URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 17 Ljubljana, četrtek 1. julija 1976 Cena 12 dinarjev	Leto XXXIII
746.
Na podlagi 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 69. in 245. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. junija 1976 sprejela
STALIŠČA
o izvajanju in nadaljnjem urejanju sistema socialne varnosti borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter vojaških invalidov
Skupščina Socialistične republike Slovenije je po obravnavi analize varstva borcev NOV in drugih borcev, vojaških invalidov ter drugih zadev iz pristojnosti Republiškega komiteja za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, stališč Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije o problemih socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev in vojaških invalidov, stališč predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o problemih socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojnih invalidov, poročil skupščinskih teles in po razpravi na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in 'Družbenopolitičnega zbora dne 23. junija 1976
ugotovila:
Borci in ostali udeleženci NOV so nosili vso težo in odgovornost za zmagoviti boj naših narodov in narodnosti proti fašizmu, povojne obnove domovine in graditve samoupravne socialistične družbe.
Tudi v sedanjem družbenopolitičnem življenju so borci in drugi udeleženci NOV pomemben dejavnik in aktiven nosilec uveljavljanja politike Zveze komunistov, samoupravnih odnosov in vrednot socialistične revolucije, na katerih temelji naša družbena skupnost. Borci opravljajo odgovorne družbene naloge v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih od temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti do organov federacije. Pomembna je tudi družbenopolitična dejavnost borcev in organizacij ZZB NOV pri uveljavljanju delegatskega sistema in pri vključevanju v aktivnosti, povezane s splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter razvijanjem revolucionarnih tradicij NOB.
Na podlagi določb ustave, stališč in sklepov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongresa Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, za njihovo socialno varnost.
Socialistična samoupravna skupnost je v vsem povojnem obdobju razvijala sistem socialne varnosti in
izboljševala materialni in družbeni položaj borcev. Sistem se je prilagajal potrebam upravičencev in materialnim možnostim družbe, položaj borcev in vojaških invalidov pa se je reševal v skladu z dobo njihove udeležbe v NOV, s stopnjo trajnih posledic vojne in z njihovim delovnim prispevkom.
Skupščina Socialistične republike Slovenije ugotavlja, da smo doslej pri reševanju problematike socialne varnosti borcev v večji meri posvečali skrb nekaterim materialnim vprašanjem, premalo pa tudi celovitosti življenjskih razmer in delovnih pogojev, v katerih borci živijo. Premalo je bilo storjenega zlasti na področju razvijanja medsebojnih človeških odnosov in poglabljanja skrbi za borce v neposrednem okolju kjer živijo, še posebno za starejše, bolne in onemogle borce. V reševanje borčevsko-invalidske problematike niso bili v zadostni meri vključeni nekateri družbeni dejavniki, predvsem samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti.
Upoštevati je treba, da se na področju borčevsko-invalidskega varstva pojavlja več problemov, ki so posledica staranja, vpliva poznejših posledic vojne, poslabšanja zdravstvenega stanja, osamelosti posameznikov in pospešenega upokojevanja. To zahteva bolj zavzeto reševanje zlasti naslednjih vprašanj: ustanavljanje in razširitev zmogljivosti služb zdravstvenega varstva borcev, zvišanje denarnih prejemkov borcev, ki prejemajo varstvene pokojnine ali dodatek za borce, uskladitev meril in kriterijev za podeljevanje priznavalnin, urejanje nastanitve starejših v domovih za Upokojence ter rešitev še preostalih nezadovoljivo rešenih stanovanjskih vprašanj borcev, zboljšanje položaja žrtev fašističnega nasilja, rešitev kadrovske in prostorske problematike strokovnih služb in njihovo prilagoditev samoupravnemu reševanju borčevskih vprašanj.
Na podlagi teh in drugih ugotovitev, ki izhajajo iz analize in stališč Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in stališč predsedstva Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva' Slovenije, sprejema Skupščina ' Socialistične republike Slovenije naslednja
stališča:
1.	Sistem socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev, vojaških invalidov in drugih vojnih udeležencev je potrebno nadalje razvijati in izpopolnjevati v skladu z načeli nove ustave, stališči in sklepi X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongresa Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije tako, da bo reševanje borčevsko-invalidske problematike postalo sestavni del odločanja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih.
Pri dopolnjevanju sistema socialne varnosti borcev je potrebno aktivno udeležbo v NOV ovrednotiti
za pomemben in i/.Jemen družbeni prispevek, kot minulo delo z vsemi posebnostmi in izrednimi okoliščinami.
Solidarno združevanje sredstev med občinami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi naj omogoč; izenačevanje pogojev socialne in materialne varnosti borcev in vojaških invalidov na območju Socialistične republike Slovenije, kar je treba upoštevati pri družbenem dogovarjanju o skupni in splošni porabi.
2.	Pri nadaljnjem dograjevanju borčevsko-invalid-skega varstva je treba izhajati iz temeljnih pravic, ki jih zagotavlja federacija. Zavzemati se je treba, da se te pravice ne bodo razširjale, temveč le z bolj še vale ter odpravljale neustrezne rešitve v skladu z 'ustavo in zakonsko pristojnostjo federacije.
Težišče odgovornosti za izpopolnjevanje sistema socialne varnosti borcev je treba prenest) na socialistične republike in socialistični avtonomni pokrajini, ki naj pospešeno samoupravne urejajo še odprte probleme borcev z medsebojnim dogovarjanjem in usklajevanjem za enotnejše zagotavljanje socialne varnosti, borcev, upoštevanje določene posebnosti v posameznih socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah.
3.	Temeljne organizacije združenega dela, krajev,
ne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, zlasti samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva ter družbenopolitične skupnosti naj zagotavljajo posamezne pravice borcem na podlagi usklajenih programov in družbenih dogovorov.	*
Pri izpopolnjevanju sistema socialne varnosti bor. cev NOV. vojaških invalidov in drugih borcev in družin padlih in umrlih borcev, je treba v prihodnje čim-prej zagotoviti:
—	zvišanje pokojninskih prejemkov borcev NOV — uživalcev pokojnin z zagotovljeno osnovo in odprava sedanjih razlik med pokojninskimi prejemki teh upokojencev ter omilitev kriterijev za pridobitev varstve. nega dodatka k starostni pokojnini za kmete-borce NOV;
—	ustanovitev in razvijanje službe zdravstvenega varstva borcev in dispanzerske službe za borce v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, zagotavljanje vseh oblik zdravstvenega varstva vključno s podaljšanim in nadomestnim bolnišničnim zdravljenjem v naravnih zdraviliščih ter zboljšanje kakovosti invalidskih pripomočkov;
—	sklenitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležen, cem NOV in drugih vojn, katere podeljujejo skupščino občin na podlagi svojih predpisov
—	nadaljnje urejanje stanovanjske problematike borcev v stanovanjskih skupnostih, v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v temeljnih organizacijah združenega dela in s sredstvi, ki so bila Zbrana z zakonom o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV;
—	urejanje življenjskih razmer, predvsem za starejše, bolne in onemogle borce v njihovem domačem Okolju in večjo skrb za njihovo socialne varnost z neposrednim sodelovanjem ustreznih strokovnih služb z vsemi samoupravnimi organi in organizacijami v krajevni skupnosti;
•«pf uresničitev nalog, ki izhajajo iz predpisov o ponovni možnosti uveljavljanja dvojnega štetja časa prebitega v NOV, v posebno dobo in pospešeno reševanje vlog bbrcev-prekomorcev;
—	stalno skrb za položaj borcev NOV in vojaških invalidov, ki žive v zamejstvu;
—	izpopolnitev materialnega položaja žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala v skladu z določbami medrepubliškega družbe, nega dogovora, ki ga je treba sprejeti, in z dopolnilnim urejanjem v republiki;
—	sistemsko Samoupravno ureditev varstva spomenikov revolucije, grobišč in obeležij NOV.
4.	Skupščina Socialistične republike Slovenije priporoča, da se pri skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega varstva, kakor tudi pri skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva, pokojninsko-invahdskega zavarovanja in stanovanjskih skupnostih ustanovijo delovna telesa skupščin za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, ki naj bi bila delegatsko sestavljena tudi iz vrst borcev NOV oziroma organizacij Zveze združenj borcev NOV, za stalno spremljanje in urejanje borčevske problematike Pri skupnostih socialnega varstva pa naj se ustanovijo koordinacijska telesa iz delegatov pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti in delegatov Zveze združenj borcev NOV.
Za zagotovitev samoupravnega urejanja sistema socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov je treba v samoupravnih interesnih skupnostih, v občinah in v republiki oblikovati takšne strokovne službe, da bodo sposobne strokovno analizirati problematiko borčevsko-invalidskega varstva in nuditi strokovno pomoč borcem pri uveljavljanju njihovih pravic. Tem strokovnim službam jc potrebno zagotoviti potrebne pogoje za uspešno delo.
o.	Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije naj na podlagi svojih stališč in stališč Skupščine Socialistične republike Slovenije izdela program izpopolnjevanja sistema socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev, vojaških invalidov in družin padlih jn umrlih borcev v Socialistični republiki Sloveniji ter prouči možnosti rešitve nekaterih drugih odprtih vpra. šanj na tem področju.
6.	Samoupravne in druge organizacije, ki delujejo na področju javnega obveščanja, naj zagotavljajo pravočasno in objektivno informiranje borcev in drugih deldvnih ljudi in občanov o samoupravnem urejanju sistema socialne varnosti borcev in o drugih vpraša-, njih s tega področja.
7.	Skupščina Socialistične republike Slovenije priporoča vsem občinskim skupščinam, pristojnim samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim in temeljnim organizacijam združenega dela. da razpravljajo o borčevski problematiki ter o stališčih Skupščine Socialistične republike Slovenije ter vključujejo v svoje programe dela ustrezne naloge za sa. moupravno urejanje in izpopolnjevanje sistema socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev, vojaških Invalidov in družin padlih ter umrlih borcev.
St. 59-2/76
Ljubljana, dne 23 junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenile
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r .
747.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov
Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. junija 1976 in na seji Zbora občin dne 23. junija 1976.
St. P 0100-120/70
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi in dopolnitvi zakona o združevanju sred. stev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov
1.	člen
V zakonu o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektiv (Uradni list SRS, št. 28-188/71, 8-61/73, 27-330/74 in 21-997/75) se tretji odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Uporabniki družbenih sredstev združujejo do 31. XII. 1976 po tem zakonu še dodatna sredstva v višini 1,6 %i zneska vsakega Izplačila za investicijska vlaganja na območju SR Slovenije.«
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Za uporabnike družbenih sredstev, ki podpišejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980 pred potekom rokov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, preneha obveznost, združevanja sredstev z dnem. ko zanje nastopijo obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976.
St. 402-164/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marjan Brecelj 1. r.
748.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov
Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. junija 1976 in na seji Zbora občin dne 23. junija 1976.
t. P 0100-121/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi in dopolnitvi zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov
1.	člen
V zakonu o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-189/71, št. 8-62/73, št. 27-331/74 in Št. 21-999/75) se tretji od. stavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Odjemalci električne energije na visoki napetosti združujejo po tem zakonu do 31. XTI. 1976 še dodatna sredstva v višini 8 0/o od fakturiranega zneska za električno energijo.«
Za tretjim odstavkom se doda nov Četrti odstavek, ki se glasi:
»Za odjemalce električne energije na visoki napetosti. ki podpišejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980 pred potekom rokov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, preneha obveznost združevanja sredstev z dnem, ko zanje nastopijo obvezno, sti iz tega samoupravnega sporazuma.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1970.
St. 402-166/76
Ljubljana, dno 23. Junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marjan Brecelj 1. r.
749.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistični republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. junija 1976 in na seji Zbora občin dne 23. junija 1976. t. P 0100-122/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov
Zakon o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71, 8/73, 27/74 in 21/75) se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi:
»1. člen
Odjemalci električne energije, ki se oskrbujejo z električno energijo na nizki napetosti po predpisih o tarifnem sistemu za prodajo električne energije, plačujejo prispevek za financiranje razširjene reprodukcije po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980.
Prispevek iz prejšnjega odstavka plačujejo:
—	odjemalci v gospodinjstvu	v višini 60°/o,
—	drugi odjemalci	v višini 48 %>
od skupno obračunanega zneska za porabljeno
električno energijo.
2. člen
Prispevek pobirajo pri odjemalcih električne energije na nizki napetosti temeljne organizacije združenega dela za distribucijo električne energije hkrati s plačilom za fakturirano električno energijo in ga odvajajo na poseben račun Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije.
t .	3. člen
S sredstvi prispevka razpolaga Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980.
Izjemoma pa. če v posameznem letu s ceno električne energije ne bi mogli pokriti v celoti amortizacije, ki je element strukture cene, se po sklepu skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije lahko uporabi tudi za pokritje dela amortizacije, ki se v enakem znesku obvezno združi in vplača na poseben račun Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu iz prejšnjega odstavka.
4.	člen
Obveznost za plačevanje prispevka preneha za organizacije združenega dela s področja gospodarstva z 31. XII. 1976 oziroma pred iztekom tega roka, če podpišejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980, in sicer z dnem, ko zanje nastopijo obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma,
5.	Člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976.«
St. 402-165/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marjan Brecelj 1. r.
750.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o obveznem združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela za pokritje manjkajočih sredstev pri izgradnji energetskih objektov
Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvah zakona o obveznem združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela za pokritje manjkajočih sredstev pri izgradnji energetskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. junija 1976 in na seji Zbora občin dne 23. junija 1976.
St. P 0100-123/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Predsednik
'	Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi in dopolnitvah zakona o obveznem združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela za pokritje manjkajočih sredstev pri izgradnji energetskih objektov
1.	člen
v zagonu o obveznem združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela za pokritje manjkajočih sredstev pri izgradnji energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 21-1000/75) se drugi odstavek 1. člena spremeni, tako da se glasi:
»Zavezanci iz prejšnjega odstavka tega člena združujejo svoja sredstva od 1. VIII. do 31. XII. 1975 po stopnji 2,4 °/o, od 1. I. do 31. XII. 1976 pa po stopnji 3,5 »/o od osnove, od katere se plačuje davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.«
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Za zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki podpišejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976 do 1980 pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena, preneha obveznost združevanja sredstev z dnem. ko zanje nastopijo obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma.«
2.	člen
V tretjem odstavku 2. člena se rok »30. VI. 1976« nadomesti z rokom »31. XII. 1976«.
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976.
St. 402-205/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marjan Brecelj 1. r.
751.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976
Razglaša se zakon o spremembi zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. junija 1976 in na seji Zbora občin dne 23. junija 1976.
St. P 0100-124/76 Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971—1976
Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. junija 1976 in na seji Zbora občin dne 23. junija 1976.
St. P 0100-125/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvah stopenj o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976
1.	člen
V 7. členu zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 10-380/76) se za besedilom »regres za letni dopust« doda besedilo »in za regres za prehrano«.
1.	člen
V zakonu o usmeritvi sredstev SR Slovenije za in, vesticije v gospodarstvu v letih 1971 dci 1976 (Uradni list SRS, št. 9-62/69, 8-58/73, 13-94/74 in 21-996/75) se v drugem odstavku l.b člena besedilo »od 1. I. do 30. VI. 1976« nadomesti z besedilom: »od 1. I. 1976 do sklenitve samoupravnega sporazuma o temeljih razvoja železniških zmogljivosti za obdobje 1976—1980 oziroma najpozneje do 31. XII. 1976«.
2.	člen
2.	člen
V prvem odstavku 8.' člena se doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. vložil v nakup obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji, ki jih je izdala Republiška skupnost za ceste.«
3.	člen
Za 12. členom zakona se doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»12.a člen
V tretjem odstavku l.b člena se besedilo za podpičjem: »za čas od 1. I. do 30. VI. 1976 pa ustrezno šestim dvanajstinam davčne osnove za leto 1976« nadomesti z besedilom: »za čas od 1. I. 1976 do sklenitve samoupravnega sporazuma o temeljih razvoja železniških zmogljivosti za obdobje 1976—1980 oziroma najpozneje do 31. XII. 1976 pa po dvanajstinah davčne osnove za leto 1976«.
3. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-137/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marjan Brecelj 1. r.
752.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec na podlagi samoupravnega sporazuma, sklenjenega v okviru Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet oziroma na podlagi zakona izločil za pokritje izpada dohodka pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana in pri Združenih podjetjih elektrogospodarstva Slovenije Maribor.«
4.	člen
Za
glasi:
15. členom zakona se doda nov 15.a člen, ki se »15.a člen
Davčnim zavezancem s področja časopisne dejavnosti, ki izdajajo dnevnike, se plačilo obračunanega davka zniža za 80%.«
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
i
St. 422-22/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
753.
Na podlagi 177. člena, 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena ter 145., 182., 183., 184. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne _23. junija 1976 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika, podpredsednika in elanov Komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za družbeno nadzorstvo
V Komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za družbeno nadzorstvo se izvolijo:
za predsednika:
Vladimir Logar, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
za podpredsednika:
Rudi Vrčkovnik, delegat v Zooru onem .skupščine SR Slovenije
za člane:
Avgust Anderlič, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Vasilij Koman, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije,
Franc Mrcina, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
-Filip Novak, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Rasto Plesničar, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Marica S i k e r , delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije,
Savo Vuk. delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marjan Brecelj 1. r.
754.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74), 1Q. alinee tretjega raz. delka 70. člena, tretjega odstavka 243. člena, drugega odstavka 333. člena in 336. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. junija 1976 sprejela
ODLOK
O začasnem nadomeščanju predsednika Republiškega komiteja za tržišče in cene
/
Miloš S u 1 i n , član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, začasno nadomešča Stefana Korošca, predsednika Republiškega komiteja za tržišče in cene
v času njegove odsotnosti oziroma zadržanosti pri opravljanju te dolžnosti v vseh njegovih pravicah in dolžnostih v Republiškem komiteju za tržišče in cene.
St. 111-6/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marjan Brecelj 1. r.
755.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 4. točke 46. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. junija 1976 sprejela
ODLOK
> razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani
Razreši se:
Franc Miklavčič, dolžnosti sodnika' Okrožnega sodišča v Ljubljani.
St. 111-14/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marjan Brecelj 1. r.
756.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 1. točke 46. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega delo, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. ju. ni j a 1976 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Celju
Razreši se:
Janez Novak, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Celju s 30. junijem 1976.
St. 111-15/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
757.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 47. člena temeljne, ga zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-82/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. junija 1976 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru
Razreši se:
Stefan Hlede, dolžnosti sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru z 31. avgustom 1976.
St. 111-16/76	/
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Marjan Brecelj 1. r.
758.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 6. alinee
3.	razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Sovenije ter tretjega odstavka 91. Člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega de. la. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 23. junija 1976 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške
Razreši se:
Miloš Ogrin, dolžnosti sodnika za prekrške Republiškega senata za prekrške s 30. junijem 1976.
St. 111-41/76
Ljubljana, dne 23. junija 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marjan Brecelj 1. r.
759.
Na podlagi 7 točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakone izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
Basi le Silvestru se izvršitev izrečene kazni 2 mesecev in 15 dni zapora pogojno odloži za dobo 3 let:
Rožankovič Nikoli se izvršitev izrečene kazni 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 2 let-
St. P 25-1/76
Ljubljana, dne 18. junija 1976.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
760.
Na podlagi druge alinee 19. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1976 (Uradni list SRS. št. 29-1441/75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine borcem NOV in kmetom-borcem NOV za leto 1976
I
S postavke »Namenska dopolnilna sredstva občinam« v republiškem proračunu za leto 1976 se dodelijo sredstva v višini 14,700.000 dinarjev za priznavalnine borcem NOV in kmetom-borcem NOV naslednjim občinam:
din
1. Ajdovščina			662 400
2. Brežice			168 200
3. Cerknica			531 200
4. Cfnomelj			1,203.800
5. Domžale			87.500
6. Dravograd			83.000
7. Gornja Radgona			165.900
8. Grosuplje			177.200
9. Hrastnik			111.300
10. Idrija			606.300
11. Ilirska Bistrica .			520.300
12. Izola			107.000
13. Kamnik			15.000
14. Kočevje			450.700
15. Koper			35.000
16 Kranj			48800
17. Krško	* / .		156.900
18. Laško			160.900
19 Lenart			26.500
20. Lendava			47.400
21. Litija			320.900
22. Ljubljana Moste-Polje			12.500
23. Ljubljana Šiška		%	41.300
24. Ljubljana Vič-Rudnik			153.800
25. Ljutomer			91 900
26 Logatec			67 500
27. Metlika			730 500.
28. Mozirje			323 800
20. Murska Sobota			83.400
30 Nova Gorica			901.100
31. Novo mesto ■			515-300
32. Ormož	•			73.200
33 Piran			15000
34. Postojna			293.200
35 Ptuj			188.200
		din
36.	Radlje ob Dravi	300.200
37.	Ravne na Koroškem	294.000
38.	Ribnica	374.000
39.	Sevnica	206.000
40.	Sežana	432.500
41.	Slovenj Gradec	323.800
42.	Slovenska Bistrica	237.800
43.	Slovenske Konjice	109.500
44.	Šentjur pri Celju	179.000
45.	Škofja Loka	27000
46.	Šmarje pri Jelšah	523.900
47.	Tolmin	1,160.600
48.	Trbovlje	8.800
49.	Trebnje	293.40Q
50.	Tržič	13.800
51.	Velenje	159.700
52.	Vrhnika	78.200
53.	Zagorje ob Savi	175.900
54.	Žalec	380.700
II
Namenska dopolnilna sredstva za priznavalnine, razdeljena po tem odloku, pripadajo posamezni obCini le v primeru, če izpolnjuje naslednja pogoja:
—	da zagotovi iz svojih virov za ta namen v letu 1976 sredstva v višini iz leta 1975, povečana za porast izvirnih dohodkov proračuna:
—	da znaša najnižja stalna priznavalnina vsaj 250 dinarjev mesečno.
III
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun dodeljuje sredstva posameznim občinam v mesečnih obrokih v okviru zneskov, navedenih v I. točki tega odloka, upoštevajoč pogoja iz prejšnje točke.
IV
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-43/68
Ljubljana, dne 8. junija 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marine 1. r.
761.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o modernizaciji ceste državna meja pri Šentilju—Maribor—Celje—Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi Gorici (Uradni list SRS. št. 9-63/69) in drugega odstavka V. točke odloka o modernizaciji cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Razdrto in _ Hoče—Levec (Uradni list SRS, št. 9-64/69 in št. 21-197/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Vrhnika—Razdrto in Hoče—Celje
I
Cestnina na moderniziranem cestnem odseku Vrhnika—Razdrto znaša 0,40 din na kilometer za osebni avto srednje kategorije.
Cestnina na moderniziranem cestnem odseku Hoče —Celje znaša 0,27 din na kilometer ža osebni avto srednje kategorije oziroma 67 "/o cene za kilometer na moderniziranem cestnem odseku Vrhnika—Razdrto.
Cestnina iz prvega oziroma drugega odstavka je osnova za določitev višine cestnine za posamezne kategorije cestnih motornih vozil.
Cestnina za posamezne kategorije motornih vozil znaša:
•/• od
osnovi
—	za motocikle z motorjem prostornine
preko 150 ecm	62,5
—	za motorna vozila z medosno razdaljo
do 2,05 m v	75
—. za motorna vozila z medosno razdaljo nad 2,05 m	100
—	za osebna	motorna vozila s prikolico	130
—	za tovorna motorna vozila oziroma vleke
na dve osi	H5
—	za tovorna motorna vozilp s prikolico
na eno os ali tovorna motorna vozila na tri osi 156
—	za motorna vozila oziroma vleke na 4 osi 200
—	za motorna vbzila oziroma vleke na 5 osi 225
—	za tovorna motorna vozila oziroma vleke
na 6 osi ali avtobuse s preko 8 sedežev	250
—	za motorna vozila oziroma vleke na 7 osi 275
—	za motorna vozila oziroma vleke na 8 in
več osi	300
Znesek cestnine za posamezne kategorije cestnih motornih vozil po merilih iz prejšnjega odstavka določi republiška skupnost za ceste.
II
Cestnine po tem odloku ne plačujejo:
—	vozila cestno-vzdrževalne službe,
—	vozila* milice s posebno registrsko oznako,
—	vozila jugoslovanske ljudske armade s posebno registrsko oznako,
—	vozila prve pomoči,
—	vozila gasilske službe,
—	vozila s spremstvom.
m
Ta odlok začne veljati 1. julija 1976. S tem dnem preneha veljati odlok o višini cestnine na moderniziranem cestnem odseku Vrhnika—Postojna—Razdrto (Uradni list SRS, št. 29-373/74).
St. 420-47/72
Ljubljana, dne 8 junija 1976.
Izvršni svet Skupščine '	Socialistične republike Slovenije
762.
Na podlagi di’ugega odstavka 3. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve
ODREDBO
• omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in
motornih koles na javnih cestah zunaj naselja
I
Na javnih cestah v SR Sloveniji sc v času od 1. julija 1976 do 31. januarja 1977 omejuje hitrost vožnje osebnih avtomobilov m motornih koles na javnih cestah zunaj naselja:
—	na magistralnih cestah na 100 km na uro,
—	na regionalnih in lokalnih cestah na 80 km na
Uro.
Na cestah, ki so grajene z vsemi elementi avtomobilske ceste, ne veljajo omejitve iz prejšnjega odstavka.
’	II
"Vozniki osebnih avtomobilov oziroma motornih koles, ki vozijo v nasprotju z določbami te odredbe, se kaznujejo za prekršek po 126. členu zakona o varnosti cestnega prometa.
III
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objav, v Uradnem listu SRS.
Št. 01/1-S-010/47-74
Ljubljana, dne 21. junija 1976.
Republiški sekretar
za notranje zadeve
Marjan Orožen 1. r.
763.
Na podlagi 50. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26-234/73) predpisuje republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance /
ODREDBO
o metodi za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke
1.	Za izkazovanje podatkov o izvajanju samor upravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za, delitev sredstev za osebne dohodke po periodičnih obračunih leta 1976 se uvedeta v obrazcu »Poslovni uspeh med letom«, ki je predpisan na podlagi sedmega odstavka 15. člena zakona o knjigovodstvu organizacij združenega dela (Uradni Ust SFRJ. §t. 48/68, 56/69, 71/72, 32/75, 6/76) dve dodatni postavki:
Dogovorjena sredstva za osebne dohodke
Poprečno število pogojno nekvalificiranih delavcev.
2.	Zavezanci za izkazovanje s to odredbo predpisanih podatkov so vsi zavezanci za predlaganje cit obrazca, ki so dolžni pri razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov upošlevati določila samouprav-
nih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
3.	Za »Dogovorjena sredstva za osebne dohodke« se vpiše znesek, ki se izračuna na podlagi določb veljavnega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in navodila skupne komisije udeležencev.
4.	»Poprečno številp pogojno nekvalificiranih delavcev« se izračuna tako, da se pomnoži število zaposlenih iz zaporedne številke 42 posebnih podatkov obrazca »Poslovni uspeh ihcd lotom« s kvalifikacijskim količnikom iz zap. št. 11 obrazca »OD«. Ugotavljanje tega količnika je predpisano z metodologijo za izpolnjevanje obrazca »OD« (Uradni list SRS, št. 2/75).
5.	Služba družbenega knjigovodstva uporablja tudi le podatke za izdelavo poročila o izvajanju samoupravnih sporazumov med letom.
6.	S tem preneha veljati odredba o metodologiji za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 8/75).
7.	Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 1130-10/76
Ljubljana, dne 9. junija 1976.
Republiški sekretar za delo
Soglašam!	Pavle Gantar 1. r.
Republiška sekiietarka za finance Milica Ozbič 1. r.
764.
V skladu s L, 7., 8., 11. in 17. členom družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 6/76), na podlagi 9. in 11. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu
1975	in 1976 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75 in 10/76) ter na podlagi 31. in 50. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju Raziskovalne skupnosti Slovenije, sprejme skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na svojem zasedanju dne 23. junija
1976
SKLEP
o stopnji prispevkov za financiranje programa Raziskovalne skupnosti Slovenije za leto 1976
1.	Zavezanci za plačevanje prispevka Raziskovalni skupnosti Slovenije so:
—	temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezane za davek iz dohodka.
—	občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dejansko doseženi dohodek.
2.	Stopnja prispevka iz 1. člena tega sklepa znaša 2,1 °/o osnove določene z 11. členom zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1976.
3.	Temeljne organizacije združenega dela iz 1. člena plačujejo prispevek v obliki mesečnih akontacij
do 20. v mesecu za tekoči mesec prek pristojne podružnice SDK.
Občani iz 1. člena plačujejo prispevek v obliki četrtletnih akontacij od davčne osnove, odmerjene za leto 1975, in sicer na zbirni račun prispevkov za raziskovalno delo pri pristojni podružnici SDK.
4.	Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1976 dalje.
Raziskovalna skupnost Slovenije
Predsednik skupščine Aleksandra Kornhauser 1. r.
765.
Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo z dne
26.	decembra 1974 je skupščina Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo na 5. seji dne 26. marca 1976 sprejela
STATUT
Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo
UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Izboraževalna skupnost za .gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili delovni ljudje v gozdnogospodarskih in vzgojnoizobraževalnih organizacijah združenega dela na območju SR Slovenije, in ki ga je potrdila Skupščina SR Slovenije dne 26. marca 1975 (Uradni list SRS, št. 8/75).
2.	člen
Člani skupnosti so:
—	delavci, združeni v temeljmn in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gozdnogospodarsko dejavnost,
—	kmetje — lastniki gozdov, združeni v obratih za kooperacijo,
—	delavci, združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v organizacijskih enotah skupnih služb organizacij združenega dela, ki opravlja dejavnost usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu,
—	delovni ljudje in občani, združeni v drugih organizacijah in društvih, katerih dejavnost je lahko pomembna za vzgojo in izobraževanje v gozdarstvu.
3.	člen
V skupnosti člani zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja za združeno delo v gozdnogospodarski dejavnosti ter usklajujejo vzgojnoizobraževalno delo na tem področju.
Člani v skupnosti zlasti:
—	oblikujejo in določajo politiko vzgoje in izobraževanja.
—	povezujejo vse organizirane oblike in stopnje usmerjenega izobraževanja,
—	skrbijo v sodelovanju z drugimi družbenimi dejavniki za uresničevanje socialističnih vzgojnoizobraževalnih smotrov na področju usmerjenega izobraževanja,
—	skrbijo za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje.
—	sodelujejo pri organizaciji permanentnega izobraževanja,
—	sodelujejo z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi za zagotovitev pogojev za pridobivanje popolne osnovne in splošne izobrazbe z izobraževanjem ob delu,
—	razvijajo in krepijo družbenoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja na načelih samoupravljanja in delitve po rezultatih dela,
—	sprejemajo programe razvoja in dela vseh oblik usmerjenega izobraževanja ter zagotavljajo materialno osnovo za njihovo uresničevanje.
—	spremljajo in ocenjujejo izvajanje dogovorjenega programa izobraževalne dejavnosti,
—	zagotavljajo sredstva za izobraževalno dejavnost,
—	zagotavljajo sredstva za preučevanje izobraževalne problematike v gozdarstvu,
—	sodelujejo pri poklicnem usmerjanju,
—	odločajo o dolgoročnem razvoju posameznih vzgojnoizobraževalnih dejavnosti,
—	sodelujejo pri organiziranju in financiranju izgradnje šolskega prostora in domov za učence in študente,
—	sodelujejo pri ugotavljanju kadrovskih potreb združenega dela,
—	na osnovi kadrovskih potreb članov določajo obseg in strukturo vpisa v razne izobraževalne oblike in smeri,
—	pospešujejo raziskovalno in razvojno delo za potrebe vzgoje in izobraževanja ter modernizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa,
—	skrbijo skupaj z drugimi izobraževalnimi skupnostmi za tiste oblike in smeri izobraževanja, ki so v skupnem interesu in se uresničujejo v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih ali v Izobraževalni skupnosti Slovenije,
—	skrbijo za racionalno in smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi, ki se združujejo za uresničevanje programov te dejavnosti,
—	sodelujejo z Izobraževalno skupnostjo Slovenije, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi,
—- uresničujejo javnost dela. ,
4.	člen
Skupnost je pravna oseba s pra,vicami, obveznostmi ih odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu,-, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in po tem statutu.
Skupnost deluje na območju SR Slovenije s sedežem v Ljubljani.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Izobraževalna skupnost za gozdarstvo.
Skupnost predstavljajo predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora skupščine in tajnik skupnosti, vsak v mejah pooblastil, ki jih določa ta statut.
5.	člen
Skupnost se združuje z drugimi posebnimi in'z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Izobraževalno skupnost Slovenije.
Člani skupnosti sodelujejo po svojih delegatih v skupščini in drugih organih Izobraževalne skupnosti Slovenije in v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije in z njenim statutom.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI
6.	člen
Skupnost upravlja skupščina.
Delegate v skupščino delegirajo člani skupnosti v svojih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih.
V	skupščino je lahko delegiran vsak član delegacije, izvoljen v skladu z zakonom o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
Ne glede na prejšnji odstavek, član delegacije ne more biti delegiran v skupščino, če je član odbora za samoupravni nadzor skupnosti.
Delegat, ki je delegiran v skupščino skupnosti, se mora izkazati s pooblastilom, ki ga podpiše predsedujoči na seji delegacije ali konference delegacij.
7.	člen
Skupščino sestavljata dva zbora:
—	zbor uporabnikov ki ga sestavljajo delegati delavcev, združenih v temeljnih organizacijah združenega dela in delegati kmetov, združenih v obratih za kooperacijo kmetov — lastnikov gozdov,
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev vzgojnoizobraževalnih organizacij s področja gozdarstva in delegati delovnih ljudi in občanov, združenih v družbenih organizacijah in društvih, ki s $vojo dejavnostjo uresničujejo določene vzgojnoizpbraževalne smotre v gozdarstvu.
Vsaka delovna organizacija ima v skupščini po 1 delegatsko mesto.
V	zboru izvajalcev imajo delavci gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete in Gozdarskega šolskega centra po 4 delegatska mesta, od katerih je po eno za dčlegata študentov oz. učencev in eno za delegata doma za učence.
Delavci vsakega izobraževalnega centra in vsake službe gozdnogospodarskih organizacij, ki .izvajajo izobraževanje na delovnem mestu, imajo v zboru izvajalcev po 1 delegatsko mesto.
8.	člen
Skupščina dela na sejah.
Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine, ki tudi predlaga dnevni red, predseduje sejam in podpisuje akte, ki jih sprejema skupščina.
Predsednik mora sklicati sejo tudi na predlog ene-8« od zborov, tretjine delegatov obeh zborov ali izvršnega odbora.
ODLOČANJE V SKUPŠČINI
9.	člen
Skupščina lahko sprejema odločitve, če je na seji navzočih v vsakem zboru več kot polovica delegatov.
Odločitev zbora je veljavna, če za predlog glasuje večina vseh delegatov.
10.	člen
Skupščina skupnosti dela in odloča na skupnih se-i*h obeh zborov. O vseh vprašanjih, o katerih odločata zbora ločeno, mora biti odločitev sprejeta v enakem besedilu,
Ce odločitev ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, se izvede usklajevalni postopek med zboroma, ki ca določi skupščina s poslovnikom. Cc
tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje lahko Skupščina SR Slovenije na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje.
11.	člen
Skupščina skupnosti odloča na sejah zborov z ločenim glasovanjem:
—	o družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih, statutu in drugih splošnih aktih skupnosti,
—	o vprašanjih v zvezi z organizacijo in razvojem vzgojnoizobraževalnih dejavnosti za področje usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu.
—	o programu razvoja in dela vseh oblik usmerjenega izobraževanja ter zagotavlja materialno osnovo za njihovo uresničevanje,
—	o kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programih vzgoje in izobraževanja,
—	o programu za financiranje vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti,
—	o uporabi sredstev skupnosti,
—	o merilih za vrednotenje dejavnosti vzgojnoizobraževalnih organizacij v skladu z družbenimi do. govori, s samoupravnimi sporazumi z zakoni in drugimi predpisi,
—	odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih skupnosti zlasti za solidarnostno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog,
—	daje pobude za usklajevano in usmerjeno delo vseh dejavnikov, na področju vzgoje in izobraževanja.
Skupščina na sejah obeh zborov s skupnim glasovanjem:
—	obravnava pripombe, mnenja in priporočila članov, občinskih skupščin, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Skupščine ■ Socialistične republike Slovenije, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in društev ter jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih,
—	ustanavlja delovna telesa za opravljanje določenih nalog.
—	voli delegacijo v Izobraževalno skupnost Slovenije in druge skupnosti.
—	voli predsednika skupščine in njegovega namestnika,
—	voli izvršni odbor 'skupščine skupnosti in predsednika tega odbora,
—	imenuje tajnika skupnosti v soglasju s' Skupščino SR 'Slovenije,
—	voli samoupravno razsodišče,
—	odloča o drugih zadevah, ki spadajo v pristojnost skupščine.
12.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine, predsednike zborov in njihove namestnike.
V funkcijo predsednika skupščine, predsednikov zborov in njihovih namestnikov se volijo delegati za dobo dokler jim traja mandat v delegaciji, vendar so lahko razrešeni tudi pred potekom te dobe.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
18.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči delegacij oz. konference delegacij, ki so jih delegirale in v skladu s cilji in nalogami, postavljenimi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo in tem statutom, vendar so pri glasovanju samostojni.
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu v njej obveščati delegacija oziroma konferenco delegacij, ki ga je delegirala in ji je odgovoren za svoje delo.
ORGANI SKUPŠČINE
•	14. člen	,
Izvršni odbor opravlja izvršilne zadeve in sicer:
—	obravnava vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, spremlja 'stanje in pojave na tem področju in oblikuje predloge splošnih samoupravnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina,
—	skrbi za izvajanje samoupravnih aktov skupnosti.
—	spremlja, kako se samoupravni akti izvršujejo,
—	sprejema odločitve v zadevah, v katerih je s splošnim aktom za to pooblaščen,
—	daje smernice ,za delo strokovne službe skupnosti in spremlja njeno delo.
15.	člen
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
Izvršni odbor je dolžan poročati o svojem delu na vsakem zasedanju skupščine.
Kadar obravnava vprašanje, o katerem je že zavzel določeno stališče kak odbor ali komisija, je izvršni odbor dolžan obravnavati tudi to stališče.
16.	člen
Isvršni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in 5 članov, ki jih voli in odpokliče skupščina.
Izvršni odbor je voljen za dobo štirih let. Ce pred potekom te dobe kolektivno odstopi ali če mu skupščina izglasuje nezaupnico, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega odbora.
Predsedniku, namestniku predsednika in posameznim članom izvršnega odbora preneha funkcija, če skupščina sprejme njegov odstop ali če ga razreši.
Nihče ne more biti izvoljen v izvršni odbor zaporedoma več kot dve mandatni dobi.
17.	člen
Izvršni odbor odloča na sejah z večino glasov vseh članov
Za preučevanje posameznih področij dela in nalog ter za pripravo gradiva in predlogov s teh področij imenuje izvršni odbor stalne in občasne komisije. Komisije so za svoje delo odgovorne izvršnemu odboru.
Predsednik izvršnega odbora sklicuje seje izvršnega odbora predlaga dnevni red. predseduje sejam izvršnega odbora in podpisuje akte, ki jih je sprejel izvršni odbor
Na vseh sejah izvršnega odbora sodeluje tajnik skupnosti.
18.	člen
Za sporazumno odpravo sporov med skupnostjo in člani se ustanovi samoupravno razsodišče. Samoupravno razsodišče izvoli skupščina skupnosti za vsak primer posebej.
Samoupravno razsodišče ima 5 članov, od katerih imenujeta po 2 člana prizadeti stranki samostojno, medtem ko predsednika razsodišča imenujeta sporazumno.
Odločitve sprejema razsodišče z večino glasov. Odločitev razsodišča je za stranke obvezna.
Način dela samoupravnega razsodišča se določi s poslovnikom, ki ga spreime skupščina skupnosti.
ODBOR ZA SAMOUPRAVNA NADZOR
19.	člen
Nadzor nad izvajanjem politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi v skupnosti, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov Skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Delegate v odbor za samoupravni nadzor volijo neposredno delegacije vseh temeljnih organizacij združenega dela oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela na predlog skupščine skupnosti, ki evidentira kandidate.
V odboru je 5 delegatskih mest.
Delegati v odbor za samoupravni nadzor se delegirajo za dobo štirih let. Delegacija ali konferenca delegacij lahko odpokliče delegata tudi pred potekom štirih let in na njegovo mesto delegira drugega delegata.
Nihče ne more biti delegiran v odbor dve mandatni dobi zaporedoma.
20.	člen
Delegati v odboru za samoupravni nadzor izvolijo izmed sebe predsednika.
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati tudi če to zahtevajo:
—	najmanj trije delegati v odboru,
—	skupščina skupnosti ali izvršni, odbor,
—	vsak član skupnosti.
21.	člen
S svojirhi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor za samoupravni nadzor seznanja:
—	skupščino skupnosti,
—	organ oz. organizacijo, ki je zahtevala sklicanje seje, oziroma predlagala obravnavanje določenega vprašanja,
—	samoupravne organe temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
TAJNIK SKUPNOSTI
22.	člen
Tajnik skupnosti je vodja strokovne službe ter opravlja naslednje zadeve:
—	zastopa skupnost v mejah pooblastil,
—	skrbi za izvrševanje sklepov in drugih aktov skupščine in izvršnega odbora,
—	izdaja odločbe in druge posamične akte v izvrševanju aktov skupščine in izvršnega odbora
23.	člen
Tajnik skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini.
O svojem delu in o delu strokovne službe je tajnik dolžan sproti poročati izvršnemu odboru.
Na zahtevo izvršnega odbora ali skupščine je tajnik skupnosti dolžan izčrpno poročati o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja oziroma dati obvestilo ali odgovor na vprašanja delegatov v skupščipi.
<	24. člen
Tajnika skupnosti imenuje in razrešuje skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije. ’
Tajnik skupnosti mora imeti visokošolsko izobrazbo gozdarske smeri, najmanj 5 let dela na pedagoškem področju, organizacijske sposobnosti in ustrezne moralnopolitične lastnosti.
Tajnik je imenovan za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan
/
DELOVNA TELESA SKUPŠČINE
25.	člen
Skupščina izvoli na vsaki seji iz vrst navzočih delegatov tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov.
Verifikacijska komisija ugotovi, če je navzočih dovolj delegatov, da skupščina lahko sprejema odločitve.
26.	člen
Skupščina ima lahko stalna in občasna delovna telesa kot metodo dela za obravnavanje določenih vprašanj in pripravo stališč.
27.	člen
Predsednike in člane delovnih teles imenuje skupščina iz vrst članov skupnosti.
SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
28.	člen
S samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov skupnosti in organov skupnosti v medsebojnih razmerjih in v razmerjih skupnosti do drugih družbenih dejavnikov.
29.	člen
Skupščina skupnosti sprejema:
—	statut skupnosti,
—	poslovnik skupščine,
—	programe skupnosti,
—	finančne načrte in zaključne račune skupnosti,
—	merila in normative za oblikovanje cen vzgojno-izobraževalnih storitev,
—	samoupravne sporazume in družbene dogovore,
—	druge splošne akte s svojega delovnega področja.
30.	člen
Skupščina sprejema splošne akte po postopku, ki ga ureja njen poslovnik v skladu z načeli, ki jih določa ta statut.
Predloge splošnih aktov predloži skupščini izvršni odbor.
31.	člen
Ce skupnost sprejme kakšno obveznost z družbenim dogovorom ali če izvršni odbor oceni, da bi bilo koristno. dš osnutek določenega splošnega akta v javno obravnavo delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
32.	člen
Za obravnavo osnutka določi izvršni odbor čas, ki ne sme biti krajši od 21 dni.
Ko oblikuje predlog splošnega akta, čigar osnutek je bil v obravnavi, je izvršni odbor dolžan obravnavati vse podane predloge, pripombe in mnenja k osnutku ter v obrazložitvi navesti, katerih predlogov oziroma mnenj ni v predlogu upošteval.
Amandmaje k predlogu splošnega akta lahko poda V pismeni obliki vsak delegat, delegiran na sejo skupščine, ki bo predlog obravnavala.
33.	člen
Splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, 'začno veljati 8 dan po objavi.
Statui skupnosti se objavi v Uradnem listu ŠR Slovenije.
34.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po 'postopku, ki velja za sprejem splošnega akta.
35.	člen
Skupščina skupnosti lahko zavzema stališča do posameznih vprašanj in sprejema priporočila za člane skupnosti, da naj v okviru svojih samoupravnih pravic ravnajo na določen način.
FINANCIRANJE IN SREDSTVA SKUPNOSTI
36.	člen
Za uresničevanje dogovorjenega programa in nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva:
—	iz prispevkov od dohodka temeljnih organizacij združenega dela zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, kmeti
—	lastniki gozdov, združenih v obratih za kooperacijo in skupnostjo, po doseženi uskladitvi v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije oz. Skupščini SR Slovenije,
—	iz sredstev samoprispevka,
—	iz solidarnostno združenih sredstev v izobraževalnih skupnostih,
—	iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti.
37.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela' in kmetje — lastniki gozdov v obratih za kooperacijo plačujejo za financiranje dogovorjenega programa izobraževalne dejavnosti prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka, izraženo v stopnji, določi skupščina skupnoslj po predhodni obravnavi med delavci in kmeti — lastnik: gozdov v temeljnih organizacijah združenega dela in obratih za kooperacijo.
Dogovorjeni program zajema celotno vzgojnoizo-braževalno dejavnost v gozdarstvu, našteto v 3. in 11. členu tega statuta ter naloge, ki izvirajo iz vzajemnih in solidarnostnih nalog in ki se uresničujejo v Izo-raževalni skupnosti Slovenije.
Višino prispevka določi skupščina skupnosti na podlagi valoriziranih programov iz prejšnjega odstavka ter v skladu z določili družbenega dogovora o skupni porabi.
38.	člen
Za financiranje dodatno dogovorjenih ali posebnih nalog na podlagi samoupravnega sporazuma in pogodb se lahko sredstva združujejo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, obratov za kooperacijo kmetov
—	lastnikov gozdov in iz osebnega dohodka.
Prispevki in sredstva, navedene v 37. in tem členu, morajo biti določena oziroma dogovorjena v skladu z družbenim planom, resolucijo o družbenoekonomski politiki in družbenim dogovorom o skupni porabi.
39.	člen
Skupnost ima rezervo.
Če z zakonom, družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom ni določeno drugače, se v rezervo izloči vsako leto 1 % od skupnih dohodkov skupnosti.
Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke od samoprispevkov in drugih prispevkov za določene namene izven družbeno dogovorjene bilance skupne norabe, za dohodke od obresti, za naložena sredstva In od anuitet od danih posojil, za prenešena sredstva iz preteklega leta in druge podobne dohodke.
Obveznost izločanja po drugem odstavku tega člena preneha, ko rezerva skupnosti doseže 10 % poprečnega letnega zneska dohodkov v zadnjih treh letih in začne ponovno veljati, ko rezerva več ne dosega tega zneska.
40.	člen
Sredstva rezerve se uporabljajo:
1.	za izplačilo zapadlih obveznosti, če se teh ne more poravnati iz rednih sredstev zaradi neenakomernega pritekanja prispevkov, vendar se s tem ne sme prekoračiti globala družbeno dogovorjene porabe,
2.	za izplačilo zapadlih obveznosti, če se teh ne more poravnati Iz rednih sredstev zaradi pritoka prispevkov pod predvideno ravnijo in če se s tem ne prekorači global družbeno dogovorjene porabe.
3.	za izdatke v zvezi z izrednim} dogodki, ki jih povzroči višja sila,
4.	za druge namene, ki jih določa ali dopušča zakon.
UPORABA SREDSTEV
41.	člen
Skupnost uporablja sredstva na podlagi svojega programa in finančnega načrta. Program in finančni načrt sprejme skupščina skupnosti za vsako leto, praviloma v mesecu decembru za naslednje leto.
42.	člen
Program skupnosti določa vzgojne in izobraževalne dejavnosti in razvoj materialnih, organizacijskih in vsebinskih osnov izobraževanja, ki jih financira skupnost.
Program skupnosti vsebuje splošne smernice raz. voja izobraževanja v gozdarstvu in druge potrebe, ki izhajajo iz ciljev in nalog skupnosti ter določa tudi osnovno razdelitev in uporabo sredstev skupnosti za financiranje dejavnosti in razvoja posameznih vrst izobraževalnih zavodov in organizacij, kot tudi za financiranje izobraževalnih in poučevalnih dejavnosti.
43 člen
S finančnim načrtom se določi oblikovanje in delitev sredstev skupnosti po posameznih izobraževalnih in drugih dejavnostih. Finančni načrt sprejme skupščina skupnosti v skladu z letnim programom skupnosti.
/ Ce skupnosti niso pravočasno zagotovljena sredstva oziroma če ni mogoče sprejeti finančnega načrta v roku. določenem v 41. členu tega statuta, sprejme skupščina skupnosti sklep o začasnem financiranju do sprejetja finančnega načrta.
44. člen
Skupnost zagotavlja na svojem območju:
1.	sredstva za izvedbo programa, ki se na podlagi svobodne menjave dela dajejo za vzgojnoizobraževalni program gozdarskemu oddelku Biotehniške fakultete,
2.	sredstva za izvedbo programa, ki se na podlagi svobodne menjave dela dajejo za vzgojnoizobraževalni program Gozdarskemu šolskemu centru ter njegovim dislociranim oddelkom pri gozdarskih delovnih organizacijah.
3.	sredstva za delo organov in strokovne službe skupnosti,
4.	sredstva za financiranje strokovnega tiska, strokovnih in društvenih prireditev, izdelavo profilov, učnih načrtov in programov ter študij za nadaljnji razvoj kadrovske in izobraževalne problematike v gozdarstvu,
5.	sredstva za opravljanje eksperimentalne dejavnosti in drugih posebnih nalog na področju izobraževanja v gozdarstvu.
V	skladu s sprejetimi programi za razvoj izobraževalne dejavnosti uporablja skupnost sredstva tudi:
—	za financiranje znanstveno-raziskovalnega dela na področju izobraževanja v gozdarstvu oziroma za preučevanje posameznih vprašanj s tega področja,
—	za 'štipendije za vzgojo in izobraževanje pedagoških kadrov v gozdarstvu,
—	za strokovno izpopolnjevanje učiteljev in vzgojiteljev,
—	za sofinanciranje vzgojne dejavnosti domov za učence in študente v gozdarskem usmerjenem izobraževanju,
—	za radijske in televizijske gozdarske šolske oddaje ter ža proizvodnjo gozdarskih poučnih in strokovnih filmov,
—	za financiranje drugih dejavnosti in nalog, ki so posebnega pomena za razvoj izobraževanja v gozdarstvu Slovenije,
—	za združevanje z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in drugimi skupnostmi in organizacijami za financiranje skupnih nalog in za uresničevanje solidarnosti;
45.	člen
V	skladu s sprejetimi programi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi za razvoj izobraževanja skrbi skupnost skupaj s temeljnimi organizacijami združenega dela v gozdarstvu in obrati za kooperacijo kmetov — lastnikov gozdov za gradnjo, opremo in večja popravila objektov izobraževalnih organizacij, katerih dejavnost financira.
Skupnost lahko daje jamstva za kredite, ki jih izobraževalni zavodi, katerih dejavnost financira, dobijo iz splošnih in posebnih kreditnih sredstev.
RAZMERJA SKUPNOSTI
46.	člen
Skupnost sodeluje z Izobraževalno skupnostjo Slovenije na podlagi določil zakona o izobraževalnih skupnostih in samoupravega sporazuma, ki ga skleneta skupnosti za reševanje zadev, ki so splošnega in skupnega pomena.
47.	člen
Skupnost se lahko sporazume z drugo izobraževalno skupnostjo, da skupno zagotavljata sredstva za financiranje posameznih Izobraževalnih dejavnosti in za fi. nanciranje nalog, ki so skupnega pomena.
48.	člen
Skupnost ureja razmerja z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in organizacijami s samoimmunim annra-zumom ali pogodbo.
49 člen
Vzgojnoizobraževalna organizacija, katere dejavnost financira skupnost, si pridobiva sredstva na podlagi delovnega programa in rezultatov dela. po merilih in normativih skupnosti na podlagi izračunane in verificirane cene izobraževanja.
50.	člen
Cena. do katere je upravičena organizacija iz prejšnjega člena in pogoji, ki jih mora izpolniti, se določajo s pogodbo
51.	člen
S pogodbo, s katero se določijo cena in pogoji iz prejšnjega člena, se zlasti določijo:
—	vrsta, obseg in kakovost dejavnosti organizacije v skladu z učnim načrtom in prograrpom ter drugimi splošnimi akti oziroma v skladu z nalogami, ki jih je dolžna opraviti na podlagi akta o ustanovitvi in svojega statuta,
—	način ugotavljanja doseženih rezultatov,
—	način obračunavanja In plačevanja cene izobraževanja in akontacij,
—	sankcije, kadar ena izmed pogodbenih strank ne ižpolnjuje pogodbe.
—	druge medsebojne pravice ih obveznosti.
Pogodba iz prejšnjega odstavka se lahko sklene za
eno ali več let, ali za izvršitev določenega programa
52.	člen
Pri določanju ošhdv in meril za določanje cene izobraževanja je potrebno zlasti upoštevati:
—	da je materialni in družbeni položaj delavcev v vzgojnoizobraževalni organizaciji odvisen od njihovega dela in rezultatov dela,
—	da se delavcem v vzgojnotzobraževalnih organizacijah zagotovi materialna osnova samoupravljanja in spodbuda k Čirh racionalnejši ih ekbnontlčnejši uporabi sredstev in čim kvalitetnejšemu delu.
—	da se delavcem izobraževalnih zavodov in drugih izobraževalnilf organizacij glede na uspehe njihovega dela pri zadovoljevanju družbenih potreb omogoči oblikovanje dohodka v takšni višini da bo njihova osebna in skupna poraba usklajena z osebno in skupno porabo delavcev, ki opravljajo ustrezno enako zahtevno delo V drugih organizacijah združenega dela, skladno z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi,
—	da se vzgojnolzobraževalnim organizacijam zagotovijo sredstva za razširitev njihove materialne osnove, skladno z njihovimi nalogami, družbenimi cilji in potrebami ter z doseženo materialno osnovo in možnostmi.
53.	člen	,
Pri določanju osnov, meril in normativov oziroma cene izobraževanja je potrebno izhajati iz ciljev programov. njihove vsebine, količine In kakovosti dels Vžgojnoizobraževalne organizacije
Vsebino dela določajo izobraževalni programi, ki temeljijo na delovnih profilih in učnih načrtih ter dtugih programih izobraževalhega dela.	*
54.	čleh .
Ce vzgojhoizobraževalha organizacija in skupnost ne moreta doseči sporažurha o Višini cene, odloči na zahtevo organizacije ali skupnosti o spornem vprašanju samoupravno razsodišče iz 18 Člena tega statuta.
Do odločitve o spornem vprašanju Iz prejšnjega odstavka je organizacija dolžna opravljati dejavnost, o kateri ni bil dosežen sporazum. Medsebojne pravice in obveznosti organizacije in skupnosti se do odločitve o spornem vprašanju urejajo po določbah pogodbe, sklenjene za prejšnje leto.
JAVNOST DELA
55.	člen
Ddlo skupnosti in njenih orgahov je javno.
. Seje skupščine skupnosti ih njenih organov so od-Prte In je lahko na njih navzoč vsakde pod pogojit ki jih določa poslovnik.
Način obveščanja je:
—	preko delegatov v skupščini,
—	preko zborov delovnih ljudi,
—	preko posebnih pismenih poročil članom skupnosti,
—	preko internih glasil delovnih organizacij,
—	preko drugih sredstev javnega obveščanja.
STROKOVNA SLUŽBA
56.	člen i
Strokovna služba skupnosti opravlja strokovna, računovodska in druga tehnično administrativna dela, potrebna za izvrševanje nalog organov skupnosti, opredeljenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ih z njenimi samoupravnimi splošnimi akti ter z zakonom in predpisi na podlagi zakona.
Strokovna služba ne more prevzemati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti oziroma njenih organov.
57.	čleh
StroKovna sluz.ua skupnosti zlasti:
—	pripravlja osnutke splošnih in posamičnih aktov in drugo gradivo za delo organov skupnosti in njenih delovnih teles.
—	spremlja izvrševanje aktov skupnosti in pripravlja o tem poročila, analize in ocene,
—	pripravlja in organizira seje biganov in deldVnih-teles, izdeluje in hrani zapisnike ter skrbi za objavljanje aktov in inlormacij, ki jih je skupnost dolžna objavljati za člane in za širšo javnost,
—	daje organom in delovnim telesom skupnosti obvestila in strokovna mnenja o posameznih vprašanjih z njihovega delovnega področja
—	vodi poslovanje s sredstvi skupnosti v skladu s predpisi in samoupravnimi akti.
58.	Člen
Strokovna služba skupnosti se organizira kot samoupravna delovna skupnost.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredita delovna skupnost strokovne službe in skupnost s samoupravnim sporazumom.
S samoupravnim sporazumom iz drugega odstavka se določijo pravice do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu In z družbene določenimi osnovami in merili za delitev teh sredstev.
Delovni ljudje Strokovne službe samostojno odločajo o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z določili samoupravnega sporazuma samostojno izvršujejo predračun dohodkov in izdatkov strokovne službe in s samoupravnim sporazumom urejajo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu.
59.	člen
Delovni ljudje strokovne službe v soglasju s tajni-HOm skupnosti sprejemajo Splošne akte' o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovne službe ter sprejemajo programe strokovnega izpopolnjevanja In programe izboljšanja organizacije dela.
Neposredni nadzor nad delom strokovne službe In nad uporabo sredstev za delo službe opravlja Izvršni odbor skupščine skupnosti.
Sredstva za dele strokovne Službe se zagotavljajo h finančnim načrtom skupnosti za vsako leto.
KONČNA DOLOČBA
60.	člen
Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 26. marca 1976.
Skupščina Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo
Predsednik skupščine
dr. Amer Krivec 1. r.
766.
Na podlagi določb 92. člena zakona o medsebojmn razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 13/74) ter 83. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 21/75) v imenu delavcev in individualnih delodajalcev v dejavnostih, ki jih zajema obrtni zakon
sklepata
Republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije in
Republiški zbor samostojni obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE
o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki
1.	člen
V	39. členu se doda nov predzadnji odstavek, ki se glasi: »Za pripravo na strokovni oziroma zaključni izpit se šteje priprava na vsak vmesni oziroma zaključni izpit pri delavčevem dodatnem oziroma dopol. nilnem izobraževanju tj. izobraževanju ob delu.«
2.	člen
V	šestem odstavku 41. člena se za besedilom »dodatka za minulo delo« vstavi besedilo: »(dodatka za stalnost, če ga obrtnik priznava delavcu),«.
Deveti odstavek 41. člena se spremeni in se glasi:
»Normalni delovni uspeh delavca pomeni doseženi stoodstotni obseg in kvaliteta dela, kot sta se delavec in obrtnik dogovorila s pogodbo o zaposlitvi, ob sočasno .doseženem predvidenem dohodku obratovalnice.«
3.	člen
V	43. členu se spremenita drugi in peti odstavek in se glasita:
»Osnova 100 predstavlja 60 °/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu kot ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SRS.«
»Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavezujeta da.bosta delavce in obrtnike, ki jih zadeva ta pogodba, vsako leto obvestila o višini poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, takoj’ po uradni objavi teh podatkov v Uradnem listu SRS.«
Doda se nov šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»Ne glede na določbe drugega odstavka in petega odstavka tega člena, se v primeru, da je z družbenim dogovorom za posamezno območje določeno višje izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela, kot je določeno v drugem odstavku tega člena, upošteva za osnovo 100 z območnim družbenim dogovorom dogovorjeno osnovo oziroma izhodišče.«
»Kolikor niso izpolnjeni vsi trije pogoji iz uvodnega stavka prvega odstavka tega člena se lahko obrtnik in delavec dogovorita tudi za nižji osebni dohodek, kot je za posamezno skupino določen najnižji osebni dohodek po tem členu.«
4.	člen
V	45. čfenu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Poseben dodatek za minulo delo po navedeni lestvici ne gre upokojencem, ki so se upokojili z polno pokojninsko dobo, pa so si ponovno pridobili lastnost delavca ter prejemajo pokojnino.«
5.	člen
V	prvem odstavku 48. člena se spremeni višina dodatka za delo v deljenem delovnem času in znaša:
—	če traja prekinitev dnevnega delovnega časa eno do dve uri: mesečno bruto največ do 320 dinarjev
—	če traja prekintev dnevnega delovnega časa dve uri ali več: mesečno bruto največ do 640 dinarjev «
Spremeni se drugi odstavek 48. člena in še glasi:
»Dodatek za delo na dan nedelje in praznika ter za delo v deljenem delovnem času gre pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo.«
6.	člen
Spremeni se besedilo zadnje alinee in zadnjih dveh odstavkov 49. člena in se glasi:
»— za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni — nadomestilo v višini 90 °/o mesečnega poprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za nadomestilo se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih po. datkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti Vzajemnost. Nadomestilo osebnega dohodku za čas bolezni ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal. Podpisnika te kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta delavce in obrtnike sproti obveščala o valorizacijah, osnov za to nadomestilo osebnih dohodkov.«
7.	člen
Za 49. členom se doda nov 49.a člen, ki se glasi:
»V primeru, če gre delavec na mladinsko delovno akcijo po pismenem sporazumu z obrtnikom, mu je obrtnik dolžan izplačevati nadomestilo osebnega dohodka za čas udelež.be na mladinskih delovnih akcijah. če to nadomestilo priznavajo delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini oziroma v najbližji sorodni organizaciji združenega dela in to ob enakih pogojih in v enaki višini «
St. i7 — i. vii. ms
URADNI LIST SRS
'Stran 905
8.	člen
52. člen se spremeni in se glasi:
»Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo pripadajo vse le.to, tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni. Nagrade znašajo najmanj:
—	v' I. letniku 720 dinarjev (neto)
—	v II. letniku 840 dinarjev (neto)
—	v III. letniku 1.000 dinarjev (neto)
Obrtnik lahko po lastni presoji da učencu še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu.
Nagrada — obvezna in dodatna skupaj — ne sme Presegati osnove najnižjega osebnega dohodka določenega s 43. členom te kolektivne pogodbe.
Obrtnik lahko izplača del nagrade učencu v denarju, z delom nagrade pa poravna izdatke za prehrano in stanovanje učenca. Razmerje med nagrado v de. narju in izdatki za prehrano in stanovanje določa ustrezni organ občinske skupščine v skladu z zakonom. *
V primeru, da za delo pristojni občinski upravni °rgan po predpisih o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij ugotovi, da je poprečni znesek nagrad, ki jih plačujejo organizacije združenega dela iste panoge na območju občine svojim učencem v>šji od nagrad, ki jih izplačuje obrtnik, mora obrtnik upoštevati kot najnižjo nagrado tako ugotovljeno po. Preč j e.	'	*
Glede višine štipendij učencem srednjih šol in študentom se upoštevajo določbe samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.«
9.	člen
54. člen se spremeni in se glasi:
»Dnevnica za službena potovanja po državi oziroma za delo na terenu znaša
—	za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 96 dinarjev,
.— za čas odsotnosti nad 12 ur največ 150 dinarjev,
za službena potovanja v tujino pa toliko, kolikor je določeno za republiške upravne organe, o čemer obvesti obrtnike Gospodarska zbornica Slovenije.
Stroške službenega potovanja povrne obrtnik delavcu v višini cene vozovnic ter računov za prenočevanje, vendar gre delavcu za prenočevanje največ do 170 dinarjev za noč. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 75 dinarjev za noč.
Za čas odsotnosti od 6 do 8 ur pripada delavcu znižana dnevnica, ki znaša največ 50 dinarjev.
Do take znižane dnevnice je upravičen delavec, ki nastopi službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
Dnevnice in druge pravice po tem členu so za vse delavce enake.
Dnevnice in druge pravice po tem členu gredo Pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo.
Dnevnica, znižana dnevnica in povračilo stroškov za prenočevanje pripada delavcem najmanj v taki vi.
šini, za katero so se sporazumeli delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini oziroma v najbližji sorodni organizaciji združenega dela.«
10.	člen
56. člen se spremeni in se glasi:
»Terenski dodatek, ki predstavlja povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu, če ima na terenu organizirano prehrano ali prenočišče, znaša največ do 70 dinarjev na dan. Ce obrtnik ne organizira prehrane ali prenočišča, pripada delavcu za delo na terenu dnevnica in povračilo stroškov za prenočevanje po 54. členu kolektivne pogodbe.
Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta.
Terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce.
Terenski dodatek gre pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo.
Delavcem, učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo pripada terenski dodatek po pogojih in višini ter povračilo stroškov za prevoz na teren in s terena po pogojih, za katere so se sporazumeli delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini oziroma v naj bližji sorodni organizaciji združene., ga dela.«
11.	člen
Prvi odstavek 56. člena se glasi:
»Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki je zaradi svoje zaposlitve ločen od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, vendar največ do 1.250 dinarjev mesečno.«
Drugi odstavek 56. člena se črta.
, 12. člen
V	57. členu se besedilo »s tem, da sam krije 30 dinarjev.« spremeni in se glasi: »s tem, da sam krije 40 dinarjev.«
13.	člen
Spremeni se 58. člen in se glasi:
»Tako kot organizacije združenega dela tudi samostojni obrtnik zagotavlja delavcem in učencem, ki delajo oziroma se praktična izobražujejo v obratovalnici, toplo prehrano med delom.
Obrtnik regresira toplo prehrano med delom, upoštevaje pri tem pogoje in težavnost dela, največ v višini do 250 dinarjev mesečno na delavca.
Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati tople prehrane med delom, regresira prehrano v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem, če je za to dal soglasje pristojni občinski svet Zveze sindikatov Slovenije.
V	obliki vrednostnih bonov za živila se lahko regresira prehrano izjemoma tudi delavcem, ki z zdrav, niškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom.
Do regresa za prehrano med delom so upravičeni delavci, ne glede na to ali delajo v polnem ali nepolnem delovnem času ter učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo v času praktičnega pouka v obratovalnici.
Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini.
Glede kriterijev, po katerih se delavcem in učen. cem izjemoma lahko regresira prehrano med delom v obliki vrednostnih bonov za živila ter postopka za pridobitev soglasja za tako obliko regresiranja prehrane so obrtniki dolžni upoštevati stališča, kriterije in postopek sindikata, objavljen v listu Obrtnik.
Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in učenci za tiste dneve, ko niso na delu, to je v času dopustov oziroma počitnic, bolniškega staleža, službe, nega potovanja in nrostih dni.«
14.	člen
V 60. členu kolektivne pogodbe se doda za besedo »odškodnino« še besedi »oziroma nagrado« ter nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Delavcu inovatorju lahko prizna obrtnik tudi izredni plačani dopust.«
15.	člen
Prvi odstavek 65. člena se spremeni in se glasi:
»Poleg nadomestila osebnega dohodka, ki pripada delavcu po določbah prve alinee prvega odstavka 49. člena te kolektivne pogodbe, mora obrtnik vsako leto pred dopustom izplačati delavcu delno nadomestilo stroškov na letnem dopustu (regres) v višini najmanj 1000 in največ 1200 dinarjev neto. Pri določanju konkretne višine tega regresa upošteva obrtnik socialni in zdravstveni položaj delavca.«
Spremeni se četrti odstavek 65. člena in se glasi:
»Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe letnega dopusta in ga prejme pri tistem samostojnem obrtniku, organizaciji združenega dela ali delavni skupnosti, pri kateri izrabi letni dopust.«
16.	člen
Spremeni se besedilo prve alinee 66. člena in se glasi:
»— pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu, v višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojne organizacije in zneski, ki jih za ta namen priznavajo zdravstvene skupnosti;«
17.	člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so izdelane v treh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po en izvod, en izvod pa se nahaja na republiškem sekretariatu za delo, pri katerem so registrirane.
18.	člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS> uporablja pa se jih od 1. julija 1976 naprej, razen določil 2., 3., 15. in 16. člena, ki se jih uporablja od 1. 1. 1976 naprej.
19.	člen
Delavec in obrtnik sta dolžna, da v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev kolektivne
pogodbe ustrezno uskladita medsebojno pogodbo o zaposlitvi.
Ljubljana, dne 2. junija 1976.	1 •
Za Republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije predsednik
Branko Višič 1. r.
Za Republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije predsednik
Matko Kavtičnik 1. r.
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so registrirane pri Republiškem sekretariatu za delo z odločbo št. 11-13/75 z dne 17. 6. 1976 in so vpisane v register kolektivnih pogodb, ki ga vodi ta sekretariat pod zaporedno številko 8.
767.
Na podlagi drugega odstavka 70. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75) so Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, sklenile
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o merilih za priznanje pomembnih umetniških del
1.	člen	,
Podpisnice so se sporazumele, da bodo pomembna umetniška dela, ki so po drugi alinei prvega odstavka 70. člena zakona o visokem šolstvu pogoj za izvolitev v naziv rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta umetniških disciplin, ugotavljale:
1.	za umetniška dela, ki so bila predstavljena javnosti;
2.	za umetniška dela, ki ni§o bila predstavljena javnosti, če jih lahko vrednotijo strokovna kritika in predstavniki določene umetniške stroke;
3.	za dela s pedagoško-umetniškega področja in za glasbeno pedagoško udejstvovanje.
2.	člen
Pomembna umetniška dela za posamezno umetniško področje je treba izbirati predvsem med:
—	glasbenimi nastopi na koncertih in v gledališču, snemanji za radio in televizijo, za gramofonske plošče, izvajanimi glasbenimi avtorskimi deli na koncertih in v gledališčih, glasbenimi avtorskimi ali založniškimi edicijami, didaktičnimi, metodičnimi in psihološkimi deli na področju glasbene pedagogike;
—	igralskimi nastopi in režijami javnih gledaliških in filmskih predstav, igralskimi nastopi in režijami na radijskih in televizijskih oddajah;
—	samostojnimi, skupinskimi razstavami, navzočnostjo v stalnih zbirkah muzejsko-galerijskih organizacij, javnimi spomeniki, rrtonumentalnimi stenskimi slikami, knjižnimi ilustracijami, izdajami grafičnih map in grafično opremo.
3.	člen
Merila za priznanje pomembnih umetniških del so:
1.	javne nagrade in priznanja, ki jih na osnovi strokovne ocene podeljujejo:
—	skupščine družbenopolitičnih skupnosti, pristojni organi samoupravnih interesnih skupnosti in družbeno, političnih organizacij, posebni namenski skladi SFRJ, socialističnih republik in pokrajin;
—	strokovne komisije festivalov, srečanj in razstav na posameznih umetniških področjih' doma in v tujini;
2.	ocene strokovne kritike, s katerimi se dokaže nesporna visoka umetniška raven, še posebej za umetniška dela, ki niso bila nagrajena;
3.	pomembne glasbeno pedagoške publikacije in prispevki na medrepubliških in mednarodnih tekmovanjih s pedagoško-umetniškega in glasbeno-pedagoškega področja.
4.	člen
Za priznanje pomembnih umetniških de! mora kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta imeti eno ali več naslednjih nagi-ad-oziroma priznanj:
1.	nagrade in priznanja, ki se podeljujejo za vsa umetniška področja podpisnic;
2.	nagrade in priznanja za posamezna umetniška področja podpisnic oziroma publikacije in prispevke s področja pedagoško-umetniškega ali glasbeno-pedagoškega področja;
3.	druge domače in tuje nagrade, če svet podpisnic ugotovi, da so -po pomembnosti enakovredne nagradam in priznanjem iz 1. točke 3, člena tega samoupravnega sporazuma.
5.	člen
Javne nagrade in priznanja iz prejšnjega člena tega samoupravnega sporazuma so:
1.	za vsa umetniška področja podpisnic;
a)	Nagrada AVNOJ
b)	Prešernova nagrada
c)	Nagrada Prešernovega sklada
č) Nagrada mesta Ljubljane
d)	Župančičeva nagrada
e)	Nagrada zveze združenj borcev NOV Jugoslavije
f)	Nagrada vstaje slovenskega naroda
g)	Druge enakovredne nagrade, ki se uvedejo po sprejemu tega samoupravnega sporazuma.
2.	Za umetniške discipline z glasbenega področja:
a)	Zlata lira Zveze glasbenih umetnikov Jugoslavije
b)	Nagrada društva slovenskih skladateljev
c)	Nagrada Jugoslovanske RTV • č) Nagrada BEMUS
d)	Nagrada za glasbo filmskega festivala v Puli
e)	Nagrada za glasbo televizijskega festivala v Portorožu
f)	Druge enakovredne nagrade in priznanja, ki se uvedejo po sprejemu tega samoupravnega sporazuma.
3.	Za umetniške discipline s področja gledališča, radia, filma in televizije:
a)	Nagrada Sterijinega pozorja v Novem Sadu
b)	Nagrada Borštnikovega srečanja v Mariboru
c)	Nagrada Sklada Staneta Severja
č) Sarajevski vjenac
d)	Zemunska zlata plaketa
e)	Badjurova nagrada
f)	Nagrada na filmskih festivalih v Beogradu in
Puli
g)	Nagrada na mednarodnih festivalih igranega filma v Cannesu, Berlinu. Moskvi, Karlowyb Var.vh, Benetkah in nagrada Akademije — Oscar
h)	Nagrada na mednarodnih festivalih kratkega filma v Oberhausenu, Krakovvu, Leipzigu
i)	Nagrada filmskega festivala v Nišu
j)	Nagrada na televizijskem festivalu v Portorožu
k)	Nagrada na Prix dTtalia za radio in televizijo
l)	Nagrada na mednarodnem televizijskem festivalu v Pi-agi
m)	Druge enakovredne nagrade'in priznanja, ki se uvedejo po sprejemu tega samoupravnega sporazuma.
4.	Za umetniške discipline z likovnega področja:
a)	Jakopičeva nagrada
b)	Nagrada Jugoslovanskega bienala risbe oziroma grafike v Zagrebu
c)	Nagrada trienala jugoslovanske likovne umetnosti v Beogradu
č) Nagrada Jugoslovanskega bienala male plastike v Murski Soboti
d)	Nagrada Saiona na Reki in Zadru
e)	Zlato pero v Beogradu
f)	Levstikova nagrada za knjižno ilustracijo v Ljubljani
g)	Nagrada za scenografijo na Sterijinem pozor ju v Novem Sadu, na Borštnikovem srečanju v Mariboru in na filmskem festivalu v Puli
h)	Nagrada bienala za industrijsko oblikovanje v Ljubljani
1) Nagrada mednarodne grafične razstave v Ljubljani
j)	Nagrada mednarodne razstave angažirane umetnosti v Slovenj Gradcu
k)	Nagrada bienala v Benetkah, Sao Paolu, Tokiu, Parizu
l)	Druge enakovredne nagrade in priznanja, ki se uvedejo po sprejemu tega samoupravnega sporazuma.
5.	Namesto nagrad ali priznanj iz 1., 2., 3. in 4. točke tega člena se upoštevajo tudi druge domače in tuje nagrade in priznanja, publikacije, edicije s peda. goško-umetniškega področja, če svet podpisnice ugotovi, da so po pomembnosti enakovredne nagradam iz 1., 2., 3. in 4. točke tega člena.
6.	J:]en
Za priznanje pomembnih umetniških del po merilih iz tega samoupravnega sporazuma je pristojen svet posamezne podpisnice.
7.	člen
Dokumentacijo za priznanje pomembnih umetniških del mora predložiti kandidat, ki prosi za izvolitev v naziv rednega profesorja, izrednega profesor^ in docenta umetniških disciplin, hkrati z dokumentacijo o izpolnjevanju drugih pogojev, ki- se zahtevajo po 89. členu in drugi alinei prvega odstavka 70. člena zakona o visokem šolstvu.
8.	člen
Na podlagi zbrane dokumentacije izdela strokovna komisija, ki jo Imenuje pedagoško-umetniški svet podpisnice, poročilo o pomembnih umetniških delih kandidata in o izpolnjevanju drugih pogojev za naziv.
Svet podpisnice obravnava najprej priznanja pomembnih umetniških del ter nato odstopi strokovno poročilo v nadaljnji postopek kadrovski komisiji podpisnice, da ugotovi ali so podani tudi drugi pogoji za naziv.
V postopku za priznanje pomembnih umetniških del mora biti kandidatu dana možnost, da se izjavi o stališču sveta podpisnice. Pri tem se uporabljajo določbe statuta podpisnice o postopku za izvolitev v naziv.
9.	člen
Ce svet podpisnice na podlagi strokovnega mnenja komisije iz prvega odstavka prejšnjega člena prizna kandidatu, ki prosi za naziv, pomembna umetniška dela, izda o tem obrazloženo odločbo.
Odločba, s katero se kandidatu priznajo pomembna umetniška dela, velja za vse nadaljnje volitve ali ponovne volitve v isti ali višji naziv.
10.	člen
Rednemu profesorju, izrednemu profesorju in docentu se priznana pomembna umetniška dela pri vrednotenju teoretičnega znanja kot kriterija za analitično oceno delovnega mesta akademijskega učitelja po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporeditev dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke delavcev visokošolskih organizacij združenega dela točkujejo enako kot doktorat
11.	člen
Za usklajeno izvajanje določb tega samoupravnega sporazuma oblikujejo podpisnice skupno usklajevalno komisijo, v katero izvoli svet vsake podpisnice po dva delegata.
Usklajevalna komisija deluje po načelu enakopravnosti ter sporazumevanja in dogovarjanja.
Sklepi in stališča usklajevalne komisije so veljav, ni, če so jih sprejeli delegati vseh podpisnic v enakem besedilu.
Če odločitve niso sprejeli delegati vseh podpisnic v enakem besedilu, se' izvede postopek usklajevanja.
V postopku usklajevanja morajo delegati podpisnic poskrbeti za mnenje svojih svetov.
