^ «uo rsssa sebet, seisll I 1 Is prMsiksv. ^ éoüy «m^ SslerSan, šssdsr« sad Holidays. I • „tear nil PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO, ILU CBTRTEK, 9. NOVEMBRA (NOV. 9). 1939 Urodnlftkl ta uproTullkl prootort: M67 South Lawadalo Ave. Offleo of Publication: . MSI South UwBdal« Am Sufc.criptlon «fl.OO Yearly $TKV.—NUMHKH 21S Accoptanoo for calling it apoeial rato of pooU«o pwMod for Is 110S, Aol of Oot S. 1S1T, authorial oo Js— K IMS. ia, namenjena Hitlerju, üb in ranila 60 v Monakovu Ztvojcvanc države hladno sprejele belgij-¿o-holandski mirovni apel. Chamberlain ilical sejo članov svojega kabineU in obljubil odgovor. Nemški letalski minister izjavil, da noče voditi bliskovite vojne iz člove-onskih ozirov. Angleške bojne ladje odpo-Jile nemške leUlce JN, 8. nov.—Sest oseb ubitih in 60 raajeaUt v ... pivski kleti Buerger-i v Monakovu ns Bavarskem, t rocoj eksplozija demolirala 27 minut potem, ko Je stil klet in as odpeljal __ Pivnica je bila polna T( hi w proslavili oblet-rljenega Hitlerjevega I , puča" iz leta 1923 v i prostorih in Hitler Je bil i govornik, ki je rekel, da i se ne bo "nikdar podala i pripravljena za vojno tudi fe bo treba." Zarotniki avili peklenski stroj tik niškim odrom s name-U ubijejo Hitlerja, toda > je »končal svoj govor ve-»j kot so računali zarotni-r m mu je mudilo nazaj v i m to ga Je rešilo. Policija | IKe zarotnike in vlada je pol milijona mark na-t onim. ki pridejo storilcem , Holandaka, 8. -Velike diplomati&ne ak-i ao v teku v glavnih me-i evropskih držav, kjer vodi-rupravijajo o belgijsko-ki ponudbi glede posre- 7u mic i n ari Maintižn JO ITiT» IlUfU HWfllvlJU| i Britanijo in Francijo. Mi-i apel sta naslovila zavoje-drfavam belgijski kralj in holandaka khtljica nina. • rt poročila iz Londona, Pa-in Berlina ne dajejo dosti u-i Apel je bil Hladno spre-tai poročila naglašajo, da vlade v vojni zapletenih drle predlog in potem da-_ *or. Vsi doslej ob javi je-bmentarji so neuradni. ^Nemčiji je nacijski tisk za-" idejo posredovanja, toda »»je je ¿e, ali je zavrnitev Gotovo je, da je' večina a ljudstva za sklenitev fromisa. Uradni krogi ao v # tednih večkrat okrcali hlne drŽave, ker niso pod- «lločne akcije v interesu Odmev bo prišel, ko bo r Poučil ponudbo. On je »j odpotoval iz Berlina v ;ovo. pj»ki poslanik Je imel vče-S*ovor z nemškim zuna-ministrom Ribbentropom. [konferenci je izrazil bojasen, * bodo mirovni napori iz- Wli.H l! Undonu je bH belgijsko-»ki mirovni apel iaročen Otamberlainu, ki je »J odiel v palačo Bockkng-Je konferiraJ a kra-Po konferenci je bilo na-da bo Chamberlain , 'zppdno »ejo članov svo-in potem dal od-nM mirovno ponudbo. V F Poudarjajo, da ata An-ln Francija ie pojasnili •Uišfe, W je, da miru s ** bo, dokler ne bo unl-in vse, kar U Jvlja. Pjk 8 nov—Maršal Goe-J^l^ki minister in Hitlerja roka, J« včeraj izja-. •'"i odredil bliskovite voj-A,nS"Ji in Franciji, "ker Ciljen in človekočuten." ' ** ni mogel vzdrlati sroe-^^kH te besede, toda w J* "poaorfl, da misli izjavo pri ceremonijah, katere je priredil novi ruski poslanik Aleksander Skvarcev, ki je ob tej priliki in v zvezi s proslavami 22-letnice boljševiške revolucije predložil svojo poveriinico. Ceremonij so se -udeležili tudi člani ruske trgovske delegacije,] zunanji minister Ribbentrop, italijanski poslanik Bernardo Atto- j lico in reprezentantje drugih držav, Iz obnašanja italijanskega poslanika se je videlo, da se dolgočasi. Ko je bil Goering-vprašan, kaj misli o angleških in francoskih poročilih o i^sJikih izgubah nemških bojnih letal, je odgovoril, da so pretirana. "Mi napadamo predvsem bojne ladje, ker so velike strategične važnosti, in razume se, da včasi izgubimo kako letalo, toda izgube niso tako velike kot jih omenjajo naši sovražniki," je rekel minister. London, 8. nov.—Angleške bojne ladje, katerim sta pomagala dva poljaka rušifca, so včeraj odbile napad nemških letalcev. V istem času so se angleški letalci spopadli z nemškimi v več krajih nad Severnim morjem. Momarično ministrstvo, ki je ¿>plfc&lo bitko med ladjami in tali, ki ae je tudi vršila na Severnem morju, poroča, da so se vsa angleška letala srečno vrnila v svoja oporišča. Zgodilo se je prvič, ds ata se poljska rušilca udeležila bitke. Trije rušilci so pobegnili z Baltiškega morja, ko so Nemci blokirali to morje ob izbruhu sovražnosti. Mornarlčno ministrstvo je dalje naznanilo polete angleških letal nad nemškim o-zemljem. Samo eno letalo, ki se je udeležilo poleta, se ni vrnilo domov. Amerika prezrla rusko obletnico Čestitke sovjetskim voditeljem izostale Waahlagton, D. C„ 8. nov.— Amerika Je z ignoriranjem 22 letnice boljševiške revolucije ds-la razumeti sovjetskim voditeljem, ds se je prijateljatvo med njo in Rusijo ohladilo. Prvič ae je zgodilo, odkar je Amerika priznala Sovjetako unijo, da predaednik Rooaevelt ni poslal čeatitk Mihajlu Kalininu, predsedniku centralnega ekaekutiv nega odbora Sovjetske unije. Izostale so čestitke tudi od drugih vladnih uradnikov. Kon-grešniki in senatorji, ki ao bili povabljeni na banket v ruakem poslaništvu, so zavrnili povabilo z Izgovori, da ae ne morejo udeležiti. Rooaevelt ln drugI visoki uradniki niso pojasnili, kaj so letos čestitke izostale, da-si je to razumljivo. Odnošajl med Ameriko in Rusijo so ae o-hladili, ko je Stalin aklenil pri jateljaki pakt z diktatorjem Hitlerjem. Nedavno je ruaki zunanji komisar Molotov okrcal Roosevelta in mu očital vmešavanje v spor med Sovjetsko unijo in Finsko. Banket v ruakem poalaništvu v Washingtonu je bil klsvrns afera. Noben Član Roosevelto-vetfa kafthSGf se g* nf udeležil, Celo člani državnega departmen-ta se niao prikazali. Med gosti ni bilo opaziti nobenega kon-gresnika ali aenatorja, dočim ao bili Člani diplomatičnih zborov dobro zastopani. Ustanovitev bloka balkanskih držav Italija svari sovjetsko vlado Nemški magnat I.pobegnil v Švico Njegovo bofcastvo ostalo v Nemčiji Amsterdam, (Islandska, 8. nov. — Llat De Tslegraaf piše, da je dobil poročilo iz zanesljivih virov, da Je Fritz Thyaaen, največji nemški industrijec 1n jeklarski magnet, pobegnil i Švico. Svoje bofSstvo, ki pred sta vi j a vrednost $80,000,000, Je pustil v Nemčiji. Thyssen je bil sden glavnih podpornikov Adolfs Hitlerja ln nacijakega gibanja kot načelnik nemškega jeklsijkega truata. Izdal je velike vsote denarja za financiranje tegs gibanja. Postal je znan po vsem svetu v povojni dobi kot vgflja opozicije proti veraajaki pogodbi, plačevanju reparacij in francoski o-kupaclji Porurjs, firedlšča jek larske In rudarske industrije. Ko ao francoski čete 1. 192S zaaedle ta distrikt, je Thyaaen zaprl rudnike nemškega sindikata Zaradi tega Je bil obsojen v zapor In plačitev denarne kazni. Is Ječe Js bil izpuščen, ko je aklenil kompromis s francoskimi avtoritetami. Thyssen je kot reakcijonat odločno pobijal sooisllatlčns ln demokratične tendence vis<|e nemške republike. Skrbno je zasledoval razmah nacističnega gibanja In naraščanje Hitlerjfevega vplivs. Bil Je glsvni Hitlerjev podpor Ko je Hitler prilel na krmilo Nemčije I. 1988, Je Thyaaen po-atal državni avstovalec in član državnega gospodarskega odbora. Pozneje je «postal glavna ekonomsks avtoriteta v zapadnl Nemčiji. "V zadnjic Mih. ko so bile izvedene drsstlčne reforme v Hitlerjevem režimu In vodatvu nacijake atrsnke, je bil Thyaaen potisnjen v ozadje in opozicijo. V Thyasenovih industrijah Je uposlenih okrog 65,000 delavcev. Te so se razvile iz malega podjetja v Mulhelmu. Magnat Je bil Večkrat v Ameriki in atsr je 66 let. ADF poravnala jarisdikcijski spor PENZIJSKl NAPRTI PORAŽENI PRI VOLITVAH i zboljšanj* šocialne za-Hit* v Califormji SOCIALISTIČNA ZMAGA V BRIDGE-PORTU Sporazum m%d unijo in kompanijo blizu Detroit, Mich., 8. nov.—James M. Dewey, član spravnega odbora federalnega delavskega department^ ki Je posegel v spor med avtno unijo in Chrysler Motor Corp., je namignil, da bo kmalu dosežen sporazum. On se Je včeraj udeležil konference m/d voditelji unije in uradniki kompanije. Stavka v dveh tovarnah Borg-Wer.Corp. je bila včeraj končana in čez tisoč delavcev se je danes vrnilo na delo. eTj?' ki fl * "'tier izbral "»«lednlka, je podal Pogajanja z indijskimi nacionalisti v zastoju London, 8. nov.—Situacija v Indiji razburja angleške vladne kroge. Predstavniki vlade so včeraj v parlamentu priznali zastoj v pogajanjih z voditelji indijskih nacionalistov in Muslimanske lige. Slednji zahtevajo šta-tus domlniona za Indijo, dobili pa ao odgovor, da bo to vprašanje rešeno, ko bo vojna končana. Več članov vlsd indijskih provinc Je resignirslo v znak protesta proti stališču sngleške vlade. Stir ja dslavci ubiti v eksploziji Joplin, Mo., 8. nov.—fttlrje delavci so iifubili življenje v eksploziji, kl ae Je pripetile v mu-nicijski tovsrni Du Pont Co. v Cari J unction u. devet milj ee-vemozapadno od Jopllna. I>slsv-ei ao polnili naboje s smodnikom, ki se je uftgal In eksplodiral. Belgrad, 8. nov.—M. ftumen-kovič, jugoslovanski poslanik v Turčiji, ki se Je vrnil v Belgrad, je prinesel s seboj angleško-tur-ški načrt glede ustanovitve ne v tralnega bloka balkanaklh dr žav, ki naj bi uključeval tudi Bolgarijo. Tu pravijo, da načrt vsebuje rumunske garancije Bolgariji, da bo rumunaka vlada rešpekti-rala pravice bolgarske manjšine v Dobruži, teritoriju, kl ga Je morala Bolgarija odstopiti Ru-muniji. Dalje določa odpoklic vojaških čet iz krajev ob tur-ško-bolgarski meji in podelitev svobodnega izhoda Bolgariji do Soluna, grške luke. Gsorge Rendel, angleški poslanik v BolfsriJI, se bo vrnil danes v Sofijo iz Ankare, Turčija kjer bo izročil angleško-turškl načrt bolgarski vladi. Glavni namen nsčrts js ustvaritev prijsteljske atmosfere med bslksnskiml držsvami In odložitev vprašanja giede revizije mej. Rim, 8 nov.—Virginlo Gsyda urednik lisU Giornale d'Italla, je okrcal sovJeUko vlado zarsdl manifesta komuniatlčne Interna-cionale, v katerem Je msd dru-¡gim rečeno, "ds lUlija čsksns priliko zs napad na tiste, kl bodo porsženi f evropski vojni, ds dobi delež plena" Drugi fsšistlčni listi so objsvill slične čUnke in posvarili sovjetsko Rusijo P^d intervencijo v balkanskih državah. S tem so prlsnsli. ds Je ruski pritisk ns Balkan nevaren tudi Italiji. Svarilo poudarjs. ds mora sovjetske Rusljs držstl ovoje roke proč od Balkana Unija obtožma kršenja zakona Domače vetó ] RUSU A SE BAH A ■■■■ S SVOJO OBOROŽENO SILO Wsahlnfton, D. C — (FP) — Posebni odbor depsrtmenU stsvbnih unij Amsriške delsv ske federacije Je naznanil poravnavo Jurladlkcljaksgs apors msd unijo Inlsnlrjsv In medna-rodno bratovščino vosnlkov. Ts Je odločil, da val, kl so upoele-ni pri transportacijl gradbenega materiala, spadajo v območje unije voznikov, oni, ki operirajo atroje pa v območje unije Inženirjev. John Possshsl, predaednik unije inženirjev, Je dejal, da Je odlok zmaga njegove organizacije. Pred federalnim sodiščem Je obtožnica federalnega justlčnega departmenta proti uradnikom bratovščine voznikov. Ob-tožnica Jim očita kršsnje protl-trustnegs zskons. Bojkotirali ao firme, ki ao najemal«» člane Inženirake unij« zs obratovsnj* strojev, kl msšajo cement. Zborovanje predstavnikov Balkanske antante Bukarešta, Rumunija, 8 nov. — Uradni krogi so naznanili do-ssgo sporazuma glsde sklicanja konference prsdsUvnlkov Bsl-ksnsks anUnU. Jugoslavija bo odgovorila na poziv po konfs-rsncl ■ svojim poslsnlkom v Turčiji, ki Je bil pozvsn v Bsl-rsd. Neko poročilo, ki ps še ni potrjeno, pravi, ds as bodo prsd konferenco pred«tavnlkov antante sestali romunski kralj Ks-rol, jugoslovsnskl regsnt Pavle in predssdnik turške republik« I smet lnonu. San Francisco, Cal^ 8. nov.—-Vojilci v tej državi so s veliko večino porazili pensfcjski načrt pri včerajšnjih volitvah. Prve tevilke o volilnem isldu kažejo, ds je proti načrtu glaaovalo 1,-008^82 vcfllloev, za načrt pa 604^286 volllcev. Will H. Kind Ig, eden ismsd voditeljev pensijake«a gibanja, e priznal poraz, sseno pa je sa-pretil, da ae bo njegova orgsni-aaclja maščevala nad governer-jem Olsonom, ker je pobijal načrt. On je v glavnem kriv, da je bil načrt poražen. Willis Allen In Roy G. Jonea, zagovornika načrta, sta toasnanlla. da bosta pričela zbirati podpise na peticijo glede odpoklica governor j a. Načrt je določal, da vsaka oss-bs, ko doasle ataroat SO 1st In stopi v pokoj, dobi $80 vsak četrtek. Nasprotniki ao srgumen tirali, da bi načrt, sko bi gs volile! odobrili, kmalu bankrotiral državo. Governor Olaon je dejal, ds je zsdovoljen, ker «o voltlcl pors-zili načrt. Rekel Js, ds bo poru omogočil Izvedbo njegovega programs glede zaposlitve vseh ss delo sposobnih oseb, sseno ps Js nasnsnH, ds bo šel ns dslo In ____šal izboljšati in rastsgnlti program socialne zaščite. Cleveland, O., 8. nov.-JPenzIJ-ski načrt, ki ga Je aeatsvil Herbert 8. Bigelow, Je bil poražen z ogromno večino glasov. Nepopolna poročHa Iz 7614 volilnih okrajev kažejo, ds Js zs načrt glasovalo 294,689 volllcsv, proti pa 1,818,609 volllcev. "Izgleda, da naa Je zaaul plaz," Je dejsl avtor nsčrts. "Naše delo bomo nadaljevali In Izboljšali načrt ter ga ponovno predložili votllcem prihodnje leto." Volile! v .Clevelandu so ponovno IzvolHI republikanca Hsrolda H. Burtona sa župana. On je bil že tretjič izvoljen za Supana. Njegov protikandidat je bil John E. O'Donnell. Bridgeport, Conn., 9. nov.— Jasper MoLevy, edini aoclsllatič-ni iupan v novoanglešklh državah, je bil ponovno isvoljsn pri včerajšnjih meatnlh volltvsh. To je že njegov četrti termin. He-Levy Je dobil 28,106 glaaov, nje-Kova protikandidata Stephen F Boucher, demokrat, 10,689 ln Daniel E. Johnson, republlksn«', ps 6668 glssov. Detroit, Mleh« 8. nov.—Aupan Richard W. Reading J« prizmi I poraz pri včerajšnjih volitvah. Zmagal Je njegov protlksndidaA Edward J. Jeffriea, predaednik mestnega sveta. Rojak Namors obsojen Chkairo-—Rojak (Robert Na-mora s naslova 8443 N. Halsted j st., je bil 7. t. m. obsojen pred sodiščem v zapor od enega do 14 let, ko je prianal krivdo umora avoje neporočene žene Irme Lallinger. Zenako je zabodel z nožem 6. aeptembra t. I. l)etroltake novice Detroit.—Zadnje dni Je bila v naši naselbini svatba Lovrenca Berlslistlčno vojno. "Imeni Lenins in Stalina vzbujata zaupanje v vseh kratil. svata," Je dejsl Molotov. "SinIIIa kot pozlvslcs ss mir in arsčo vseh nsrodov ter osvoboditelja dolavaklh ms« izpod ks-pltalizma. Vse kspltsllatlčne države se nahajajo v krizi že de-aet let. Ali je treba še nadaljnjih dokazov o kritični situaciji v kapitalističnih državah, v katerih se nepokoj med delavakl-ml masami širi In uatvarja podlago za strmoglavljenje sistema, kl alonl na IzkorlščevsnJuT Načrti glede raztegnltve vojne, v katero naj bi se zapletla tudi sovjetska Ruaija, ao ae izjalovili na vsej črti. Ml amo že Jaano demonstrirali, da ne msrsmo plesati po taktu godbe drugih." Helaingfors, Finska, 8. nov.— Flnaka sestavlja nova Instruk-clje, katere bo poalala avojl delegaciji, kl ae pogaja a sovjetskimi voditelji v Moskvi, glede zahtev, katere je Stslin predložil Flnaki. On zahtsva od Fln-Hke odstop atratsgičnih otokov ln ozemlja, kjer bi Rusljs zgrs-dils pomorske In Istslska bsze. Vsebin« navodil, katera so bila ssstavljsns na ssjl finskega kabineta, nI bila objavljens, toda poučeni krogi pravijo, ds bo Flnsks zavrnila ruake ishtsva. Zmaga pralniških delavcev v Peoriji Peorls, III. — Stavka v tu-ksjšnjlh pralnicah, katero Js okllcsla unija pralniških dslsv-csv, včlanjene v Ameriški de-lavakl federaciji, Je bila končana z zmago delavcev. Unija je dobila |>ogodbo, kl določa zvišanje plač* in skrajšanje d-lovnlh ur. Stavka, v katsrl Je bilo za- glčn* ceste In mostovi so zastrs-i - h 4(KJ ^vesv, Je trs-»«.nI. Mostovi bodo pognsnl viN J zrak z difiamltom, ako s* bo pokazala n*varnoat Invazije b*lgij-xk«ge ozemlja. Ob vssj m* JI ao postavili žlč-n* ogrsjs In druge zspreke. Vo-jašku čete so koncentrirane na primeroma majhnem prostoru in človek skkpa Iz Uga, da Je vae vojaškega značaj. Belgija n! v vojni z nolieno jala šest tednov. Spopad med Poljaki in Litvinci Berlin, 8. nov, — Sem dospela poročila javljajo poulična demonstracije v Vllni In spopada med Poljaki in Litvinci. Vojaki In policaj! ao napadli Poljake, ko si» v demonstracijah prepe- državo, uda mobilizirala Je vas vali patrlotlčn« pesmi. L vinski eno srmsdo 600,000 mož. Vsi ( uradniki, kl so dobili V lino In o, »• » «total«. m * „---PI „ . . _____m__„ ___ >t lto*M«toto «f__________ Ulli m4 «inMikitta HÜfi mm ül W ratareta. Otto» MiUMrlpU, MMk m Aorim, •clr wtoa ••• «w «f . > 1 l>Ur> poMM. «rill to rvtamta «u to Mir Itoni Mi iHtaM PROSVETA SMT-M U. LawmdmU A», OT TU rtDKBATBD 1--- t_____T — Sovjeti v nevarnosti od Fincev! Moskovska Pravd« je pred nekaj dnevi vsa prestrašena poročala, da mala Finska ograž« veliko filovjetako unijo. 8ovjeti tfo v nevarnosti, da jih napadejo Finci! Finski zunanji minister Grkko izziva Ruse! Šovjetska Rusija šteje okrog 170 milijonov ljudi, mala Finska pa komaj .nekaj čez tri milijone — kljub temu palček Finskft nastopa kot agreeor in velikan Rusija je v strahu, da se bojnorala braniti pred tem palčkom!-- Kdor hoče danes razumeti, kaj pravijo v Mo-akvi diktator Stalin, njegov Charlie McCarty, Molotov, njegova Pravda in drugi pokorni slu-ge kavkaškega Joteta, se mora poslužiti istega ključa, ki odpre in pojasni Hitlerjeve izjave. Kajti v Kremlu so adoptirali isto pasjo logiko i* Berlina. Po tej pasji logiki pomeni vsakk beseda beš nasprotno. OFinaki zunanji minister Erkko je rekel, da se bo demokratična finska republika raje branila kolikor se bo mogla, kakor pa do bj sprejela pakt poniianja, ki ji ga vsiljuje 8talln. Moskovski diktator namreč zahteva neke finske otoke in kose obrežja nad Leningradom, katere porabi za momarične baze in utrdbe. Koga se boji Stalin, da hoče utrdbe na finskem ozemlju? Ali ae boji treh milijonov Fincev in Šest milijonov fivadov, ki nikomur ničeaar nočejo? In zaradi tega, ker se Finska nameravu braniti, ker ae upira Stalinovi agresivnosti — kot se je uprla Turčija — je zdaj ona "napadalka". Ker ae noče mirno podati, kakor so se podali trije baltiški palčki — Eatonija, Letaka in Litva — izziva sovjete na vojno! Sovjeti morajo udariti po Finski zato, da se ubranijo njene predrzne napadalnosti!--- To je do pičice Hitlerjeva logika. On nikdar ne napada, drugi napadajo! On nI napadel Poljake, Poljaki so izsvali njega! Prav tako sta Anglija in Francija napadalki, ko sta priskočili Poljakom na pomoč. Isto zdaj trdi Stalinov Charlle McCarty, da ao Angleži in Franco-tl — agresorji, napadalci, ne pa Hitler! 8talin in Hitler zdaj zajemata iz .istega korita paaje logike, to aa pravi, da vodita enako taktiko, ampak rada bi uverila svet baš nasprotno. Ne bo šlo! Njuna blufarija se še prijema le komunacljake dece doma in v tujini. Kaj počenjajo Hrvatje? Veat i« Ljubljane sporoča, da se je uprl hrvaški polk v Ksrlovcu pred tremi tedni. Vojaki ao "allšaH", da jih nekdo namerava poslati na francosko fronto in to jih je tako razburilo, da so se napili sllvovke, nakar so začeli streljati na civiliste in jih okrog 60 obstrelili, potem so pa pobegnili v gozd in se tamkaj poskrili. 2an-darji jih zdaj lovijo in jih za kazen pošiljajo nekam v srbsko "Sibirijo". To je samo en incident iz Hrvetske seveda je precej senzacionalen — odkar so Hrvatje dobili avobodo. Drugi incidenti so prihajali akoro veak dan zadnje tedne, vesti o atentatih na poaameznike. o političnih umorih in požigih po vsej dešeli. Okrog dvajset osob — večinoma Hrvatov, ki so pokorno slutili Srbom, ostali ao pa bili Srbi — je bilo umorjenih is maščevanja. Dr. Maček je apeliral na svoje razboritu rojake, naj pokaiejo, da so civilizirani in naj ne pobijajo osovraienih ljudi, ksjti to Jih postavi v slabo luč pred svetom In svet bo lahko rekel, da niso vredni svobode, katero so si Izvojevall. Apel ni nič pomagal. Slovenski tisk v starem kraju —• menda klerikalni Slovenec — je nekaj kritiziral Hrvate, češ da so s svojo avtonomijo zanetili teroristično gibanje, ki se ne razlikuje dosti od komuni-stlčnegs. Zagrebške list«» je pa to uialllo in zafrknili so slovenske klerikalce, naj se brigajo se svoj s "kljune" in poskrbijo, da tudi oni dobe čim prej svobodno bsnovino, nakar bodo lahko pokazali, kaj oni znajo in morejo. V ostalem ao hrvaški liati zvrnili krivdo za terorizem na Hrvaškem na "tuje sovražnike. ki prihajajo na Hrvaško hujakst In zgago delat... Vae to Izgovarjanje nič ne pomeni. A&o je na primer cel polk hrvaških vojakov, okrog ŠOOO moi. tako otročji, da se pusti od "tujih sovrašnlkov" potegniti, da pojde na Francodao. nakar ae napije "raklje" in divja Ur strelja la atne ljudi kot norec, tedaj Je to slab dokaz tre-loeti In sposobnosti ta svobodo Med Hrvati je dosti razumnih in sposobnih ljudi, toda ti še niso večina. iz naselbin Koncert hoc. Zarje na zahvalni' navedenih shodov na severni, za-dan I pačim ali južni strani mesta an Cleveland.—Zopet se približu- pa v "down townu'V Sobotni je naš dan, to je tisti dan, kate- i banket, katerega prireja okraj remu |>ravjmo zahvalni ari na Čašo piva ali viške, toda sem oboje odklonil, ker je moj Želodec hotel predvsem videti brhke in mlade kuharice z «belimi predpasniki. Prav po oficirsko sem jih pozdravil in vse štiri so mi pozdrav prijazno vrnile. Gospa Mary Koklič mi takol primakne stol k veliki mifci, češ da bo Tone kar pri njih v kuhinji večerjal in da jim povem, kakšne so Drenikove klobase. No, zelo so bile dobre in okusne, kdo jih je plačal, pa ne yem. In čim bolj sem jih hvalil tem Več jih Je bilo na mizi. ■Kmalu sem se pričel spominjati predsednika Kokliča in si mislil, da bi se zdaj ne branil čaše piva. K meni pristopi Adokf Kirn. Stisneva si desnici in mi pueti za dva dolarja "čipsov". Pristavil je: "Ko ti bo teh zmanjkalo, boš pa še dobil." Tako sem bil lepo sprejet takoj od začetka z vsem potrebnim. I jCmalu so me pričele pete srbeti. Mislil sem si: ker nisem še nič zapravil, bom pa vstopnieo kupil, da 'bom šel lahko poslušat Barbiča in njegovo žlahto, da bom potem lahko poročal, kako zna igrati mlekarski trutt No, prav pohvalno se moram izraziti. Zelo lepo Igrajo, samo ple-aalko sem imel preveč urnih nog. namreč mlado goapo Mary Pav-čič. Ce bi upošteval njene urne noge, bi se kmalu zvalil po gladkem podu, katerega je John 2ig-man, oskrbnik doma, preveč posut z neko spolzko stvarjo. Mislil sem si: tega si pa še ne želim. da bi se kar v plesni dvorani mlade žene valjale po meni. Tako sem zopet odšel v spodnje prostore in se nisem več vrnil v plesno dvorano. Ob 1 uri me je peljal k počitku Nagodetov oče. Sladko sem zaspal in šele ob 9. zjutraj me pokliče gospa Pav-člč, češ, ako se hočem z njo peljati v dvorano, naj vstan*m, drugače pa bom moral hoditi. Ko smo prišli v Strabane, je IIa Mary v dvorano, da pripravi golaž, jaz pa sem šel na agitacijo za Prosveto, Enakopravnost in Cankarjev Glasnik. Na vse zadnje sem začel pa še v dvorani nabirat podporo za Proletarca. ČETRTEK. D. NOVEMR» Nabral sem okrog $3.70 med prijatelji in i rijateljicami. Take so bile torej moje počitnice, o katerih bom bolj podrobno še poročal. Ljudje so pričeli pristajati od vseh strani, kuhari ce so pa zgotovile golaž. Seveda so ga dale meni velik krožnik za poskušnjo. Bil je prvovrsten. Toda pri tem so me gostje toli ko nadlegovali s stiskanjem rolc, (fa ni, bilo časa, ,da bi. rabil vilice. Pokličem kuharice, naj m» prjneso žlico. Dobil sem dve, za vsako roko eno in tako sem jedel z obema Rokama. Pri tem poslu sta me zasačila glavna odbornika i? Clevelauda, Matt Četro-vich in Milan Medveiek, ki sta biLa glavna govornika na proslavi. Petrovich se ie pričel norčevat, da Še pi videl tako blagohotne«» tastopnika, da bi rabil dve žlici pri golažu. Odgovoril se^i, dk se je »to tudi meni sedaj prvič pripetilo, Lav pe*n tako zaposlen s stiskanjem rok, potem pa moram še a&Kirati za štiri delavske liste in za vse štiri sem napravil dober uapeh. Kaj takega ne mi še ni pripetilo v vsem mojem življenju« H koncu mi pa pridno strežejo kuharice z okusnim golažem, natakarji z dobro pijačo, čitatelji pa se zavedajo, da ¿ia*n je izobrazba neobhodno potrebna.