več s kanadskim mrazom strjale jervi V žilah-?dgi smp zopet utegnile pied odmorom na vrt, ker ie bilo ob solnčnib dneh zunaj |e ugodno in prijetno. RujB ve grede sp dan za dnem lepše zalepele; bile je, kakor bi nada ponoči stopala preko njjh in zapuščala vsak !§pšs s|edo\e svojih nožič;. Izpo-d listih ie pokij-kalo pvetje: srrogulčice, žafrani, rdeče grlice in zlate mačehice, Ob prostih četrtkih smo hodile popoldne na šetnjo in smo nahajale v mejah ob potih Še lepših cvet-lie.
Tudi sem odkrilp, dp je zunai naših visokih ;n z železnimi ostmi zavarovanih vrtnih zidov bjlo moči najti vejiko ugodje, užitek, ki mu je jn?iu bilo šele obzorje. Ta užitek je bi! krasen razgled RO daljnih vrhuncih, ki so obdaiaij prostrano dolino, bogato z zelenjem in sep-eo; to ugodje je bil bister potok, ppln temnabarvnih. kamnov m sijajnjh vrtuljk- Kako Yes drugačen je bijta prizor, ko sem ga gledala ppd §viP.čenim zimskim nebom, zakovpnega v jed, pokritega z belim mriYaškitn prtom! Ko bledjli vzdolž tistih vijoličastih vrhov kot sruFt hladni oblački, gnani od vzhodnega yetra, in se valili po strminah ip referih niždol, dokler se mi so spojili v zmrzlp meglo potoka! Ali ni |rt še ta potok tedaj motna jp razbrzda"3 reka? Trgala je obrežje in z naglušnim šumenjem polnila zrak, ki je bil češčene-nrpz^ren radi hudega naliva aJi divje slote. In obrežno drevje je bila !e dolga vrsta Bolih okostnjakov.
. April ja bil prešel v maj. Lep, veder maj je bil: triij.no vedro pebo, dobrodejno soince in rahle zapadne ali južne sapice sa mu bili stalni znaki. In zdaj se je rast POhoUlo ra*v|jala. Lenvond je bil ves v zelenju, ves v 9ve1jy. Košati bresti, ogromni jeseni in grčavi bresti, včeraj še okostnjaki, so iznova oživeli, gozdno bilje je razi;,'rio ppganjalp v njih okrilju. Neštete vrste mahova so pogrnile globeli v dobravi in jegliči so zlatili Zeleno proproge. Večkrat sem gleda'a. kako se blesti njih bledo zlato ug senčnih krajih, kot bi bil razpršil po trpti solnčn® pramene. — Vso to lepoto sem pila često in v polnih požirkih, prosta, nezastražena, skoro sama.
(Nadaljevanje sledi.)
lwUi* KenoroJi »jutri* m UublMftii predsUvnik l»d«j»t«lia In
urednik; JOgip FR. KNAFLlG STANKO DETEJ-A v Muriborn-
v Maribor«. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik