Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravnlfitvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele : celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 120.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 28. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Avstro-Ogrsko in trozveza.
Vsakemu je že do sitega znano, kake pretirane slavospeve pojo vsi avstro-ogrski oficijozi, vsi Nemci in njih listi v Avstriji in na Nemškem na čast in slavo trozveze, katera edina je baje zaščitnica in braniteijica svetovnega mirn. Navdušeno proslavljanje tega diplomatskega čudeža je doseglo svoj vrhunec letos, ko se je nemški cesar na svoji povratni poti z juga vstavil na Dunaju. Vlada, avstrijski Nemci in Madžari so bili kar v äeli-riju in niso vedeli, kaj naj bi vse storili Viljemu II. na čast, kateri je vstopil kot triumfator po slavni zmagi v prestolnico avstro-ogrskega cesarstva. In čemu vsa ta nemška in oficijozna navdušenost? Samo zato, ker se je diplomaciji združene Nemčije končno posrečilo rešiti državo iz one osamljenosti, v katero jo je bil spravil Viljema II. osebni režim, kateri ji je postajal že nevaren ali vsaj zelo neprijeten. Hvaležna bi morala biti torej Nemčija nam in ne mi njej, pa modrost naših diplomatov in njih ofici-jozov ter ,avstrijski' patrijotizem naših Nemcev je vso stvar tako zasukal, da je dober del političnih kalinov dandanes popolnoma o tem prepričan, da se ima A. O. samo Nemčiji in Viljemu II. zahvaliti, da ni prišlo spomladi do vojske. Ta čudodelni uspeh diplomatske modrosti se pa pripisuje trozvezi, katero treba zel» skrbno konservirati, da bodo še pozni rodovi uživali blaženosti njenih učinkov. Sredstva za kon-serviranje tega diplomatskega veledela so pa novi kanoni, novi polki, nove bojne ladije. Vojni minister bo že v jesenskem zasedanju delegacij zahteval nekaj na račun. Dobro poučeni ljudje pravijo, da ne bo več ko 200 do 300 miljonov kron za zgradbo štirih novih bojnih ladij po tipu dreadnought, brez katerih noben vojni minister, ki količkaj drži na svoje dobro ime, ne more več dandanes shajati.
Zakaj so nam te bojne ladije prav taKo neobhodno potrebne, o tem gredo mnenja nekoliko narazen. Večina trdi, da nam je teh ladij zato tako treba, da bi kot dobri zavezniki lahko dostojno pomnožili nemško mornarico, ako bi se Nemčija in Anglija spoprijeli ter začeli tisti obračun, o katerem že tako dolgo govore in pišejo; manjšina je zopet mnenja, da te drage čol-ničke potrebujemo zaradi varnosti proti našemu drugemu zavezniku Italiji. Kedo ima prav, ne vem, diplomati in zgodovinarji bodo to zapleteno vprašanje enkrat rešili ali pa tudi ne, eno je pa prav gotovo, da bodo srečni davkoplačevalci plačali ta račun v gotovini in v potrebnem zvišanju števila rekrutov. Toda kaj človek ne stori vsega svojim sosedom in celo zvestim zaveznikom na ljubo ? Tu pa tam bo pač kdo malo zarentačil, da so to pač čudne zveze, ki nam nalagajo taka bremena, bolj pogumni bodo celo stiskali pesti — v žepu, plačevali pa bodo vsi — rekrutov nam pa itak nikdar ne manjka, naj se jih od nas zahteva že kolikor se hoče.
Presrčnost odnošajev z našim ita-ljanskim zaveznikom se kaže pa tudi v tem, da je Avstro-Ogrsko sklenilo, da se oficijelno ne udeleži razstav v Rimu in Turinu na proslavo petdesetletnice zedinenja Italije. Leta 1911 bode petdeset let, odkar se je zbral v Turinu prvi italijanski parlament in je bil kralj Viktor proglašen za italijanskega kralja. S tem je Viktor Emanuel prevzel nalogo zediniti Italijo in je to nalogo tudi dovršil, ko so njegove čete vzele dne 20. septembra 1870. 1. Rim, ter napravile konee papeževi posvetni moči.
Pravico do svobode in zedinenja ima vsak narod na svetu. Italjanski narod je pa imel tudi potrebno kulturno, moralno in politično moč, to teoretično splošno priznano pravico udejstviti.
Ideja, za katero so najboljši sinovi italjanskega naroda stoletja delovali in trpeli, je bila končno uresničena, Italija je bila združena. Italjan je imel zopet neodvisno državo, svobodno domovino. Papež, ki je bil sicer tudi Italjan, ni pripoznal italjanskemu narodu te pravice, katoličanom je prepovedal udeleževati se političnega življenja v novoustvarjeni in osvobojeni domovini ter je proklel kralja in njegove pomočnike. Katoliški vladarji so sicer priznali dejstvo združene Italije in niso protestirali proti temu, da je bil Rim papežu vzet in proglašen za prestolnico združenega kraljestva, niso pa imeli poguma izvajati iz tega zadnje konsekvence. Tej nedoslednosti treba pripisovati dejstvo, da ni naš cesar še nikdar posetil svojega italjanskega zaveznika v njega prestolnici in da vsled tega tudi italjanski kralj ne pride več na Dunaj, odkar je ostal poset Humberta I. na Dunaju nevrnjen. V tem obziru se vede Avstro-Ogrska kot vazal papeža, ki glasno protestira proti temu, da bi katoliški vladarji prihajali oficijelno k italjan-skim kraljem v Rim na posete. Temu papeževemu uplivu treba pripisovati dejstvo, da se Avstro-Ogrsko oficijelno ne udeleži razstav v Rimu in Turinu na proslavo zedinenja Italije. Oficijozi seveda trde, da to ni uikaka"demonstracija proti Italiji, ampak le posledica sklepa, da se Avstro-Ogrska sploh ne bo več oficijelno udeleževala razstav in da je samo slučaj, da bode ta sklep zadel kot prvi baš ti dve italjanski razstavi.
Italjani bodo tem oticijelnim pojasnilom verjeli ali pa tudi ne. O pre-srčnosti zavezniških odnošajev pa ne bode nikdo dvomil. In da bi se ti še;
bolj utrdili, bode zahteval minister ita-ljanske vojne mornarice 400 miljonov lir izrednega kredita za nove bojne ladije, brez katerih baje ne more več shajati.
Tako rastejo ne samo vojne mornarice in armade trozveznih držav, ampak tudi presrčnost in ljubezen, ki veže njih vladarje. To nalaga sicer državljanom čedalje večje denarne in krvne davke, katere jim je tembolj težko plačevati, ker postajajo gospo-
darske razmere od dne do dne slabšf J zaslužki manjši, priložnosti zaslužka redkejše — toda diplomati in oficijozi pravijo, da je mir zagotovljen in da se imamo za dobroto zahvaliti samo trozvezi, ki je edina zaščitnica miru in reda v Evropi. Če pa oficijozi kaj rečejo, je to tudi gotovo res in naj že stane kar stane! Pravi patrijot po tem sploh ne vpraša.
Politicità kronika.
o Iz proračunskega odseka. — Pri
razpravi o proračunu pravosodnega ministerstva bi bila dana prilika našim zastopnikom, spregovoriti o vseh krivicah, ki se nam gode na polju ju-stične uprave ne samo na Štajerskem in Koroškem, ampak tudi drugod po Slovenskem. Te prilike naši zastopniki niso tako izkoristili, kakor bi si bili volilci žele'i. So si li pridržali to za razpravo v polni zbornici? Tem ži-vahneje so se udeležili debate češki poslanci, kateri so vladi očitali vse grehe in pregreške, katere so sodna uprava in posamezni nemški sodniki zakrivili proti jezikovni ravnopravnosti n;i Češkem. Pravosodni minister se je ^ugovarjal s sofizmi in zavijanji. Dejal je, da člen XIX. osnovnega zakona ne zadostuje, ker je v tem členu določeno samo načelo ravnopravnosti, katero se da pa na različne načine izvajati. Ta člen določa vsem narodnostim pravico gojiti svojo narodnost in jezik, neodločeno je še, ali je ta pravica združena samo z okrajem, v katerem do-tično pleme biva, ali z deželo, v kateri narod živi. — Prvi nazor zagovarjajo Nemci, drugi Čehi. Naj že bode to vprašanje tako ali tako, povsod je zavladalo prepričanje, da je treba rešiti. Dokler pa še ni rešeno, smo nakazani na pogibljiva tla naredb, katere so neizmerno različne ter niso izšle iz enotne temeljne ideje. Tudi iz stališča justične uprave je bilo mogoče poslu-žiti se naredbenega prava, pa samo v sporazumljenju z zastopniki različnih narodnih plemen, kakor se je to nedavno tega zgodilo v Dalmaciji; tega pogoja pa ni ne v Stremayerovih ne v Badenijevih jezikovnih naredbah. — Dvomov je torej mnogo, in čem več jih je, tembolj je sodnik prisiljen posluževati se svoje pravice. (To se pravi, tembolj bo nemški sodnik izkoriščal ministra Hochenburger j a nazore, uveljavljati, svoje nemško-nacijonalno prepričanje v odklanjanju nenemških tožb in sodnih spisov!) Kar se tiče notranjega jezika, se ne dajo izvajati iz temeljnega zakona nikake konsekvence o rabi kakega določenega jezika; tu gre za razmerje med državo in njenimi organi, zato ima država pravico dolo čevati notranji uradni jezik potom naredb, katere so pa seveda za uradnike obvezne." To stoji v nasprotju s tem, kar je minister v prejšnjem stavku trdil, da se na temelju osnovnega zakona ne da določiti uradni jezik in da je v tem sodnik
^kravičen ravnati po svojem prepričanju. Te pravice se nemški sodniki poslužujejo v najizdatnejši meri odklanjajoč slovanske tožbe in vloge. Hochenburger pa reklamira za vlado tudi še pravico, diktirati slovanskim uradnikom dolžnost, da se pokore neustavno izdanim naredbam o notranjem uradnem jeziku, ki je seveda vedno nemški.
»
Pri imenovanjih se baje ministerstvo drži načela, da mora sodnik temeljito znati v pismu in v besedi jezike dotičnegaokra-j a. Na Štajerskem in Koroškem to načelo seveda ne velja; na Štajerskem je za Nemca dovolj, da prinese spričevalo, da je obiskoval kak slovenski kurz, na Koroškem še tega ni treba, o istinitem znanju slovenščine pa niti govora ni. — Pri glasovanju o proračunu justičnega ministerstva je bilo oddano najprej 20 glasov .za, 20 glasov proti. Predsednik je na to konstatiral, da se je vštel in glasovalo se je še enkrat. Pri drugem glasovanju so srečno našteli 21 glasov za proračun 20 pa proti. Pri glasovanju sta manjkala Stapinjski in Malik. Na to se je začela razprava o proračunu nauSnega ministerstva. Razprava je bila kmalu pretrgana ter se bode nadaljevala v sredo po praznikih.
a Prva seja poslanske zbornice bo 3. junija. Na dnevnem redu je prvo čitanje vladnih predlog, tikajočih se finančnega načrta.
a Položaj. Korresp. Centrum piše, da se s poljske in krščansko socijalne strani vladi svetuje, naj z obzirom na nesigurnost parlamentarnega položaja zbornico pozove, naj jej dovoli proračunski provizorij, da tako pridobi časa za razvozlanje za-pletk. Vladne stranke zahtevajo, naj bode zasedanje kolikor mogoče kratko ker se treba temeljito pripraviti za jesensko zasedanje, v katerem bo treba parlamentarne razmere temeljito premeniti.
a Ogrska kriza. Glasila stranke neodvisnosti so proti podaljšanju na-godbe z Avstrijo in odklanjajo vsak načrt o rešitvi krize, ki ne prihaja od Kossutha. Glasila klerikalne ljudske stranke pišejo, da je sporazumljenje med strankami skoro gotovo, da bode parlament razpuščen in razpisane nove volitve — rešitev krize pa da izvede novi parlament. Cesar bo sprejel v avdijenco še Kossutha in Andrassyja.
a Proti veleizdajniškem procesu. Björnson je priobčil v včerajšnjih listih velik članek proti takozvanemu vele-izdajskemu procesu v Zagrebu in proti preganjanju Srbov. Björnson z ostrimi besedami obsoja proces, način, kako se ta vodi in sodnike, katerim je poverjen. Na konec članka apelira Björnson na avstr. in ogrsko vlado ter se obrača na ves kulturni svet, da bi napravil konec zagrebškemu procesu, ki je prava sramota justice.
Darujte za Narodni sklad!
Dnevna kronika.
d Afera dr. Lukinic-Maixner. Vo-
tant Franjo Maixner pri zagrebškem sodišču — jeden izmed sodnikov pri veleizdajskem procesu — je zaklical minulo soboto branitelju dr. Lukiniču, da je „bezobrazan". Ker je Maixner častno poravnavo zasebnim potom odklonil z izgovorom, da je žalitev izrekel v službi, je vložil dr. Lukinič proti njemu tožbo.
d Katoliško vseučilišče v Solno-gradu se po sklepu na shodu tirolskih klerikalcev v Inomostu dne 23. maja ustanovi tekom štirih let.
d 110.000 premogarjev grozi biti izključenih od dela. v južnem Walesu na Angleškem. Delodajalci pravijo, da bodo vse delavce za dobo jednega meseca izključili od dela, ako se ne po-gode z njimi do 30. maja glede plač.
o Trdnjave na ruskem Poljskem. Petrogradsko ,,Slovo" javlja, da je nameravano izpraznjevanje trdnjav na ruskem Poljskem nenadoma ustavljeno — in to na prigovor generalnega guvernerja. Stvar bode še enkrat pretre-soval posebni strateški odbor.
o Madžari v Zagrebu si hočejo sezidati lastni dom. Že pred več leti se je obrnila Madžarska čitalnica v Zagrebu na madžarsko občinstvo za doneske v isto svrho; ker jih je bilo premalo, se je obrnila sedaj na ogrsko notranje ministerstvo za podporo. — Opravičeno pripominja „Obzor": „Madžari se na Hrvatskem pred našimi očmi udomačujejo, dočim se mi prepiramo za načela".
o Knez Eulenburg v Gasteinu. Avstrijsko nemštvo je doletela posebna čast: Knez Eulenburg, čegar zadeva še vedno ni rešena pred berolinsko poroto, je odpotoval po dovoljenju drž. pravdništva v Gastein, da se ozdravi.
o Udeležba Avstrije na razstavi v Rimu I. 1911. „Popolo Romano" piše, da avstroogrska vlada še vedno ni ofi-cijelno naznanila, da se omenjene razstave ne udeleži. Zato more svojo udeležbo še vedno prijaviti. Bilo bi zares čudno, ako bi Avstrija tega ne storila, ker sodelujeta n. pr. celo Špa-njolska in Portugalska.
o Javna manifestacija proti obisku šolarskih maš. Mestno zastopstvo v Gabloncu na Češkem je sklenilo v svoji seji, da se proti odloku okr. šol. sveta, po katerem bi se morali šolarji trikrat na teden udeležiti pred poukom t. z. šolarske maše, priredi javna manifestacija in se pošlje ugovor deželn. šol. svetu.
o Deželna agrarno hipotečna banka se osnuje od maloruske strani v Lvovu. Temeljna glavnica znaša 2 mil. kron. V dveh mesecih začne banka poslovati.
o Opuščen kartel. Misel, ustanoviti kartel vseh ameriških in evropskih tovarn za gnojila, se je opustila.
o Shod ukrajinskih vseučiliščnlkov. Ukrajinski vseučiliščniki prirede 11. julija v Lvovu shod, katerega se udeleže odposlanci iz Avstrije in Rusije. Na shodu se bo razpravljalo o ustanovitvi ukrajinskega vseučilišča v Lvovu. Shoda se udeleži 15 dijaških društev.
o Zagrebški „veleizdajniški" senat pod kuratelo. Predsednik sodnega stola dr. Gaj je prepovedal predsedniku senata v „veleizdajniškem" procesu Ta-rabocchiji in votantu Pavešiču ponoči pohajati javne lokale, ker sta v pijanosti govorila o procesu.
o Preiskava proti votantu v „veleizdajniškem" procesu. Proti votantu v „veleizdajniškem" procesu Čuvaju je uvedena disciplinarna preiskava, ker je obtožen, da je zlorabil neko dekle, proti kateri je vodil kazensko preiskavo. To je lepa družba, ti sodniki v „veleizdajskem" procesu.
Štajerske novice.
v Resnica o Studencih. „Straža" je 8. maja pisala, da štejejo Studenci 89 slovenskih volilcev, ki bodo vsi volili klerikalno. Pri volitvah je bilo za slovenska kandidata oddano skupaj 96 glasov in od teh za dr. Kukovca 48 in dr. Medveda 48. Včeraj pa piše „Straža", da dr. Kukovec. v Studencih ni dobil nobenega slovenskega ampak same nemčurske aflase. Vsak misleč človek ' bode na podlagi pisave „Straže" same z glavo zmajal in vprašal: Če je izmed 89 slovenskih glasov dobil dr. Medved 48 glasov, kje je potem ostalih 41 slovenskih glasov? Ker je znana stvar, da je nemška stranka svojim ljudem branila udeležbo in v ta namen posiala kot agitatorja učitelja Maierja na volišče, in je vendar znano, da je Nemec Juritsch divje agitiral za dr. Medveda postane resnicoljubnost „Straže" še čudnejša! Iz vsega vidimo, da „Straža" resnico pači in sama sebe po zobeh bije. Mi brez strahu povemo resnico. Slovenstvo v Studenci je politično sploh zelo malo zavedno. Ljudje so pač skoro vsi po rojstvu in po imenih Slovenci, narodno zavednih Slovétacev je pa ža-libog le neznatno število v Studencih. V tem oziru torej Slovence čaka v Studencih še mnogo mnogo hvaležnega dela. Da torej tudi vsi volilci dr. Kukovca v Studencih niso bili pristaši narodne stranke, resnici na ljubo priznamo. Laž je pa, da je volil dr. Kukovca v Studencih le 1 volilec, ki se prišteva k nemški stranki. Volilo ga je pač več Slovencev, ki so po mišljenju blizu so-cijalnim demokratom, mogoče tudi kak nemško govoreč socijalni demokrat, kar je naravno, če se pomisli, da je od naprednih Slovencev bila odvisna zmaga socijalnega demokrata Horva-teka. To je nespačena resnica glede volitev v Studencih.
v Žalec in Središče. V Žalcu in Središču je klerikalni kandidat dr. Medved dobil skupaj le 6 glasov, kandidat narodne stranke pa 180 glasov. „Straža" zato piše v včerajšnji številki med vrstami: Žalčani so slabo ljudstvo, zato jih je Bog že kaznoval, ker se hmelj slabo obnaša. Središčani so pa dobro ljudstvo, pa klerikalne posojilnice še nimajo. S tako nesramnimi sredstvi delajo politiko mariborski bogoslovni profesorji! Le tako naprej in videli boste, da bosie „slabega ljudstva", naprednjakov pri vsakih prihodnjih volitvah — imeli več.
a Hinavščina. „Slovenec" je še vedno toliko drzen, da dolži „radi-kalce", da so — izgnali duhovništvo iz C. M. družbe, dočim je resnica, da je le odločila večina delujočih in plačujočih članov. Ako bi bili klerikalci le količkaj narodni, bi se potrudili, da bi ustanovili veliko število delavnih podružnic in s tem bi dobili lahko tudi večino v družbi. Toda ker se nedelavnim in nepožrtvovalnim lenuhom ni pustilo gospodariti z denarjem delavcev in radodarnih narodnjakov — so se klerikalci umaknili. Kdo jim pa še sedaj brani pristop v družbo? Kdo jim brani, da sami delajo za obmejno šolstvo? Pobirajo pač doneske za svoje liste in svojo stranko — do kaj višjega se ne povspnejo. In to zato ne, ker njihovo „ljudstvo" plačuje raje za maše in daruje za itak bogate cerkve, kar vse zgine v globokih duhovniških žepih. Zato je vse klerikalno govoričenje o obrambnem delu le velika hinavščina.
v Našim zaupnikom v vednost. Izvrševaini o<jlbor narodne stranke je skenil sklicati v kratkem shod zaupnikov stranke, ne pa glavni zbor. Glavni zbor je določen za jesen.
a Klerikalci in raiffeisenovke. Na jedni strani povzdigujejo klerikalci
raiffeisenovske posojilnice do neba, na drugi pa, kjer jim kaže, hujskajo proti njim, češ, da mora biti vsako posojilo v štirih letih vrnjeno. To namreč klerikalcem prav nič ne ugaja; ubogi kmetič na ta način prehitro ujde duhovnikom, katerim je glavno na tem, da ga drže na vajetih in politično izrabljajo,
o Nemški narodni svet za Spod. Štajersko je izključil mešč. učitelja Aistricha iz vrste svojih članov. Tako oznanjuje celjska „vahtarica" urbi et orbi. Nam je sicer precej vsejedno, če sedi Aistrich med nemškutarji kot morda jedini pravi Nemec ali ne. Cela ta malenkostna gonja proti njemu, ki se dozdeva marsikomu na prvi pogled smešna, pa kaže spodnještaj. nemšku-tarijo v celi njeni „kulturni" nagoti: brutalnost, nasilstvo, malenkostno maščevalnost nekaj bogatašev, ki izsesavajo kakor pajki po naših nemških gnjezdih svoje „brate" Nemce doma, pa tudi „bratom" od drusrod ne. prizanašajo. Zato gorje onemu, ki se dotakne njihovih mrež! Na sramotni oder z izdajalcem svetih — bogataških in kra-marskih koristi! Politična svoboda je pri teh ljudeh nekaj docela neznanega. V naših mestih in trgih tako dolgo ne more biti miru, dokler bode ta rene-gatska samopašna klika v njih gospodarila samo sebi na korist, a ostalemu meščanstvu na škodo.