—Pride Se. Anton ZldanSek, zastopnik. Slika kaše r*J*e vej*e v peljeki vasi, katero »o aasedliv Trunkizem je trunkizem MUwaukee.—Ne vem, če se bo J. M. Trunk prej zadušil s stalinizmom in pansjavizmom kakor jaz z nemškimi škofi in sv. Mihaelom. G. Trunku povem, da je lahko brez »(trbi in radi tega si naj ne beli las, ker jaz nimam takega veselja, da bi šel du-šiti ¿e radi katoliške Č^ne gmajne, pa naj bo nemška ali slovenska, kakor tudi ne za sv. Mihaela ali kateregakoli svetnika. Ce pa Trunk lahko opleta s svojim jezikom na levo in desno, in to dan za dnevom, iakej.bi tudi jaz ne smel povedati, kar mi ni prav? J. M. Trunk pravi: "Poglejte V Prosveto in boste videli, da je Frank Gabr iz Milwaukeeja do vratu v potežkocah radi nemških Škofov in sv. Mihaela. Upam pa, da se ne bo zadušil in še kateri z njim." Ne vem, komu Trunk svetuje ali ukafcuje, naj pogleda v Prosveto. Naročnikom Pro-svete menda ne, ker tem ni treba ukazovati. Mogoče pa vernim katoličanonp? Kaj še! Tem je Prosveta pod smrtnim grehom prepovedana, da bi jo brali, ta kako to, da jo g. Trunk sme brati ? Ali se ga smrtni greh nič ne prime? Čudno. On pojasnjuje sedaj na moj dopis v Prosveti, zakaj so nem-Ški škofje izdali pastirski liat in poklicali še celo sv. Mihaela na pomoč Hitlerju. Zakaj ni Trunk ponatisnil vsega mojega dopisa, da bi čitatelji Amerikanskega Slovenca vsaj lahko vedeli, za kaj gre? Iz Trunkovih pojasnjevanj ne vedo nič. On menda zato ni hotel prej ponatisniti poročila o nemških katoliški^ škofih, ker ga je bilo sram. Sedaj je šele povedal svojim ovčicam, zakaj so izdali tisto pastirsko pismo. Hitro so pa gospodje Trun-kove baže ponatisnili poročilo, da nemški duhovni nočejo sedaj molit za Hitlerjevo zpi^go. Pravijo tudi, kako so se postavili proti Hitlerju Kot Spartanci pri Termopilah in jim pojejo čast, res, poglejte tisti, ki »te čez katoliško duhovščino, kdo ima več korajše kot a|emški duhovni. Menda socialisti? Hal Ampak poznati je treba črne kose. Trunk piše, da imatri nečake, ki nosijo nemške puške, ne pove pa, 4e so ti nečaki njegovega mišljenja glede Škofov in sv. Mihaela. On bo seveda vseeno lahko šivel če pridejo njegovi nečaki nazaj aH ne. Drugače pa je s tistimi očeti in materami, katerih sinovi se več ne vrnejo iz vojne aH od sv. Mihaela. Njim ni pomaga) noben avdti, sveti blagoslov. Hudič je tudi Kristusu povedal, ds ga bodo angeljl varovali, če skoči s templja, ampak sšm pa ni hotel skočiti, ker ni zaupal ne svojim hudičem ne ai geljem. Tako je tudi s Črno llshto. Drugim pravijo: le pojdite, vas bo varoval sv. ta in ta. sami pa sv. temu in temu ne zaupajo nič več kakor jaz. Zato pa še enkrat ponovim: ako bi bilo po mojem, bi j«z poslal v prvo linijo pred kan©ne vae tiste. ki kvasijo o neki vMjl pomoči. ker *em radoveden, če bi prišli nazaj. Frank Gabr. Ideal svobode v Evropi Z idealom svobode so združeni vsi velik godk. v Evropi: reformacija in pru vX an^a, in francoska revoj^ t osvobodilne vojne, boj proletariata J Z no in socialno demokracijo. ■ Vsa zgodovina evropskega novejieea h en «am veliki boj za svobodo. V ¿¡T evropski ^evoluciji, ki je ustvarila kulturo je Voltaire in Rousseau poleg Husa Kn, Skega in Lasnalla, Havliček poleg Mazz ni poleg Mksaryka, Madžar P^i Schillena, Victor Hugo, Mirabeau polJ1 ljaka Kosciuska, Jean Jaures poleg Mattec Ta boj za svobodo človeka se je bojeva duhovni, politični in gospodarski i,-„„ti ti fanatizmu, absolutizmu, fevdalizmu d« tizmu. Proti verski nestrpnosti, nacioiialn in socialnemu zatiranju. S krvjo in železo besedami in dejanji, ž d^om in silo fcj tega večatoletnega boja za svobodo je dos Evropa svoj pdaebni pomen in prednost vsemi drugimi kontinenti. Misel, da bi bil človek samo predmet,! orodje, je Evropcu neznosna. Zanj je dr vedno sredstvo, cilj pa je človekova blag Njegov najvišji ideal je popolna politična boda, da bi bil čim manj vladan, čim prost. S tem idealom je združena svoboda svoboda prepričanja, strpnost napram I ju drugega mišljenja, varstvo posameznika | samovoljo oblasti, neodvisno sodstvo, demc tična kontrola Vseh javnih ustanov. Ta ideal ni omejen samo na tako imeno liberalizem. Za ta id?al je leta in leta krv (9 francosko in angleško ljudstvo, zanj g< borili celi rodovi. Ta ideal je vsebina ev skega napredka in kulture. In iz nje iz socializem, ki hoče to dedščino ne samo o niti, temveč ji prinesti še nobogastva Proti temu idealu so vedno znova vst posamezniki, ki bi radi bili despoti. Podp so jih različni ljudje, ne samo kapitalisti, nezreli ljudje, zlasti takoimenovani lumpen letariat, med katerega,moramo šteti tudi, padli del inteligence. Ta luiupenproletarii dvignil Napoleona III., zrelost in svobodo! nost francoskega ljudstva ga je vrgla. 0 daj je francosko ljudstvo vselej prvo na bi ku svobode in kulture. Govore o krizi demokracije, o "gnilem, geniranem" zapadu! To budalost radi po ljajo slovenski izobraženci. Zaostali ljudje ne morejo razumeti demo cije. Diktatura je za nje enostavnejša st Diktatura je mogoča tudi med divjaki. Za mokracijo je pa potrebna neka moralna nja. Angleško svobodo so napravili gei meni za gentlemene; zato je imunizirana ti diktaturi in totalitarnosti. Ker pozna Štvo, strpnost, argument pameti. ^qda v boju sama pamet ,ne zadošča. Tre požrtvovalnosti. Ogenj požrtvovalnosti pa ri pri najmočnejših ljudstvih danes bolj ki Slovenci se po politični zrelosti in navd nju za ideale po svoji večini niso nikdar kovali. Kakor se bahamo s svojo kulturo skriva za tem mnogo nevednosti, mnogo kvarjenosti, mnogo zmedenosti. Slovensko zumništvo ni ravno kazalo poti, še manj pa jalo dober vzgled ljudstvu. Valentin. Vodni pozdravljal "cesarja Fronca" in Napole< Vedno je pa bilo tako, da si je napredek ut pot kljub takim Slovencem. Zato pa glsve konci! Jasne glave! In srca! Cista srca! In ponosni bodimo, da smo socialisti, ki znamo vztrajnost v boju za svobodo, ker \ bomo prej ali slej zmagali, medtem ko m di razkrajajo. Vselej in vedno pa moramo o« zvesti evropskemu idealu demokracije, < ščinl svobodoljubnih Wcev. Ker le iz tc m ziasti socializem. —.Delavska Politika v M uril/on logi Neki uradnik britslfcega patentnega ur»da dejal v pogovoru z novinarji, da dobiv» urad mase vsakovrstnih izumov, ki naj 01 no v trenutku odločili za Anglijo. Tako P laga n. pr. ndkdo z vsa resnostjo, naj l>i ew s posebnim postopkom spreminjali v ico naj bi nanje potem postavljali topove zoper tala. Drugi izumitelji ;hočejo privezane bsk opremiti s težkimi topovi, neki hoče letala oboroliti s - iksrjsm« in šnimi srpi. Po zamisli nekegs ™oi*un\ bi letala vlekla bombe na dolgi vrvi s Skoraj samo ob sebi je umevno, da so v ki predlagajo tudi opomne raketo zs uni nje sovražnih letal, fte bolj fantoaM"!» £ logir po katerih naj bi baloni z magnet^ vojakom puške Iz rok, granate pa naj » vražnika pri eksplozijah sipa* ~ "T w drugi mrčes. Nekdo si je izmidiTtu£ « galke. ki bi obmetavale «ovražne <*ioe mentom in jih spreminjale v *»mfrn ^ na zračni pritisk naj bi sipali v *ke jarke - ksče. kable, nabite bi Jih z raketami metali v ^vrs n, ^ hotno orožje - če bi se dslo tako Prj izdelovati in uporabljati, bi tank 1 fl skimi rezili, podoben kosilnetnu stroj«^ fj bi sovratne vrste sekal v kloba- ■ > ^ tazije pa je pokazala k(>rmnrt ki je predlagala, naj bi * za to. d. bi it dimnikov Kr-J^S Eseenu čopali omet, da bi - dimnik. V" ovice starega kraja iitije ;ra dveh sosedov «JENA !2Lct| . 