Uto LXXL iL m L|afcl|aaa, četrtek $. maja 193*. Cena Din 1.— tj» ta praznika — inaermo do WJ * Dio 2. đc 100 vrat e Om 2 50 od luu oc 3Uo vrat A Din S, reejl maerati petit Dm 4.—w Popust po Sogovoru. mae ratni lave* posebej. — »OlovsmSJ Narod« veija "-^^ v Juro«tatrt| DUi IX-—. m inozemstvo Dts 25-—■ Rokopisi ss as vracmjto UREDNIŠTVO « UPtAVNUTVO LJCBLJANA, Kasrftjm ulica Stav. a Telefon: 31-22. 31-23. 31-2*. 31-25 in Podružnica: MARIBOR, Strossmayerjeva Sb — NOVO MESTO. ^jau.jJst?čno bodalo Kar se tiče sam-h razgovorov, poudariš jo v Hitlerjevi okolici, da ne gre zs to. da bi sc sklenil* med Nemčijo in Italijo kaka oov« r">godba. Italija in Nemčija priznavata soiiT1nes< poroča, da sta Hitler in Mussolini razpravljala o istih vprašanjih, ki so bila predmet razgovorov anajleJkih in francoskih državnikov v Londona. Ost Berlin—Rim gre preko Srednje Eviope in je jasno, da so v Rimu govorili predvsem o vprašanju sudetskih Nemcev ▼ CeJkoslovaJki m o odnosa jih Nemčije in Italije napram Madžarski. >Evening Standard« poroča, da je Hitler prinesel v Rim načrt o razdelitvi interesnih afer v srednji in južno vzhodni Evropi med Italijo hi Nemčijo. »Dafly Ma£l< objavlja kratek razgovor, k* ga je imel njegov poročevalec s Mus- solinijem. Mussolini je izjavil, da za Hitlerjevega bivanja v Italiji niso določena nobena službena politična ali vojaška pogajanja, marveč samo pol službeni razgovori. Francosko-italijanska pogodba bo pod pisana že meseca maja. Nasprotno poroča >Daily Telegraph« iz Rima. da bodo v Rimu razpravljali: 1. o sudetsko-nemškem vprašanju. 2. o Španiji, 3. o Trstu in 4. o sporu na Dalnjem vzhodu. Zatrjuje se, da bo Italija prevzela posredovalno vlogo med Nemčijo in češkoslovaško in predlagala trajno rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. Italijo smatrajo za posebno pozvano za tako posredovanje, ker je v zelo dobrih odno&ajih s sosedi Češkoslovaške, z Nemčijo, Poljsko in Madžarsko. Pričakujejo, da bo Nemčija ponudila Italiji kompenzacije za izgube, ki jih je morala u trpeti zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji. s ' M IrV * ' . . ^a s V J** sw v * *. 3 ti >l r.. ~ ^ *' Vi si * «f i . a i a a - I Pristop Italije k montreuškemu paktu Rim^ 5. maja. d Uradno jc bilo objavljeno, da je Italija pristopila k montreuškemu dogovoru o morskih ožinah Svoj pristop je zavlačevala doslej zaradi ovir, ki so na«*ele zaradi ničnega izotopa iz Društva narodov. Prstop Hal;je k temu dogovoru, ki omogoča Turčiji ponovno utrditev D&rdanol. 90 sprejeli zlasti v Londonu z zadovoljstvom qa znanje in menijo, da ni brez pomena ker je bil izvršen tik pred H i tler j c vitr prihodom v Rim. Ankara, 5 maja. AA. Pristop Italije k dogovoru v Montreuxu jc napravil zelo ugoden vtis v turskih krogih Tukajšnji pri- — Pozornost so zbudili tajnost stoj ni krogi so prepričani, da je ta korak Italije nov dokaz njei.ega prijateljstva do Turčije. Brzojavki, kj sta ju pri tej priložnosti izmenjala italijanski zunanji minister grof Ciano in tursk; zunanji minister Ruidi Aras, le potrjujeta ta vtis. Angleški laburisti za povečanje oborožitve London, 5. maja. W. Včerajšnja seja vlade je trajala poldrugo uro. Bila je to prva seja po konferenci francoskih in agleških ministrov v Londonu. Zato so predvsem razpravljali o sklepih s francoskimi ministri. Nadalje se je ministrski svet bavil z resolucijo delavske stranke, da bo zonet v spodnji zbornici spravila v razpravo oboroževalni program vlade In da bo pri tem predvsem opozorila na pomanjkljivo izvajanje tega programa, zlasti plede oboroževanja v zraku. V delavski stranki se je ustanovil odbor z nalogo, da ugotovi vrzeli v oboroževalnem programu. V tem odboru so bivši državni podtajnik v letalskem ministrstvu Montague, bivši mornariški minister Aleksander, parlamentarni državni tajnik v mornariškem ministrstvu Fletch in drugi. Po seji ministrskega sveta je imel letalski minister lord Swinton daljši razgovor z min. predsednikom Chamberlainom. na katerem sta podrobno razpravljala o resoluciji delavske stranke. Nov valutni sporazum Amerike, Anglije in Francije Delna devalvacija franka in dolarja ▼ razmerju z angleškim funtom Pariz, 5. maja. o. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih je izzvala veliko senzacijo vest, da je bd v Washmgtonu dosežen nov valutni sporazum med Francijo, Anglijo in Zedinjenimi državami Po tem sporazumu se bosta frank in dolar v razmerju s funtom nekoliko devalvirala. Pogajanja so se vršila v strogi tajnosti med francoskim ;n angleškim poslanikom v \Vashingronu ter ameriškim finančnim ministrom Morgen thauom. Dosedanji valutni sporazum se v toliko spremeni, da se francoski frank devalvira tako. da bo njegov tečaj na londonski borzi 1/0 frankov za funt. tečaj ameriškega dolarja pa se v razmerju & funtom zniža za 8 do 10 odstotkov. Glede franka jc bilo sklenjeno, da bodo rudi Zedinjene države in Anglija za vsako ceno in v vseh okoliščinah branile novo določeni tečaj franka. Na včerajšnji seji francoske vlade je bil ta sporazum sprejet na znanje z velikim odobravanjem, posebno ker so zadnj.i francoski finančni ukrepi izzvaji nerazpolože-nje v finančnih krogih in na borzi. O današnji seji vlade ni bil izdan nrkak komunike, pač pa je ministrski predsednik Daladier nocej po radiu obširno utemeljeval nove francoske firančne ukrepe in obrazložil tudi najnovejšo revizijo amerisko-angleško-franco6kega valutnega sporazuma. Pariz, 5. maja. br. Vlada je imela včeraj več ur trajajočo sejo. na kateri je prouče- vala še nekatere uredbe, ki jih uamerava izdati za ozdravljenje državnih financ in narodnega gospodarstva. Glavni del seje je bil posvečen do!o5:tvi pogojev za razpis obrambnega posojila; pogoji bodo najbrže že te dni objavljeni in posojilo razpisano STedi maja. Kor jc poslanska zbornica do 31 maja na počitnicah, je min. predsednik Da'adier popoldne govoril po radiu in obrazložil delo in stremljenje vlade. V svojem govoru je obravnava' vse notranje in zunanje politične probleme, ki jih želi vlada čim prej rešiti. Opozarjal je na vedno tesnejše sodelovanje rned Francijo in Anglijo na polju zunanje politike. Obširno je nato govoril o gospodarskem položaju Francije in o ukrepih, ki jih je podvzela vlada na vseh poljih, da bi dosegla trajno ozdravljenje na finančnem in gospodarskem polju. Za najvažnejši ukrep, ki ga pripravlja vlada, je označil vrsto sklepov za stabili-j zacijo franka, ki jo bo izvedla vlada v sporazumu z Anglijo in Zedinjenimi državami na osnovi trojnega valutnega sporazuma. Iz davčne službe Beograd, 5. maja. AA. Premeščeni so: za davkarja v S. skupini k davčni upravi v Ljubljani-okolici Jakob Koselj; v Slov Konjir^ Viljem Hre^čak iz Prevaja; v Črnomelj Viktor Martinac iz Ljutomera; v Ljutomer Anton Baskovac iz Xovesa ostala ju-goslovenska javnost je raaovedna. na katero stran se bo nagnil aeropag cerkvenih dostojanstvenikov in komu bo prisodil oblast v hrvatskem katoliškem taboru — »katoliškim framasonom*, križarjem ali bel-gijcem?! Židovski protest proti Madžarski Ženeva, 5. maja br. Izvršni odbor sve tovnega židovskega korgresa je danes po slal obširne spomenice francoski, anglešk: in ameriški vladi, v katerih protestira pro ti ukrepom madžarske viade, k? hoče na podlagi pooblastil nedavno sprejetega zakona docela izločiti iz gospodarskega življe nja 2ide in jih na ta način urtičrti Židov ski kongres prosi francosko, angleško in ameriško vlado za intervencijo v Budimpešti in za zaščito židovskega življa, k: je izpostavljen vedno hujšemu preganjanju. Atentat v bolgarski gimnaziji Sofija, 5. maja. t. V Gabrosu je bilo pre-d tremi tedni rzključenih iz tamošnje gimnazije več dijakov, ker so se bavili s politiko. Danes so ti dijaki iz maščevanja izvršili atentat, ki le po naključju ni zahteval človeških žrtev. V dopoldanskih urah, ko je bil pouk, so se vtihotapili v poslopje in nastavili na hodniku pred ravnateljeve pisarno peklenski stroj, ki je kmalu nato eksplodiral. Eksplozija je povzročila hudo razdejanje in veliko škodo, vendar pa ni bil nihče ubit. Šolski »luga m ravnatelj sta dobila sicer težje, a ne nevarne poškodbe, dijaki in profesorji pa so preživeli le hud strah, zgodilo pa se ni nobenemu ničesar Premestitve v prometni službi Beograd, 5. maia. AA. Premeščeni so: za inspektoria v 5. skupini na postajo Mari-bor-koToški kolodvor Konrad Mere, inspektor na glavnem kolodvoru; za višjega kon-troloria na postajo v Ljubljani N. Pirkma-jer, višji kontrolor v Mariboru; M kontrolorja v 7. skupini prmnelno-komereiainefira od-delka Jožef Cundrić, kontrolor v Celja; Sorzna poročila* Carin, 5. maja. Beograd 10, Pariz 12.60, London 21.756, New York 435.125, Bruselj 7336, Milan 22.94, Amsterdam 242.70, Bcr lin 175.20, Dunaj 46, Praga 1&18 Varšava so. an ftnkanflta ft9tS_ s---- »SLOVENSKI NARO D«, Setrtek, 5. maja 1038. S«. 101 Invalidi nestrpno čakajo na novi zakon Kaf vse spada po Invalidski ralno življenje Ljubljana 5. maja Kdor vaaj ar koliko pozna razmere, v ka-kršn h žive naši tava.. ii. bo pat lahko rav-zumel. kako težko čakajo vojne žrtve na uveljavitev novega in val. iskega zakona kt bo baje kmalu prlaal v razpravo v skupščini Novi zakon bo odpravil mnogo krivic, ki jih trpe invalid vojne vdove _n žiro te zaradi določb prejanJBl aakonov. te krivice so tako velike, da je zaradi njih nastalo pravo socialno vprašanje, ki sega globoko v vse Življenje lf nog« vojne Žrtve so pr fnljene beračiti, obsojene so v najhujšo bedo ter naglemu socialnemu propadanju. Nekatere določbe urlanjfgs k#-vaTktskega -»ti*!*—* so pravo slo. ne le invalide, \m sploh; zlobni ljudje, ki se hočejo vat: r. - o vaja jo. če* da ovadba pm poroea*. da reve* izsrubi invalidnino, V starem zakonu is 1.1929 se grlasi določba (I 56« o > . . . 22 3 - • -na te državna pomoč vdovam aasč*tenim s tem zakonom, če se robeo vdado aesso- ralaeara rJvltenju < — V sedaa>m zakssss. ki je izšel 1.192». pa določa I 43 točka 19.. da vdove aimajo več pravice do invalidnine. >ee se ■ iladu tatmstvn. pijaačevanju. :.£~t- " -*čo m vobče n«»morslne- FO »HhJ.FK.N t>S r« (LeHeflefeen mesne Uedtr). »MASKABADI«, sv »MAZUKKlc. »BOlGTHEATBlJf m Mirna »AlvOTRIAc boste le jutri videl. V KINU UNIONU nemoralnosti pa vtisnejo vdovi tudi. če je obsojena zaradi grehov svojih otrok. Na Gorenjskem je narasla voda odnesla drva. Otroci. 6. 7 let star:, so lovili plavajoči les. Mat: je bila zaradi teg-a obsojena., izgubila je invalidnino zase in otroke. V ljutomerskem okraju Je 12-letni deček ujel divjega zajca Mati Je bila zaradi tega obsojena na 3 dni zapora in izgubila Je mvalidnino. Zdaj trvi na stroške občne. Po razsodbi Masa sedmorice v Zagrebu lovska tatvina sploh ni zJ"»čin iz korirtoljubja. dokler delinkvent ne ukrade neposredno nekomu divjačine ali ribe. to se pravi tedaj, ko je divjačina že v njegovi posesti Invalidi se torej kaj lahko pregrese proti " '" 'ninf nimajo pravice preje- če jim je sodišče izbrisalo kazen sodišče j* nnmreč zavzelo sta] i*če da je kazen obstojala ter je treba ravnati s BSsnSoom prav tako. kakor z drugimi delinkventi ki so se pregrešili ■ ZW - - ^-sToljubj* Toda invalidnine ne dobivajo tudi revn: invalidi, ki >grese< samo s tem. da jim -rpirisuje nad 170 din neposred-nih davkov. Ne gre niti za to. ali davčni zavezanci lahko ^-'oh plačujejo davek, dovolj je že sam davčni oredpis in davkoplačevalec ne prejema in val idr II čoprav le brez noge ali roke Mnogi invalidi, kmetje ■S bolje — kočarji so za dni a leta povsem obubožal! in nekateri niso več niti posestniki, s vendar nimajr pravice do invalidnine. Tako hi lahko naštevali brez konca in kraja. Gorja n skrite bede ki jo prestajajo vojne žrtve. -*»*■«in t>o dvalset ^ l^tir* *m *' mu življenju, kl škoduje ugledu invalidov. Vse to se mora ugotoviti s potrdilom pristojnega ocUastva.