12.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma sme predlagati vsaka podpisnica. Predlog je sprejet, če ga v enakem besedilu sprejmejo sveti vseh podpisnic.
13.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen in se objavi v Uradnem listu SRS, ko ga sprejmejo v enakem be§gdilu sveti podpisnic in ko ga podpišejo predsedniki svetov podpisnic.
Predsednik
sveta Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani prof. Miloš Poljanšek 1. r.
Predsednik
sveta Akademije za gledališče,
radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
,	Marjan Javornik 1. r.
Predsednik
sveta Akademije za likovno '	umetnost Univerze v Ljubljani
Mitja Rotovnik 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
768.
Na podlagi 49. člena in sledečih členov samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 1/76) je izvršilni odbor skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 26. aprila 1976 sprejel
SKLEP
o višini pogrebnine, posmrtnine in povračil za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju
1
Pogrebnina znaša:
a)	za otroke do 1 leta starosti	900 din
b)	za druge osebe	1.800 din
Za mrtvorojenega otroka se izplača pogrebnina le,
če je bil pogreb opravljen tako. kot za umrlo osebo v dejanskih stroških, vendar največ do višine zneska za otroka do 1 leta starosti.
2
Posmrtnina znaša za vse umrle zavarovane osebe 2.700 din.
3
Stroški prehrane in nastanitve v drugem kraju znašajo:
a)	za odsotnost daljšo od 8 ur	48 din
b)	za odsotnost daljšo od 10 ur in če
upravičenec prenočuje v drugem kraju	100 din
Zavarovanim osebam do dopolnjenega 4. leta starosti pripada povračilo v višini 50 °/o zneskov iz te točke sklepa.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976.
St. 022-1/1-76-42
Celje, dne 26 aprila 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost
Celje
Predsednik
Izvršilnega odbora
Stanko Lesnika, inž. 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR
769.
Po 16. in 64. členu samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja pri Regjpnalni zdravstveni skupnosti Maribor (Uradni list SRS, št. 7-309(76) je skupščina Regionalne zdravstvene Skupnosti Maribor dne 23. junija 1976 sprejela
S KI, E P
o določitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva
1
Glede višine prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva in oprostitve plačevanja teh pri-
spevkov se uporabljajo določbe 47. do 49. člena samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1-8/76), razen 7. točke prvega odstavka 47. člena.
2
Uporabniki zdravstvenega varstva plačujejo prispevek k stroškom za neobvezna cepljenja v višini 15 dinarjev.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
St. 022-182/76
Maribor, dne 23. junija 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Maribor
Predsednik skupščine
Leo Čepič 1. r.
770.
Po drugem odstavku 56. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja pri Regionalni zdravstveni skupnosti Maribor (Uradni list SRS, št. 7-309/76) je. skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor dne 23. junija 1976 sprejela
SKLEP
o višini posmrtnine
1
Družinski člani zavarovancev — delavcev in z njimi izenačenih zavarovancev, ki jih je umrli zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo ob njegovi smrti pravico do posmrtnine v znesku 2.700 dinarjev.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
St. 022-181/76
Maribor, dne 23. junija 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Maribor
Predsednik skupščine
Leo Čepič 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVA GORICA
771.	j
Na podlagi 18. in.3. odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) in 68. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 2/76) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina dne 8. junija 1976, Nova Gorica dne 7. junija 1976, Tolmin dne 9. junija 1976 in skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica dne 10. junija 1976 sprejele
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja
1.	člen
15.	člen samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 2/76) se dopolni tako, da se dopolnjen glasi:
»Kadar gre pri uveljavljanju zdravstvenega varstva iz 2. do vključno 12. člena tega sporazuma, za pravice do ortopedskih in drugih medicinsko potrebnih pripomočkov, se to pravico uveljavi v obsegu in na način, kot to predpiše zdravstvena skupnost za svoje upravičence.«
2.	člen
16.	člen se dopolni in spremeni tako, da se glasi.
»Občinske zdravstvene skupnosti določijo s samoupravnim aktom v okviru regionalne zdravstvene skupnosti enoten prispevek uporabnikov k stroškom za tele vrste zdravstvenih storitev:
1.	za zdravilo, pomožni in sanitarni material;
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika;
3.	za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku-specialistu, razen za pregled v dispanzerju;
4.	za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku-spe-cialistu. če uporabnik ne predloži napotnice, kadar je to predpisano s statutom zdravstvene skupnosti;
5.	za prevoz 2 rešilnim vozilom in za prenos ponesrečenca v gorah:
6.	za proteze, ortopedske, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožno in sanitarno pripravo;
7.	za zobno protetična sredstva;
8.	za neobvezno cepljenje.
3.	člen
Ta sklep o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in pravicah iz zdravstvenega zavarovanja začne veljati, in se uporabljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina
St. 06-107/76-11/A
Ajdovščina, dne 8. junija 1976.
Predsednik Franc Batagelj 1. r.
Nova Gorica
St. 06-107/76-ll/NG
Nova Gorica, dne 7. junija 1976.
Predsednik
,	dr. Peter Tomanovlč 1. r.
Tolmin
Tolmin, dne 9. junija 1976.
St 06-107/76-11/T
Predsednik Janez Gabršček L r.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica
St. 06-108/70-9/R
Nova Gorica, dne 10. junija 1976.
Predsednik
dr. Edmond Kovačič 1. r.
štisifi 910
URADNI LISI SRS
Št, 17 — 1. VII. 1970
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CELJE
712.
Skladno z doložill 143. do 151, člena ustave SRS, sklepi in priporočili Skupščine SRS za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite v.SR Sloveniji (Uradni list SRS, št, 19/75), sklepi in stališči X, kongresa ZKJ in Vil, kongresa ZKS o družbeni samozaščiti ter določili 113. do 117. člena statuta občine Celje (Uradni, list SRS, št. 11/74),
sklenejo
1,	temeljne in druge organizacije združenega de* la na območju občine Celje
2,	krajevne skupnosti na območju občine Celje
3,	družbenopolitične organizacije občine Celje
4,	samoupravne interesne skupnosti občine Celje
5,	Skupščina občine Celje in
<(. državni organi
DRUŽBENI DOGOVOR o družbeni samozaščiti v občini Celje
1.	člen
Družbena samozaščita je pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, društev ter družbenopolitičnih skupnosti, da varujejo neodvisnost in nedotakljivost države, njeno ustavno ureditev, bratstvo, enotnost ter enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravne pravice človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, družbeno lastnino in premoženje ter zagotavljajo osebno in premoženjsko varnost občanov in nadaljnji družbeni razvoj.
2.	člen
Pri razvijanju družbene samozaščite je zlasti pomembno, da se z ustreznim organiziranjem, dogovarjanjem in samoupravnim normativnim urejanjem kre. pi aktivni odnos delovnih ljudi in občanov do varovanja temeljnih dobrin naše samoupravne socialistične družbe, ki izhajajo iz samoupravnega položaja delovnega človeka/ter dosežkov naše revolueje. Z nadaljnjim razvijanjem socialističnega patriotizma in varnostne kulture je potrebno vzpodbujati vse nosilce družbene samozaščite, da se bodo uspešno zoperstavili notranjemu in zunanjemu razrednemu sovražniku ter drugim nosilcem družbeno škodljivih pojavov in dejanj. Pri tem je izrednega pomena, da se ti nosilci družbene samozaščite v okviru SZDL sproti seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami javnega in podtalnega delovanja, ki ima namen izpodkopavati družbeno ureditev In zavirati naš nadaljnji samoupravni socialistični razvoj ter z vzroki in žarišči antisociali-stičnih. protisamoupravnih, kriminalnih in drugih negativnih pojavov in aktivnosti.
S	3. člen
Prizadevanja vseh subjektivnih dejavnikov, druž. benopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in drugih nosilcev družbene samozaščite morajo potekati v smeri konkretne opredelitve, mesta, pravic in
dolžnosti delovnih ljudi v njihovih organizacijah ih skupnostih, da bi lahko organizirano in uspešno izgrajevali sistem družbene samozaščite. V ta namen je potrebno:
—	pravice In dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju družbene samozaščite vgraditi v Vse samoupravne akte podpisnikov družbenega dogovora ob. čine Celje,
—	v Vseh organih, organizacijah in skupnostih konkretno opredeliti oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov tet vsebino in način njihovega delovanja na področju družbene samozaščite na podlagi enotnih izhodišč, opredeljenih V tem dogovoru.
4.	člen
Podpisniki tega dogovora kot nosilci družbene sa. mozaščite v občini Celje morajo razvijati tak sistem ukrepov in aktivnosti, da bodo organizirane, usklajene in uresničene vse naloge s področja družbene samozaščite. Zlasti zagotavljajo *
—	varovanje z ustavo določenega reda (borba proti notranjemu in zunanjemu sovražniku, dejavnosti sovražne emigracije, posebno njenega ekstremnega dela, borba proti tujim obveščevalnim službam, varova, nje občanov pred sovražno psihološko propagando, boj proti tujim vplivom na naše občane, ki potujejo oz. so na delu v inozemstvu, kot vsem drugim oblikam sovražne aktivnosti),
—	varovanje tajnosti pomembnih podatkov s področja SLO,
—	borba proti gospodarski kriminaliteti, zlasti proti zlorabam v gospodarstvu, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju.
—	varovanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter borbo proti zlorabam in izkoriščanju,
—	varovanje/ premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi in občanov ter varstvo družbene lastnine
—	preventivo in borbo proti elementarnim nesrečam (požari, poplave, plazovi in drugo), epidemijam ter širjenje kužnih bolezni,
—	skrb za varstvo naravnega okolja, komunalni red in urejenost naselij ter borbo proti onesnaženju okolja,
—	z ustreznimi socialnimi, vzgojnimi, normativnimi in drugimi dejavnostmi, da se odpravijo vzroki kriminalnih in drugih asocialnih pojavov,
—	s primernimi oblikami množične vzgoje razvijajo varnostno kulturo med občani in mladino, zlasti zavest o pomenu varnosti družbe in negovanje socialističnega patriotizma,
—	ustanovitev organov za družbeno samozaščito, s tom, da bodo v samoupravnih aktih opredelili pravice in dolžnosti teh organov,
—	vzpodbujanje priznanih tradicij in revoucionar-nih pridobitev NOV in vloge ZKJ,
—	svojo pomoč državnim organom in službam pt;i izpolnjevanju nalog s področja ustavnega varstva, osebne in premoženjske varnosti občanov, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj in odkrivanja ter prijemanja storilcev kaznivih dejanj,
—	dajanja pobud pristojnim organom in službam in drugim družbenopolitičnim dejavnikom za reseva-
nje problemov varstva družbenih vrednot in opozarjanje na smeri in oblike preventivnega delovanja.
5.	člen
Požarna varnost, prometna varnost, varstvo naravnega okolja in druge dejavnosti s področja splošnega družbenega pomena v občini Celje, so sestavni del uresničevanja skrbi za varnost.
TEMELJNE IN DRUGE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
6.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela so dolžne poleg splošnih nalog in 4. člena tega dogovora, zlasti še
—	organizirati in uresničevati zavarovanje družbene lastnine ih drugih vrednot, s katerimi upravljajo,
—	organizirati in uresničevati delavsko kontrolo kot samozaščitno obliko interesov delavskega razreda,
—	varovati državno, vojaško, uradno in poslovno skrivnost,
—	v smislu 8. člena zakona o notranjih zadevah organizirati fizično in tehnično zavarovanje pomembnejših objektov in drugega premoženja,
—	določiti ustrezne ukrepe in mere v primerih odkritja družbeno nevarnih pojavov in v izrednih situacijah.
—	krdpiti osebno odgovornost in delovno disciplino,
—	zagotoviti, da pomembnejša delovna mesta za_ sedejo moralno, politično in strokovno kvalificirani kadri,
—	določiti postopek in način komuniciranja s tujci ter poučitev delavcev pri odhajanju v tujino,
—	opredeliti, katere kršitve določb o družbeni samozaščiti pomenijo hujšo kršitev delovnih dolžnosti.
7.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije tbr državni organi, pri katerih je zaradi posebnosti njihovih stavb in pbslovhih prostorov, načina dela in poslovanja ali iz kakšnega drugega vzroka po. trebno sistematično varstvo naprav, orodja, surovin, spisov, arhiva ali predmetov znatne vrednosti, so dolžni ustrezno zavarovati te dobrine pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivst-va.
Organizacije iz prejšnjega odstavka in državne organe določi z odredbo Izvršni svet Skupščine občine Celje Predlog o tem da koordinacijski odbor za družbeno samozaščito,	/
KRAJEVNE SKUPNOSTI
8.	člen
Krajevna skupnost kot temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov zagotavlja s primernimi oblikami aktivnosti uresničevanje družbene samozaščite na svojem območju, še posebej pa prispeva k stabilnosti javnega reda in miru, večji solidarnosti in varnosti občanov ter k odpravi raznih ob. lik družbeno negativnih obnašanj Poleg nalog iz 4. člena dogovora je KS dolžna samostojno ali v sodelovanju z različnimi skupnostmi združenega dela.\sosednjimi KS ter z ustreznimi državnimi organi in službami. zlasti:
—	vplivati na izboljšanje odnosov med občani z neposredno kritiko ter z odstranjevanjem vzrokov za spore in nesporazume rhed ljudmi ter ustvarjati pogoje za dobro sosedsko sožitje,
—	obravnavati problematiko mladoletniškega prestopništva in primere zanemarjene mladine, ugotavljati vzroke in predlagati ustrezne ukrepe pristojnih! organom,
—	pomagati in sodelovati s pristojnimi organi pri nudenju pomoči zanemarjenim, slabotnim in starejšim osebam in tistim, ki so prišli s prestajanja kazni ali drugim posameznikom, ki so se iz različnih vzrokov znašli v stiski,
—	organizirati pravno pomoč, kadar je to objektivno mogoče, da se zagotovi občanom možnost uveljavljanja ali zaščite njihovih pravic in koristi,
—	organizirati in podpirati dejavnosti ter aktivnosti mladine,
—	opozarjati pristojne organe (kohlisijo za ugotavljanje izvora premoženja) na primere očitnega prekomernega bogatenja, na primere špekulacije in neprimernega jzkoriščanja najete delovne sile,
—	vključiti v programe informiranja in izobraževanja občanov poročilo o družbeni samozaščiti,
—	obravnavati najmanj enkrat letno, po potrebi večkrat poročilo o varnostni situaciji, zlasti pa o prometni varnosti, požarni varnosti in drugih dejavnostih v krajevni skupnosti, zaključne predloge pa posredovali Odgovornim organom,
—	obravnavati in opozarjati na neprimerno in ne-samoupravno obnašanje posameznikov, ki s prisvajanjem oblasti ali zapostavljanjem samoupravnih orga. nov in njihovega dela povzročajo nezadovoljstvo med občani
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
'	9. člen
•
Družbenopolitične organizacije bodo pripomogle k razvijanju varnostne kulture in družbene samozaščite tako, da bodo s svojo idejno politično aktivnostjo budile socialistični patriotizem, zavest in budnost občanov, da se bodo le-ti organizirano 'v večji meti zavzemali in borili zoper sovražnike našega samoupravnega t socializma in zoper druge nosilce antisocialističnih pojavov.	!
Družbenopolitične organizacije bodo sodelovale pri informiranju in izobraževanju občanov o družbeni samozaščiti. Obravnavale bodo negativne in sovražne pojave, ugotavljale njihov izvor, vzroke irt nosilce, podajale družbenopolitične ocene tet podVzemale ustrezne ukrepe zoper njihove nosilce oziroma povzročitelje.
Posebno vlogo imajo sredstva množičnega obveščanja, ki imajo glede na svojo vlogo in vplivno moč v sodobnih razmerah možnost na tem področju najti svojo vsebino pri uresničevanju potreb družbene samozaščite.
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, drugih družbenih organizacijah in društvih, se o delovanju na področju družbene samozaščite dogovarjajo v SZiJL
Organi občinskih konferenc družbenopolitičnih organizacij bodo organizirali pogovore z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Pdleg drugih ihformaeij na razgovorih jih bodo seznanjali tudi z možnostmi pritiskov sovražne ekstremne emigracije in tujih obveščevalnih služb ih drugih organizacij v tujini.
/
10.	člen
V	okviru SZDL kot enotne fronte delovanja vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov se izvaja vzgoja članstva v smislu idejnopolitičnega delovanja v sistemu družbene samozaščite. Člani ZK so še posebej odgovorni za organizacijo ter aktivnost in krepitev družbene samozaščite.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
11.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo v svojih samoupravnih aktih določile nosilce nalog in organe, ki so dolžni zagotoviti takšen sistem družbene samozaščite, kot je določen v 4. členu tega dogovora.
V	samoupravnih aktih bo zlasti tudi določen način informiranja volilcev in delegatov o ukrepih za uveljavljanje in izvrševanje nalog družbene samozaščite in posebej opredeljene tele naloge
—	pri pouku vzgajati pri mladem človeku var-
nostno kulturo ter obravnavati vprašanja družbene samozaščite,	*
—	na primeren način pri otrokih in mladini buditi zavest o pomenu varnosti družbe, o pomenu čuvanja enotnosti, bratstva in enakopravnosti naših narodov in narodnosti in pridobitev NOB ter pomena varovanja samoupravnega socahzma,
—	vodstva vseh šol so pri vzgojiteljskem kadru glede na izjemno vlogo vzgoje mladih dolžna upošte-
' vati kot pomembno načelo pri kadrovanju učiteljev, da bodo le-ti morali imeti poleg sttokovnih še ustrezne moralnopolitične kvalitete.
—	posvetiti posebno skrb športnikom, ki gredo na mednarodna srečanja in gostovanja v tujino,
—	analizirati dejavnosti društev ter skrbeti za vključevanje le-teh v sistem družbene samozaščite,
—	izpostaviti odgovornost občanov, ki odhajajo v tujino na specializacijo, prakso, študij, na posvetovanja in predavanja ter organizirati primerno informiranost, da ti občani ne bodo nasedali tuji propagandi in drugim oblikam pritiskov na jugoslovanske državljane.
OBČINSKA SKUPŠČINA
12.	člen
Skupščina občine Celje usmerja in vc/di uresničevanje družbene samozaščite tako, da:
—	daje orientacijo za aktivnost vseh nosilcev družbene samozaščite zoper sovražne pojave in druga dejanja, ki ogrožajo ustavni in pravni red,
—	zagotavlja koordinirano delo in dogovarjanje nosilcev družbene samozaščite,
—	zagotavlja materialne in druge pogoje za vsestranski razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite,
—	skrbi, da se organi odkrivanja, pregona, sojenja in strokovne službe usposabljajo v organizacijskem, kadrovskem in materialnotehničnem pogledu,
—	razpravlja o varnostni problematiki v občini
nasploh,
—	imenuje koordinacijski odbor za družbeno samozaščito.	k
13.	člen
Koordinacijski odbor za družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usmerja in usklajuje dejavnost organov in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, skupnostih združenega dela in drugih delovnih skupnostih,
—	nudi pomoč organom iz prejšnje alineje pri idejnem, praktičnem in organizacijskem delu ter jih seznanja z varnostno problematiko,
,	— sodeluje s tiskom in drugimi javnimi občili,
seznanja javnost o svojem delu in skrbi nasploh za populariziranje družbene samozaščite.
—	goji stike s šolami, delavsko univerzo, družbenopolitičnimi'organizacijami in društvi ter preko njih zagotavlja širjenje varnostne kulture,
—	organizira praznovanje tedna varnosti in družbene samozaščite,
—	seznanja se z varnostno situacijo, o njej razpravlja in na tej osnovi sprejemu svoj letni akcijski program,
—	poroča skupščini občine o svojem delu in c problematiki s področja uresničevanja družbene samozaščite,
—	daje pobude za pravno urejanje zadev v občini in za sprejemanje družbenih dokumentov s tega področja, kot so priporočila, resolucije itd.
—	nudi pomoč skupnostim {združenega dela pri tehničnem zavarovanju premoženja združenega dela in sestavljanju zaščitnih načrtov,
—	sodeluje z občinsko postajo milice in z upravo javne varnosti Celje.
DRŽAVNI ORGANI
14.	člen
Pravosodni orgapi, organi za notranje zadeve, inšpekcijske službe, drugi državni organi ter služba družbenega knjigovodstva v občini, so dolžni sodelovati pri izgrajevanju samozaščitnega sisterfta, poleg nalog iz 4 člena, zlasti še:
—	da nudijo organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter skupnostim strokovno pomoč v zvezi z vprašanji, ki so pomembna za uresničevanje družbene samozaščite in da jih obveščajo o za- ' devah. ki so zanje .neposrednega pomena,
—	da redno in konkretno obveščajo javnost o vse. bini in oblikah sovražnega delovanja in o drugih družbeno škodljivih pojavih in aktivnostih,
—	da poročajo Skupščini občine Celje o stanju in problemih na področju svoje dejavnosti,
—	da sodelujejo v različnih oblikah vzgojno propagandne aktivnosti.
TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
15.	člen
Z namenom, da bi manifestirali podružDlieno skrb za varnost kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, se v občini Celje praznuje vsako leto teden varnosti tn družbene samozaščite in sicer v tistem tednu leta, ki vključuje 13. maj kot zgodovinski praznik ustanovitve varnostne službe.
16.	člen
Teden varnosti in družbene samozaščite se praznuje tako, da se v javnih občilih publicira aktivnost in uspehi na področju uresničevanja družbene samozaščite, organizirajo se razna predavanja, razpišejo se nagradni natečaji v šolah na temo »Družbena samozaščit in njeno uresničevanje«, podeljujejo pa se tudi pohvale in priznanja ter plakete najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem in občanom na področju
St. 17 — 1. VII. 1978
URADNI UST SRS
Stran 913
družbene samozaščite. Plakete se podeljujejo na pred. log koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Ta družbeni dogovor prične veljati, ko ga podpiše več kot polovica podpisnikov in z dnem objave v Uradnem listu SRS.
18.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se zavezujejo uskladiti svoje samoupravne akte s tem dogovorom najkasneje v 6 mesecih po objavi družbenega dogovora v Uradnem listu SRS.
CERKNICA
773.
Na podlagi 7 člena odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine (Uradni list SRS št. 26/73 m 31/74) ter v smislu 16. člena dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76) izdaja Izvršni Svet Skupščine občine Cerknica
ODREDBO
o naivišiih stopnjah marž za živila v prodaji na drobno v občini Cerknica
1.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije ter zasebniki, ki se ukvarjajo s prometom na drobno prehrambenih proizvodov smejo zaračunavati maržo na nabavno ceno po naslednjih stopnjah:
v.
>— margarina ter rastlinska in živalska mast 12
— riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pše-
nične moke, testenine, kavovine (sladna kava, mleta kavovina, cikorija,' jedilna sol, kisj	14
—	zelenjavne predelave in konzerve (zelenjav- '
ni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava ipd.)	15
—	predelava sadja in konzerve (sirupi, sadni
sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje vključno rozine in dateljni)	15
—	ribje predelave (sušene, soljene, prekajene,
ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez)	*	15
*	— med medica	‘	15
—	bučno in olivno olje. olje iz koruznih klic,
oljne repice, ricinovo olje	15
—	prava kava	15
—	brezalkoholne pijače (naravne in umetne
Pijače, mineralna voda.	sodavica)	18
—	naravne alkoholne pijače (naravna vina in
žganje)	18
—	pivo	18
—	škrob in izdelki iz škroba (dekstrinl, glu-
tein, pudingi)	18
—	kvas	18
—	čaji vseh vrst	18
—	južno sadje (pomaranče, limone, grenivke,
mandarine, banane)	15
—	krompir, jabolka	12
—	vse drugo sadje,	zelenjava in vrtnine	20
—	delikatese in zelenjave (gorčica, antipaste,
majoneze ipd.)	20
•/.
—	jušni koncentrati	20
—	bonboni (trdi, polnjeni, žele in drugi) in
slaščice	20
—	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst
vključno polnjena, deseter ipd.)	20
—	konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli ipd.)	'	20
—	likerji vseh vrst	25
—	močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodke, vinjak ipd.)	25
—	umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneča vina ipd.)	25
—	začimbe (domače in uvožene)	'	25
—	druga živila, ki niso urejena z drugimi pred-
pisi, sklenjenimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi v okviru poslovnih skupnosti	17
Natančnejša pojasnila o tem, za katera živila je določena posamezna marža, daje po potrebi Republiški komite za tržišče in cene.
Navedene marže veljajo za trgovske organizacije združenega' dela, dokler te ne organizirajo svojega poslovanja v smislu 45. člena ustave Socialistične republike Slovenije gli dokler se za posamezna živila oziroma za skupine živil ne sklenejo družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi v okviru ustreznih poslovnih skupnosti.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o naj višjih stopnjah marž za živila v prodaji na drobno v občini Cerknica (Uradni list SRS. št. 13/75).
3.	člen
Ta odredba začne veljati, ko jo sprejme izvršni svet, objavi se v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 julija 1976 dalje.
St. 38-16/75-2
Cerknica, dne 15. junija 1976.
'I " Predsednik IS Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
IDRIJA
774.
Skupščina občine Idrija ^e na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov .(Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 230. člena statuta občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1976 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
o potrdilvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in nrisnevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Idrija in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975, ki ju je pregledala strokovna komisija skupščine.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje:
din
—	obremenitve	6,777.418,76
—	plačila	6,098.108,69
—	odpise	234.017,82
—	zaostanek na dan 31. 12. 1975	445.292,25
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:
—	obremenitve
—	plačila
—	odpise
—	zaostanek na dan 31. 12. 1975
din
1,155.866,40
1,041.567,30
22.971,65
91.327,45
3.	člen
Zaključna računa obsegata: bilanco, bruto bilanco in pregled dolgov in preplačil (saldo bilanco) zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-11/76
Idrija, dne 15. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r.
775.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junjja 1976 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradno glasilo občine Idrija št. 2/73, 4/73, 8/73, 2/74 in Uradni list SRS, št. 9/75, 7/76 in 13/76) se v tarifi 5. točka tarifne številke 2 spremeni in glasi.
»5. naravnega žganja in Vinjaka	40 "/o«
V	tarifi se za 5. točko tarifne številke 2 doda 5a točka, ki se glasi:
»5a medice	15 °/o«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-3/72
Idrija, dne 15. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
776.