v Imenovanje. Davčni upravitelj Henrik Vidic v Celju je imenovan za davčnega nadupravitelja v okrožju gra-škega finančnega ravnateljstva.
v Za Binkoštne praznike so se za Celje odredile posebne varnostne odredbe. Poklicanih je v mesto 20 orožnikov, razun tega bo tudi vojaštvo oba dneva pripravljeno za slučaj, da bi postali nemški burši prevročekrvni.
v Glasbena šola v Celju priredi v nedeljo dne 6. junija zvečer svoj drugi koncert. Vspored priobčimo jutri med društvenimi vestmi; prijatelje slovenske narodne pesmi bo zanimalo, da se bode pelo 6 koroških narodnih pesmi, in sicer 3 v mešanem, 4 v moškem zboru.
v Ujeta tiéka. V Lokrovcu sta vdrla v Krušičevo hišo fanta Veternik in Leiler ter odnesla 14 K denarja ter srebrno verižico. Včeraj ju je g. straž-mešter Paj prijel in izročil sodniji.
v Surov napad. Minulo nedeljo je šel iz Celja proti Zavodni rudar Sla-tinšek. Pred, gostilno „Königstiger" mu je postalo slabo tako, da je obležal. Ponoči so prišli 3 fantje in ga tako pretepli, da je moral v bolnišnico. Storilcev še nimajo.
„Učeni" kandidati kmečke zveze. Na shodih v Cirkovcih na Dr. p. dne 18. apr. in 15. maja sta tam razvijala svoje programe Ozmec in Meško. Da je slednji obljubljal novi lovski zakon, dasi ga imamo že od 1. 1906, ni ničesar čudnega. Da je pa Ozmec sveto obljubil, da bo dosegel regulacijo potokov na Dr. p„ torej tudi v cirkovški fari, to je pa slabo znamenje za njega: mož namreč niti toliko ni poučen o razmerah v svojem domačem kraju, da bi vedel, dn je to že zdavnaj sklenjena stvar in da je deželni odbor pred kratkim itak že brez Ozmeca sklenil izdelati generalni načrt za regulacijo potokov na Dr. p. Človek nehote misli na dr. Jankovičeve besede: ein gewöhnlicher Landpfarrer ..
v Klerikalno beračenje. 6. junija mislijo mariborski klerikalci prirediti veliko beračenje po celem Sp. Štajerju. Govoričijo nekaj o „narodni osveti", nekaj vrst nižje pa javuo sami priznavajo, da se gre za „narodno prosveto", t. j. za klerikalno časopisje in agitacijo. Naj ne da noben narodnjak niti vinarja.
v Iz Veržeja. Velespoštovani g. urednik! Gotovo Vas bode zanimalo seznaniti se vsaj nekoliko tudi z onimi klerikalno-zvezarskimi priganjači, kateri so zraven g. dr. Kovačiča naše volilce pred volitvami z Medvedom uganjali v klerikalni tabor. Prihajali so od vseh strani in le čuditi se moramo, da nam niso ugnali vseh volilcev. Med drugimi smo videli, da se je plazil po našem trgu tudi neki znan zvezar iz sosedne občine, kojemu ne zadostuje, da podžiga politične strasti le v domači občini in župniji in ki se bode še od same zve-zarske strasti in ljubezni do lastnega žepa najbrž že kmalu docela posušil. Kaj je n^ki iskal ta mož pri našem miroljubnem g. župniku ? Mar se je hotel izpovedati svojih grehov in si očistiti vest, ki mu najbrž marsikaj predbaciva ? Mar še mu to otežuje srce — kakor se je pred nekaj časom govorilo — da takrat, ko se je vozil na železnici brez voznega listka do Ljutomera, ni mogel dovolj urnih krač srečno popihati domov, ampak so ga ujeli in je moral plačati 6 kron globe ? Je li ta govorica res odgovarjala resnici ? Od tako premožnega moža, ki še hoče povrh povsod veljati za poštenjaka, se kaj takega vendar ne bi smelo pričakovati. Sicer pa sigurno ne žaluje toliko za tem, da se je vozil brez voznega 1 stka, kakor za globo, katero je moral plačati. G. urednik, za Vas bi bil to kaj hvaležen posel, če bi si tega možakarja ob priliki nekoliko natančneje ogledali. Ako, pa nimate sami časa dovolj, si pa naprosite nekoga druzega, da Vam natanko opiše tega in vse one nepoklicane zve-zarsko-klerikalne priganjače, ki so obdelovali naše volilce. Nikar pa naj ne pozabi onega od Sv. Križa, ki ima tudi tako kepo masla na glavi, da se mu bode cedilo po celem širokem obrazu, ako ga le enkrat pošteno obsije solnce javnosti. Sicer mi pa bodite zdravi in na svidenje!	Yeržetree.
v Tritedenski dopust ob času žetve je določilo poveljstvo 3. voja. Pri pešpolkih, gorskih in trdnjavskih topničarjih ter trenu se ne vrše tačas nikake orožne vaje niti vežbanje. Pač pa se vaje nadaljujejo pri konjenici, poljnih topničarjih in tehničnih oddelkih in se odpuste nekaterniki za 3 tedne domu le če razmere dopuščajo.
o Hitra pošta. Dne 24. maja oddana je bila v Mariboru brzojavka ob 9. uri 9 m. dopoldne v Brežice. Tista bi se imela dostaviti v Kapele, kamor je tudi srečno dospela dne 26. maja ob 12. uri cfpoldne. Kakor se je dognalo, zakrivila je to baje poštna ambulanca, katera je zavozila na Dobovo odprem-ljeno brzojavko v Zagreb in od tamkaj bogvekam, da je prišla šele drugi dan popoldne v Dobovo in tretji dan v Kapele. Ako bi bila brzojavka posebnega pomena, in bi adresata morda posebna škoda dohitela, bi se krivca dobro poščegetalo, da bi si drugokrat pošteno zapomnil, kje ima pošto oddati. Toliko za sedaj v vednost onim gospodom, kateri urejujejo pošto na progi Zidanimost-Zagreb, da si zana-prej dobro zapomnijo postajo v Dobovi.
o Zveza nemških delavcev „Germania", namenjena vsemu nemškemu delavstvu v alpinskih deželah, bode imela v nedeljo svoj občni zbor v Celju. Med zborovalci bode pač malo delavcev, če odštejemo celjske mestne pometače in hlapce, ki gredo na komando k takim prireditvam, čeprav nekateri še nemški ne znajo. Drugo pa bode samo nemško nacijonalno meščanstvo. Ta „Germania" zato tudi živi le ob drobtinah z mize nemških bogatašev, ob plačanih sodčkih piva in darovanih Štefanih vina — kaj drugega ne stori.
o Požar. V Bistrici pri Limbušu je v sredo ponoči gorelo pri posest-
nikoma Viharju in Forstnerju. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Ruš, Selnice, Studenc in Maribora, ki so ogenj srečno omejile in zadušile. Vihar ima 3, Forstner 2 tisoč kron škode, ki je pa po zavarovalnini večinoma pokrita.
o Pozor, Celjani ! Poroča se nam brzojavno iz Gradca, da je že na potu slavnoznani „zeleni Henrik" („der ertine Heinrich") v pomoč in tolažbo onim, katere bi te dni premagalo navdušenje za sveto nemško stvar. Vest bo gotovo pomirjevalno uplivala po mestu.
b Oblasti napram Slovencem.