5. oktobra.—Pred 10 'bilo poročano o ljubav-rf »oseda in sosede iz ^ Zagorjem. Mladi go-, Viktor Vrtačnik «e je za-vTončko Ositroinikovo, o ¡aljudje kmalu začeli igo; Tončke še niso našli. Ovrže-na je s tem govorica, ki sfc je tako vztrajno vzdrževala, da sta se namreč pokojnika zvezana podala v Savo, da bi skupaj uživala mir. Močni nalivi nad vso Slovenijo Ljubljana, 5. oktobra. — Po več ali manj rahlem deževju, katerim se nam je od nedelje da-.|lje oddolžuje jesen za letošnje , Zadnje dve leti ljubezni 8U£no poletje» smo dobili danes skrivala, zato je prišlo v y vg€j Sloveniji hude nalive, [hfch večkrat do prepirov. Najhujše je bilo dopoldne od 10. '^ecem je občinski za-|do u ur€> potem je bilo nekaj poravnal spor, ki je na-1 presledka, v katerem je robeh hišah, sicer .bi «J*® j venomer pršelo, a popoldne po i! obeh vrst. Zadnje ^117. uri je ibila Ljubljana «pet jdoigro je prišlo celo do mo£no aadeževana. Nebo je go-ga obračunavanja. Ta sio omreženo, da se obeta še je tako vplival na Vik- „a^nja moča. Kljub hudim »m Tončko, da sta v obupu ^vom pa potoki in reke še ni-napraviti konec neznos-l^ mu^j. Ljubljanica, toliko da livljenjti. Jj^e je skalila, še zelo umerjeno a večera 22. septem-1 teče po strugi skozi mesto. Vse ,€ Vrtačnik še mudil v to kaže, kako je bila zemlja žej-i gostilni v Črnučah. Po-ljm po letošnji suši. Iz zasavskih nekaj vina ter j», prav krajev nam pišejo, kako je dež ogledujoč vse domače, razveselil lastnike posušenih re-. gostilno. Ko je prišel zervoarjev. Toda če se bodo na-je samo malo pogledal o- livi še dalje vrstili v enaki moči '¿to pa je tiho za vselej kakor danes, potem tudi to je-hUo ki mu je zmgreni- sen ne izostanejo povodnji. Do-it in življenje. I*red po- Uti škode lahko napravi daljše bil znan z nekim dekle- deževje pri spravljanju pridel-fcnožet, vendar se je u- kov. in že prav posebno po vino-kiji domačih, da se pri- gradih, kjer je trgatev v polnem aKotarjev grunt, na ka- razvoju ali pa se nanjo pravkar lahko redijo 18 glav živi- pripravljajo, tor je zapustil svoje de- jz Litije so nam sporočili: Pose poročil s Kotarjevo gj^nj^ čfUie amo ¡meii kljub de-Ivanko. Takoj zatem je U*Vnim dnevom pomanjkanje vo-dekle iz obupa izvrši- bile o-sumljene ubojev in 20 trgovcev i belim blagom, ki dobavljajo dekleta za javne hiše. Zelo krepostna druščina, vredna gospoda, ki jih je plačeval v svoje domoljubne namene. # V Angliji je bil ravnatelj ia gradnjo vojnih ladij današnji pa kljub vsem sovražnostim raz- j ravnatelj druge anane orožarne paslo mednarodno dobičkarstvo Armstrong. &ef generalnega šta-z dobavljanjem vojnega materi- k* je bil brat drugega ravnate-ala. IB Ija iste družbe. Tajniki najviš- Za primer si oglejmo delničar- j jegft vojno-stratsškega organa je, ki so započeli e»o iimed voj- šaleškega imperija, ki v resnl-nih firm "Société Française de Lj ^loča o angleški zunanji po-Torpille Whitehead." Delničarji miki, so bili delničarji in ravna-so bili: firmi Vickers in Arm- t«lji Armstronga. V angleškem strong, direktor Vlckersa Nen- vojaškem društvu je bilo zaato-kar, soproga grofa .Renevtol, so-l^ih osem ravnateljev in prsd-proga nemškega poslanika grofa I sodnikov angleških oroŠarn. V Plessen Cronsten/angleški po-1 predsedstvu ati^l. mornarskega slanik Whitehead, soproga av- društva »o bili štiri ljudje, v»i strijskega Častnika von Trappa, delničarji italijanskih, avstrlj-vdova Nemca, snaha železnega 8klh jn makih vojnih tovarn. In kanclerja kneza Blimarka, fran- ^o samo zunanje ministrstvo je cos k i viceadmiral Aubert in g. I dobavljalo Vlckersu ln Arm-Bazil Zaharov. Za fabrikacijo | atronru p© naročilu tujih držav, francoskih torpedov so se zdru- veliki angleški bankirji so pa žili in dali denar Francozi, An- rekla maiteri, da mora laatftVic Tako je danes dopoldne rj€m nekaj važnega «o-L kolodvorskem poslopju v Vid-nakar je izginila iz hiše. I ^^^ velika jaU lastavic «J je bila napisala listek, Ljudje so jih začudeno opazo »em je prosila mater, naj zakgJ- iz kraja in okolice ^a otroka in kako naj pre- 8Q 'odštele lastavice že sred| njene obleke. Ob koncu ^^ ln jih odtlej nI bilo Je bil [x>slovUn» stih: nikjer vldetL v miru ležati, za1 Kdaj naj se organizira banovina Slovenija "Hrvatski dnevnik" objavlja beležko pod naslovom "Sloveni ja in njena avtonomija." V nje, pravi: "V zadnjem času se je mnogo pisalo o prenosu raznfch kompe-tenc tudi na Slovenijo. 'Pri tem se je naglašalo, da so slovenske prilike drugačne kakor hrvaške Ustanovljena sta bila v zvezi tem v Ljubljani dva odbora (7) ki se bavlta a temi vprašanj" Kakor smo sedaj izvedeli, žele Slovenci, da se najprej izvede organizacija banovine HrvaUke v smislu sporazuma od 26. avgu sta. Nato naj bi ae začelo z reorganizacijo vse državne zajed niče in v zvezi s tem tudi z ureditvijo kompetenc banovine Slovenije." I Ji «kupaj dve sorodni du- I «poznali po značaju in iz-1 in to je postalo za oba-1 ino. tno bo '•ene bo lemije, ljuba vne V Franciji Je orožarna Schnai der-Creusot, ki Je iadelovala 60 odst. francoskega vojnega materiala, Je postavljala ministre mornarice, imela glavno besedo v vojnih komisijah parlamenta privatno j« Imela v službi dva admirala ln enega od bratov zna nega francoskega državnika Cls- slabim vojnim materialom, bi Dardanele padle, vojne bi bilo konec, a zaslužki vojnih lifeifcn-tov? Manjši bi bili. To se pa ni smelo zgoditi. ga aplošno imenovali tigra V carski Rusiji j« bil ves voj nI aparat pomešan z agenti tu jih orožarn. V vilhelmski Nomčiji je fabri- Nemčija ni imela prepotreb- kant oklopnih plošč Stumm go-nega niklja. Angleška "nacional- Upodaril v zunanjem ministr-na? orožarna Vickers je ustano- stvu, kjer so njegovis^^nk vila podružnico "U Nickel" ln zavzemali vsa naj^ Mša dobavljala to kovino i i Nove Ca- mesta. Stumm Je tudi izdajal lni£! Od V podružnice Je do- list "Post", klje^lnaclo^. bivala nikel nemška JUetallgesell- no sovraštvo inP^i«alkvoJ. schaft iz Friuikfurta. Njen glav- ni. V S ummovi družbl » ni delničar je bil Sar Viljem del druiri trn industrialsc Krupp. Pri nik grof de Waldner. Gospodje ^SuSA v Nemč^se je so med svetovno vojno čestokrat zumeli In so gotovo vzak i »voj® primerilo, da ao k4o Iwijo *a- strani plenile antantne oblasti. Ze Ukoj vojne, v oktobru 1014 so Francozi ujeli | rooo. eno ladjo, a §0 Ji na povelje iz Pariza morali dovoliti svobodno pot. Neka druga ladja li tehničnih razlogov nI moKla odpluti v Antverp. Francoska vlada je prisilila družbo, da Js rudo odstopila tvrdki "Le Nickel." Nemci so pa delali protiualu-ge. Takoj« Problemi priseljenca VI«* turistov is vojskujočih se d ris v se podaljšujejo * Vprašanje: Hodil sem se na Poljskem ln prišel sem v Zdru-Isne države radi rasstave. Moj« viša «a začasno bivanje v Združenih državah i«teče v dveh mesecih, ali ne morem povrniti se na Poljsko. Smem-ll zaprositi «a dovoljenja, da ostanem tukaj ta vedno? Odgovor: Po takonu nihče ne more spremeniti svojega prise Ijenlškega "statusa"; to pome nja, da inosemec, ki je prišel za Časno, ne more postati priseljenec, ki Je pripuščen za «talno bivanje, razun ako «• poda zopet v Inozemstvi» v «vrho priseljeni ške vite. Da bi Vi mogli dobit priseljeniško vlso «lahka, Je brž kone nemogoče «a «tdaj, ko Je ie toliko ljudi priglašenih skrbeli, da Je pililo do ki je zahtevala njihovo Vas pravih afriških črncev v or i Od Ulcinja v «meri proti al ban«ki meji «e širi ozek pa« o-zemlja, ki Je kot peščena pu«ti Stavka ustavila obrat v rudnikih Hailesboro, N. Y. — lnter national Mining Co. je morala ustaviti obrat v svojih treh rudnikih in tovarnah zaradi stavke, katero je oklicala unija ADF. Unija je šla v boj, da Iz-vojuje višje plače in izboljšanje delovnih pogojev. Več sto de-avcev je zavojevanlh v stavki. ^ . a ¡i nja nenavadno podoben Afriki. Knspp prodal ¡^f^^ Da je pa tu Afrika re« popolna, za possbne vrste šrapnelov. ^ >p#dl i)u4¿ftVf k va-| v kll_ O «Učnih dobavah in kupčijah Uri tive pravl afriški črnci, O bi lahko napolnili cele knjige. 