Na podlagi 18. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št, 16/74) in 230. člena statuta občine Idrija je .Skupščina' občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1976 sprejela
ODLOK
o srednjeročnem programu geodetskih del v občini Idrija za obdobje 197S—1980
1. člen
S sredjeročnim programom geodetskih del se zagotavlja izvedba geodetskih del v občini Idrija za namene prostorskega in urbanističnega planiranja, za izvedbo zazidalnih načrtov in projektov, za urejanje katastrskih, premoženjsko pravnih in davčnih razmerij in drugo.
2. člen
Odlok ureja programiranje in financiranje naslednjih geodetskih del:
—	izdelava temeljnih topografskih načrtov manjših meril (osnovna državna karta 1 :10 000)
—	izdelava temeljnih topografskih načrtov večjih meril
—	izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav
—	izdelava geodetske prostorske dokumentacije
—	reprodukcija katastrskih načrtov
—	avtomatska obdelava podatkov katastrskega operata (AOP)
3' člen
V obdobju 1976-1980 bo na območju občine Idrija opravljeno iz navedenih geodetskih del in nalog sledeče:
1.	Izdelava 3 listov temeljnih topografskih načrtov manjših meril (osnovna državna karta) v izmeri 1382 ha v merilu 1 : 10 000, ki bo izvršeno po planu Geodetske uprave SR Slovenije s sredstvi, predvidenimi v odloku o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976—1980. S tem bo celotno območje uprave občine Idrija pokrito s temeljnimi topografskimi načrti merila 1 : 10.000 oziroma 1:5.000.
2.	Izdelava ,temeljnih topografskih načrtov večjih meril y obsegu 196 ha, od katerih je delež izmere naselja Godovič 156 ha planiran že za leto 1976,, 40 ha pa za izmero naselja Cerkno oziroma Spodnja Idrija, kar se bo reguliralo z letnimi plani, Izdelava se bo vršila v skladu z družbenim dogovorom o kriterijih za programiranje, financirarije in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjih merilih, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ih obči-, ne.
3 Izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav za mesto Idrija in naselja Crni vrh, Godovič, Cerkno in Spodnja Idrija, ki bo zajel podzemne vode. kanalizacijo, vodovod, električno omrežje, javno razsvetljavo in PTT Omrežje v skupni dolžini 60 km vodov.
4.	Nastavitev geodetske prostorske dokumentacije po obstoječi zakonodaji (zakon o temeljni geodetski izmeri s kartografsko in numerično obdelavo prostorskega dela zemljiškega katastra: upravni, politični, urbanistični in razni naravni režimi).
5.	Reprodukcija katastrskih načrtov grafične in numerične izmere, ki so zaradi prenatrpanosti detajla ali zaradi strošenosti papirja neuporabni za registracijo Hbvih spremethb in za izdajanje kopij. Pri grafičkih katastrskih načrtih merila 1 ; 2880 bo potrebno reproducirati 58 listov, v merilu 1 :2500 pa 5 listov tei pri numeričnih katastrskih načrtih merila 1 :1000 5 listov. skupno 68 listov.
6 Naložitev katastrskega operata na avtomatsko obdelavo podatkov za 32 katastrskih občin v skupni površini 42.156 ha s ca. 40.150 parcelami.
4.	člen >
Za izvedbo navedenih nalog v prejšnjem členu bodo v letu 1976—1980 zagotovljena sredstva v Višini
2.170.000 dinarjev. Sredstva bodo zagotovljena na podlagi družbenih dogovorov zainteresiranih organizacij za gotova dela in v proračunu občine
6.	člen
Sredstva se bodo trosila na podlagi letnih programov geodetskih del, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Idrija na predlog Geodetske uprave Idrija. Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, bodo prenešena v naslednja leta.
6,	člen
Za izvajanje srednjeročnega programa skrbi upravni organ za geodetske zadeve občine Idrija.
7.	člen
Na podlagi 8. člena družbenega dogovora o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976—1980. se pooblasti Geodetski zavod SRS za izdelavo temeljnih topografskih načrtov na območju občine Idrija.
Izvršni svet Skupščine občine Idrija predloži vsako leto Skupščini občine Idrija poročilo o izvajanju tega sredjeročnega programa.
•	8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-3/76
Idrija, dne 15. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto SulgsJ 1. r.
777.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 230. člena statuta občine Idrija sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Idrija na skupni seji obeh zborov dne 15i junija 1976 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje Izgradnje ceste Gorje—Vrh križa
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Gorje-Poče-Tre-benče in krajevne skupnosti Zakriž se za sofinanciranje izgradnje ceste Gorje—Vrh križa uvede samoprispevek v denarju.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za čas od 15. julija 1976 do 31. decembra 1977.
3.	člen
Zavezanci za samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju, navedenem v 1. členu tega odloka! Obveznost posameznega zavezanca je določena na podlagi kriterijev iz
4.	točke sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje ceste Gorje—Vrh križa (Uradni list SRS. št. 4/76) in je za vsakega podrobno določena s posebnim zapisnikom, ki je kot priloga sestavni del tega odloka.
4.	člen
Samoprispevek zavezancev obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, nadomestil In pokojnin za tiste za-
vezance, ki so se tako izjavili s posebno pismeno izjavo. Drugi Zavezanci odvajajo samoprispevek neposredno na ustrezen račun pri krajevni skupnosti.
5.	člen
Vrednost del za izgradnjo ceste Gorje—Vrh kr,.._ bo po predračunu znašala 2,200.000 din. predvideni znesek, ki bo zbran S samoprispevkom, pa bo znašal 500.000 din.
6.	člen
Samoprispevek se plačuje na posebni tekoči račun navedenih krajevnih skupnosti pri Službi družbenega knjigovodstva Nova Gorica — ekspozitura Idrija.
7.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka sta neposredno odgovorna sveta krajevne skupnosti Gorje-Poče-Trebenče in Ravne-ZakrlŽ, ki tudi izvajata nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
8.	člen
Za oprostitev plačevanja samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73).
9.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevKa ne plačujejo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
10.	člen
O uporabi sredstev samoprispevKa se sescavi zaključni račun.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-6/76
Idrija, dne 15. junija 1976.
PredsedniK
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
LENART
778.
Po 165. členu statuta občine Lenart (.uradni list SRS, št. 19-545/74) in 1. členu zakona o obdavčevanju 1 proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-310/72, 54-491/72, 28-377/73, 36-547/75) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve v občini
Lenart
1. člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka — del A — davek od prometa proizvodov, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Uradni list SRS. St. 55/72, 2/73, 33/73, 45/73. 16/74, 17/75 in 7/76), se v tarifni številki 2 pod zap. številko 5 stopnja prometnega davka za žganje in vinjak 15%>, nadomesti s stopnjo 40 “do.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976.
St. 421-6/72
Lenart, dne 18. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
779.
Skupščina občine Lenart je na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 26/73) in 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) na seji zbora združenega dela dne 18. junija 1976 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. junija 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
Na območju občine Lenart se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij.
2.	člen
Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena tega odloka, so po krajevnih skupno^ stih naslednja:	)
I.	Krajevna skupnost Benedikt
1.	Ajlec Friderik, Ihova 51
2.	Ajlec Marija. Bačkova 15
3.	Belna Ernest, Ihova 56
4.	Belna Feliks, Sp. Ročica 23
5.	Belna Ivan. Sp. Ročica 22
6 Beloglavec Edvard. Benedikt 32
7.	Berič Mirko. Trstenik 13
8.	Berič Janez, Trotkova 4
9.	Bernjak Alojz. Trstenik 24
10.	Bernjak Ludvik. Drvanja 25
II.	Borko, Andrej, Ihova 53
12.	Borko Feliks. Trstenik 8
13.	Božič Boris, Trije kralji 9
14.	Bratuša Branislav, Ihova 63 15 Bratuša Jakob, Ihova 42
16.	Bratuša Jože, Bačkova 19
17.	Bratuša Marija, Drvanja 2
18.	Caf Sidonija, Benedikt 84
19.	Damiš Janez. Trije kralji 4
20.	Dokl Franc, Negovski vrh 11
21.	Dokl Jože. Trotkova 19
22 Donik Jakob, Trotkova 29
23.	Donik Janez, Benedikt 28
24.	Draksler Karl. Trstenik 11
25.	Drašak Viktor, Stara gora 3
26	Dvoršak Feliks. Trotkova 28
27	Elbi Franc. Trstenik 25
28.	Elbi Julijana. Benedikt 23
29,	Erjavec Alojz. Benedikt 76
30	Erjavec Jakob Benedikt 56
31	Erjavec Janez. Zenjak 1
32.	Fekonja Janez, Ihova 64
33.	Fekonja Franc, Ihova 62
34.	Fekonja Franc, Ihova 26
35.	Fekonja Franc, Zenjak 4
36.	Neudauer Ivan, Drvanja 34
37.	Fišer Cvetko, Štajngrova 5
38.	Fišer Janez, Benedikt 61
39.	Geratič Franc, Trotkova 22
40.	Geratič Terezija, Trije kralji 5
41.	Golob Franc, Bačkova 49
42.	Golob Vinko, Štajngrova 6
43.	Gonzi Ivan, Trotkova 15
44.	Hajnžič Janez, Zenjak 13
45.	Harl Jožefa, Drvanja 27
46.	Harl Rudolf, Drvanja 46
47.	Huber Alojz, Bačkova 4
48.	Huber Stefan, Bačkova 2
49.	Jakopec Karl, Drvanja 35
50.	Ješovnik Ana, Ihova 57
51.	Ješovnik Anton, Ihova 54
52.	Ješovnik Barbara, Ihova 15
53.	Ješovnik Franc. Ihova 47
54.	Kaučič Jakob Ihova 50
55.	Kaučič Franc, Trotkova 18
56.	Kaučič Franc. Ihova 60
57.	Ketiš Jakob. Bačkova 43 58 Ketiš Janez, Trstenik 10
59.	Ketiš Stanislav. Trotkova 21
60.	Klobasa Peter Obrat 7
61.	Kocbek Viktor, Benedikt 70
62.	Kokol Elizabeta. Benedikt 68
63.	Kolarič Anton Benedikt 37
64.	Koler Janez. Drvanja 5
65.	Koler Rudolf. Benedikt 30 66 Kralj Jan^z, 'Ihova 52
67, Kramberger Franc, Sp. Ročica 15
68	Kraner Anton, Drvanja 38
69	Kraner Franc, Ihova 30
70.	Kraner Franc. Štajngrova 12
71.	Kraner Jože, Drvanja 1
72 Krmek Feliks, Benedikt 19
73.	Kukovec Ludvik. Sp. Ročica 21
74.	Lebreht Franc, Benedikt 46
75.	Lehner Jože, Benedikt 42
76.	Lempl Marija — Kraner Barbara, Bačkova 40
77.	Leopold Janez. Trstčnik 21
78.	Letnik Ivana, Bačkova 47
79.	Lutar Mirko, Drvanja 4
80.	Mavrič Janez. Trotkova 20
81.	Merčnik Karel. Drvanja 20
82.	Merčnik Angela, Benedikt 2 * 83. Moleh Ana, Benedikt 80
84.	Ornik Anton. Sp. Ročica 26
85.	Pahler Franc. Bačkova 48
86.	Pahler Matevž. Bačkova 6 87 Pavalee Maks. Drvanja 15 88. Perko Avguština. Obrat 5 89 Perko Jože Sp Ročica 24
90.	Perko Konrad Ihova 31
91.	Perko Vinko, Obrat 14
92.	Petek Mariia Bačkova 27
93.	Petek Vinko, Obrat 18
94.	Polič ^ranc. Obrat 2
95.	Prosič Aleksander. Trotkova 7
96.	Raišo Dominik Drvanja 6 97 Rajšp Franc. Sp Ročica 5
98.	Rajšp Franc, Ihova 29,
99.	Raj ter Ciril, Benedikt 43
100.	Rihtarič Marija, Ihova 32
101.	Rojs Janez, Drvanja 26
102.	Rola Ivan, Sp. Ročica 6
103.	Rola Leopold, Sp. Ročica 17
104.	Rola Terezija, Benedikt 53
105.	Rotvajn Franc, Benedikt 44
106.	Senekovič Janez, Drvanja 31
107.	Senekovič Jože, Trstenik 7
108.	Kozar Ignac, Ločki vrh 27
109.	Škamlič Otilija — Petek Ljudmila, Stajngro-va 2
110.	Slaček Rudolf, Drvanja 2
111.	Sraka Marija, Benedikt 48
112.	Strmšek Franc, Zen jak 11
113.	Strmšek Marija. Drvanja 33
114.	Šauperl Feliks, Sp. Ročica 25
115.	Šijanec Mirko. Trije kralji 2
116.	Šiško Terezija' Obrat 17
117.	Skamlec Cecilija, Trotkova 1
118.	Skrlec Jože, Sp. Ročica 2 119 Spenga Stanko, Benedikt 31
120.	Špindler Valentin, Obrat 13
121.	Suta Franc, Obrat 3
122.	Tretnjak Franc, Benedikt 22
123.	Uršič Jože. Trotkova 30
124.	Valner Jože, Bačkova 8
125.	Verboršt Alojz. Benedikt 34 ,
126.	Vogrin Marija, Ločki vrh 18 127 Vrabl Franc. Benedikt 83
128.	Vrbnjak Anton, Trotkova 27
129.	Zemljič Ignac, Trije kralji 6
130.	Zemljič Janez, Zenjak 10
131.	Zemljič Maks, Bačkova 3
132.	Zemljič Marija. Benedikt 3
133.	Zemljič Mihael, Obrat 16
134.	Zernec Ciril, Benedikt 4
135.	Zimič Elizabeta, Drvanja 16
136.	Zorman Friderik, Drvanja 17
137.	Zupan Franc, Ihova 45
138.	Žižek Janez, Ihova 58
II.	Krajevna skupnost Cerkvenjak
139.	Ajlec Marija, Cogetinci 64
140.	Anžel Jernej, Brengova 28
141.	Anželj Marija, Cogetinci 54
142.	Benko Franc, Andrenci 36
143.	Borko Anton, Cogetinci 74
144.	Borko Štefanija, Grabonoški vrh 30
145.	Breznik Anton. Cenkova 5
146.	Cafuta Janez, Vanetina 1
147.	Cigula Rozalija, Zupentinci 16
148.	Čeh Alojz. Andrenci 51
149.	Ceh Ana. Andrenci 72
150.	Čeh Elizabeta, Cogetinci 58
151.	Ceh Jera. Župetinci 24
152.	Divjak Franc. Brengova 51
153.	Družovič Ivan. Čagona 61
154 Fekonja Elizabeta. Vanetina 34
155.	Fekonja Franc. Andrenci 24
156.	Firbas Anton, Cogetinci 60
157.	Firbas Janez. Cenkova 6 158 Firbas Janez Bregova 62
159.	Fras Frančiška. Brengova 73
160.	Fras Stanislav. Cogetinci 41
161.	Grdja Stefan, Andrenci 27
162.	Hameršak Vinko, Čagona 30
163.	Hanžekovič Franc, Smolinci 83
164.	Hojnik Alojz, Andrenci 41
165.	Hojs Marija, Vanetina 23
166.	Hozjan Ignac, Andrenci 52
167.	Klobasa Anton, Bregova 41
168.	Klobasa Avgust, Bregova 59
169.	Kocmut Franc, Cogetinci 63
170.	Kocmut Matija, Čagona 26
171.	Kocuvan Alojz, Čagona 24
172.	Kolmanič Vinko, Cogetinci 32
173.	Kovačec Janko, Čagona 93
174.	Kovačec Terezija, Stanetinci 21
175.	Kozar Franc, Brengova 60
176.	Kozar Lovrenc, Komarnica 3
177.	Kozar Matilda, Brengova 63
178.	Kozar Viktor, Brengova 71
179.	Kramberger Jože, Cogetinci 6
180.	Kukovec Ivan, Cogetinci 52
181.	Kukovec Elizabeta, Brengova 56
182.	Kuri Terezija, Cogetinci 34
183.	Kurnik Alojz, Cogetinci 59
184.	Lovrenc Ivan, Andrenci 18
185.	Lovrenčič Henrik, Kadrenci 1
186.	Lukavečki Janko, Brengova 6
187.	Markovič Franc, Čagona 18
188.	Maguša Ferdo, Peščeni vrh 18
189.	Mohorič Alfonz, Bregova 10
190.	Mohorič Marija, Stanetinci 19
191.	Ornik Jakob, Stanetinci 45 |^2. Paluc Anton, Bregova 18
193.	Paluc Jožef. Cerkvenjak 26
194.	Pavlas Franc, Andrenci 33
195.	Peklar Konrad, Brengova 44
196.	Ploj Adolf, Bregova 20
197.	Pučko Ivan, > Župetinci 45
198.	Pučko Marija, Čagona 8
199.	Purgaj Franc, Cogetinci 43
200.	Rajh Ciril, Brengova 54
201.	Rajšp Ivanka, Cogetinci 55
202.	Rojko Jože, Brengpva 11
203.	Rojs Genovefa, Brengova 6
204.	Rokavec Marija, Brengova 77
205.	Satler Matija, Čagona 15
206.	Satler Matilda, Cogetinci 33
207.	Simonič Katarina, Andrenci 29
208.	Simonič Marija, Andrenci 50
209.	Simonič Vinko, Cogetinci 73
210.	Slaček Anton, Brengova 48
211.	Šek Franc, Brengova 24
212.	Silec Elizabeta, Andrenci 53
213.	Stelcer Jožefa, Stanetinci 47
214.	Stelcer Ludvik, Cogetinci 51
215.	Tratnjak Ivan, Andrenci 48
216.	Trojner Milan, Brengova 61
217.	Vajngerl Karl, Andrenci 38
218.	Vogrin Franc, Čagona 86
219.	Vogrin Jakob, Smolinci 62
220.	Vogrin Matija, Cogetinci 21
221.	Vogrin Stanko, Vanetina 16
222.	Vrbnjak Rudolf, Brengova 72
223.	Vršič Angela, Andrenci 46
224.	Zelenik Franc, Cogetinci 53
225.	Zelenik Ivan, Stanetinci 28
226.	Zelenko Jože, Župetinci 8
Stran 918
URADNI LIST SRS
St. 17 — 1. VII. 1978
227.	Zorko Elizabeta, Zupetinci 26
228.	Zorko Janez, Cagona 96
229.	Zorman Pavla, Župetinci 41
230.	Zorman Stefan, Andrenci 64
231.	Žel Ernest, Brengova 3
232.	Zerdin Franc, Cogetinci 35
233.	Žižek Franc, Andrenci 8
234.	Žižek Kristina, Smolinci 94
235.	Žmavc Stanko, Cogetinci 76
III.	Krajevna skupnost GradiSče
236.	Ajlec Matija, Zg. Verjane 34
237.	Anželj Janez, Zg. Verjane 38
238.	Bela Jože, Zg. Senarska 26
239.	Bezjak Janez, Zg. Porčič 20
240.	Breznik Janez, Zg. Porčič 54
241.	Breznik Stanislav, Zg. Porčič 130
242.	Breznik Stanko, Sp. Senarska 26
243.	Brunčič Franc, Zg. Verjane 2
244.	Cartl Marija, Zg. Senarska 45 •
245.	Cmor Franc, Sp. Senarska 15
246.	Ceh Henrik, Gočova 13
247.	Ceh Martin, Sp. Senarska 30
248.	Ceh Vinko, Gočova 18
249.	Čuček Antonija, Zg. Porčič 116
250.	Čuček Karel, Zg. Porčič 2
260.	Daks Karl, GradiSče 27
261.	Diemat Roza, Gradišče 18
262.	Divjak Feliks. Zg. Senarska 46
263.	Divjak Ludvik, Zg. Senarska 44
264.	Dobaja Alojz, Zg. Porčič 60
265.	Dobaja Ivan, Zg, Senarska 34
566.	Drašek Peter. Zg. Senarska 39
267.	Družovič Adolf, Sp. Senarska 16
268.	Družovec Marija — Matija, Zg. Verjane 31
269.	Družovec Janez, Sp. Senarska 32
270.	Družovec Katarina, Zg. Porčič 12
271.	Družovec Marija, Sp. Verjane 5
272.	Dvoršak Feliks, Zg. Porčič 127
273.	Dvoršak Karel, Osek 77
274.	Elbi Antonija, Sp. Senarska 31
275.	Erjavec Roza, Zg. Porčič 72
276.	Erman Franc, Gočova 15
277.	Fras Franc, Gočova 16
278.	Fras Janez, Osek 48
279.	Fras Karl, Gočova 12
280.	Fras Vinko, Gočova 57
281.	Golob Jakob, Zg. Porčič 6
282.	Golob Janez Zg. Verjane 33
283.	Gungl Franc, Zg. Porčič 120
284.	Hehtl Franc, Gočova 17
285.	Heric Franc, Zg. Verjane 16
286.	Horvat Karel, Zg. Verjane 3
287.	Jančič Jožef, Sp. Verjane 1
288.	Klobasa Marija, Gradišče 61
289.	Klobasa Roman. Gradišče 61
290.	Kocbek Frida, Osek 65
291.	Kozar Jakob, Osek 103
292.	Kozar Ivana. Osek 6
293.	Krajnc Karl, Gradišče 23
294.	Krajnc Marija, Gradišče 21
295.	Kramberger Jože, Zg. Verjane 10
296.	Kramberger Feliks, Gočova 21
297.	Kramberger Neža, Gočova 23
298.	Kraner Alojz, Osek 62
299.	Kraner Ciril. Gradišče 68
300.	Kranvogel Franc, Gočova 62
301.	Kranvogel Franc, Gočova 31
302.	Kranvogel Ignac, Gočova 62
303.	Kukovec Franc ml., Sp, Senarska 24
304.	Kukovec Franc st., Sp. Senarska 29
305.	Kukovec Helena, Zg. Verjane 37
306.	Kukovec Ignac, Zg. Verjane 26
307.	Kurbus Stanko, Gočova 9
308.	Kuri Franc, Sp. Verjane 6
309.	Kuri Lovrenc — Šauperl Jože, Sp, Verjane 4
310.	Lasbahgr Franc, Sp. Senarska 28
311.	Lebreht Rajmund, Zg. Porčič 71
312.	Magdič Matilda, Zg. Verjane 15
313.	Majžir Marija, Zg. Senarska 42
314.	Matjašič Marija, Gočova 26
315.	Mauko Ida, Zg. Senarska 33
316.	Merčnik Franc, Zg. Verjane 12
317.	Minih Janez, Zg. Senarska 21
318.	Mlasko Franc, Zg. Porčič 22
319.	Mlinarič Frančiška, Zg. Senarska 25
320.	Mlinarič Konrad, Zg. Verjane 17
321.	Muršič Ana Zg. Porčič 81
322.	Novak Mihael. Zg. Porčič 19
323.	Ornik Anton, Osek 105
324.	Ovčar Rudolf, Zg. Senarska 49
325.	Padovhik Genovefa, Zg. Senarska 31
326.	Pavrič Mihael, Zg. Porčič 69
327.	Pdčko Marija; Zg. Porčič 115
328.	Pečovnik- Ljudmila, Zg. Porčič 3
329.	Pečovnik Vinko. Gočova 7
330.	Perko Marija, Sp. Senarska 5
331.	Perko Marija. Gradišče 67
332.	Petrič Alojz, Gočova 67
333.	Petrič Franc, Gočova 19
334.	Pihler Franc, Zg. Verjane 30
335.	Pivec Emil, Zg. Porčič 56
336.	Ploj Franc, Osek 5
337.	Ploj Jože, Zg. Verjane 19
338.	Ploj Marija. Gradišče 70
339.	Ploj Terezija. Osek 123
340.	Ploj Vinko, Zg. Senarska 28
341.	Pohorič Ivan, Osek 81
342.	Polič Janez, Zg. Porčič 124
343.	Polič Jože, Osek 4
344.	Postružnik Rado, Zg. Porčič 57
345.	Prebevšek Ignac, Zg. Verjane 18
346.	Purgaj Franc, Osek 94
347.	Rajšp Katarina, Zg. Porčič 129
348.	Rašl Ivan, Gočova 39
349.	Rojko Andrej, Gočova 28
350.	Roškar Vlado, Gočova 60
351.	Senekovič Stanko, Zg. Porčič 110
352.	Slanič Janez, Gočova 59
353.	Slukan Mijo, Zg. Porčič 117
354.	Sužnik Konrad, Gočova 56
355.	Šalamun Alojz, Gočova 11
356.	Šamperl Konrad. Sp. Verjane 3
357.	Senekar Peter, Zg. Porčič 59
358.	Silec Ivan, Sp. Senarska 27
359.	Šileč Janko, Sp. Senarska 17
360.	Šileč Ludvik. Sp Senarska 8
361.	Škamlec Julijana, Zg. Porčič 119
362.	Šoštarič Ignac, Osek 68
363.	Štajfelzer Ema. Osek 108
364.	Štebih Janko, Gočova 23
365.	Štrbal Martin. Zg. Porčič 62
366.	šuta Friderik. Zg. Senarska 24
367.	Suta Karel, Zg. Senarska 20
368.	Švare Franc, Osek 25
369.	Švare Jera, Sp. Senarska 19
370.	Toplak Irma, Zg. Senarska 29
371.	Toplak Marija, Osek 79
372.	Trinkaus Janez, Gočova 49
373.	Trstenjak Stanko, Zg. Verjane 27
374.	Vajngerl Jože, Zg. Verjane 14
375.	Veršič Janez, Zg. Porčič 1
376.	Vogrin Feliks, Gradišče 43
377.	Vogrin Franc, Zg. Porčič 73
378.	Vogrin Marija, Gradišče 46
379.	Vogrinec Vinko ml., Gočova 6
380.	Vogrinec Vinko st., Gočova 3
381.	Vok Antonija, Osek 87
382.	Vrabl Konrad, Zg. Porčič 70
383.	Vračič Matija, Sp. Senarska 14
384.	Vresnik Marija, Zg. Porčič 125
385.	Zelenik Franc, Zg. Verjane 32
386.	Zelenko Marija, Sp. Senarska 27
387.	Zimič Elizabeta, Sp. Senarska 6
388.	Žekš Ernest, Osek 76
389.	Zekš Franc, Zg. Porčič 126
390.	' Zel Jože, Osek 49
391.	Živko Franc, Sp. Senarska 38
392.	Žižek Simon, Zg. Senarska 37
393.	Žmavc Alojz, Gočova 14
TV. Krajevna skupnost Jurovski dol
394.	Ajhmajer Franc, Zitence 37
395.	Alt Terezija, Zg. Partinje 146
396.	Babšek Franc, Partinje 129
397.	Babšek Karel, Partinje 23
398.	Babosek Franc, Zitence 29
399.	Bauman Andrej, Sp. Gasteraj 7
400.	Bauman Feliks, Zg. Gasteraj 28
401.	Bauman Janez, Maina 16
402.	Bauman Jože, Partinje 76
403.	Belec Franc, Maina 53
404.	Belna Franc, Sr. Gasteraj 6
405.	Belna Karolina, Sp. Gasteraj 78
406.	Berič Viktor, Sp. Gasteraj 55
407.	Bohi Avguštin, Zg. Gasteraj 10
408.	Bohi Jože, Zitence 23
409.	Bračič Ivan, Partinje 2
410.	Bračič Martin, st., Zg. Gasteraj 19
411.	Breznik Ivana, Sr. Gasteraj 15
412.	Breznik Mihael, Zitence 55
413.	Cmčec Alojz, Maina 47
414.	Cmčec Franc, Sr. Gasteraj 13
415.	Cmčec Ivan, Sr. Gasteraj 18
416.	Cmčec Milan, Jurovski dol 15
417.	Crnčec Rudolf, Maina 46