Dne 21. maja t. 1. je okrožna sodnija v Celju imela v preiskovalnem zaporu 84 let starega Ig. Kosa radi požiga. Imenovanega sta dr. Jesenko in dr. GoJitsch zdravniško preiskala in na podlagi te preiskave okrajne sodnije oddala Kosa celjskemu magistratu kot politični oblasti v nadaljno ukrenitev. Ta je dne 23. maja Ig. Kosa dala pripeljati v občino Rečica v Savinjski ■dolini. Naročeni voznik je odrinil iz Celja s svojim potnikom 24. maja ob 1/43. uri zjutraj v Savinsko dolino. V Letušu pri Braslovčah je voznik ustavil pri gostilni Zanier, pustivši Ig. Kosa v nepokritem vozu, na solncu, se je v gostilni mudil in pil 2 uri. Neki radovednež vendar pogleda na voz in s strahom zapazi, da je mož mrtev. Stvar se je c. kr. okrajni sodniji na Vranskem naznanila. Mi vprašamo g. dr. Keppa in dr. Golitscha, je li bil Kos za nadaljno pot zmožen? Gospod dr. Ambroschitz, ali vi ne veste, kako se ima 84letni starček voziti? Niti konjederec ne sme v nepokritem vozu svojega plena voziti iz Celja na Rečico, seveda za Slovence je pa itak vse dobro po mnenju celjskega magistrata.
v Klerikalna papirna trgovina se ustanovi v Celju pri „Terscheku". Vo-dila je bodeta neki Goričan in g. Lesko-šek. sedanji poslovodja pri Zvezni trgovini.
b Uskok Pušenjak se je predstavljal na shodih pri Kapeli in Sv. Jurju kot neka vzvišena oseba. Pomilovalno so ga gledali naši ljudje, predstavljajoč si ga kot plačanega agitatorja in hlapca Koroščeve garde. Predsedništvo na shodih prisvojil si je kar sam, podpredsedništvo pa prepustil najboljšima Zemljičevima pristašema Divjaku in Vuku.
b V gornjeradgonskem okraju opnstošile so gosenice vse sadno drevje. Na mnogih sadnih vrtih ne najdeš niti enetta zelenega lista. Nastopila pa je tudi strašna suša, ki bode učinkovala dosti hujše kakor lanska. Naši kmetje zrejo obupani v bodočnost.
b Sv. Lenart v Slov. goricah. Telovadno društvo „Sokol" pri Sv. Lenartu je imelo dne 23. maja ob 8. uri dopoldne v svoji novi telovadnici svoj drugi občni zbor ob udeležbi 24 članov. Navzoče domačine in odposlanca „Mariborskega Sokola" br. Ilicha je pozdravil podstarosta dr. Milan Gorišek, ki je otvorii zbor s kratkim pregledom odborovega dela v preteklem letu. Po odstopu staroste dr. F. Stupice je prevzel vodstvo podstarosta, ki je vodil društvo z veliko skrbjo do današnjega dne, preskrbel mu telovadnico, katero je postavil na svojem zemljišču, dalje potrebno orodje; tako je danes šent-lenarški „Sokol" lastnik priproste telovadnice, ki popolnoma zadošča domačim razmeram. Ob telovadnici leži obsežno poletno vežbališče. Poročilo tajnika in blagajnika se je soglasno odobrilo in nato se je volil rÄ)vi odbor. Starosta dr. Milan Gorišek, podstarosta Element, načelnik Fr. Vrabelj, tajnik Rus, blagajnik Anton Eraigher. Telovadi se vsako nedeljo od pol 9. do pol 10. ure dopoldne. Odbor je naročil telovadcem
telovadno obleko. Novemu odboru želimo mnogo uspeha in vstrajnosti v začetem delu. Na zdar!
v Čebelarski shod v Št. Pavlu. V nedeljo popoldne 23. tm. priredila je čebelarska podružnica za Savinjsko dolino pri čebelnjaku g. Pečarja v Dole-njivasi pri Št. Pavlu prav dobro obiskan čebelarski shod. Udeležili se ga niso le domačini Šentpavlani ampak tudi sosedi. Gospod Cizel iz Polzele pripeljal je celo štiri gg-Ruse. Čast mu! Čebelarski potovalni učitelj in predsednik podružnice g. Černej iz Griž predaval je o umni čebeloreji • in njeni koristi ter razložil prednosti čebeloreje s premakljivimi panji napram s starimi. Istotako je razložil prednosti stoječih panjev pred ležaki. Potem je še praktično demostriral z jednim panjem, pri kojem nam je pokazal vse zanimivosti na satju, zalegi čebelah itd. Eonečno nam je še čebelarski mojster in blagajnik podružnice g. PìkI iz Sp. Ložnice pri Žalcu pokazal obiranje umetnega satja ter pojasnil kolike koristi ima danes taisto za vse umne čebelarje. Bodi na tem mestu obema gg. predavateljema v imenu zboro-valcev izrečena še enkrat prav prisrčna zahvala za njin trud.
v V Strassgangu pri Gradcu se je ustanovila podružnica nemšk. „Schul-vereina". Pristopil je tudi — dekan Perl. Slovenski duhovniki pa raje huj-skajo proti C. M. družbi. Eaj pa — saj je Slovencem C. M. družba manj potrebna ko Nemcem Schulverein!
v Umrl je v Gradcu minoritski duhovnik o. Ernest Čuček.
a Posledice volitev ali kaj Ì Iz več krajev se nam poroča, da duhovniške posojilnice ne morejo izplačevati hranilnih vlog. Najbrž so stale klerikalce volitve toliko denarja, da so vse pobrali iz svojih zavodov in sedaj vlagateljem ne morejo vračati njihovega denarja. Najhujše se godi v tem oziru neki slavno hirajoči zadrugi v slovenj-graškem okraju. Slednjič bodo ljudje vendarle uvideli, da ni dobro če vesta gg. fajmošter in kaplan za vsak prihranjen groš in ga porabita v — svoje svrhe.