« Da boste spoznali, kaj vse spada pod pojem nemorasaega življenja, je treba navesti nekaj primerov. Predvsem morate vedeti, da vdova lahko izgubi mvalidnino. če jo kdo ovadi da ima prijatelja ali zaročenca. Ne-ovržen dokaz, da je nemoralna. Je pa. če je mati nezakrnskega otroka Toda koliko 7dosr je postalo žrtev lažnivih ovadb! Ovadili no jih ljudje, ki se naslajajo nad trpljenjem svojega bližnjega in ki so sami izprijena. Willy Forstovo najnnveJH« t ikmako umetnino * Serenada IGO 9YMOM in *»m»««wm» HTL.DO RR A HI radi svetovnega klanja, ni mogoče izmeriti. Vsega ne bo mogel popraviti niti najboljši nosi zakon: posledice segajo predaleč in trpljenja ni nikdar mogoče odtehtati niti s čistimi zlatniki. Toda tudi zlatnikov jim nori zakon ne bo nudil, temveč le skromno rxHrporo. ki bo vsaj marsikomu omogočala, da bo ostal koristen član Človeške družbe. liosUne pri nalaganju *esa tako nesrečno s tovornega avtomobila, da si je prebil lobanjo in dobil tudi pretres možganov. Pri Sv. Lovrencu pod P i osinom je padel dveletni sinček tovarniške*?* delavca Albin Medved v torek popoldne doma po stopnicah in si zlomil 'evo nogo. V Cm ah pri Si. Jam z u na Vinski aori je padla oMetn.i ;oseatoiko-va žena Frančiška Ojrrajenakova pri dem na ajivi ako nesrečno, da si je zlomila de-«*oo nogo Istega dne si >e 47-krUia sobarica Gerta >k*karjova v Pimnkih topiieah pri oadeu zlomila levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v os*J5ki bolnici. Ponovna prošnja policijski opravi Ljubljana. 5. maja Stanovalci na Ruski cesti smo že ponovno opozorili na nevzdržno stanje, ki vlada tu ob najzgodnejših jutranjih urah. Kljub temu so ostale razmere v bistvu neizpre-m en jene. Okoličani, ki prihajalo po slad. tabore sJej ko prej ob stanovanjskih hišah. Večkrat jc posredoval stražnik ter jim iskazal mesta ob nezazidani parceli. Odkar pa stražnika ni več. pomaknejo svojo črto zopet demonstrativno tik pod naša okna Prvi razgrajači prihajajo seda) že ob 3. zjutraj Neznosni ropot vozil, vpitje in prerekanje ljudi traja potem nepretrgoma 3 ure. rtovek molče po trp1 s4t kar se tu dogaja dan za dnem že več mesecev, to res preseda vse meje. Že sedaj, ko imamo okna zaprta, je ropot nezmožen. Kaj bo polet;, ko bomo imeli okna odprta, na to si niti misliti ne upamo. Začudeni in >• »rčeni se vprašujemo, kako je mogoče, da policijska uprava to početje dovoli? Zakaj ne zaščiti meščanov proti tako grobi kršitvi nočnega miru? Pivovarna odpre svoje dvorišče ob določeni uri. Zakaj torej prihajajo ljudje že več ur prej' Prepove jte taboren je pred šesto uro! Na vsak način pa naj se odka^e ljudem v najkrajšem času drug prostor, kjer j ne bodo delali tolike nadlege. Drevored ob kopališču Ilirije bi bil najbolj prikladen. Tam ni ne hiš, ne prometa! Tam ne bi motili nikogar. Dokler se ta mučna zadeva ne uredi, je vsekakor nujno potrebno, da pride vsako jutro stražnik med 3. ki 6. uro ter napravi red pod našimi okni. Prizadeti stanovalci. Vzroki nenadne podražitve moke in kruha V Maribora in Kranju se je kruli že podražil, v Ljubljani se pa baje se bo Ljubljana, 5- maja V zadnjih desetih dneh se Je pšenica podražila za 35 dan pri metrskem stotu, in sicer od 185 din na 220 din. Ta podražitev se ne zdi naravna že zaradi tega, ker je prenagla Samo po sebi se razorne, da se je zaradi podražitve pšenice podražila tud* moKa. nakar so začeli reaeirati peki ter se nam napoveduje podražitev kruna, kjer se se ni podražil. Go=r*xiarsrvetrlkl pa todl spekulanti imajo sevciki prrpravtheoe K1 ne rasžace. zakaj se je pšenica podražila tako n ter dosegla dvakrat višk> ceno od cen na svetovnih tržiščih. Po mnenju nekaterih je trena pripisovati krivdo, da se je pse-niea podražila, ptedvsem PRIZA-D-ovi izvozni kampanji. čeS. da Je PFUZAD izvozi: preveč pšenice, ker se Je zanašal na previsoko ocenitev letine. Vendar to ni grla.