0bl«ku pri teh Jugoslovatukih Krupp «e Je moral saradi tega ¿rncih ji objavil F. M. Ful« ts zagovarjati prsd sodiščem, Poldni v zagrebških "Novo«tih" z«-gospodu niso naredi» nič hude- n|m|vo reportažo • «llkaml črn ga. cev In črn«ke hiše, ki «s ne raz^ Zaharov Je u«tanovll celo po- Hkuje do«tl od domovanj dlvja-Hebno poročevalsko druibo "A- kov na črnem kontinentu, gence Radio." Vsaka firma «I ^ B#kda«Jlh treba pehati—pod I Zadnje dejanje U« \ trave in mahu." žaloigre v Colnlšah t k Tončka dolgo ni vrni- Zagorje, 6. oktobra.—poigra »¿la mati v skrbeh p<*le- Viktorja Vrtačnika in TonCKe gVrtatnikovim na dom. In Ostrožnikove je zaključena Zvedela, da tudi gospodar-1 četrtefk popoldne «o na Dolu pr ^ nikoder. MaU je potem Hrastniku ob veliki udeležb» pretaknila vse omara in je svojcev in prijateljev kakor tu ^la vse boljša obleke, di pokojnikove vdove položili 1 I ho hleve, kozolce in tu- prezgodnji grob moža, ki je ■ kjer je Viktor prej | priljubljen daleč na okrog. Uso-jpnje. Tisti čas sU Vik-[Toitfka bila že pri Savi in slednji korak, •o vendarle bili prepriča-«i*ta šla v Savo, marveč, «*t* nkuiala kje na tujem " novo življenje. Ze prej-*n«lHjek ho se raaširfle da ko oba utopljenca w«u Trbovelj, drugi so ryorili- •»<» Ju nalili pri P"». K<-snica «e je ixkaxa-18 dneh, ko so v Mtti-r^jjka potegnili iz Save tem j« bilo obve-Zagorju. ki ^ rtaiuikove v St. Viktorjeve «vojce P» w pogledat utop-■ ^ * njem rm spoznali * "rata »ta ukrenila vse 00 14 f"Wb. Pokojnika N» v mrtvašnic^ na Do-r»«tniku in «o ga dane« pokopali. Mlekarski farmarji v boj kotni akciji Gouverneur, N. Y. — Velike mlekarne Borden Co. ne morejo dobiti mleka zaradi bojkota mlekarskih farmarjev. Ti «o »e izrekli za bojkot potem, ko je kompsnija kršila dogovor unijo farmarjev, s katerim «e je obvezala, da bo plačevala $2 15 za sto funtov mleka. Znamenja kažejo, da se bo bojkot-na akcija razširila v druge dls-trlkte. pomaga « P^f^^^^/1 tinékih «uinjsv (asa ral J, ilze- io«V» J. p. hotel iruMtl. --u. ho mu denar, motu J. «pelo pri- i**«™0*»' J^S ' ne Je posvetil »vojI domovini, ^ Crn» nevtralna. Tedaj je vladal Kraij, m«« . .. j vlsdull uli- ti IU " lT ^"'¿^U Deit ce^Tral lih kot ilug. Itd- Ko « pozneje rMn^tM zz z bil ustanovil posebni urad zs j Novt gcntracljs «o pozabila Grčijo, ker "Agence Radio" i na «vojo domovino ni uspela. V tem posebnem ura-1 ^ ^ novf generacij«- ki «o kmalu pozabil« na avojo afriško domovino in cslo na Turke. Potomci c«v, ki ŽIV« sedaj poljsko kvoto, da bi izpolnil poljsko kvoto za mnoga leta na prej. Ker pa Je na Poljskem toliko ljudi, ki sploh ne morejo od potovati, tudi fie bi dobili vl«o, Js prav mogoč«, da «s doba čakanja/M polj«ko kvoto znatno «krajša v bododno«tl,—Ako Vam nI umestno podati «e v kako Ino-«emsko detelo ln t«m čakati na priseljeniško vizo, Je najboljše ta Va«, da zaprosit« zu jHidaljša-nj« zača«noga bivanja v tsj d«-iuli, Kakor vse M«, bo«ts lahko dobili to ptKlalJšanJe, dokler Vam ne postane mogoče povrniti «e domov. Pomožne organlsarijt v nevtralnih drtavah nimajo dolžnosti registracij* pri državnem departmentu Vprašanje: V«l zaatopnlkl ino-*em«kih organizacij morajo biti regUtrlranl pri državnem d« partmentu.. Ja« sem odbornik zmožne orlriinlzacij«, ki nsblra denar In oblačila za otroke-be gunce v Rstonljl In UtvlJI. Al mora biti naš« društvo registri rano? Odgovor: Ako «e vaš« delovanje odločno omejuje le na n«v iraln« države, nI vaš« društvo prisiljeno registrirati s« |m> do-očbl nevtralitetnega zakona Nima dokazila o «mrtl prvega moža Vprašanje: Mi)j prvi mot Js bil naveden kot >>nr*š»n" v avetovni vonji in nikdar «e nI več «Išalo o nJem. L. 1#2H «em prišla v Združene drŽave In naslednje leto «em - *>j*t poro-čila. Imava tri otroke, ki «o se -tvo v čutilo tukaj rodili. Sedaj pa, ko «em «»prosila i» naturali*aeljo, ob-ast zahteva, da pokažem smrtni (st prvega moAa. Kakor sem Čula, so bili semami rojstev ln smrti v rojstnem kraju uničeni. Kaj naj storim? Odgovor: Vprašajte za nasvet naturalizacij «k i urad, kjer «t« vložili prošnjo, lirikone vam >odo nasvetovall, da pišete pristojni oblasti v inozemstvu »a smrtni H«t. Ohranit« prepl« tega piema. Ako tega dokumenta ne morete dobiti, brikone bodo obla«tlm «ado-tovale «aprUeže-n« Itjave prijateljev aH «orodnl-kov, ki zhajo o tej «tvarl. Na-turalliaclJ«ko sodišče ne bo odobrilo vaše prošnje «a naturalizacijo, dokler ne bo prepričano, d» je vaš prvi mol zares umrl tekom vojne ln niste »akrlvlll bl-gamlje, ko ste «e zopet poročili. Hoče zaščito Amerike «a avojo družino i lno»«m«lvu Vprašanje: Dobil «em prvi papir leta 1M# In upam, da postanem ameriški državljan 1. 1IM0. MoJa lena in hčerka «e nahaja-ta na Poljekem, kjer Je vojna opustošila. AH »mem «apro«ltl ameriške oblasti, naj dajo iašči-to moji družini? Odgovor: Ne. Ameriška za-ščita »e daje le popolnim ameriškim dršavljanom. Clm «e pa situacija nekoliko zja«nl in še predno po«tan«te ameriški dr-avljan, «mete zapro«ltl «a pred-nostno priseljeniško vl«o «a te-no ln hčer. Ko |m postanete dr-žavljen, l>o«ta oni dve upravičeni do priseljeniške vlze liven kvote. Moralno obnašanje kandidatov za državljanstvo mora biti čl«to Vprašanje: fclvlm skupaj z «enako, katere mož v Kvropl «Ivi In imam otroke « njo. Ali morem po«t«tl ameriški dr«av-I Jan? Odgovor: Po našem mnenju večina sodišč v Združenih državah vam odreče državljanitvo, dokler ne uredlto svoje domače zadeve. AH ne more ta žen»ka dobiti raiporok« od «akonltega moža in se redno izročiti a va-ml?—K.L.Iil. ^ a« le včasih vračajo k evojlm družinam v pu«tlnj«kl črnski vs«i pri Ulcinju. I /oéssi od veegs -vsi« Ulcer ps žive v «voj«m «ellšču tih ^"¡ popolnoma ločeni od Crnogor- nTvrt - ' " ^ "*mt,UÍ,L % H.I Lnikoli «s nI noben črnec |s»ročll ^bvrrv Is aswywr^í swmlsl «-UnHjilk. Michael J. Qs.ll. ^ "" * ^ ^ bll pocdrsvljrn od «voJ*h * * cisca. tistih v Črn«kl va«l, ne vejo nU kod ao njihovi prsdniki P^"¡.'kako belo lensko, lil ps kaka in tudi ns «voj Jszlk «o |M>aabi f bo|Mm# otr(lC| h^lljo li. Hedaj govor« z srnsvlščlnjj ^ y ^ y l|||f||j0 VM( ds- pomešano srbščiiHj. Kaarasti. mh drtavl|snsklh pravic «>Mn« ds-st številnih družin, ¿¿Um** ter «luŽIJo v voj«kl, (Jd ksurlh živi v«sks v «Npini kj<#r ^ |lMVMdfJO bobnarji, ^r- svojih koč. obdanlh okoli in oko- J|m pr||v|Ji) -Aril|>|« t. U s pletenimi ograjami. } Aralicl, čeprav nimajo « tem JUrnikrdoinH ' svetlopolllm afriškim in a*ij »vetu sklm ljudstvom nlkakegs «prav- | olidelujejo d v o J « ka. , «kromne puatlnjsk' vrtove in Zanimivo J«, da v širši Jugo nji v it«* rede prašiče in «krbe z« slovanski Javnosti vse do.lej ni dom molk» I« dslsjo vsčlnoms bilo nič ansno o teh i»«šlh črnih na oos»-tvlb lK>g«tlh UlJelnJ' Črnogorcih, o tej m.nd« p«^ " r«*kroplje- edini va»«i afriških frr*eV v K mestih,I «ropi. Iljrln bi lahki» napravi tuj«kopronietno «irafc AngUii zasuli nemški parnik Kre<*town, Sierra , Utone, 8. nov.