Iz Maribora. Eaj zmore vino! „Straža" poroča, da je agitiral v Studencih na dan volitve za dr. Eukovca „neki delavec, ki se je pred kratkim z veselja žarečim obrazom gostil z vinom, katerega mu je plačala duhovnikova roka". Zanimivo je, da ima tisto duhovniško plačevanje vina tako čudne uspehe. S tem se „Straža"'še sama hvali!
v Od Kapele pri Radgoni. Uskok Pušenjak je imel pri nas dne 16./5. volilni shod. Zabavljal je zlasti na podi način čez našega rojaka, samostojnega kandidata g. Zemljiča. Le miroljubnosti naših mož se ima zahvaliti, da ga niso vrgli na cesto. (Pri Eapeli je Emečka zveza že doslužila ?) Za te napade pa so dali naši volilci najbolji odgovor dne 17./5. na volišču, kakor kažejo sledeče številke:
Radinci Rihtarovci Eapela Hrast j e Boračova
Iste „aspehe" kakor pri Eapeli dosegel je Pušenjak tudi pri Št. Jurju Če bode v tem smislu E. Z. delala vnaprej, tedaj se pač N. stranki, niti naj-manje ni treba bati za obstanek!
V Maribor m Mfy narodno «»dico dne 6. junija!
>0		i*		
• r—a S 1» N	Robič	cS J* «C 0 PH	Sen	® 0 M
31	23	—	1	3
11	12	3	1	—
8	11	5	3	—
7	10	3	1	—
8	12	6	3	—
v Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. A. Gabršček, tovarnar v Gorici letos že drngi prispevek 200 E od mila, ki se prodaja v korist drnžbi. — Iskrena zahvala!
a Obešenega so našli minulo sredo zjutraj blizu Savčeve gostilne v Erče-vini pri Ptuju na nekem sadnem drevesu starejšega moža po imenu Žlatiča. Vzrok samomora je neznan.
a Nemško obrambno delo. Zadnja majeva slavnost v Mariboru je vrgla za nemško obrambno delo v „Schul-vereinu" 2510 E 6 vin. Za Slovence toliko več povoda, da hite vsi dne 6. junija na slavnost C. M. podružnice v mariborskem „Narodnem domu"!
a Iz Spodnjih Ivajnc pri Radgoni. Dne 24. t. m. ob 9. uri zvečer je začel goreti Budjov mlin na Ščav-nici z bencinmotorjem in je zgorel do tal. Doma je bila samo žena z otroci, ki so spali v stanovanju zraven mlina. Prišla je sicer črez eno uro na lice mesta najbližja požarna bramba iz Okoslavec, a niso mogli ničesar več rešiti. Mlin je zavarovan za 16.000 E in je v teku 50 let že5 petkrat zgorel.
v Nova pogodba Južne železnice z obligacijonarji. Z Dunaja se poroča, da je Južna železnica obelodanila novo pogodbo z obligacijonarji. Obligacijonarji podaljšajo rok dveh izžrebanj v skupnem znesku 7 in pol miljona kron do 1917. Dalje se za sedaj odpovejo, da se nakaže še dosedaj neizplačanih 510.000 E iz čistega dobička v njihovo rezervo. Potem prepustijo skupno E 16,716.948 popusta za investicije, katere bi sicer morali pokriti akcijonarji. Upanje, da se jim povrne ta vsota, imajo le tedaj, če se Južni železnici posreči najeti novo posojilo. Obligacijonarji se odrečejo za sedaj tudi E 2,396.451 rezervnega zaklada; tudi ta znesek je odvisen od novega posojila. V členu 6 dado obligacijonarji pogojno tudi vse popuste za 1910. do 1917. za investicije. Eer pa popusti v zadnjih 3 letih niso zadostovali, da se po prvotnem programu iz 1.1903. nakaže letno 6 mil. za investicije, mora Južna železnica te vsote iz prvih sredstev, ki ji bodo na razpolago, zvišati na letno 6 miljonov. Za vse te koncesije obligacijonarjev se pa spremeni določba člena 7, da treba za vsa posojila, ne samo za posojila v svrho investicij kakor dosedaj privoljenja kuratorja, dočim odpade določba, da se mora prej vprašati občni zbor obligacijonarjev.
b Svarilo pred izseljevanjem v Ameriko. Eer je v zadnjih mesecih precej poskočilo izseljevanje v ameriške Zjedinjene države, se da iz tega sklepati, da so prizadeti krogi mnenja, da vladajo v ameriških Zjedinjenih državah za izseljence sedaj ugodne razmere. Toda temu ni tako. Narodno gospodarstvo še si ni odpomoglo od lanske krize. V splošnem lahko upajo na hitro službo ženske služkinje, posebno če znajo anglešsi ali pa nemški. V nekaterih krajih držav Ohio, Illinois, Minnesota, Severna in Južna Dakota in Montana dobijo mogoče zaslužek tudi farmski delavci, če so izurjeni v poljedelstvu in živinoreji ter znajo angleški in nemški. Mesečna plača znaša 18 do 25 dolarjev s prostim stanovanjem in oskrbo. Obrtniki in drugi izšolani delavci nimajo za sedaj upanja, da dobe delo, ker sprejemajo na izpraznjena mesta večinoma le delavce, ki pripadajo že dalj časa raznim delavskim unijam. Tudi dninarji ne morejo računiti na delo ne v tovarnah in ne v rudokopih. Ravno take so razmere pri prostih poklicih (trgovci, inženirji, zdravniki i. t. d.) Pensylvanija, ki je prej v svojih premogovnikih in tovarnah mnogim izseljencem dala dobrega zislužka, bo za dolgo časa še komaj domačim delavcem dala dela. Še slabše so pa raz-
mere v Ealiforniji, kjer je zelo mnogo avstrijskih izseljencev brez dela in v veliki revščini. Pod danimi pogoji se torej vsakemu resno odsvetuje, da bi se sedaj izselil v Zjedinjene države severoameriške. Če se razmere obrnejo na boljše, bodo gotovo še pravočasno interesirani za to zvedeli.
Kranjske novice.
b Glavna skupščina „Zadružne
zveze" se je vršila včeraj. Poročila so se odobrila in odboru se je dal abso-lutorij. Iz čistega dobička pride 25.000 kron v splošni rez. zaklad, 16.312'43 E pa v posebni likvidacijski zaklad. V načelništvo so bili izvoljeni: dr. Hohnjec, Jaklič, Traven, Eovačevič, Eozelj, Ma-hulja, Ravnihar, Sancin, Dobrovec, Smodej in dr. Laginja; v nadzorstvo pa Lavrenčič, dr. Verstovšek, Makjanič, Hladnik, dr. Pegan, Rant, Texter, Pod-lesnik in Zabret. Za načelnika nadzorstva je izvoljen dekan Lavrenčič, za njegovega namestnika dr. Pegan.
b Škrlatica se je pojavila med šolsko mladino v Sori, vsled česar šolski pouk preneha.
b Ljubljanski ulični napisi pred upravnim sodiščem. Zoper sklep deželnega odbora, s katerim se je odobrila naprava samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, so Nemci vložili pritožbo na upravno sodišče. Dasiravno leže pritožbe pri upravnem sodišču redno nad eno leto, predno jih rešijo, se je zgodila v tem slučaju sumljiva izjema. Obravnava o tej pritožbi je razpisana na 9. julija. Upravno sodišče je v zadevi uličnih napisov že opetovano priznalo popolno avtonomijo mestnih občin, oziroma deželnih odborov in se pač ne bo postavilo za ta slučaj v direktno ^ nasprotje z vsemi svojimi razsodbami.