—i vzrok in če pogledamo stvari do dna je izgovor na prevelik izvoz prišel spekulantom zelo dobro. Znano je. da spekulanti, zelo radi špekulirajo z žitom spomladi ko so kmetje že prodali pridelke is ko se za^no kazati prvi znaki, kakšna t-v-. 'etir K< -:: et ve« n« prerija. c-~n^ v?=e! - ' pano t" m r ° pomeni. .rjrovci z žitom nimajo več v zalogi žita m nroke že sam izreden skok cen v zadnjih dneh kale. da ne grre za naraven pojav ter da se pšenica ni mogla po.;r-*it. v neka i dneh samo zaradi pre-veSfcega brvosa. AH so komaj sds j svede-fi d» presežek lanske lettae ni bfl tako vel k - Iz c> *° zveden * e zda; | toda tako slabaje". mnenja ne smemo imeti o spektar n: cene ne poskočile te v nekaj dneh na tako f »redno višino, če M ne imeli vmes orstov spekulanti- . Znaki t-rej kažejo, da imajo >oeauu ži- I ta lanske letine v rokah židovski in drugi spekulanti Po nekem drugem mnenju pa imajo kmetie se precej žita, a ga zdaj ne morejo dovažati na trsr zaradi poljskih del in zaradi slabih ces+. Vendar Je najverjetnejše .da manjšd posestniki v resnici nimajo žita naprodaj ter da ga imajo v rokah le večji posestniki, ki se jim ne mndi prodajati in veletrgovci z žitom. Tolažijo nas tud5 da bodo kmetje zaradi visokih cen začeli dostavljati na trg večje količine pšenice Podražitvi pšenice in moke je že siecri-la podražitev kruha V Mariboru peki tehtajo na račun podražitve manj kruha. Baje se je kruh podražil tudi v Kranju. Samo po sebi se razume .da se nam obeta podražitev kruha tudi v Ljubljani Najprej so kruh podražili beograjski peki. ki maje nexrvomno največ j** zaloge moke. Večje pekarne imajo v zalogi za najmanj četrt leta moke. nekatere pekarne, ki nimajo velikih skladišč, pa imajo sklenjeno po(godbo z mlinarji, da um morajo pošiljati moko vee mesecev po naprej določeni ceni Na to se seveda ne ozirajo ter pod raze kruh prvi priliki, ko se lahko ir-gjovarja jo na podražitev moke. Podražirev moke in pšenice pomeni za Slovenijo š*» posebno nesrečo, ker Ju moramo uvažati. Slovenija bo morala zaradi podražitve šteti več milijonov za najvažnejše živilo, s Čimer se povečuje njena pasivnoet. Podražitev pšenice, moke in kruha pomeni ze 1*»".avstvo izredno hud udarec ▼ teh časih, ko mesde Se niso prilagođene niti podražil živi teniskih rotrensčin zad- let čitaite, širite, naročajte »Slovenski Narod!1 |e z viško pošto? L>ub4 iona 5. maja e. da je tia tudi vi5ka obči na pri-ldmčona k liaMisn«ki da Rosna do* ina. ena IsUb četrti. *nada pod vifto občino. To ->reffralci Rožne doline tndl PSOV posebno občsjtijo *Jr!tov'-» ii2«1 4oKfavitaniem r>b ne morejo razumeti. Da posta nima pismonoše z redno plačo, emveč uslužSenea s poeojno plačo, bi lindie ie insssnel. Toda ne morejo *^xu ;t> za tako velik okolic Joiooen -. iar upravj poŠt« mora biti znano kako neredno prejema jo \ he r - mske pošiljke risanj čssopise. Po-dob-^ r-T>e-c tr' kdJsl HMfl U M Hpl snenih hrboveirih vasi V naiboli oddal »ene slovenska kraje, ki nimajo «*o?e poste, prispe nošilrk* rt LrohHane nardeli v dveh dneh Vojska pr*ta pa ne more konkuriral niti « r*ode***k*i. w>\ noštasn* Doesia se. da so ie ree podeželske pošte dostavile revije, ki izhajajo v Ljubljani ko jih se4e za&ae dosta-rljstl ni«nvor>oAB v Roi-ni ikssii Poifl^e« ki niso nssndez nutne, nii lomi* i dostavlja ko nima ve^ dela z Mrojrje^ m-f pošiljkaof Ljudje so pot.rpe-Sjrvi šb se doslej 5e niso favno pertofce^ali. so. da bo prei ale »?ei nered « do=lei V ostalo vse po starem, ka so ah pismonoše v mc- ?i: Ssdjsm se zdaj niso prispeJe v Rožno dotmo. Prav tako so navodno zar •ostavi jene tiskovine, ki jih ljudje v resnici ne prejemaio posebno radi. n. pr. >, vm-*w» r 7-četkn meseca, vprašan ie jp. kako so zadovoljni 6 tak-dos^avljaniem odnof^rateln Cc velia Rožna dolina za predmestje, jo je vendar tret« upostevrit.: kot otvili7Jraoo naselfe kw>r h i moni vbdat; dobri običaji todi. kar se taBe dostavljanja