—Angleška posadka J« do-«pela sam a nemškim parnikom Uhenfelsom. l*dj« J« odtful* i» Vzhodne Afrike pred nekaj tedni In plula okrog rta Dobre na-d«. Angleži «o Jo zasegli, ko Je prekoračila ekvator. Panamske vode zaprte podmornicah* Panam« City, Panama, H. nov. —Vlad« j« prepovedala vstop podmornicam aavojevanlh držav v panamske vode In prUtanlšča. Pr«pov<"l vsebuje pravkar objavljani dekret. Parmma ^e lada-a dekret, da zaščiti av^ojo nevtralnost. MiJje po « fcensk* rev, š«' več |s» Jih Je nih i*» Jtigi»slov»»isklh [v Dubrovniku, »plltu, Beogru du, itd., kjer li »Ittlijo kruh in cijo, « ropi. iz teg« Vzrok as Jok "No, Kvlc«, ker «I bil« t«ko pridna, l«hko viamsš i« |»shsrjs tri poln«- pe«tl or«hov!" pr«vi teta svoji mali nečakinji, ki JI J« |M>magMln « trg« nesti aelenjavo. Pivka se Je podv i isla, naložila si j« i»olt>e ps«ti orehov In ns lejrm »sčsls Jokali. "Zakaj i»a JočsŠ, K v les?" «« asčudj tetka. "Zato, ker ne morem vistl toliko tir«-hov, kollk<»r «I ml dov<>-IIta, Ui ¡m.« '»"• »'h' i^stiV je odg<> "i ilo d»*kl kom, n io á\v pesti! MáJk j JACK LONDON In Reganu *e je izpolnila želja. Spočetka m Francis ni hotel spuščati v borzne špekulacije. Zadovoljil ae je s tem, da je bil ve* denar, ki mu ga je zapustil oče, varno naložen. Ko je pa ustanovil Tampico Nafto, ki je zahtevala težke milijone in začel špekulirati na borzi, se je Keganu izpolnila davna Želja. Nudila ae mu je najlepša prilika, da se oeveti ainu za očetove grehe. In Regan ni hotel izgubljati Časa, dani se je bilo treba za temeljito in premišljeno kampanja dolgo pripravljat^ Predno te je odločil za napad, je moral točno ugotoviti, koliko znaša Franclsovo imetje v podjetjih in v gotovini. Za te priprave je rabil Regan nad dve leti. . Pri večini podjetij, kjer je imel Franci« naložen kapital, je igral odločilno vlogo tudi Regan. Bil je ravnatelj ali pa predsednik upravnega sveta. V Frisco Consolidated je bil predsednik. Znal je tako Hpretno lavirati, da je dobil na občnem zboru delničarjev severoza-padne električne družbe dvetretjinslco veČino. V Newyorški družbi, v Vermontu in Connecticut je bil podpredsednik. Pri vseh drugih denarnih zavodih in industrijskih podjetjih, na katerih je bil zainteresiran Francis, je imel posredno ali neposredno v rokah vajeti finančnega in gospodarskega Življenja tako, da je lahko vedno vplival na tečaj delnic. ~ Toda vse to je bila igrača v primeri s Tampico Nafto. w tem ogromnem podjetju je imel Regan sam/kakih 20,000 delnic tako, da o odločilni ni bilo govora. Kljub temu se je bližal čas, ko bi moral imeti tudi pri tem podjetju odločilno besedo. Tampico Nafta je bila prav za prav Francisova last. Na tem podjetju so bili zelo zainteresirani samo nekateri njegovi prijatelji, v prvi vrsti mrs. Carruthersova. Ta mu ni dala miru. Neprestano je stala pri telefonu in spraševala Francisa, kako stoje delnice Tampico Nafte in kaj je na borzi novega. Bili so pa tudi taki delničarji, ki ga nikoli niso nadlegovali in ki so samo mimogrede omenjali položaj na denarnem trgu. Posebno hladnokrven je bil Johnny Pathmore. Toda Francisu je bila ta obzirnoet veliko bolj neprijetna kakor nervoznoat mrs. Carruthersove. Posledica Reganovih mahinacij je bila, da so padle delnice severnozapadne Electric za 30 točk in obtičale na tej višini. Dobro poučeni krogi so bili mnenja, da je to podjetje povsem zanesljivo. Zato so se tem bolj čudili, ko so začele delnice naenkrat rapidno padati. Sledila je stara, solidna in sijajno situirana Frisco Consolidated. O tem podjetju so začele krožiti na borzi alarmantne vesti in govorice o njegovem polomu so se vedno bolj množile. Delnice Montana Lode si po usodnem Mulha-neyjevem poročilu še vedno niso opomogle. Mulhaney je namreč pregledal podjetje In u-gotovi I, da stoji tik pred polomom. Angleški delničarji so poslali v tvornice najboljšega izvedenca Westona, ki pa tudi nI mogel potolažiti razburjenih duhov. Imperial Trungsten, podjetje, ki se te šeat mesecev ni rentiralo, je začelo obratovati z ogromnimi izgubami in zahtevalo vrhu tega še velike stroške, ker je izbruhnila splošna stavka. In razen nekaterih "delavskih voditeljev" ni nihče vedel, da se «kriva za nezadovoljstvom delavstva Regano-vo zlato. Popolna zagonetnost in železna doslednost te kampanje je šla Bascomu zelo na živce. Vse Francisove delnice in vrednostni papirji so rapidno padali. Baacom ni mogel razumeti, kje tiči pra^ vzrok te borzne Igre. Vsaka diagnoza je bila izključena. Ugotoviti se je dalo samo dejstvo neprestanega padanja. Posledica je bila ta, da se je ogromno Francisovo imetje vedno bolj krčilo. Obenem so pa psdale tudi delnice podjetij, na katerih je bil Francis zelo zainteresiran. Nato so začele krožiti vent! o vojni. Tuja poslaništva so začela izdajati potne liste In bilo je, kakor da mobilizira polovica sveta. In ta trenutek, ko je postala borza labilna in ko so države odlašale z moratoriji, je izbral Regan za odločilni napad. Naposled je napočil dan, ko je hotel s svojimi ožjimi somišljeniki dovršiti akrbno pripravljeno kampanjo. Pa tudi zdaj še ni bilo razvidno, kakšen je prav za prav njegov načrt in kdo vodi kampanjo proti Francisu. Reganovim somišljenikom je šlo seveda samo za dobiček in zato so mislili, da se peha za dobičkom tudi Regan. Nihče ni slutil, da je bil Reganova tarča Francis Morgan — za njim pa duh njegovega očeta. Tvornica tendencijoznih vesti in raznih izmišljotin je bila v spretnih Reganovih rokah. Začela je obratovati s polno paro in najprej so padle delnice Francisovih podjetij, ki so bile labilne Že pred paniko. Toda Regan je bil zelo oprezen in zato ni hotel takoj pritisniti na Tampico Nafto. To podjetje je stalo med splošnim padanjem kakor skala in Regan se je že , veselil trenutka, ko bo moral Francis vreči na denarni trg tudi Tampico Nafto, da zamaši luknje v vseh drugih podjetjih. To bo polom in udarec za moža, ki ne pozna kapitulacije I Governer Kalifornije Culbert L. Obon (levo) in John L. Lewis, predsednik (10. — Bože! Bože! Bascom se je prijel za glavo in pačil obraz, kakor da ga muči hud zobobol! — Bože! Bože! — je ponavljal ves iz sebe. — Borza stoji na glavi in Tampico Nafta skupaj z njo. Neverjetna kolobocija! Kdo bi mislil, da je kaj takega sploh mogoče? Francis je držal v ustih cigareto in nervozno vlekel, ne da bi opazil, da sploh ni prižgana. Sedel je z Basconom v svojem kabinetu. — Zdi #e mi kakor požar, — je dejal zamišljeno.. — Trajalo bo v najboljšem slučaju do jutri — in spuste vas v srak z menoj vred kakor raksto, — je pojasnil borzni agent in pogledal na uro. Bilo je dvanajst, kakor se je prepričal tudi Francis. — Vrzite na borzo vse, kar je še ostalo od Tampico Nafte — je dejal. — Tako preprečimo katastrofo vsaj do jutri. — No, a kaj Jutri? — je vzkliknil agent. — Ce dno izpade, se razlije vse, kar je v sodu. Tako je tudi z vašimi podjetji. Vse je izgubljeno ! Francis je skomignil z rameni. — Saj veste, da sem že zastavil svojo palačo, Dreamwold in Antlrondae, torej do zadnjega vse, kar ml je še ostalo. — Ali imate prijatelje? — Zdaj, ko sem malone miniran? — je vprašal Francis ironično. — čas je kot nalašč za to, — je ugovarjal Bascom. — Le poglejte, dragi Morgan! Poznam vaše kolege z univerze. Rfecimo Johnny Pathmore .... — Saj je sam do ušes zadolžen. Ce strmoglavim jat, pade z menoj vred tudi on. Dave Donaldson se bo pa moral zadovoljiti s 160 dolarji na mesec. Chris Westhouse bo moral iskati zaslužka pri kino podjetju, če se bo hotel preživljati. Gledališče ga je itak vedno mikalo. Mož je prepričan, da je ustvarjen