b Umrl je v Škofji Loki g. Ivan Earlin, kavarnar in posestnik, v najlepši moški dobi, star komaj 27 let.
b Za novo šolo v Mostah pri Ljubljani je daroval g. Ilija Predovič, veletržec in posestnik v Ljubljani, stav-bišče, vredno nad 10.000 E in 1000 E v gotovini. S tem plemenitim darilom je zgradba prepotrebne šole zagotovljena. Čast vrlemu rodoljubu!
b V Dolini je nek komaj 20 letni fant 21 letnemu posestniškemu sinu Cig-larju razparal trebuh. Začela sta se v pijanosti radi neke malenkosti prepirati. Ranjenec je na potu v bolnišnico umrl.	_
Koroške novice.
a Umrla je v celovški bolnišnici gospa Eatarina Pundschu, voditeljica znanih penzij v Vrbi ob Vrbskem jezeru in na Lošinju malem.
a Truplo v Dravi. Pred nekaj dnevi je našel posestniški sin Earl Eolenik v Dobrli vasi na desnem bregu Drave priplavljeno moško truplo, ki je po zdravniških izpovedbah bilo že okoli 14 dnij v vodi. Identitete še niso mogli dognati.
a Iz Prevalj. V sredo ponoči je prišel v tovarni celuloze grofice Thum zaposleni 34 letni Janez Lesjak pod pilo, ki ga je strašno razmesarila. Ponesrečenec je bil takoj mrtev.
Primorske novice.
o Razpis nadučitelj ske službe v Krminu. Na zasebni ljudski šoli družbo sv. Cirila in Metoda v Krminu na Goriškem, ki se razširi z novim šolskim letom v dvorazrednico, se razpisuje definitivno nadučiteljsko mesto s sledečimi prejemki: plače letno 1400 E, naturalno stanovanje ozir. stanarine 300 E, opravilne doklade 150 E. Prosilci naj svoje, s potrebnimi spričevali opremljene prošnje predlože vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljub-
Ijani do 15. junija 1909. Pripominja se, da imajo prednost oni prosilci, ki so zmožni tndi italijanščine. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, v Občinske volitve v Puljn so izvršene in prihodnji mestni svet bo sestavljen sledeče: 8 Hrvatov, 10 uradnikov c. in kr. mornarice, ki so vsi iz voljeni ter 27 Italjanov. Vsega skupaj je torej 45 občinskih zastopnikov. Ita-ljanska stranka torej ne bo imela dve-tretjinske večine in ne bo mogla več tako samovoljno nastopiti. Hrvati, ki se vsled kompromisa niso udeležili volitev v mestu, so zbrali 607 volilnih legitimacij, kar znači tretjino vseh volilcev, kot v protest proti krivični razdelitvi v III. in V. volilnem okraju.
b Dopolnilne volitve v mestni svet goriški za II. razred so se vršile v torek. Izvoljeni so bili 4 kandidatje italijanske liberalne stranke. Nasprotnikov niso imeli.
b Iz sodno službe. Pravni prak-tikant Remigij Sussich je imenovan avskultantom na Krku.
b Pri občinskih volitvah v Vod-njanu so bili izvoljeni kandidati italijanske liberalne stranke.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Dvoboj med Rolsbergom in Malikoni.
a Dunaj, 28. maja. (Brz. „N. D.'1). Danes opoldne sta imela poslanca Rols-berg in Malik radi včerajšnjega prepira v seji proračunskega odseka dvoboj na pištole. Po prvem strelu so sekundanti dognali, da je bila pištola junaka Malika neporabna. Ranjen ni bil nobeden. Nasprotnikasenista spravila.
Ogrska ministerska kriza.
a Dunaj, 28. maja. (Brz. .,N. D."). Ogrska korespondenca javlja iz Budimpešte, da je bil danes predpoldne ob 11. v Kossuthovem stanovanju pod predsedstvom vodje ministerstva dr. Wekerla ministerski svet.
Grof Pahlen postane|ruski poslanik na Dunaju.
b Petrograd, 28. maj,a. (Brz. „Nar. Dn.") Tukaj se govori, da bode vsled želje Avsro-Ogrske postal ruski poslanik na Dunaju grof Peter Pahlen. Grof je sedaj poslanik v Haagu.
Vseslovanski kongres v Petrogradu.
t Petrograd, 24. maja. (Brz. „Nar. Dn.") Vseslovanska banka, katero se je včeraj po referatu „dr. Preisa sklenilo ustanoviti, bo imela svoj sedež v Pragi.
b Petrograd, 28. maja. (Brz. „Nar. Dn.") „Novoje Vremja" prinaša pogovor njenega dopisnika z dr. Kra-màfem. Med drugim je dr. Kramäf rekel, da so se rusko - poljske razmere zelo poostrile in da je on mnenja, da ruska vlada krivično zatira Poljake. To lahko pomeni veliko nesrečo za Rusijo kakor tudi za slovanstvo sploh. Ko so se Poljaki v Rusiji potegovali za uresničenje državnopravnih načrtov, ni bil na njih strani. A njihovih narodnih pravic se jim nikakor ne sme kratiti. Vendar upa, da se uresničijo lepe praške sanje o poljsko - ruski spravi. Lani sem govoril o zaželjenem zbližanju med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Tako bi se Nemčijo osamilo in utrdilo stališče avstrijskih Slovanov. Končno je še govoril o vseslovanski banki in rekel, da od nje pričakuje mnogo uspehov in gospodarskega dela med Slovani. .
b „Bralno društvo" v Laškem
namerava prirediti v zvezi s Ciril-Me-todovo podružnico dne 13. junija t. 1. gledališko predstavo. Sosedna društva se prosijo, naj se blagovolijo na to ozirati.
v Iz Krškega. Telovadno društvo „Sokol v Krškem", ima 1. avgusta slavnostno razvitje društvenega prapora. Pri tej priliki priredi celjska župa svoj prvi župni izlet v Krško. Posetijo nas sokoli onkraj Sotle. Vsekakor obeta biti velepomembna slavnost mladega sokola velikanska prireditev, kajti vrli sokol se ne straši dela ne požrtvovalnosti saj ve, da dela za čast in prospeh naroda. —
Po svetu.
d Čudna vas. V vasi Hamor pri Miskolcu na Ogrskem so od aprila sem kar zapored umirali moški in ženske. Zdravniki so vedno konštatirali za-strupljenje, a niso mogli dognati, odkod. Končno sta drž. pravdništvo in sod-nija vzeli stvar v preiskovanje in dognalo se je, da so vsa živila v vasi zastrupljena. Ko so začeli dobivati vsa živila iz drugih vasi, so smrtni slučaji prenehali. Zadeva se preiskuje dalje.
a Biilow in poljsko časnikarstvo Krakovska „Nova Reforma" poroča, da je koncem prejšnjega mesca stopila iz veljave odredba nemškega državnega kancelarja, s katero je bilo vsem poštnim uradnikom zabranjeno prejemati naročnino potom -pošte na nekatere poljske časnike. Ta odredba je bila izdana pred 2 letoma in se je zelo strogo izvrševala.
b Napad učitelja na šolskega ravnatelja. Na ljudski šoli v Portici v Rimu je med poukom oddal nek učitelj 4 strele na ravnatelja, ki je predlagal njegovo premestitev. Streli k sreči niso zadeli. Učencev se je polotil nepopisen strah in mnogo jih je omedlelo. Napadalca so zaprli,,
o Oproščena morilka. Porotno sodišče v Lugosu na Ogrskem je oprostilo Heleno Abucan, ki je marca meseca ustrelila svojega ljubimca dr. Iv. Kadariu, ker jo je zapustil, da bi se oženil z drugo.
o Strašen zločin v sanjah- V Kru-ševcn v Srbiji se je naznanil kmet Subovič policiji, da je v sanjah umoril svojo mater. V noči je sanjal, da napada neka zlobna žena mater in ji je šel s sekiro oborožen na pomoč ter ubil zlobno ženo. Ko se je zjutraj prebudil, je našel svojo mater zraven sebe mrtvo. Na podlagi zdravniške izpo.vedbe in vsled pomanjkanja vsakega drugega dokaza krivde so ga izpustili.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
61. dan razprave.