n**emskih po- >ii»vnaj treba. Ce ni viska poŠta ne more u red H i dostavi indija po :--tl k.no*- h Ml-1 že rd^vnni treba. Ce ni Ame odsrovnrna, naj nokcže na kriw. da se borno la^ko obrnili na r>rsv* Iz Celja —c Na Jvjevo v petek 6. m. bo Famzba božja v pravoslavni cerkvi j?v. Sove ob 9. daraidii«* —C V celjski botsiei je umrla v sredo v starost: 62 let primorska rojakinja in odločno nerodna žena e*. Mari »a Raje r jeva. roj. Ferjančičeva. prjprotra posestnika Ev?ona Rajerja v Cel ju. Pogreb bo v petek ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V Prorni ulici 4. v Gaberju pri Celjn je umrla v torok v starosti 74 let posestnica o a, Betka E-#=POva. Pokojnima bodi ohranjen blae -r>omin. svojcem na^e iskreno eošalje! —C PsSPaaa se peeiva. V tovarni >Vo*ta< v Celju ie ptisk.ilni erroi v torek zcrabil 19 letno delavko Marijo Kaae^nikovo za levo roko in ji zmečkal mezinec. V St. Juriju ob juž žel. ie padel 29-1 e trti deUivpr Alojz Ar-lič iz Šibenika pri mL Jurija v torek po- Avto povozil otroka Zagorje, 4. maja Včeraj popoldne se je na klancu pred Korbarjem pripotila te^ka nesreča, katere žrtev Je postal ne 5e petletni sinček kovača g\ Lovrenca Turka Lovrek. Tovorni avto g Robeka fe Savinjske doline je z odbijačem zadel otroka in ga smrtno poškodoval, da je kmaJu izdihnil. Po pri-povedoa-anju očividcev m nesrečnih staršev se Je nesreča piipetila takole: Pokojni Lovrek je bil za svojo starost z)edo razt»orit in včasi neubogljiv deček. Včeraj popoldne je silil za materjo v Zagorje k stari mami. Mati ga. je pa zavrnila domov in ga sp^^emila skoraj do šu-ligojeve hiše, kjer stanujejo, nakar ee je poTKrvno napotila proti Zagorju. Mali Lovrek je pa prav ta da*n moral in moral k stari mami. Po materinem odhodu se je skrivaj vendarle napotil za njo po glavni cesti proti usodnernu kraju. Ko je prišel do vrha 1'lanca, je z droge strani s precejšnjo naglico — nekateri trd3Jof da z hsredno — privozil nasproti Robekov tovorni avto. Iti je vozil obenem borj na levi, da Je ostalo med Lovrekom in avtom nekako pičlega tričetrt metra prostora. <3e bi Lovrek obstal pri cestni ograji, za katero se je prijel in se stisnil k njej. bi odnesel le vrhano mero strahu, tako pa se je nekaj metrov pred avtom skušal rešiti na drugo strtm, kjer je več prostora. Napravil je korak, a v tem ga je že zadel odbijač tovornega avtomobila, ga udaril v levi del trebuha in odbil nazaj v plot, kjer je nezavesten obležal. Šofer je avto ustavil nakar so Lovreka odnesli k dr G-rurau, ker pa je bil ta na zdravniškem obisku, so uanirajočega Lovreka nesli k dr. ZaJ-niku. ki mu ni mogel več pomagati, kajti malček je kmalu izdihnil. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi notranjih poškodb. Pri Turkovih in sorodstvu je za vlada'a velika žalost. Vsa dolina sočustvuje z nesrečnimi starši. Tnipelce malega trpinčka bodo pokopali lanes popoldne ob 16. uri žalujočim naše iskreno sožalje! Ta nesreča je obudila opomin na malega učenčka Jožeta Stupnikarja. ki se je pred leti ponesrečil skoraj na istem kraju. Padel je z avta. na katerega se je bil obesil. Sploh se vidi. da so postali otroci spet doka^ prešerni in da se malo menijo za nevarnost, ki jim preti na cesti Dolžnost staršev je dopovedati otrokom, kje je prostor za njihove igre in da jih pogosto opozore na nevarnosti cesti, saj ni dovolj če si šola prizadeva, dom pa je v njenem stremljenju ne podpira. S fUmt>keq« ptatna — Kino Union: Javni škandal. \ nekem ameriškem provinciainern mestecu se ojunači urednik lokalneca lističa in začne objavljati roman vGreanikc. ki kar razburi malomeščanske z bedastimi predsodki in lažno moralo natrpane eiave starih dervic in terciaJk. Avtorica romana jc mlado dekle (Irene Duane>. ki živi v krogu starih tet prisiljeno, ldravutiui razumu in naturi zoperstavljajo-se življenje. Spozna se v velikem mostu s ssikarjom Michelom (Melvyn Doglas) ki se potrudi, da