SANJARJENJE  OB  BREGU  JEZERA A co Šopov
Mrtva si... Ni te več, moja mala, temen oblak ti zakril je oči. A meni se zdi, da si le zaspala, saj čutim te, čutim, tu v meni si.
Zbudi se! In pridi po obali viitka in nežna. Nasmešek tih naj se ti v sinjih očeh zrcali, nasmešek, ki je ožarjal moj stih.
Zbudi se! Trudno ozri se vame, ostani z mano vsaj drobcen čas, za drobcen čas naj me vsega prevzame tvoj zaskrbljeni, nežni obraz.
Kraj jezera te bom čakal, mila, ko bo zaspala brezmejna šdr in iboido noči neslišna krila sejala skrivnost in mir.
Tisoče sanj se bo znova spočelo, čustva zbudila za nov polet, a moje srce bo ko jadro belo zaplulo v daljni, neznani svet.
Mar sem res želel preveč od življenja, da mi nemir je kanilo v kri? Ali sanjač sem, prepoln koprnenja? Da še živiš, bi bila tudi ti.
Naj se zemlja v temeljih stresa, naj se nebesni svod lomi, drobi — večno bo živa najina zveza, večno živel sen nekdanjih dni.
413
Zbudi se! In pridi po obali vitka in nežna. Nasmešek tih naj se ti v sinjih očeh zrcali, nasmešek, ki je sijal v moj stih.
Vztrepetala boš, kot si večere nekdanje, a moja duša bo vrela kot vir, in tole srce bo čisto, brezdaiije, kot je brezdanja jezerska sir.
Glej, včasi prevzame me bolečina, da sem breznma od nje, ko opit. Takrat sem čudno bolan od spomina, obenem ničvreden in plemenit.
Mrtva si. .. In ni te, moja mala, temen oblak ti zakril je oči. A meni se zdi, da si le zaspala, saj čutim te, čutim, tu \ meni si.
LOV  NA   JEZERU Aco  Šopov
Ptica na preži. Lakota. Caplja negibna, sklonjena. Niha gladina jezerska, modra ko žalost izjokana.
Udar perutnic neusmiljeno pljusne v modrino stišano. Y kljunu zablisne srebrnkasto vitko telo raztrgano.
Dan je siv ko umiranje. Sama sva. Tiha, razmišljena, vse bolj in bolj umirjena — slutiva, da se razhajava.
414
PRIJATELJSTVO Aco   Šopov
Ponudil mi je svojo pesem in sem jo utrgal z ustnicami. V meni odslej samo še njegova pesem zveni.
Kdo mi bo vzel zdaj to malo sreče, razigrani nasmeh, oči plameneče? Prijatelj moj, mar sem te izgubil, ker sem ie ljubil, ker sem ie ljubil?
PRIJATELJU
Aco   Šopov
Pojdi, če strpeti ti ni moči,
če moraš že, pojdi v svei.
Vlak popotnik v brezzvezdnati noči
visoko razsiplje sled.
Svetla nitka — ko galebja krila, kot šepet ves sanjav in tih. Taka nitka, prijatelj, utrnila se danes je tudi v moj stih.
Prijatelj, prijatelj daljni, od koprnenja sem ko pijan. Mar ni vseeno, če v obraz upali nam sije noč ali dan?
Sv'et je svet, ti pa si kri in rana. Kdo sluti, da si neizčrpen tok, kdo v'e, kdo sluti, da si ko fontana, kadar blodiš v noči sam okrog?
Pojdi, če strpeti ti ni moči,
če moraš že. pojdi v svet.
Voz popotnik v brezzvezdnati noči
razsul bo novo, svetlo sled.
Prevedel   Ivan  Minatti 415