418.	Cmčec Vinko, Partinje 60
419.	Čuček Feliks, Partinje 63
420.	Cučko Anton, Maina 11 "
421.	Divjak Ivan, Partinje 88
422.	Divjak Jože. Partinje 89
423.	Divjak Katarina, Sp. Gasteraj 2
424.	Draškovič Alojz, Maina 49
425.	Drozg Maks. Zg. Gasteraj 22
426.	Dvoršak Julijana, Partinje 95
427.	Fras Anton. Jurovski dol 35
428.	Fras^-Oroslav, Maina 1
429.	Gajzler Franc. Sp Gasteraj 59
430.	Golob Marija, Jurovski dol 55
431.	Gonza Karl, Partinje 58
532.	Grager Alojz, Zg. Gasteraj 38
433.	Gselman Anton, Maina 38
434.	Hauc Magdalena, Maina 50
435.	Holer Ana, Maina 60
436.	Holer Engelbert, Partinje 57
437.	Holer Milan, Partinje 75
438.	Horvat Alojz, Sp. Gasteraj 6
439.	Ilšnik Franc, Jurovski dol 43
440.	Jager Jože, Jurovski dol 42
441.	Jakopec Ivan, Jurovski dol 21
442.	Jakopec Ivan, Sr. Gasteraj 4
443.	Jarc Jože, Partinje 104
444.	Ješovnik Peter, Partinje 9
445.	Kacjan Adolf, Partinje 65
446.	Kamenšak Alojzija, Zg. Gasteraj 17
447.	Kamenšak Ivan, Sr. Gasteraj 10
448.	Kamenšak Jože, Zg. Gasteraj 27
449.	Klobasa Jože, Zitence 1
450.	Klobasa Rozalija, Sp. Gasteraj 16
451.	Knuplež Alojzija, Maina 52
452.	Knuplež Jože, Maina 56
453.	Knuplež Karl, Jurovski dol 54
454.	Komperšak Ivan, Sp. Gasteraj 11
455.	Korošec Karl, Partinje 33
456.	Korošec Silvo, Maina 45
457.	Kranjc Alojz, Varda 6
458.	Krajnc Franc, Partinje 67 '
459.	Krajnc Franc, Partinje 126
460.	Kraner Franc, Partinje 23
461.	Kraner Jože, Maina 55
462.	Kraner Jože, Partinje 27
463.	Kraner Rudolf, Maina 7
464.	Kraner Vinko, Jurovski dol 41
465.	Križan Ivan ml., Zitence 63
466.	Kurnik Franc, Partinje 28
467.	Lovrenčič Jože, Partinje 94
468.	Lekežič Ivan, Sp. Gasteraj 40
469.	Lekežič Martin, Zitence 65
470.	Letnik Franc, Partinje 74
471.	Levačič Marija, Jurovski dol 52
472.	Lorbek Avgust, Zitence 53
473.	Lorbek Vinko, Jurovski dol 16
474.	Lorber Milan, Sp. Gasteraj 9
475.	Luc Anton, Maina 59
476.	Majcenič Vinko, Partinje 3
477.	Meser Alojz, Zitence 40	V
478.	Mihelič Ivan, Partinje 73
479.	Mihelič Ana, Partinje 30
480.	Mlakar Alojz, Varda 21
481.	Muhič Julijana, Partinje 45
482.	Muršec Renata, Maina 48	•
483.	Najdenik Ivan, Partinje 68
484.	Ornik Bogomir, Partinje 120
485.	Ornik Franc, Sp. Gasteraj 4
486.	Ornik Ignac, Partinje 106
487.	Ornik Ivan, Jurovski dol 20
488.	Ornik Janez, Jurovski dol 44
489.	Ornik Jože, Jurovski dol 53
490.	Ornik Julijana, Jurovski dol 48
491.	Ornik Ivan, Sp. Gasteraj 54
492.	Ornik Roman, Maina 17
493.	Ornik Verona, Sp. Gasteraj 39
494.	Pavalec Otilija, Sp. Gasteraj 17
495.	Perko Antonija, Sr. Gasteraj 9
496.	Pescrl Avgust, Žilence 2
497.	Peserl van, Zitence 5
498.	Peserl Jože, Maina 44
499.	Ploj Julijana, Partinje 148
500.	Poredoš Franc, Zitence 52
501.	Rajšp Aleksander, Jur. dol 14
502.	Repa Ivan, Sp. Gasteraj 16
503.	Repa Janez, Partinje 24k
504.	Rokavec Ivan, Maina 3
505.	Rola Pavel, Zitence 74
506.	Roškar Roman, Jurovski dol 29
507.	Roškarič Anton, Jurovski dol 61
508.	Rotar Jože, Maina 43
509.	Roter Marija, Jurovski dol 4
510.	Rotman Mirko, Sp. Gasteraj 8
511.	Rotvein Jože, Zitence 13
512.	Senekovič Albin, Partinje 132
513.	Senekovič Alojz, Zg. Partinje 134
514.	Senekovič Franc, Zitence 43
515.	Senekovič Ludvik, Varda 10 516 Senekovič Vinko. Partinje 137 517. Simonič Alojzija. Zitence 41 518 Slaček Feliks. Zitence 75
519.	Srnko Mirko, Maina 13
520.	Strmec Ivan, Maina 42
521.	Šauperl Jurij, Partinje 59
522.	Šeligo Ana, Varda 22
523.	Šenekar	Alojz, Maina 18
524.	Šenekar	Daniel, Sr. Gasteraj	14
525.	Šenveter	Janez, Varda 25
52'6	Šenveter	Karl, Zg. Gasteraj	12
527.	Škamlec Ivan, Sp. Gasteraj 85
528.	Šnajder Frančiška, Ivan in Katarina, Zg. Gasteraj 36
529 Špidler Berta, Jurovski dol 3
530.	Šprah Marija, Partinje 147
531.	Štandeker Alojz, Zitence 39
532.	Šuman Ivan, Sr. Gasteraj 17
533.	Švare Miroslav, Sp. Gasteraj 79
534.	Toplak Karl, Jurovski dol 66
535.	Toplak Karolina, Jurovski dol 66
536.	To-pink Venčeslav, Partinje 112
537.	Verbošt J%>že, Zitence 32
538.	Verbošt Jože, Zitence 59
539	Voglar Rudolf, Partinje 64
540	Vuzerri Alojz, Varda 16
541.	Zelenko Alojz, Sp. Gasteraj 3
542.	Zelenko Anton. Zitence 51
543.	Zelenko Franc. Maina 54
544.	Zelenko Vinko. Partinje 79 545 Zorec Ivan, Partinje 131
546.	Zorec Jože st., Sp. Gasteraj 41
547.	Zorjan Franc. Jurovski dol 28
548.	Zugman Ivan. Maina 8
549.	Zugman Valentin. Jurovski dol 57 549a. Rop Franc. Jurovski dol 51
V.	Krajevna ukupnost Lenart ,
550.	Bračič Vinko, Šetarova 5
551.	Bračko Jože, Močna 18
552.	Breznik Ludvik, Zg. Zerjavci 6
553.	Breznik Maks, Močna 3
554.	Črnčič Franc, Sp. Partinje 28
555.	Dajčman Ludvik, Močna 13
556.	Dajčman Verona, Sp. Zerjavci 8
557.	Damiš Magdalena, Radehova 19
558.	Divjak Ivan, Zg. Zerjavci 50
559.	Divjak Karel, Zg. Zerjavci 36
560.	Divjak Konrad, Zg. Zerjavci 35
561.	Domiter Marija, Vinčka vas 24
562.	Dvoršak Danica, Sp. Partinje 35
563.	Dvoršak Friderik, Sp. Porčič 8
564.	Dvoršak Vinko, Vinička vas 27
565.	Fekonja Franc, Vinička vas 1
566.	Fras Alojz, Lormanje 24
567.	Bunderla Franc, Sp. Zerjavci 41
568.	Dajčman Alojz, Močna 17
569.	Divjak Ana, Zamarkova 21
570.	Gorgner Marija, Zg. Zerjavci 71
571.	Grabušnik Karl, Lormanje 7
572.	Grahornik Marija, Vinička vas 2
573.	Hercog Josip, Vinička vas 34 574 Hojs Katarina, Sp. Partinje 22
575.	Horvat Jože, Vinička vas 31
576.	Horvat Marija, Lormanje 19
577.	Irgolič Jože, Zamarkova 4
578.	Jančič Ludvik, Lormanje 21
579.	Jarc Jože, Sp. Zerjavci 48
580.	Jelen Jože, Zg. Zerjavci 64
581.	Ješovnik Janez, Jurovska c. 26,
582.	Kegl Stanko. Zamarkova 8
583.	Klobasa Marija. Radehova 15
584.	Kmetič Justina, Zg. Zerjavci 9
585.	Kmetič Leopold, Močna 1
586.	Knezar Karl, Sp. Partinje 29
587.	Knuplež Alojz, Močna 10
538.	Knuplež Karl, Jurovska c. 47
539.	Kocbek Rozalija, Sp. Zerjavci 14
590.	Kolar Karl, Zg. Zerjavci 37
591.	Kolarič Jakob, Zg. ,Zerjr,vci 68
592.	Kolmanič Franc, Šetarova 4
593.	Krajnc Janez, Vinička vas 26
594.	Krajnc Jože, Vinička vas 4
595.	Krajnc Vinko, Hrastovec 4
596.	Krajsdorfer Leopold Vinčka vas 9
597.	Kramberger Alojz. Sp. Partinje 37
598.	Kramberger Anton, Šetarova 13
599.	Kramberger Franc, Šetarova 2
600.	Kramberger Friderik. Zg. Zerjavci 20
601.	Kraner Franc, Sp. Zerjavci 3
602.	Kraner Franc. Zamarkova 3
603.	Kraner Ivan, Zamarkova 16
604.	Kraner Ivan, Sp. Porčič 20
605.	Korošec Ivana. Sp. Partinje 39
606.	Kranvogl Stanko, Šetarova 9 607., Krempl Franc, Zg. Zerjavci 51
608.	Krempl Ivan, Zg. Zerjavci 15
609.	Krempl Karl, Radehova 22
610.	Krempl Krista. Radehova 21
611.	Krepek Franc,. Vinčka vas. 30
612.	Krepek Janez. Vinička vas 7
613.	Kristl Ignac, Hrastovec 10
614.	Kristovič Franc, Šetarova 14
615.	Krmek Adolf, Zg. Zerjavci 10
616.	Kuhar Ferdo, Šetarova 1
617.	Kukovec Franc. Sp. Zerjavci 40
618.	Kurečič Slavko. Zamarkova 2
619.	Kurnik Konrad. Močna 38
620.	Lampi Jože. Močna 14
621.	Lešnik Ivan, Vinička vas 28
622.	Lešnik Jakob, Zg. Zerjavci 33
623.	Lorbek Pavlina. Zg. Zerjavci 4
C24. Marko Jožefa, Sp. Por6ič 19
625.	Matjašič Alojzija, Setarova 6
626.	Mesareč Ivan, Sp. Žerjavci 29
627.	Mihelič Jože, Zg. Žerjavci 72
628.	Mihelič Mirko, Radehova 26
629.	Miheu Alojz, Vinička vas 25
630.	Mlakar Ivan, Sp. Partinje 24
631.	Mlakar Vinko, Sp. Partinje 26
632.	Muršec Amalija, Jur. c. 33 ,
633.	Muršec Zdravko, Sp. Žerjavci 52
634.	Nerat Marija, Zamarkova 5
635.	Pavalec	Franc, Močna 15
636.	Pavalec	Karel, Zg. Žerjavci	16
637.	Pavalec Maks. Radehova 28
638.	Pavlič Rudolf, Zg. Žerjavci 44
639.	Perko Ivan ml., Zg. Žerjavci 44
640.	Perko Ljudmila. Zg. Žerjavci 48
641.	Peserl Rudolf. Jur. c. 37
642.	Petek Janko, Sp. Partinje 1
643.	Pigac Zofija, Lormanje 1
644.	Ploj Ivanka. Zg. Žerjavci 54
645.	Ploj Jakob, Sp. Partinje 30
646.	Ploj Marija, Zg. Žerjavci 38
647.	Podletnik Jože, Močna 33
648.	Polanec	Jože, Zg. Žerjavci	49
649.	Polanec	Jože, Močna 19
650.	Polič Franc, Sp. Partinje 40
651.	Polič Jože, Lormanje 8
652.	Purgaj Ivan, Sp. Žerjavci 6
653.	Purgaj Jože, Zg. Žerjavci 8
654.	Purgaj Jože, Sp. Žerjavci 24
655.	Purgaj Karl, Jurovska 31
656.	Rajšp Ferdo, Lormanje 10
657.	Rajšp Franc, Zg. Žerjavci 25
658.	Rebernik Aleksander, Jurovska 27
659.	Rokavec Janez, Zg. Žerjavci 7
660.	Rola Alojzija, Vinička vas 29
661.	Rola Friderik, Sp. Žerjavci 55.
662.	Irgolič Alojz, Sp. Žerjavci 52
663.	Rop Ludvik, Zamarkova 24
664.	Rop Vinko, Lormanje 15
665.	Rumpler Anton, Zg. Žerjavci 27
666.	Satler Marija, Vinička vas 32
667.	SeneRbvič Dominik, Zamarkova 18
668.	Senekovič Jožefa, Močna 20
669.	Senekovič Barbara. Satarova 12
670.	Sirk Franc, Jurovska 35
671.	Sirk Marija, Radehova 10
672.	Šantl Ludvik, Zg. Žerjavci 60
673.	Senekar Vinko. Sp. Žerjavci 20
674.	Senveter Franc, Zamarkova 15
675.	Senveter Julijana, Sp. Partinje 27
676.	Senveter Slavko, Zamarkova 19
677.	Skamlec Ivan, Zg. Žerjavci 14
678.	Skamlec Jože. Hrastovec 32
679.	Škof Marija, Zg. Žerjavci 34
680.	Škof Viktor, Lormanje 19
681.	Skrlec Ferdinand, Sp. Partinje 2
682.	Skrlec Ivan. Zamarkova 13 683 Struk Štefan. Radehova 20
684.	Suman Bogomir.'Zg. Žerjavci 37
685.	Suman Ivana, Zg. Žerjavci 26 636. Suman Marija. Zg. Žerjavci 31
687.	Suman Terezija. Zg. Žerjavci 32
688.	Suta Ivan. Radehova 23
689.	Toplak Stefan. Zamarkova 7
690.	Turk Anton. Lormanje 17
691.	Vajngerl Ivan, Jurovska 41
692.	Vodošek Franc, Zg. Žerjavci 28
693.	Vogrin Ivan, Jurovska 47
694.	Vogrin Jože, Zg. Žerjavci 23
695.	Volšek Mirko, Zg. Žerjavci 21
696.	Zarnec Franc, Jur. c. 28
697.	Zavernik Avgust, Močna 21
698.	Zavernik Ivan, Močna 9
699.	Zemljič Blaž, Setarova 18
700.	Zemljič Rajmund, Zg. Žerjavci 45
701.	Žekš Franc, Sp. Žerjavci 1
702.	Žerjav Ivan, Sp. Partinje 4 7Q3. Živko Ivan, Sp. Partinje 3
704.	Zugman Franc, Zamarkova 12
705.	Zugman Jože, Zg. Žerjavci 22
706.	Zupec Ivan, Sp. Žerjavci 2
707.	Zvajker Ivana, Zamarkova 26
708.	Sever Terezija, Zamarkova 11
VI.	Krajevna skupnost Voličina
709.	Baši Karl, Dolge njive 4
710.	Beloglavec Eliza, Zg. Voličina 36
711.	Beloglavec Marija, Zg. Voličina Gl
712.	Benko Franc, Selce 87
713.	Benko Jože, Selce 90
714.	Benko Milan, Rogoznica 16
715.	Bezjak Avgust, Zg. Voličina 74
716.	Bezjak Ivan, Zg. Voličina 75
717.	Bezjak Marija, Zg. Voličina 80
718.	Brunčič Jožefa, Zg. Voličina 70
719.	Brunčič Julijana, Nadbišec 23
720.	Caf Franc, Selce 81
721.	Ceh Marija. Sp. Voličina 114
722.	Ceh Marija, Sp. Voličina 116
723.	Čuček Anton, Straže 7
724.	Čuček Emil, Sp. Voličina 76
725.	Čuček Feliks, Sp. Voličina 1
726.	Čuček Vladimir, Cermljenšak 38
727.	Daks Ljudmila, Zg. Voličina 47
728.	Damiš Ivan, Zavjrh 71
729.	Dobaja Feliks, Nadbišec 31
730.	Domanjko Jože, Zg. Voličina 33
731.	Domiter Marija. Dolge njive 2
732.	Družovič Viktor, Nadbišec 33
733.	Dvoršak Ludvik, Selce 57
734.	Erman Vinko, Zavrh 29
735.	Fekonja Edvard, Nadbišec 27
736.	Fras Janez, Dolge njive 13
737.	Fras Vinko Sp. Voličina 119
738.	Furst Anton, Selce 9
739.	Golob Jakob, Zg. Voličina 18
740.	Goznik Janez, Rogoznica 3
741.	Goznik Ludvik, Rogoznica 42
742.	Grabušnik Janez. Sp. Voličina 5
743.	Holdinar Franc, Selce 107
744.	Holdinar Rudolf, Xg. Voličina 35
745.	Horvat Jože, Cermljenšak 30
746.	Horvat Leopoldina, Rogoznica 31
747.	Jager Alojz, Zg. Voličina 73
748.	Jakopec Roman, Zg. Voličina 2
749.	Jančič Ernest, Sp. Voličina 117
750.	Ješovnik Franc, Zg. Voličina 3
751.	Ješovnik Martin. Zg. Voličina 8
752.	Jurič Andrej, Rogoznica 9
753.	Jurša Marija, Sp. Voličina 92
754.	Kacjan Kristina, Zg. Voličina 123
755.	Kocbek Anton, Selce 47
756.	Kocbek Rozina, Zg. Voličina 28
757.	Kocbek Rudolf, Selce 96
758.	Korošec Konrad, Zg. Voličina 6
759.	Krajnc Anton, Cermljenšak 40
760.	Krajnc Feliks, Zg. Voličina 63
761.	Krajnc Franc, Zavrh 95
762.	Krajnc Ivan, Selce 94
763.	Krajnc Ivan, Cermljenšak 16
764.	Krajnc Janko, Cermljenšak
765.	Kramberger Feliks, Sp. Voličina 3
766.	Kramberger Ludvik, Gradenšak 9
767.	Kraner Viktor, Rogoznica 37
768.	Kranfogl Franc, Sp. Voličina 118
769.	Kranvogl Janez in Julijana, Sp. Voličina 93
770.	Kurnik Franc, Sp. Voličina 7
771.	Kurnik Matilda. Sp. Voličina 46
772.	Kurnik Peter, Sp. Voličina 112
773.	Lešnik Stanko, Zavrh 27
774.	Letnik Ivan. Sp. Voličina 109
775.	Lorber Stanko, Cermljenšak 37
776.	Malek Avgust, Zg, Voličina 104
777.	Malek Friderik, Zg. Voličina 107
778.	Minih Rudolf, Zg. Voličina 68
779.	Muršak Ivan, Sp. Voličina 16
780.	Muršec Jože, Cermljenšak 33
781.	Najdek Franc, Zg. Vpličina 48
782.	Ornik Franc, Dolge njive 6
783.	Ornik Jakob, Selce 72
784.	Ornik Ludvik, Selce 83
785.	Ornik Vlado. Sp. Voličina 113
786.	Plešej Konrad, Selce 103
787.	Ploj Franc, Zg. Voličina 9
788.	Ploj Genovefa, Sp. Voličina 91
789.	Ploj Jožefa, Cermljenšak 52
790.	Polič Slavko, Cermljenšak 46
791.	Poštrak Angela, Cermljenšak 44
792.	Pučko Ferdinand, Nadbišec 11
793.	Pukšič Jožefa, Selce 92
794.	Pukšič Karel, Cermljenšak 36
795.	Rašl Alojz. Rogoznica 22
796.	Rebernik Stanko, Nadbišec 21
797.	Risek Ivan, Selce 21
798.	Rojko Franc, Selce^ 93
799 Rojko Genovefa, Sp. Voličina 6
800.	Rojko Janez, Zg. Voličina 58
801.	Rojko Marija, Zg. Voličina 29
802.	Rojko Stanko, Nadbišec 10
803.	Roškar Neža, Sp. Voličina 110
804.	Rožmarin Amalija, Zavrh 68
805.	Sekol Janez, Zg. Voličina 32
806.	Sekol Julijana, Straže 28
807.	Senekovič Feliks, Zg. Voličina 44
808.	Simonič Feliks, Straže 23
809.	Slanič Avgust, Selce 79
810.	Slanič Franc, Selce 68
811.	Slanič Frane, Selee 22
812.	Stergar Urban, Zg. Voličina 7
813.	Sužnik Feliks, Sp. Voličina 115
814.	Sužnik Franc, Selce 50
815.	Šešerko Jože, Sp. Voličina 89
816.	Širovnik Anton, Rogoznica 25
817.	Škof Jože, Cermljenšak 45
818.	Snedec Kristina, Zavrh 31
819.	Šoštarič Elizabeta: Zg. Voličina 24
820.	Štandeker Frafle, Žg. Voličina 37
821.	Stubar Marija. Zg. Voličina 09
822.	Suc Pavel, Gradenšak 7
823.	Tavžič Friderik, Sp. Voličina 52
824.	Trinkaus Franc, Nadbišec 26
825.	Trinkaus Julijana, Cermljenšak 48
826.	Veber Janez, Straže 5
827.	Vertič Alojz, Selce 91
82'8. Voglar Martin, Cermljenšak 13
829.	Vogrin Albina. Zg. Voličina 67
830.	Vogrin Ernest, Sp. Voličina lil
831.	Vogrin Franc, Zg. Voličina 34	,
832.	Vogrin Jože, Selce 35
833.	Vogrin Marija, Dolge njive 16
834.	Vogrinec Pavlina, Sp. Voličina 12
835.	Zelenik Ana. Rogoznica 18
836.	Živko Angela, Zg. Voličina 5
837.	Živko Jože, Zg. Voličina 1
838.	Živko Justina, Sp. Voličina 4
839.	Živko Marija, Zg. Voličina 31
VII.	Krajevna skupnost Zg. Ščavnica in Lokavec
840.	Ajhmajer Simon, Dražen vrh 58
841.	Ajlec Anton, Žg. Ročica 1
842.	Bauman Adolf, Krivi vrh 11
843.	Bauman Slavko, Žice 57
844.	Berič Ivan, Zg. Ročica 17
845.	Bohi Ivan, Lbdlnek 21
846.	Bračko Vinko, Žice 48
847.	Breznik Franc, Rožengruht 1
848.	Breznik Friderik, Zg. Ščavnica 45
849.	Breznik Ignac, Zg. Ščavnica 42
850.	Breznik Jožef, Zg Ščavnica 98
851.	Breznik Marija. Kremberk 56
852.	Breznik Martin, Žide 5
853.	Čeplak Janez, Zg. Ščavnica 79
854.	Fajertag Ivan, Ledinek 44
855.	Fekonja Franc, Rožengruttt 2
856.	Fekonja Jožef, Rožehgrunt 34
857.	Ferk Avguštin. Ledinek 23
858.	Flašker Jože, Žice 13
859.	Flegar Amalija, Zg. Ščavnica 134
860.	Fras Barbara, Žice 4
861.	Gajzler Ivan, Ledinek 63
862.	Golob Alojz, Zg. Ščavnica 59
863.	Gornik Franc, Lokavec 41
864.	Gradin Janež, Zg. Ščavnica 50
865.	Grager Marija, Froleh 1
866.	Grajfoner Franc, Zg. Ščavnica IŽB
867.	Grajner Janez, Zg. Ščavnica 72
868.	Grajner Maks, Zg. Ščavnica 82
869.	Grajner Terezija, Zg. Ščavnica 65
870.	Gundl Anton, Dražen vrh 35
871.	Gungl Franc, Zg. Ščavnica 6
872.	Hedl Anton, Rožengrunt 20
873.	Hiti Neža, Rožengrunt 19
874.	Hobot Alojz, Zg. Ščavnica 101
875.	Holer Alojz, Žice 59
876.	Holer Anton, Dražen vrh 71
877.	Holer Branko Rožengrunt 4
878.	Holer Janez. Dražen vrh 32
879.	Hudič Jurij Žice 56
880.	Irgolič Ana, Žg. Ščavnica 111
881.	Jauk Franc, Kremberk 55
882.	Jauk Kristina, Ledinek 52
883.	Jauk Ljudmila, Rožengrunt 6
884.	Jerebič Štefan, Lokavec 10
885.	Jug Anton, Krivi vrh 15
886.	Kavčič Karel. Kremberk 60
887.	Kavčič Marija, Zg Ščavniea 5
888.	Kegl Janez, Žice 4	»
889.	Kferec Jože, Kremberk 1
890.	Ketiš Friderik, Ledinek 62
891.	Ketiš Rudolf, Zg. Ščavnica 109
892.	Klobasa Anton, Rožengrunt 26
893.	Kocbek Adolf, Kremberk 43
894.	Kočar Janez, Zg. Ščavnica 118
895.	Kolarič Matilda, Zg. Ščavnica SG
896.	Koler Ludvik, Zg. Ščavnica 68
897.	Kolman Franc. Kremberk 53
898.	Konrad Terezija, Lokavec 12
899.	Koroševič Alojz, Zg. Ščavnica 93
900.	Korunič Cecilija. Rožengrunt 27
901.	Koser Hermina, Zg. Ščavnica 97 902 Koser Vinko. Ledinek 60
903.	Krajnc Pavel Ledinek 45
904.	Kramberger Jožef, Ana 4
905.	Krancelbinder Anton. Lokavec 33
906.	Kraner Alojzija, Zg. Ščavnica 9
907.	Kraner Anton, Zg. Ščavnica 32
908.	Kraner Franc, Dražeg vrh 37
909.	Kraner Elizabeta, Zg. Ščavnica 87
910.	Kurbus Friderik, Froleh 25
911.	Lehner Alojz, Ledinek 1
912.	Litrop Jože, Lokavec 48
913.	Lončar Terezija, Zg. Ščavnica 20
914.	Lorber Franc, Žice 63
915.	Lorenčič Ivan, Zg. Ščavnica 57
916.	Majerič Ana, Kremberk 52
917.	Majerič Rozalija, Žice 62
918.	Makari Stefan, Zg. Ščavnica 43
919.	Markoč Stefan, Zg. Ščavnica 110
920.	Markuš Ivan. Ledinek 58
921.	Markuš Viktor Žice 55
922.	Matjašič Stefan, Lokavec 11
923.	Mencinger Franc, Zg. Ščavnica 28
924.	Mertik Vladimir, Rožengrunt 9
925.	Mihelič Peter, Rožengrunt 37
926.	Mlasko Janez, Krivi vrh 22
927.	Močnik Janez, Zg. Ščavnica 117
928.	Moleh	Franc,	Krivi vrh	19
929.	Moleh	Franc,	Žice 35
930.	Moleh Roman, Krivi vrh 19
931.	Moličnik Antonija, Zg. Ščavnica 48
932.	Murk Franc, Zg. Ščavnica 49
933.	Murk Friderik, Dražen vrh 66
934.	Murk Slavica, Dražen vrh 65
935.	Nekrep Maks, Zg. Ščavnica 10
936.	Nedauer Franc, Zg. Ročica 20
937.	Nigemajer Friderik, Ledinek 51
938.	Ornik Ivan, Kremberk 57'
939.	Ovček Pavel, Lokavec 1
940.	Pavalec Maks, Žice 34
941.	Perko	Alojz,	Žice 40
942.	Perko	Franc,	Dražen vrh	,47
943.	Perko Ivan, Dražen vrh 68
944.	Perko Ivan st.. Dražen vrh 67
945.	Perko Jernej, Zg. Ščavnica 16
946.	Perko Jože, Dražen vrh 33
947.	Perko Marija. Dražen vrh 70
948.	Ploj Genovefa, Zg. Ščavnica 81
949.	Prančberger Marija, Zg. SčaVnica 71
950.	Rajh Jože. Dražen vrh 38 951 Rajšp Ludvik. Lokavec 42
952.	Raj ter Ludvik. Zg. Ščavnica 60
953.	Režonja Mirko, Žice 54
954.	Rihter Ivan, Rožengrunt 10
955.	Rojs Anton, Zg. Ščavnica 74
956.	Rojs Ivan, Žice 39
957.	Rokavec Terezija, Zg. Ščavnica 70
958.	Rola Bogomir, Zg. Ščavnica 56
959.	Rola Janez, Zg. Ročica 21
960.	Roškar Ana, Zg. Ščavnica 123
961.	Roškarič Franc, Krivi vrh 18
962.	Roškarič Ignac, Zg. Ščavnica 63
963.	Ruhitelj Mirko, Lokavec 30
964.	Sapač Ludvik, Rožengrunt 46
965.	Senekovič Anton, Zg. Ščavnica 94
966.	Senekovič Franc, Froleh 9
967.	Senekovič Ivan, Krivi vrh 13 968! Senekovič Juljana, Froleh 4
969.	Senekovič Lovrenc, Dražen vrh 61
970.	Senekovič Marija, Zg. Ščavnica 112
971.	Senekovič Viktor, Ana 23
972.	Simonič Alojz, Zg. Ščavnica 88
973.	Simonič Franc, Zg. Ščavnica 2
974.	Slaček Janez, Zg. Ščavnica 44
975.	Slaček Janez, Zg. Ščavnica 121
976.	Slaček Jožef, Zg. Ščavnica 100
977.	Špindler Anton, Zg. Ročica 10
978.	Špindler Jožef, Zg. Ročica 9
979.	Strnad Anton, Zg. Ščavnica 80
980.	Senekar Elizabeta, Zg. Ročica 14
981.	Senekar Ivan, Lokavec 4
982.	Sifter Alojz, Lokavec 18
983.	Škof Avgust, Žice 38
984.	Slebinger Ana, Rožengrunt 43
985.	Slebinger Franc, Zg. Ščavnica 23
986.	Šnajder Frančiška, Zg. Ščavnica 21
987.	Šober Janez, Zg. Ščavnica 78
988.	Špindler Anton, Zg. Ščavnica 1
989.	Špindler Janez, Zg. Ščavnica 124
990.	Špindler Jože Zg. Ročica 9
991.	Špindler Ignac, Ledinek 20
992.	Špindler Rudolf, Zg. Ščavnica 31
993.	Tirš Antonija, Zg. Ščavnica 26
994.	Urbančič Anton, Rožengrunt 25
995.	Urbančič Anton, Zg. Ščavnica 58
996.	Urbančič Barbara, Ledinek 57
997.	Urbančič Janez, Zg. Ščavnica 108
998.	Urbančič Jože, Zg. Ščavnica 67
999.	Urbančič Ludvik, Zg. Ščavnica 66
1000.	Vajhandl Marjana, Dražen vrh 52
1001.	Vakaj Alojzija, Kremberk 61
1002.	Vakaj Simon, Zg. Ščavnica 3
1003.	Vogrin Janez, Zg. Ščavnica 53
1004.	Vogrin Marija, Rožengrunt 44
1005.	Vogrin Mirko, Rožengrunt 13
1006.	Vrečič Anton, Ledinek 55
1007.	Zadravec Jožef, Lokavec 8
1008.	Zemljič Franc, Froleh 12
1009.	Zemljič Franc, Zg. Ročica 19
1010.	Zemljič Ivan, Rožengrunt 40
1011.	Zemljič Janez, Zg. Ščavnica 19
1012.	Zemljič Franc, Zg. Ščavnica 29
1013.	Zemljič Peter, Zg. Ščavnica 17
1014.	Zemljič Veronika, Kremberk 58
1015.	Zamec Marija, Kremberk 54
1016.	Zupe Franc, •Zg,. Ščavnica 107
1017.	Zamut Franc, Ledinek 39
1018.	Zamut Marija, Zlpe 53
1019.	Zigert Marija. Kremberk 29
1020.	Žižek Franc, Zg. Ščavnica '27
1021.	Žlender Ivan, Lokavec 32
1022.	2ugman Janez, Ledinek 47
1023.	Zugman Julijana, Žice 8
1024.	Zugman Peter, Zg. Ročica 2
1025.	Zupec Anton, Zg. Ščavnica 23
1026.	Zupec Franc, Zg. Ščavnica 114
1027.	Zupec Konrad, Dražen vrh 60
1028.	Zugman Marija, Žice 53
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-8/75
Lenart, dne 18. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
780.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupr nosti dne 29. aprila 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov občine Lenart za leto 1975
1
Potrdijo se zaključni računi skladov občine Lenart za leto 1975. in sicer:
din Komunalni skiad	
dohodki	3.521.539,85
izdatki	3,377.064,75
neporabljena sredstva	144.475,10
Sklad za kmetijstvo	
dohodki	367.682,50
izdatki	266.743,60
neporabljena sredstva	100.938,90
Cestni sklad	
dohodki	2,557.724,28
izdatki	2,454.741,85
neporabljena sredstva	102.982,43
Gasilski sklad	
dohodki	179.544,65
izdatki	157.305,95
neporabljena sredstva	22,238,70
2
Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov skladov za leto 1975 so sestavni del tega sklepa.
St. 400-1/76
Lenart, dne 29. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart » Božo Tuš 1. r.
781.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. junija 1976 sprejela
SKLEP
o soglasju k finančnim načrtom skladov občine Lenart za leto 1976
I	;
1
Daje se soglasje k finančnim načrtom skladov občine Lenart za leto 1976, in sicer:
din
1. Komunalni sklad	
— dohodki	3,150.000,00
— izdatki	3,081.410,00
— nerazporejena sredstva	68.570,00
2. Cestni sklad	
— dohodki	1,900.000,00
— izdatki	1,857.720.00
— nerazporejena sredstva	42.280,00
3. Gasilski sklad	*
— dohodki	188.238,70
— izdatki	161.473,70
— nerazporejena sredstva	26.765,00
2 Finančni načrti skladov za leto	1976 so sestavni
del tega sklepa.
St. 402-1/76
Lenart, dne 18. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 782.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) in 1. alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. junija 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o Izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna „očine Ljubljana Bežigrad za leto. 1975, katerega sestavni del je tudi zakliučni račun rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975
2.	člen
Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1975 so znašali:
din
I.	Proračun
Dohodki
Izddtki
Presežek dohodkov nad izdatki
72.428.398.00 71.951 648,65 476.749 35
II. Rezervni sklad
Dohodki
Izdatki
Presežek dohodkov nad izdatki
din
3.293.380.35 150.000,00
3.143.380.35
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna občine v višini 476.749,35 din se v skladu s 24. členom, družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji/prenese v:
Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Bežigrad
Sklad za intervencije v gospodarstvu
din
230.000,00
246.749,35
4.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 3,143.380,35 din se prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976.
«.	5. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-4/74-9
Ljubljana, dne 17. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975
v din
dohodka	Dohodki		Doseženo
i	Davek na dohodek in davek	
	iz osebnih dohodkov	27,734.549,25
2	Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek	
	na premoženje	41,137.121,80
3	Takse	1,796.034,90
5	Dohodki po posebnih predpisih	504.493,35
6	Dohodki upravnih organov	
	in drugi dohodki	1,256.198,70
Skupaj
72,428.398,00
St.		
Razpc red dohodkov namena		Porabljeno
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	17,201.273,55
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	2,922.000,00
04	Negospodarske investicije	16,054.889,65
08	Socialno skrbstvo	1,330.963,45
09	Zdravstveno varstvo	190.391,65
10	Komunalna dejavnost	2,711.417,25
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,720.000,00
12	Prispevki proračunom drugih DPS — mesto Ljubljana	28,180.500,00
16	Intervencije v gospodarstvu	169.998,10
17	Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva	32.500,00
18	Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad <	437.715,00
	Presežek dohodkov nad izdatki	476.749,35
	Skupaj	72,428.398,00
783.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SRS, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 144. člena in pete alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Be_ žigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 17. junija 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. junija 1976 sprejela
O,» LOK
® spremembi Alloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS. št. 54-1132/72, 7-98/73 45-1028/73). ki ga je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane 'Uradni list SRS. št. 38-1110/74) spreielff kot svoj od-
lok in v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 9-467/75, 29-1534/75 in 4-163/76) se v 5. točki tarifne številke 2 črtajo besede »naravnega žganja in«.
2.	člen
Za 5. točko tarifne številke 2 se doda 5a točka, ki se glasi:
»5.a naravnega žganja in vinjaka	40 0/o«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
St. 422-35/75-4
Ljubljana, dne 17. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
Stran 926
URADNI LIST SRS
St. 17 — l.*VII. 1976
LJUBLJANA CENTER
784.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. /89/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 22. junija 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13/75, 29/75 in 6/76) se v 5. točki tarifne številke 2 črtajo besede »naravno žganje in«.
2.	člen
Za 5. točko tarifne številke 2 se doda 5.a točka, ki se glasi:
»naravno žganje in vinjal	40°/o«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976-
St. 421-02/74
Ljubljana, dne 22. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Kerian, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
785.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/73 in 58/75), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 1. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS. št. 54/72. 7/73. 45/73, 39/74. 8/75. 29/75 in 6/76) in 158 člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za sto-. ritve
1 člen
V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve se za tarifno številko 1 doda nova tarifna številka 1 a. ki 'e glasi:
»Od rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov se plačuje davek po stopnji 4 %, če se prodaja izvrši v roku dveh let odr prejšnje pridobitve.«
V	opombi k tarifni številki 1 se v drugi točki v celoti črta besedilo 2. odstavka.
2.	člen
V	tarifni številki 2 se v 5 točki črtajo besede: »naravnega žganja in«.
3.	člen
V	tarifni številki 2 se za 5. točko doda 5 a točka, ki se glasi: »5.a naravnega žganja in vinjaka 40 Vo.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
St. 010-24/75-S
Ljubljana, dne 28. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA SISKA
786.
Na podlagi' 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometp (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75), - 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. junija 1976 sprejela
O D L () K
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni lisi SRS, št. 54-1132/72. 7-98/73, 45-1028/73), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Šiška z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 1-53/75) sprejela kot svoj odlok in v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 8-384/75. 29-1554/75 in 5-216/76) se v 5. točki tarifne številke 2 črtajo besede »naravnega žganja in«
2.	člen
Za 5. točko tarifne številke 2 se doda 5.a točka, ki se glasi:	, ’	.
»5a naravnega žganja in vfrijaka	40®/*«.
«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
St. 1-421-04/76-539/76
Ljubljana, dne 17. junija 1976.
Predsednik ■ Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl., inž. 1. r.
787.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. junija 1976 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o začasni prepovedi graditve na
območju vodovoda Tacen—Šmartno—Gameljne
1.	člen
2.	členu odloka o začasni prepovedi graditve na območju vodovoda Tacen—Šmartno—Gameljne (Uradni list SRS, št. 4/75) se doda tretji pdstavek, ki se glasi:
»Nadalje ta prepoved ne velja za širitev šolskega centra Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS Ljubljana — Tacen.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-350-013/76-538/76
Ljubljana, dne 17. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 788.
Na podlagi 25. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12-395/74), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72 in 28-377/73), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-462/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1976 sprejela
ODLOK
o sprememban in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS. št. 54-1132/72, 7-98/73, 45-1028/73). ki ga je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št 39-1135/74) sprejela kot svoj odlok in v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 9-474/75, 29-1559/75. 4-167/67), se v 5. točki tarifne številke 2 besede »naravnega žganja in« črtajo.
2.	člen
Za 5. točko tarifne številke 2 se doda 5a točka, ki se glasi:
»5.a naravnega žganja in vinjaka	40 “/o«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
Št. 422-477/76
Ljubljana, dne 29. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine •	Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
SEVNICA
789.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ( št. 33/72 in 28/73) ter na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini
Sevnica
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 20/73, 1/74, 20/75) se v tarifni številki 3 točka 3 nadomesti, tako da se glasi:
— naravno žganje in vinjak 40 0/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1976.
Št. 42-8/76-4
Sevnica, dne 22. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
790.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/ 74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega’ zbora 9. junija, na seij zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 10. junija 1976 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1975
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1975. katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Šentjur pri Celju.
2» člen
Zaključni račun proračuna Izkazuje:
din
—	dohodke	,	18,151.962
—	izdatke	17,645.044
—	presežek	dohodkov	nad	izdatki	506.918
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu v znesku 506.918 din se prenese v program proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
—	dohodke	730.009
—	izdatke	—
—	presežek	dohodkov	nad	izdatki	730.009
5	člen	*
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada
v znesku 730.009 din se prenese kot dohodek tega sklada za leto 1976.
6	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-32/76-4
Šentjur pri Celju, dne 10. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
791.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 156. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih sku{>nostih (Uradni list SRS. št. 39-461/741 ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 20-603/74) na seji družbenopolitičnega zbora 9. junija, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. junija 1976 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnih računov skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1975
1.	člen
Potrdijo se zaključni računi skladov občine Šentjur pri Celju za leto 1975:
din
1. Sklad za požarno varnost
— dohodki		100.800
— izdatki		88.825
— ostanek sredstev		11.975
Ostanek sredstev iz leta	1975 se	prenese kot do-
hodek sklada za požarno varnost očine Šentjur pri Celju za leto 1976. din 2. Sklad skupnih rezerv		
— dohodki		2,356.105
— izdatki		1,525502
— ostanek sredstev		803.603
Ostanek sredstev iz leta	1975 se	prenese kot do-
hodek sklada skupnih rezerv	občine	Sentjur pri Ce-
lju zn leto 1976.
3.	Cestni sklad
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
din
6,560.155
6,540.384
19.771
4.	Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč
din
—	dohodki	2,666.683
—	izdatki	2,452.611
—	ostanek sredstev	214.072
Ostanek sredstev cestnega . sklada in sklada za
komunalno urejanje stavbnega zemljišča za leto 1975 se prenese na Komunalno cestno skupnost Šentjur pri Celju.
din
5 Sklad za negospodarske investicije
—	dohodki	,	1,931.408
—	izdatki	1,698.589
—	ostanek sredstev	232.819
Ostanek sredstev se uporabi za poravnavo obveznosti po sklepu UO z dne 5. februarja 1976.
2.	člen
Zaključni računi o izvršitvi finančnih načrtov oirladov občine Šentjur pri Celju za leto 1975 so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS. '
St. 400-31/76-4
Šentjur pri Celju, dne 10. junija 1976.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
792.
Izvršbi svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je po 24. členu zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 22-218/58) in 145. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) sprejel
ODREDBO
o razglasitvi potoka Jczerščica za varstveno vodo (rezervat)
I
Potok Jezerščica od izvira s pritokom do izliva v Voglajno se razglaša za varstveno vodo (rezervat).
II
Potok Jezerščica se uporablja kot »gojitveni potok« in je s tem prepovedan vsak športni ribolov.
III
Ribiška družina »Voglajna« Store, ki gospodari v voglajnskem ribiškem okolišu, je predlagala razglasitev potoka Jezerščica za varstveno vodo
s IV
Neposredno nadzorstvo po določbah te odredbe izvaja Ribiška družina »Voglajna« Store.
St. 17 — 1. VII. 1978
URADNI UST SRS
Stran 929
V
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-19/76-2
Šentjur pri Celju, dne 17. junija 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Jože Bučer, dipl. inž. agr. 1. r.
' ŠKOFJA I.OKA 793.
Na podlagi uspelega referenduma, ki je bil dne
30.	maja 1976 in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), je skupščina delegatov krajevne skupnosti Škofja Loka na svoji seji 11. junija 1976 sprejela
S K I. E P
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Škofja Loka
1.	člen
Uvaja se samoprispevek za sofinanciranje izgradnje naslednjih objektov na območju krajevne skupnosti Škofja Loka:
— TV pretvornika na Lubniku
—	tržnice v Škofji Loki
—	vrtca v Podlubniku
—	asfaltiranje ceste Puštal—Sora
—	športno-rekreacijskega centra v Škofji Loki, I.
faza
—	športnega igrišča na Trati
—	kulturnega doma v Škofji Loki
—	družbenega centra (Partizan) v Škofji Loki.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za čas od 1. VII. 1976 do
31.	XII. 1980. Denarna sredstva se nakazujejo na zbirni račun sredstev krajevnega samoprispevka za grad. njo družbenih objektov v krajevni skupnosti Škofja Loka, št. 51510-842-794/13.
3.	člen
Dela, za katera se uvaja samoprispevek, bodo predvidoma končana do 1. VII. 1981.
4.	člen
Stroški za izgradnjo v 1. členu navedenih objektov bodo predvidoma znašali 45,000.000 din.
Od navedenega zneska bodo prispevali občani s samoprispevkom predvidoma 28,300.000 din ali 63%, razliko pa bodo financirale interesne skupnosti, na pbdlagi samoupravnih sporazumov.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali:
1.	delavci, ki prejemajo mesečno neto nad 2.000 dinarjev osebnega dohodka po stopnji 2 %
2.	zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti 20% od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč in dohodka od gozda
3.	zavezanci za davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodar-
skih dejavnosti po stopnji 2% od osnove, ki velja za prispevek samoupravnim interesnim skupnostim in za davek; zavezanci, katerim je davek odmerjen v pavšalnem znesku, plačajo 10 % odmerjenega davka
4.	zavezanci za davek od osebnega dqhodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po stopnji 2% od osnove, ki velja za prispevek samoupravnim interesnim skupnostim in za davek; zavezanci, katerim je davek odmerjen v pavšalnem znesku, plačujejo 10% odmerjenega davka
5.	upokojenci, ki prejemajo mesečno nad 2.000 din starostne, družinske ali invalidske pokojnine prispevajo 2%.
6.	člen
Zavezanci za samoprispevek postanejo tudi tisti občani, ki se bodo v času trajanja plačevanja samoprispevka za stalnci priselili na sedanje območje krajevne skupnosti Škofja Loka. Prenehajo pa biti zavezanci za samoprispevek tisti občani, ki se bodo v času trajanja plačevanja samoprispevka za stalno odselili iz krajevne skupnosti.
7.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni vsi občani, ki jim je edini vir dohodkov za preživljanje socialna podpora, invalidnina, štipendija, prejemek na podlagi zdravstvenega varstva, nadomestila za čas bolezni, nadomestilo med začasno brezposelnostjo, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek, priznavalnine in kmetijske oskrbnine ter drugi podobni prejemki.
8.	člen
Zavezanci iz 4. člena sklepa odvajajo samoprispevek takole:
1.	Samoprispevek iz 1. točke 4. člena tega sklepa za zaposlene na območju krajevne skupnosti Škofja Loka obračunavajo izplačevalci ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov. Obračunani samoprispevek morajo pri SDK plačati takrat, ko obračunavajo izplačilo osebnih dohodkov.
2.	Za občane, ki so zaposleni v delovnih in drugih organizacijah izven območja krajevne skupnosti Škofja Loka in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Škofja Loka, obračunavajo in plačujejo samoprispevek njihovi izplačevalci osebnih dohodkov v rokih in na način, ki je določen v 1. točki tega člena.
3.	Samoprispevek iz 2., 3. in 4. točke 5. člena tega sklepa obračunava, pobira in izterjuje davčna uprava SO Škofja Loka. '
4.	Za upokojence z 5. točke 5. člena tega sklepa obračunava in plačuje samoprispevek Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja podružnice Kranj ob izplačilu pokojnin. Upokojenci, ki dobivajo pokojnine bri skupnostih izven območja podružnice Kranj, plačujejo samoprispevek osebno pri blagajni ali na poseben žiro račun za samoprispevek pri krajevni skupnosti Škofja Loka. Enak način plačila velja tudi za zdomce.
V primeru, da za posamezne zavezance krajevni samoprispevek ni bil obračunan in odveden na način, ki je določen od 1. do 4. točke tega člena, morajo ti zavezanci plačati samoprispevek sami v roku 10 dni po nastanku obveznosti.
9.	člen
Glede 6dmere, pobiranja in izterjave samoprispevka se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov^1 občanov.
Stroški izvedbe, odmere, pobiranja in izterjave samoprispevka gredo v breme samoprispevka.
10.	člen
Za zbiranje samoprispevka in izvajanje gradbenih del bo odgovoren poseben odbor pri krajevni skupnosti Škofja Loka, ki mora najmanj enkrat letno sestaviti poročilo in o tem poročati na zborih delovnih ljudi in občanov.
11.	člen
Za vse ostalo, kar v tem sklepu posebej ni določeno, se smiselno uporabljajo določila republiškega zakona o referendumu in samoprispevku ter določbe republiškega zakona o davkih občanov.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS oziroma v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1. julija 1976.
St. X-420
Škofja Loka, dne 11. junija 1976.
Predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti Škofja Loka
Jože Hauptmani, Inž. 1. r.
VRHNIKA
794.
Na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št, 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 15. junija 1976 na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 15 junija 1976 sprejela
ODLOK
o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za kmetijske traktorje ter njihove priklopnike
1.	člen
V občini Vrhnika se ne plačuje cestna pristojbina izrecno samo za kmetijske traktorje in njihove priklopnike v lasti občanov, ki se z osebnim delom ba-vijo s kmetijsko dejavnostjo.
Oprostitev iz prvega odstavka tega člena velja pod pogojem, da občan, ki je kmet, ne opravlja služnostnih storitev.	>,
2.	člen
Oprostitev velja tudi v primeru, če občan iz drugega odstavka 1. člena tega odloka s traktorjem oprav. Ija zimsko službo ali pa vlači (spravlja) lastni les iz gozda.
3.	člen
Občan ima pravico do oprostitve, če izpolnjuje pogoje 4 člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in ima za to potrdilo kmetijske skupnosti Vrhnika, da je kmet.
4.	člen
Oprostitev po 1. in 2. členu tega odloka začne veljati ob prvi registraciji oziroma ob prvem naslednjem podaljšanju registracije vozila.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-014/76
Vrhnika, dne 15. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
795.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 4/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne
15.	junija 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1976 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča v občini Vrhnika za leto
1976
1.	člen
S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča, kot osnova za izračun dohodka od stavbnega zemljišča pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče.
..	2. člen
Poprečna gradbena cena za ms uporabne stanovanjske površine znaša 4.250 din.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 15°/o od vrednosti zgradbe
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,5 °/o od 'vrednosti zgradbe.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Vrhnika za leto 1974 (Uradni Ust SRS, št. 14/74).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-04/76
Vrhnika, dne 15. junija 1976.
Predsednik 1 Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
796.