dekle opros&i bedastega oko-Ijs in mu pomaga do pristnejsetja življenja. Dekle pride k sebi in za proti uslugo pomaga arScarju, da se oprosti svoje žene, od kaSsas se ie ver let ločuje. S to zgodbo film duhovito biča lažno moralo malega mesta in njenih prebivalcev. Po vsebini film ni vSt epo-halnega. zato pa je košček resničnega življenja v malem mestu prikazan z genijak»o spretnost »o režiserja Boleslavske^a. V krasnem tompu se vrste komični in duhoviti nrizori Irena Dunne ie odlična interpret-kinin mladega, življenja polnega dekleta, ki je prisiljeno živeti dvojno življenje, a naposled le premaza vee ovire in e^i osvoji tudi sree svojega rešitelja KI juh >amer3tan>či-nam< je ta film mojstrovina elede igre k-i-kor gled*1 rcx,;;sk" ob lelnvp >';ii Ijuni-telji dobrega filma iz provinnalneea m<;sla Ljubljane ne zamude! Nemški in češkoslovaški porcelan Ljubljana. 5. maja asko*k>vaake gosoodarske kroge čedalje oij skrbi konkurenca nemške industrije •oreelana na naših tržiščih. Netnčijo izvaža • k! lota do lota vee porcelana k nam tri četrtine porcelana pri nas je bilo češkoslovaško blago, a četrtino potreb so kriti nemški izvozniki. Do L 1035 se je češkoslovaški izvoz drnal na lepi vi Sin i nakar je nenadoma nastal zastoj. Nemški izvoz se je podvojil, lani je pa nastalo še poslatoanje, ko se je nemški izvoz uvrstil na prvo mesto, češkoslovaški pa padel na drugo. L. 1926 so Cehostovaki izvozili k nam za 20 milijonov din porcelana. Nemci pa ke za f> in po? milijona din. Lani je pa vrednost k nam izvoženega osi. porcelana znašala samo 13 milijonov, nemškega pa že 15 milijonov. Tega ni njogoče pripisati na račun nemških manipulacij z marko ali nemških izvoznih premi i. Krivdo morajo prevzeti nase CebosJovak: sami. ker niso v primeri z Nemci dovoli podjetni. Nemci se uveljavljajo na naših tržiščih s sistematično organizacija K nam pošiljajo celo svoje izložbene aranžeri e in dovoljujejo trgovcem ugodne plačilne nogoie, mnogo boljše kakor asi. izvozniki. Kazen tega osi. tovarne niso dovolj solidne tudi v trgovskem pogledu. ZgodiJo se je že, da so tovarne poslale svojim zastopnikom v naši državi nove vzorce porcelana in določile za nje cene. Cim je zastopnik blago prodal, je tovarna zvišala cene ter onemogočila trgovcu nadaljno prodajo. Posebno zanimivo je. da je bila v Beogradu ustanovljena s češkoslovaškim kapitalom znana blagovnica Ta-Ta. ki je nedavno ubrala prenehati obratovati no oblastni prepovedi. Ta-Ta je bila največja odjemalka porcelana- a čeprav je bila usta.novljena s če-škoslo\aškim kapitalom je prodajala predvsem i-zdelke nemškega koncema Winter-ling. Ukradena in izsledena konja LJubljana, 5. maja V noči na ponedeljek sta bila posestniku Josipu Žagarju v Kaplji vasi pri Tržišču na Dolenjskem ukradena iz hleva dva konja. Sledovi so vodili proti Mokronogu in daije proti Trebnjemu. Žagar je o kraji konj takoj obvestil orožnike, ki so kmalu ugotovili, da sta bila konja odpeljana v Ljubljano. Orožniki so o tatvini obvestili tudd ljubljansko policijo tn se je eden izmed njih včeraj pripeljal v Ljubljano, da pogleda na sejmu, če nista konja tam. Tatovi pa so menda slutili zasedo in konj niso prignali na sejem. O tatvini so bili obveščeni med drugim tudi orožniki v Hrušici. ki so popoldne izsledili ukradena konja v gozdu pri Sne-berjah. Poleg sta bila dva mlada cigana, ki sta pa odnesla pete. predao so ju mogli orožniki prijeti- Ukradena lu *r.ja. so orožniki prignali v Ljubljano, kjer so ju izročiti Lastniku, ki je tudi prišel v mesto na sejem. Konja sta ukradla cigana Filip Levaković. star 19 let in pa neki 321etni Bajo. Tatinska cigana se najbrž skrivata nekje v ljubljanski okolici. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 5. maja: Nočna služba. Red Četrtek Petek. 6. maja: Ob 15 uri: Na ledeni plošči. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota 7. maja: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene Nedelja. 