3.	priča Jakob Erak, mesar, brat obtoženega Eraka. Ni slišal, da bi njegov brat zaklical „Živila Srbija", čeravno je bil takrat ž njim v gostilni. Tudi ni videl pri njem slike kralja Petra. Za politiko se ne briga.
4.	priča Jurij Pilakovič, kmet. Pripoveduje, da je bil pred letom dnij v gostilni Severoviča in da je tam rekel obtoženi Erak, da se ne boji ne carja ne bana Raucha in da je z dušo in telom za^ Karagjorgjeviča. Tudi je zaklical „Živila Srbija".
Obt. Erak trdi, da priča takrat sploh ni bil v gostilni Severoviča, saj ne ve, kdo je bil takrat tam in kako se je pričel oni pogovor.
5.	priča Franjo Delie, kmet v Du-bici. Bil je takrat v krčmi Severoviča. Slišal je samo, da je Erak rekel, da prizna Karagjorgja in se priznava Srbom. Dalje je baje zaklical „Živila Srbija". Ko mu predsednik predočuje, da tega v preiskavi ni rekel, odgovori, da je bil takrat pijan, ker je pil žganje. O drugih veleizdajskih pojavih ne ve nič bistvenega.
6.	priča Milan Kras, zdravnik v Kostajnici. Paroh Opačič mu je takoj prve dni, ko je prišel v Dubico, rekel, da je M. Hrvačanin srbski špijon. Dalje mu je paroh pravil, da je D. Hrvačanin dal odstraniti iz cerkve s iko našega kralja. Neki kmet mu je pripovedoval, da je bila na onem mestu nekaj časa slika kralja Petra. Priča izpove samo, kar je od drngih slišal. Na njega je to gibanje med ljudstvom napravilo vtis, da se ljudstvo pripravlja za vstajo in dela teren za kralja
Petra. Ko je kandidiral v kostajniškem okraju se je proti njemu agitiralo, češ, če koalicija zmaga, bo zavladala Srbija.
Nato predsednik čita pismo, ki je zopet došlo iz Ml. Boleslave, v katerem neki „Slovenski odbor" javlja, da je sklenil 25. maja, da se mora do 13. junija ustaviti veleizdajniški proces in morajo biti vsi obtoženi oproščeni, drugače se izvede oni prvi sklep „smrtne obsodbe".
O kostajuiški aferi z bombami priča ne ve ničesar, razun kar sta mu pravila o tem dr. Tomljenovič in Zi-merman.
Ko ga dr. Roknič vpraša, kako to, da v preiskavi o vsem, kar je danes izpovedal, še ni znal mnogo, pravi, da je šele po preiskavi začel natančneje vse motriti.
7.	priča: Mišo Braun, tesar. Pri občini imajo pravico samo pravoslavni. O sliki hrvaškega kralja izpove kakor drugi. Če so pravoslavni vinjeni, pravijo, da so Srbi. O Bosni so kmetje govorili, da je srbska zemlja.
Obt. D. Hrvačanin pravi, da priča tako izpoveduje iz mržnje. Kot cestar je bil naznanjen, da je zaničljivo eo-voril o vladi in banu Khuenu. Radi-tega je bil vpokojen.
8.	priča: Josip Ražič. pek. Nekoč je prisluškoval pri G. Vasiču in je slišal, da se pri njem prepevajo srbske pesmi. Hrvačanin je delil med ljudstvo iglice s sliko kralja Petra.
Nadaljevanje razprave jutri.
Danes je razprava proti B. Pajiču radi zločina veleizdaje.
Tržne cbib.
27. maj a.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj —'—, za september 32'50, za december 31'50, za mare 31'50. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 2415, nova kampanja K 22'80. Tendenca mirna. — Vreme: deževno.
Budimpešta, 27. maja. Pšenica za maj —'—, pšenica za oktober K 13'—, rž za maj K —'—, rž za oktober K 10'05, oves za maj K —'—, oves za oktober K 7'62, kohiza za maj K —'— koruza za julij K 7'90, ogrščica za avgust K 15'30. Premet 12.000 met.st
Budimpešta, 27. maja. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 26.844 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 157'—, namizna slanina 140'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 27. maja:
Tendenca slabša. Cene v pšenici in rži za 10 vin. nižje. Tudi koruza cenejša za 5 vin, dočim oves ostal nespremenjen.
• P r o d u k t n i t r g. Pariz: moka za tekoči mesec 34'20, moka za prihodnji mesec 34'55, moka za maj — avgust 3510, moka za sept. — decemb. 32'40, pšenica za tekoči mesec 26'85, pšenica za prihodnji mesec 27'30, pše-
nica za maj — avgust 26'75, pšenica za sept. — dee. 24'65, rž za tekoči mesec 18'50, rž za prihodnji mesec 18'75, rž za maj — avgust 18'75, rž za sept. — dee. 18'50.
Tendenca: moka in pšenica: trdna, rž: mirna. — Vreme hladno.
Sprejmem takoj
stenografa strojepisca
dr. Josip Vrečko,
odvetnik v Celju. 270 3-1 Edina narodna trgovina s čevlji
Štefan Strašek| Celje
priporoCa svojo veliko zalogo vsakovrstnih Čevljev za dame in gospode kakor tudi za otroke v najfinejši izpeljavi. — Velika izber lakastih in belih giace Čevljev. Vse po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. Daje-se tadi na obroke. 56 10-3
Spreten in zanesljiv
akviziter
obenem potovalec za ,.Nar. Dnevnik" in „Narodni List" se proti primerni proviziji takoj sprejme. — Ponudbe je vposlati „Nar. založbi v Celju".
Delaven mlad trgovec
kapitalista ali večjo trgovsko hišo
v svrho ustanovitve trgovine v mestu
na Spo injem Štajerskem. — Hiša na
ugodnem prostoru je na razpolago. —
Naslov pri upiavništvu .Nar. Dnevnika'. 267 3-2
m

m ^
-o	OC
g	3 a
^	D 1
o O
<	3-<
33 20 O O
° i
lì 'l 0 F*
OvLl 1
I
j I »I
üö rv
„Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
I „Knjižnica Narodne založbe v Celjn"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Uvod v narodno gospodarstvo". 1
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.