Na podlagi 5. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 ih 20/71) in 152. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 15. junija 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika
1.	člen
V odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/73), se prvi odstavek 16. člena spremeni tako, da se glasi:
»Stavbno zemljišče v družbeni lastnini se lahko odda po sklepu izvršnega sveta neposredno brez javnega natečaja, če je v sprejetem zazidalnem načrtu že določena lokacija za konkretne objekte in sicer:
a)	za gradnjo vojaških objektov, javnih cest, železnic, elektroenergetskih naprav, ,PTT naprav in drugih komunalnih nadzemeljskih naprav in objektov,
b)	za gradnjo objektov za socialno-zdravstveno, telesno-kulturno, otroško-varstveno in prosvetno-družbeno dejavnost,
c)	za gradnjo stanovanj iz sredstev samoupravne stanovanjske skupnosti,
č)- za gradnjo preskrbovalnih centrov, parkirišč, skupinskih garaž, industrijskih in trgovskih objektov ter gostinskih, turističnih in obrtnih objektov tudi individualnim lastnikom, kadar je gradnja v skladu z družbenim načrtom občine,
d)	za enkratno zidavo družinskih hiš za udeležence _ borce NOV, ki živijo na območju občine Vrhnika, oziroma za borce, ki so vrhniški rojaki,
e)	za gradnjo nadomestnih stanovanj zaradi rušenja obstoječih stanovanjskih hiš v zvezi z izvajanjem urbanističnega načrta,
f)	za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (funkcionalno zemljišče),
g)	delovni organizaciji za gradnjo objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za gradnjo objektov te delovne organizacije.«
i.	člen
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Odškodnina za stavbno zemljišče, ki ga odda občina ali sklad v uporabo brez natečaja, se določi po 43. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72).«
3.	člen
23.	člen se črta.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-04/73-76
Vrhnika, dne 15. junija 1976»
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
797.
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS. št. 26/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 15. junija 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. junija 1976 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 15. junija 1976 sprejela
ODLOK
o 'določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih
zemllišč (n zasebnih kmetijskih gospodarstev —
kmetij
-	(	1. člen
Na območju občine Vrhnika se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev,— kmetij.
2.	Člen
Kmetje, za katere velja posebna ureditev dedovanja po 1. členu tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednje:
1.	V KS Bevke:
1.	Perko Stanko, Bevke 9
2.	Japelj Jože, Bevke 15
3.	Vrhovec Ivan, Bevke 16
4.	Mivšek Antonija, Bevke 2'2 »
5.	Gostiša Rudolf, Bevke 23	^
6.	Gostiša Jože, Bevke 24
7.	Zupančič Milan, Bevke 25
8.	Japelj Janko, Bevke*27
9.	Petkovšek Ivan, Bevke 29
10.	Petkovšek Marjana, Bevke 30
11.	Skodlar Frančiška, Bevke 31
12.	Hrovatin Maks, Bevke 38
13.	Dolinar Marija, Bevke 39
14.	Lenaršič Janez, Bevke 40
15.	Ogrin Daniel, Bevke 52
16.	Vonča Janez, Bevke 52
17.	Japelj Jožefa. Bevke 59
18.	Vehar Janez, Bevke 60
19.	Kršmanc Anton, Bevke 68
20.	Trček Franc, Bevke 69
21.	Smuk Marija, Bevke 8
2.	V KS Blatna Brezovica
1.	Umek Janez, Blatna Brezovica 11
2.	Umek Anton, Blatna Brezovica 13
3.	Suhadolnik Ignac, Blatna Brezovica 15
4.	Slabe Marija, Blatna Brezovica 16
5.	Svete Ciril, Blatna Brezovica 17
6.	Gregorka Franc, Blatna Brezovica 18
7.	Umek Franc, Blatna Brezovica 19
8.	Brglez Alojz, Blatna Brezovica 21
9.	Nagode Anton, Blatna Brezovica 24
10.	Brglez Anton, Blatna Brezovica 26
11.	Hladnik Franc. Blatna Brezovica 27
12.	Varšek Frančiška, Blatna Brezovica 28
13.	Petrič Ivana, Blatna Brezovica 29
14.	Jeraj Franc, Blatna Brezovica 30
15.	Jeraj Franc, Blatna Brezovica 31
16.	Mušič Matevž, Blatna Brezovica 46
17.	Pleško Jože, Blatna Brezovica 54
18.	Nagode Franc, Blatna Brezovica 61
3.	V KS Borovnica:
1.	Kos Ciril, Borovnica 13
2.	Debevec Jože, Borovnica 19
3.	Žitko Anton, Borovnica 20
4.	Suhadolnik Vera, Borovnica 21
5.	Kržič Jože, Borovnica 52
6.	Švigelj Franc. Borovnica 54
7.	Cerk Rudolf. Borovnica 87
8.	Suhadolnik Franc, Borovnica 90
9.	Stražišar Franc. Borovnica 94
10.	Juršek Jože, Borovnica 133
11.	Petrič Anton, Borovnica 139*
12.	Lužar Martina, Borovnica 161
13.	Podboj Ludvik, Dol 6
14.	Hrovatin Jože, Dol 14
15.	Suhadolnik Anton, Dol 50
16.	Trček Jakob, Laze 16
17.	Kondardi Frančiška, Pokojišče 2
18.	Petrovčič Miroslav, Pokojišče 5
19.	Bizjak Karel, Padež 6
20.	Mele Jože, Zavrh 3
21.	Mele Ana, Zavrh 4
2'2. Švigelj Anton, Zavrh 5
23.	Suhadolnik Anton, Zavrh 6
24.	Pelko Franc, Padež 5
25.	Smole Janez, Breg 7
26.	Juha Anton, Breg 8
27.	Sivic Ciril, Breg 17
28.	Mikuž Vlado, Breg 3
29.	Telban Karol. Pako 9
30.	Mikuž Jože, Pako 26
31.	Sivic Jakob, Pako 25
32.	Verbič Janez, Pako 29
33.	Mikuž Pavel, Pako 30
34.	Križič Marjan, Pako 31
35.	Hrovatin Jože, Pako 32
36.	Debevec Jože. Borovnica 2 37 Petelin Jakob, Borovnica 3 38, Pristavec Jože, Brezovica 9 39 Košir Gabrijel. Brezovica 11 40. Turšič Karel. Brezovica 14
41 Debevec Franc. Borovnica 15
42.	Turšič Janez. Brezovica 22
43.	Dolenc Franc Ohonica 4
44	Bizjak Ivan. Ohonica 7
45	Suhadolnik Stane. Zabočevo 5 46! Debevec Anton. Zabočevo 6
47	Kržič Janez, Zabočevo 8
48	Košir Frane, Zabočevo 10 49. Košir Ivan. Pristava 2
50 Klančar Frančišek, Lašče 1 51. Turšič Anton. Dražica 8
52	Drašler Frančišek. Dražica 10
53	Drašler Frančišek, Niževec 3
54	Suhadolnik Jožef, Niževec 5
4.	V KS Dragomer-Lukovica:
1.	Kavčnik Alojz. Dragomer 29
2.	Vrhovec Anton. Dragomer 33
3.	Fišter Alojz, Dragomer 47
4.	Seliškar Matija. Dragomer 27
5.	Čamernik Jernej. Dragomer 52
6.	Seliškar Franc. Lukovica 17
7.	Lampred Ivana, Lukovica 20 8 Požar Anton. Lukovica 26
9. Seliškar Marija. Lukovica 49 10 Djuretič Berta, Lukovica 30
11.	Kavčnik Anton. Lukovica 25
12.	Dolinar Jakob. Lukovica 1
5.	V KS Drenov grič-Lesno brdo:
1.	Oblak Franc, Drenov grič 8
2.	Japelj Ana, Drenov grič 11
3.	Rus Katarina, Drenov grič 19
4.	Žitko Ivan, Drenov grič 27
5.	Novak Franc, Drenov grič 45
6	Oblak Franc. Drenov grič 51
7	Jelovšek Anton. Drenov grič 50
8	Kržmanc Frančiška Drenov grič 57
9	Jelovšek Jože. Drenov grič 59 10 Jeral Mntiia Lesno hrdo 32
11.	Sedej Anton, Lesno brdo 39
12.	Koprivec Lovro, Lesno brdo 42
13.	Petrovič Anton, Lesno brdo 28
G. V KS Ligojna
1.	Trček Anton, Velika Ligojna 27
2.	Petkovšek Antonija, Velika Ligojna 24
3.	Ogrin Jože, Velika Ligojna 23
4.	Ogrin Jože, Velika Ligojna 21
5.	Bradeško Pavel, Velika Ligojna 17
6.	Ogrin Avgust, Velika Ligojna 15
7.	Mavsar Jakob — Jera, Velika Ligojna 14
8.	Ogrin Janez, Velika Ligojna 12
9.	Smrtnik Janez, Velika Ligojna 8
10.	Frank Stanislav, Velika Ligojna 9
11.	Ženko Marija, Velika Ligojna 37
12.	Verbič Miha, Velika Ligojna 41
13.	Gutnik Avgust. Velika Ligojna 38
14.	Kunc Peter, Velika Ligojna 42
15.	Kervina Jožef, Velika Ligojna 49
16.	Mele Janez, Velika Ligojna 29
17.	Kneler Franc, Velika Ligojna 30
18.	Kovač Jožef, Mala Ligojna 26
19.	Kovač Franc, Mala Ligojna 27
20.	Samotorčan Matevž Mala Ligojna 1
21.	Biftič Franc, Mala Ligojna 2
22.	Samotorčan Stane. Mala Ligojna 3
23.	Kavčič Anton. Mala Ligojna 5
24.	Japelj Janez, Mala Ligojna 6
25.	Varšek Štefanija. Mala Ligojna 9
26.	Novak Jurij, Mala Ligojna 11
27.	Kovač Stanislav. Mala Ligojna 21 28 Novak Franc, Mala Ligojna 13 29. Furlan Franc, Mala Ligojna 16
7.	V KS Log:
1.	Novak Albin, Log 29
2.	Rus Franc, Log 45
3.	Sojer Janez, Log 64 '	-
4.	Kozjek Ivan, Log 72
5.	Vehar Franc. Log 83
6.	Kozjek Peter, Log 97
7.	Petrovčič Angela, Log 98
8.	V KS Podlipa-Smrečje:
1.	Žitko Franc, Podlipa 3
2.	Ribič Ivana — Jože, Podlipa 5
3.	Fortuna Amalija — Ivan, Podlipa 6
4.	Gabrovšek Marjana — Jože, Podlipa 10
5.	Žitko Uršula — Ciril, Podlipa 11
6.	Grbec Miha — Vinko, Podlipa 12
7.	Žitko Albina — Ludvik, Podlipa 13
8.	Kogovšek Stanislav, Podlipa 15
9.	Petkovšek Vinko, Podlipa 16
10.	Merlak Nežka'— Jože, Podlipa 40
11.	Jurca Terezija — Janez. Podlipa 44
12.	Jurca Pavla — Jože, Podlipa 49
13.	Fortuna Janez. Smrečje 15
14.	Cankar Franc, Smrečje 16
15.	Kogovšek Anton, Smrečje 18
16.	Grabeljšek Franc. Smrečje 19
17.	Malavašič Matevž. Smrečje 22
18.	Kogovšek Janez, Smrečje 24
19.	Skvarča Stanislav, Smrečje 25 Ž0. Malovrh Franc. Smrečje 27 21 Cankar Vinko. Smrečje 34
22.	Končan Vinko. Smrečje 38 23 Kogovšek Franc. Smrečje 40

24.	Trček Franc, Smrečje 41
25.	Trček Alojzij, Smrečje 42.
26.	Bradeško Janez, Smrečje 46
27.	Leskovec Janez, Smrečje 47
9.	V KS Sinja gorica:
1.	Žitko Matevž, Sinja gorica 1
2.	Gregorka Jože, Sinja gorica 6
3.	Gutnik Stefan, Sinja gorica 8
4.	Peklaj Franc. Sinja gorica 39
5.	Kovač Franc, Sinja gorica 41
6.	Petrovčič Stefan, Sinja gorica 52
10.	V KS Stara Vrhnika:
1.	Jereb Frančiška, Stara Vrhnika 14
2.	Gutnik Jože, Stara Vrhnika 15
3.	Caserman Franc, Stara Vrhnika 16
4.	Mesec Julka, Stara Vrhnika 18
5.	Bogataj Janez, Stara Vrhnika 21
6.	Ogrin Franc, Stara Vrhnika 27
7.	Ogrin Pavel, Stara, Vrhnika 53
8.	Rode Valentin, Stara Vrhnika 60
9.	Nagode Franc, Stara Vrhnika 62
10.	Kenk Pavel, Stara Vrhnika 67
11.	Ogrin Jože. Stara Vrhnika 75
12.	Rode Leopold, Stara Vrhnika 92
13.	Verbič Jernej. Stara Vrhnika 96
14.	Avsec Jože, Stara Vrhnika 99
15.	Umek Jože. Stara Vrhnika 48
16.	Homovec Jože. Stara Vrhnika 82
17.	Leskovec Ivana, Stara Vrhnika 25
18.	Ogrin Alojzija, Stara Vrhnika 56
11.	V KS Verd:
1.	Furlan Marko, Verd 51
2.	Žnidaršič Marjan, Verd 27
3.	Cunder Štefanija, Verd 64
4.	Hren Tomaž, Verd 106
5.	Hladnik Ana, Verd 42
6.	Petrovčič Anton, Verd 43
7.	Susman Jaka, Mirke 4
8.	Nagode Matevž, Mirke 8
9.	Švigelj Anton, Mirke 11
12.	V KS Vrhnika:
1.	Petkovšek Pavel, Idrijska 5
2.	Jesenovec Ignac, Idrijska 31
3.	Voljč Jakob, Idrijska 34
4.	Gutnik Pavel, Butaj nova 1
5.	Švigelj Franc, Butaj nova 3
6.	Kočevar Jože, Ljubljanska 9
7.	Verbič Janez, Ljubljanska 20
8.	Žitko Karel, Ljubljanska 31
9.	Grom Janez, Robova 20
10.	Stržinar Jakob, Gradišče 1
11.	Tršar Franc, Gradišče 8
12.	Rode Franc. Ob potoku 14
13.	V KS Zaplana:
1.	Mesec Pavla, Zaplana 9
2.	Petkovšek Marjana, Zaplana 12
3.	Treven Ivan, Zaplana 17
4.	Jazbar Franc, Zaplana 20 /
5.	Maček Viktor, Zaplana 23
6.	Nagode Franc. Zaplana 28
7.	Bizjan Pavel. Zaplana 32
8.	Pivk Lovro, Zaplana 33
9.	Mivšek Marija, Zaplana 39
10.	Mivšek Rajmunt, Zaplana 40
11.	Otrin Alojzija, Zaplana 45
12.	Malavašič Martin, Zaplana 46
13.	Petkovšek Antonija, Zaplana 47
14.	Lukan Franc, Zaplana 50
15.	Železnik Franc, Zaplana 52
3.	člen
Za kmetije, navedene v prejšnjem členu tega odloka, veljajo zemljiško-knjižni in katastrski podatki na dan uveljavitve tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-07/76
Vrhnika, dne 15. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Žalec
798.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. in 16. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometa (Uradni, list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72 in 28-277/73) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku
1.	člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 55-1220/72, 25-707/73, 1-33/74, 1-85/75, 5/75, 13-638/75 in 7-323/76) se 3. točka tar. št. 2 spremeni in se glasi:
»a) naravnega žganja	40°/o od vrednosti
b) medice	15 °/o od vrednosti«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. julija 1976 dalje.
St. 42-4/75-4/4
Žalec, dne 11. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
799.
Skupščina občine Žalec je ha podlagi 2. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS. št. 42/66 in 20/71) in 126. člena sta. tuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. junija 1976 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o prispevku za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča
Stran 934
URADNI UST SRS
St. 17 — 1. VII. 1970
1. člen
Odlok o prispevku za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 12/73 in 13/75) se dopolni tako, da se 4. člen glasi:
»Pooblaščena organizacija, ki-skrbi za-komunalno urejanje in opremljanje stavbnih zemljišč zaračuna investitorjem poslovne stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča v znesku 6,5 odstotka od vrednosti vlaganja v komunalno urejanje in prodajne vrednosti zemljišč.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-11/75-6
Žalec, dne 11. junija 1976.
•	Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r.
800.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. junija 1976 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske II. Prebold
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske II Prebold.
2.	člen
Kompleks stanovanjske soseske II. Prebold omejuje na severu mrtev kanal Bolske, na jugu strm prehod terena v teraso, ki je dvignjena za 5—6 m nad nivo soseske, na vzhodu projektirana pešpot, na zahodu pa cesta III. reda. Proli zahodu je predvidena gradnja devetih atrijskih hiš, ostala gradnja je blokovna.
Kompleks meri 4,5 ha.
3.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za urbanizem pristojni občinski upravni organ.
4.	člen
Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorja.
5.	člen
Zazidalni načrt, načrt cest in kanalizacije stanovanjske soseske II Prebold in centra Prebold, ki ju je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje. št. 216/74 v oktobru 1974. načrt komunalne ureditve, ki ga je izdelal isti zavod pod št. 113/75 v juliju 1975 so sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS.
St. 350-10/66-6
Žalec, dne 11. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
801.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakond o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/76 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. junija 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Terasa« Prebold
1.	člen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske »Terasa« Prebold, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Terasa« Prebold (Uradni vestnik Celje, št. 11/69) se spremeni tako, da se novi center Prebolda, ki leži v samem središču naselja in je v neposredni povezavi s sosesko II. Prebold na severu, rekreacijskim delom na jugu ter obstoječo stanovanjsko zazidavo v soseski »Terasa« Prebold nameni za izgradnjo javnih, upravnih in trgovskih zgradb
2.	člen
Zazidalni načrt, načrt cest in kanalizacije stano--anjske soseske II. Prebold in centra Prebold, ki ju je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje, št. 216/74 v oktobru 1974 in načrt komunalne ureditve, ki ga je izdelal isti zavod pod št. 113/75 v juliju 1975 so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 350-8/73-6
Žalec, dne 11. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. in*. 1. r.
802.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 29. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in 126, člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne II. iunlia 1976 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec
1.	člen
Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec (Uradni list SRS, št. 25/73) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS.
St. 025-3/75-6
Žalec, dne 11. junija 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
803.
Skupščina občine Žalec je na seji zbora združenega deja, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. junija ISIS sprejela na podlagi 185 člena ustave SRS in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74)
ODLOK
o nadomestilu osebnega dohodka jn o povračilu potnih stroškov delegatom
1.	člen
Delegati, ki jih temeljne samoupravne organizacije in skupnosti delegirajo v občinsko skupščino tei delegati, ki delujejo v skupinah za delegiranje delegatov v zbore republiške skupščine (v nadaljnjem ^besedilu »delegati«) in zaradi tega izgubijo del svojega osebnega dohodka na delovnem mestu oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti ali utrpijo stroške, imaio oravico do povračila.
2.	člen
Sredstva za povračilo stroškov delegatom po tem odloku zagotovijo:
a)	temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, v katerih imajo delegati lastnost delavca v združenem delu in
b)	proračunu občine.
3.	člen
Temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti izplačajo izgubljen del osebnega do. hodka tistim delegatom, ki imajo pri njih lastnost delavca združenega dela.
Občinski proračun izplača izgubljeni del osebnega dohodka tistim delegatom, ki opravljajo svobodni poklic, ki so kmetje in ki delajo v obj'tni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico. Tem delegatom pripada povračilo v višini povprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v občini, ugotovljenega za zadnje trimesečje pred pridobitvijo pravice do povračila. Povprečni bruto osebni dohodek v občini se ugo_. tovi po podatkih, ki jih zbere občinski upravni organ, pristojen za statistiko.
4.	člen	j
Za udeležbo na sejah pripada delegatom tudi povračilo potnih stroškov, če je kraj njihovega stalnega prebivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti prometno sredstvo.
Potni stroški se delegatom priznajo v višini potr niške tarife za najkrajšo pot z javnim prevoznim sredstvom.
Potne stroške za udeležbo delegatov na sejah občinske skupščine in na sejah skupin delegatov, ki se sestajajo v Žalcu in Celju zato, da delegirajo delegate v zbore republiške skupščine, izplača občinski proračun.
5.	člen
Določbe tega odloka se upora ona jo tuoi za ciane delovnih teles občjnske skupščine in izvršnega sveta občinske skupščine.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Urad-nern listu SRS.
St. 113-3/1976
Žalec, dne 11. junija 1976.
>	Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
804.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74), 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planira, nju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na svoji seji ■ dne 16. junija 1976 sprejel
SKLEP
O razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za kompleks stanovanjskih hiš v Petrovčah na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega skepa sg razgrinja osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za kompleks stanovanjskih hiš v Petrovčah, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje in. urejanje stavbnih zemljišč Žalec v juniju 1976.
II
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za kompleks stanovanjskih hiš v Petrovčah bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Žalec, prostorih zavoda za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec in prostorih krajevne skupnosti Petrovče.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku dopolnitve zazidalnega načrta za kompleks stanovanjskih hiš v Petrovčah poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizcija
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski .azglasni d^ki in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Petrovče,
St. 350-4/75-6
Žalce, dne 18. junija 1976.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine’ Žalec
Jože Jan 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
746.	StaliSCa o izvajanju iti nadaljnjem urejanju sistema
socialne varnosti borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev ter vojaških invalidov	889
747.	Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o združeva-
nju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje energetskih objektov	891
748.	Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o združeva-
nju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti Za financiranje energetskih objektov	891
749.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pri-
spevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov	891
750.	Zakon o spremembi in dopolnitvah zakona o obvez-
nem združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela za pokritje manjkajočih sredstev pri izgradnji energetskih objektov	892
751.	Zakon o spremembi zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1971
do 1976	893
752.	Zakon o dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, od- j
bitnih postavk in olajšav za republiški davek iz do- » hodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976	|893
753.	Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in
članov Komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za družbeno nadzorstvo	894
754.	Odlok o začasnem nadomeščanju predsednika Republiškega komiteja za tržišče in	cene	894
Stran
773.	Odredba o najvišjih stopnjah marž za živila v prodaji
na drobno v občini Cerknica	913
774.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in pri-
spevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 (Idrija)	913
775.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Idrija)	914
776 Odlok o srednjeročnem programu geodetskih del v
občini Idrija za obdobje 1976—1980	914
777.	Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje ceste Gorje—Vrh križa (Idrija)	915
778.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
v občini Lenart	915
779.	Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kme-
tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij (Lenart)	916
780.	Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine
Lenart za leto 1975	924
781.	Sklep o soglasju k finančnim načrtom skladov občine
Lenart za leto 1976	924
782.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975	924
783.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Bežigrad)	925
784.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Center)	926
755 Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani	894
756.	Odlok	o	razrešitvi sodnika	Okrožnega sodišča v Celju 894
757.	Odlok o razrešitvi sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru	895
758.	Odlok o razrešitvi sodnika za prekrške Republiškega
senata	za prekrške	895
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 759	Odlok	o	pomilostitvi	obsojenih	oseb	895
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
760.	Odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev
občinam /a priznavalnine borcem NOV in kmetoni-Ooiccm NOV za leto 1976	895
761.	Odlok o višini cestnine na moderniziranih cestnih odsekih Vrhnika—Razdrto in Hoče—Celje	896
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
762	Odredba o omejitvi hitrosti vožnje osebnih avtomobilov in motornih koles na Javnih cestah zunaj naselja 897
763	Odredba o metodi za izkazovanje, primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o osnovan in merilih za razporejanje dohodka in za delitev
sredstev za osebne dohodke	897
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
764	Sklep o stopnji prispevkov za financiranje* programa
Raziskovalne skupnosti Slovenije za leto 1976	897
765	Statut Izobraževalne skupnosti	za gozdarstvo	898
766	Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki 904
767	Samoupravni sporazum o merilih za priznanje pomembnih umetniških del	90G
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
768	Sklep o višini pogrebnine, posmrtnine in povračil za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju (Celje) 908
769	Sklep o določitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Maribor)	908
770	Sklep o višini posmrtnine (Maribor)	909
771	Sklep o spremembi in dopolnitvi samoupravnega spo-
razuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Nova Gorica)	909
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
772	Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini
Celje	910
785.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil
za storitve (Ljubljana Moste-Polje')	.	926
786.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Siškal	926
787.	Odlok o dopolnitvi odloka o začasni prepovedi gra-
ditve na območju vodovoda Tacen—Šmartno—Gameljne (Ljubljana Šiška)	927
788.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Vič-Rudnik)	927
789.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
v občini Sevnica	927
790 Odlok o zaključnem računu proračuna občine Šentjur
pri Celju za leto 1975	927
791.	Odlok o potrditvi zaključnih računov skladov občine
Šentjur pri Celju za leto 1975	928
792.	Odredba o razglasitvi potoka Jezerščica za varstveno
vodo (rezervat) (Šentjur pri Celju)	925
793 Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Škofja Loka	929
794.	Odlok o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za kmetijske traktorje ter njihove priklopnike (Vrhnika) 930
795.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških
komunalnega urejanja zemljišča v občini Vrhnika za leto 1976	930
796.	Odlok o spremembi odloka o urejanju in oddajanju
stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika	931
797.	Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kme-
tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij (Vrhnika)	931
798.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku (Žalec)	933
799.	Odlok o, dopolnitvi odloka o prispevku za komunalno
opremljenost stavbnega zemljišča (Žalec)	933
800.	Odlok o zazidalnem 1 načrtu stanovanjske soseske II.
Prebold (Žalec)	934
801- Odlok o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske
soseske »Terasa« Prebold (Žalec)	934
602. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi
samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec	934
803 Odlok o nadomestilu osebnega dohodka In o povračilu
potnih stroškov delegatom (Žalec)	935
804. Sklep o razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za kompleks stanovanjskih hiš v Petrovčah na Javni vpogled (Žalec)	935
/
Izdala Časopisni tavoc Uradni lisi SRS - Direktor in odgovorna urednik Milan Btbei — riška tiskarna Tone Tomšič vsi v Llubllam - Naročnina *a leto I97t> 240 din Inozemstvo 350 din - Reklamacije se upoštevale le mesec dnt pc izidu vsakp številke • Uredništvo m oorava Ljubljana Veselova 11 poštni oredai 3?9'VTi - Telefon direKtor uredništvo uprava n knligovodetvc 30 toi orodala preklici In naročnine 23 57« — Žirc račun 50ioo-«n3-4n32? oproščeno orornetneaa davka or	Sekretariate »nformaclle v Trvršnem «vetu SknnŠčln# ‘šP Slovenile št «21-1^7?