KINOLOŠKO DRUŠTVO »LJUBLJANA«
Organizator Drenigovega memoriala
Kinološko društvo Ljubljana, s sedežem na Tržaški 15, ima 928 članov in skrbi za naloge v okviru koledar-ja kinoloških prireditev predvidenih za vsako tekoče leto. Nalogam društva je tudi prilagojena organizacija, ki jo je sprejcla na letni volilni skupščini februarja letos. V društvu delujejo komisija za šolanje psov, komisija za vzrejo psov ter finančna in propagandna komisija. Za koordiniranje in vodenje društva skrbi 15 članski izvršilni odbor, kateremu predseduje dolgoletni kinološki delavec Vlado Gerbec.
Poudarjene naloge društva iz programa prireditev so: strokovno šolanje psov začetnikov, strokovno izpo-polnjevanje vodij tečajev, organizacija predavanj ozi-roma srečanj lastnikov mlajših psov s kinološkimi stro-kovnjaki ter izvedba tekmovanj z domačo in mednaro-dno udeležbo. V sklop takih prireditev sodi memorial Teodorja Dreniga z mednarodno udeležbo. Letos je bil organiziran 19. aprila na igrišču »Železničar« v Šiški ves dan.
Sodelovalo je 34 tekmovalcev, od teh 6 iz Švice ter po eden iz Avstrije in Italije. Ostali pa so iz Hrvatske, Vojvodine, Srbije in naše republike.
Teodor Drenig (1890-1977) je nestor Slovenske športne kinologije. Kot kinološki strokovnjak, čigar življenjska pot je bila vseskozi prežeta s prednostjo kinologiji, je bil spoštovan in cenjen ne samo v domo-vini, temveč tudi v drugih državah članicah FCI, kjer je kol splošni sodnik za vse pasme psov ocenjeval na mednarodnih razstavah in tekmovanjih.
Po rodu je bil Notranjec iz Cerknice. Rodil se je 15. aprila 1890 v Sarajevu. Po končani vojni akademiji je odšel na fronto, kjer je kot artilerijski častnik občutil vse grozote prve svetovne vojhe. Kremenit Slovenec kot je bil, se je v Ietu 1918 pridružil borcem za severno mejo in sodeloval v bojih za Koroško. Po vojni je živel z družino v garniziji v Slovenski Bistrici, kjer je bil leta 1929 zaradi naprednih idej upokojen.
Kinološke izkušnje T. Dreniga so bile izredno boga-te. Že leta 1926 je pristopil k Jugoslovanskemu klubu Ijubiteljev športnih psov in bil več kot 50 let član različnih kinoloških organizacij doma in v tujini. Dvaj-set let je bil tajnik Jugoslovanske kinološke zveze in vodja rodovne knjige, nato pa vodja rodovne knjige v SR Sloveniji. Med drugo svetovno vojno je rešil celo-1en kinološki arhiv JKS terohranil edine žive primerke naše domače pasme kraškega ovčarja, ki je bil prav na podlagi njegovega referata na kongresu FCI v Stock-holmu leta 1939 tudi mednarodno priznan kot pasma.
Za svoje požrtvovalno kinološko delo je bil odliko-van z najvišjimi kinološkimi in lovskimi odlikovanji doma in v svetu. Bil je častni član pasemskih lovskih organizacij in častni predsednik vseh kinoloških šport-nih društev v naši republiki.