za filmskega igralca. — Saj imate št Charley Tipperyja, — ga je bodril Bascom z glasom, v katerem ni bilo nobenega upanja. ... — Da, — je pritrdil Francis obupano. — Ta bi bil pravi, če bi ne imel velikega nedostatka. — njegov oče namreč še živi. — Ta stari skopuh dvoj živ dan Še ni rlski-ral, — je pritrdil Bascom. — Nikoli se ni mogel odločiti, da bi izrabil ugoden trenutek. In zamah je vsako upanje, da bi dovolil komu špekulirati s njegovimi milijoni. Vsa nesreča Je v tem, da še živi. — Charley bi ga lahko pregovoril in prepričan sem, da bi ttoril to meni na ljubo, če bi ne bilo zadržka. — Mar mu nimate kaj zastaviti? — je vprašal Bascom. Francis je prikimal. — Poizkusite dobiti od tega skopuha brez poroštva-dolar, pa se prepričate kakšen skopuh je! • * » In vendar je Francis poizkusil svojo srečo. Takoj po razgovoru z Bascomom se je napotil k Charley Tipperyju v piaarno in mu je poslal vizitko ne glade na to, da je prijatelj baš zajtrkoval. Trgovina Tlppery je bila ena največjih te vrste v New Yorku. Tippery je veljal celo za najbogatejšega juvelirja na svetu. V draguljih je imel stari Tippery več denarja kot so mislili ljudje, ki so dobro poznali razmere v njegovem podjetju. Francis je našsl to, kar Je pričakoval. Stari je še vedno krepko držal vajeti v svojih rokah in sin sam ni upal, da bi se mu posrečilo pregovoriti skopega očets, naj priskoči Francisu na pomoč. (Mje prihodnjič.) Velika vrata so ae odprla In plebanuš Bizgec je prišel. Pa ne s telico. BaJgač ga je spremljal in še nekaj negodnih vrabcev, ki so bili veseli, da so sploh lahko stali pri Bizgecu in duhali njegovo po svečah dišečo reverendo. Siromake je preletelo nekaj neprijetnega. ZashitHi so, da ne bo prav. Pa ree ni bilo. "Od Boga idete," je med drugim dejal Bizgec ¡po domače. "Božja pota ste zaipustili, zato vas je Bog kaznoval. Nd vam dal ne mesa, ne pekovskega kruha. Za upornike ni pri njem usmiljenja." Nekaj je še rekel, siromaki pa so se počasi razgubljali. Kako siromašni so bili nekateri. Čergu-lju je raztrgana ritka kar mahala po golenicah. Cickov Blaž je pihal v nepočeeane brke ki držal z eno roko prašen cekar, z drugo pa hlače. Oibolova Bara pa je imela roke zasukane v predpasnik, na nogah pa nisi mogel reči, ali so to čevlji te usnjenih krp ali iz cunj. Ta pisana vojeka, ki je prišla pred "Naš dom", se je razkropila. Doma .pa jok, prepir, pa ves hudič. Vedel je to Biogec, pa pokorščina je prva, večno življenje je večno. Človek pretrpi tu marsikaj, pa je kljub temu pogubljen na ornem svetu. Prišla je lepa pomlad in z njo Velika noč. Spremenilo pa se je že med tem časom mnogo, zelo mnogo. Uporniki so ostali trdovratni in Hren je županoval še naprej. Btagec je naredil napako, to je spoznal. Z dobro besedo bi mogel okrog njih, pa bi šlo. Človek je že tak, da rajši uboga na lepo besedo, kot pa če z njim surovo ravnaš. Taki smo pač po naravi. Zato je Bizgec stvar premislil in kupil pri Steinu dve te-lici in za vsako hišo dve štruci, da popravi sedaj preveliko gorečnost. Pozval je siromake na veliko soboto popoldan "•Pridite in odnesite dar, ki vam ga je pripravil za praznike sveti Anton." Bizgec je čakal v "Našem do-mu" ob določeni uri. Tudi Bal-gač in oni vrabci so se opletali v prikleti pred Bizgecovo sobo. Prišel pa ni niti eden siromak. Kaj ne bi to Biageca zadelo. Pokazal pa ni tega. Smehljal se je in pošiljal Antonov dar po kočah. Pa siromaki so se zaprli. Niso bili dostopni niti ne za Antonovo teJico, niti ne za dobro Bizgecevo besedo. Naduti so postali. Eden je Še celo udaril s stok>vo nogačo Balgača, ki je stal pod oknom in pooujal meso. Katerim je podkapala voda hiše. so, podprli zidove s debelimi tramovi, molili tudi niso več za-radi tega. Kruha svetega Antona pa niso marali sprejeti, ker je že zrasla visoka trava ter so krave in kose že imele nekaj mleka Tako je ostalo vse*pri starem. Plebanu* Bizgec je ostal pleba-nuš, siromaki no ostali siromaki. samo jeza se je kuhala na o-heh Atraneh. na eni atrani sveta, na drugi grešna. TeUca sv. Antona se ni več dajala siromakom sa praznike, temveč je sa te pave plebanuš Bisgeo zidal novi dom sa siromake. ki bodo zrasli v bližnji bodočnosti To bo tretji dom za o-troke onih raztrganih rKkarjev, i ki no se sprli s Binrecom zaradi I telice sv. Antona. 1 mesnico k Židu Steinu (takrat še Židi niso bili tako osovraženi). Kupil je Bizgec lepo, debelo telico in siromaki v njegovih vaseh so imeli vesele praznike. Govedine namreč niso drugače nikoli pokusili Kazen kosa dobrega mesa so dobili ljudje štruco pekovskega kruha in dnevi praznikov so potekli tako lepo, da so vse leto v spominu. Siromaki so ostalim siromašnim faranom hvalili Boga, da se vendar še najdejo ljudje» ki so nanje tudi mislili; to je bil namreč plebanuš Bizgec ki seveda tudi sveti Anton, čeprav je ta že svetnik. Sicer so pa farani Bizgeca tudi imeli za svetnika. Pa on je še živel, živ pa nikdar ne sme biti svetnik. iPrišel pa je preobrat. Hudobnemu duhu, ki nikdar ne počiva, se je posrečilo zasejati kokolj na Bizgeeevo njivo. Ah Bizgec, Bizgec, ti dobra skrbljiva duša, kaj se ti je to zgodilo! Pa Bog je dopustil to in Biaqgeca postavil na preizkušnjo. Zupanu Hrenu se je spečala žena Bara. Ui na kruh sv. Antona. Bila je sušna letina in primerne praznike si Je lahko privošči mu)<»kateri. In zdaj. če ti pade kar tako v lonec kos dobre govedine in ti še otroci s očmi požirajo prekrasni kruh. to ni mala S osksrji In pisanimi robci so ¿akali kar v trumah siromaki pred "Naši« domom", ki je bil tudi last siromakov, kakor vsi hrami. katef» je postavljal plebanuš Biuret. Aengarili (šalili) so se med seboj, se susrsii s komolci in se vssetm misleč: še malo. p« bo koa telice padel v cekar. naroČite si dnevnik prosveh Ordar v pteaa te ai »trotte Proorete. Hat. U J« vaša b*ata Pejaeofte:—Vaela j kakor kita« kateri tek Ilaaor praneha 1 SNtPJ, ali še m preaeii pro« od šraffne te bo lahtersl < tednik, bode aorti tisti član is dot*» droštea, IdJ»^ naročena na dntmifc Proarato. te takoj sssaaaJU «pramtfti te obesam doplačati dotllao vsote lista Proarete. Ako tef»i tedaj moro npramifttro «Iftati dato» as te vsote naročnika. kateri js prebival plebanuš Bizgec. Nič hudega ni bilo to* če so bile njegove vasice razmetane med drevjem, kajti bele eeete, kot bele nitke ao veaale vaa s vanjo Po teh ao hodili ljudje o-rot, ne jat. kupovat si oblsko, plačevat pore i jo, na sejme, v cerkev, peč lepe bele cente so jim služile za pravo krsljsstvo božje na semlji. Plebanuš Bizgec js pa tu molil. maševal. karal In voe njegove ovčke so prihajale v njegov hlev. Niti ene ni bilo. ki bi ootaia tunaj hleva in bi se psMs Bog ve kje daleč v polju brez njegovega nadzorstva Tretji dom v plebanuša Bizgeca Ferdo God las" Njegove vsai ao bils razmetane po jelševju. po hrastju, med aadnim drevjem, povsod ob vo> dah so bile pač hišice, kjer je raslo drevje. Čeprav js bHo aon-ce še tako močno, do slamnatih streh nI prodrlo. Tu apodaj v majhnih zatohlih kaltipah ao živeli ljudje v miru bo*jem. apo-štovali so drug drugega, al po-magali med ssboj, t eno besedo —ljubi Bog js skrbsi za faro, v On—plebanuš Bisgec-^ni bil kristjan, kakršnih je danes mnogo na svetu, ki bi namreč samo govorili in govorili, sami pa ne bi ničesar storili, kar js Bogu dopsdljivega. O ne. on je bH čisto drugi človek. Svete čistost mu je bila nad vse ljubljena čed-nost (tu moram povedati, da js bH star človek), laž js sovražil in kar pa je bilo glavno, js b« aociaien. kakor današnje čase malokateri kristjan. No. kako js bilo s tem. bom takoj povedal. Svetemu Antonu so dajali ob nedeljah vsi farani v "Aparevec" niromakov. O Veliki noči in o Božiču ps js Bister dvignil t« p««« »„ .topil v