8. maja: Pokojnik. Izven. Znižane cene ★ šnuderlovi trije skeci pod naslovom: »Lopovščine« so enodejanke, v katerih nastopajo samo trije igralci: Bratina, Danilova in Jan. Prvi skeč obravnava problem zaroke med dekletom in mladim možem, nečakom trgovca, čigar ljubica je bilo dekle poprej. Drugi skeč se godi v zdravniški ordinaciji ter prikazuje prestopek človekoljubnega zdravnika zoper zakon, tretji pa nudi vpogled v zapuščinsko zadevo, ki se obravnava v advokatovi pisarni. Režijo ima B. Kreft. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 5. maja: Don Juan. Red B Petek, 6. maja: zaprto Sobota, 7. maja: Trubadur. Premi jerski abonma. Nedelja, 8. maja: Grofica Marica Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 9. maja: V kraljestvu palčkov. Proslava materinskega dne. Cene od 30 din navzdol Obstreljen vlomilec Ljubljana, 5. maja V mestu in okolici je spet na delu nevarna vlomilska tolpa mladih pokvarjencev. Predsnočnjim so si izbrali vlomilci Koseze, kjer so skušali vlomiti kar na treh krajih, pa so povsod imeli smolo. Najprej so se priplazili na dvorišče nekega posestnika ob banovinski cesti, pa se je zaradi ropota, ki so ga povzročili zbudila gospodinja in jih prepodila. Potem so odšli k drugi hiši, kjer jih je spet prepodil gospodar. Okrog 2 ponoči je za cul lastnik Carmanove gostilne I. Kosi spodaj pri vratih ropot. Vstal je in pogledal skozi okno. V temi je opazil tri postave, ki so se stiskale k vratom, nakar se mu je zazdelo, da snemajo šipo v vratih. Kosi se je brž oblekel, se oborožil s samokresom in stopil po stopnicah v pritličje. Potihoma je skočil do veznih vrat, kjer je en vlomilec baš odstranil šipo in posegel z roko po ključu, v ključavnici na notranji strani. V tistem trenutku je Kosi pomeril in vlomilca od blizu ustrelil v roko. Vlomilec je zatulil in odskočil od vrat, ki jih je Kosi že naslednji hip odprl in se pognal za bežečimi vlomilci Ti so jo ubrali proti gozdu. Nekaj časa so se držali ceste nato pa so zavili čez travnike in njive Kosi jih je zasledoval in še parkrat ustrelil za njimi Tik pred gozdom je enega tudi dohitel in ga podrl, pa se mu je končno le izmuznil in stekel za tovarišema v gozd. Naslednje jutro je Kosi ugotovil, da je enega vlomilca res obstrelil. kar je bilo razvidno iz krvavih sledov, na cesti in pa na travniku, čez katerega so zbežali v gozd. Vlom je takoj prijavil na šišenski stražnici, kd je obvestila kriminalni oddelek. Na zasledovanje vlomilcev je odšlo več detektivov, ki se vodijo preiskavo. Vlomilci so se sicer skrili, vendar bo moral ranjenec iskati zdravniške pomoči ker bi se mu sicer utegnila rana zastrupiti. Tako se bodo vlomilci slednjič le izdali. KOLEDAR l>aues, Četrtek, 5. maja katoličani: Pij V. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Beli jorgovan Kino Sloga: Beli tovor Kino I "ni on: Javni škandal Muzejsko društvo občni zbor ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja Mladinska akademija ob 19.30 v frančiškanski dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Mr. Nada Komo tar, Vič — Tržaška cesta. Iz Ptuja — Glavno cepljenje to v Ptuju zoper ose pni oe obvezno za vse otroke, ki so stari nad tri mesece 10. t m. na mestnem magistratu od 13. do 14. ure. K cepljenju *e morajo prrpedjati vsi otroci, ki se niso bili eepljoni. — Ogenj je izbruhnil na gosnodarskem poslopju posestnika Tumpeja Jakoba pri Sv. LovTorrcu na Dr. p. Poslopje je pogorelo do tal in znaša škoda nad 20.000 din. Kako je ogenj nastat se še ne ve. — Vandalizem. V našem okraju se često dogaja, da neznani zlikovci lomijo mlada sadna drevesca, nasajena ob banovinskih m državnih cestah. Zlikovci se ne zavedajo, da delajo s tem samim sebi vedi ko škodo, kajti pogosto pravega krivca ne morejo najti mi mora povzročeno škodo poravnati dotična občina v kateri so se nasadi poškodovali. Te dni so zopet neznani zlikovci izruvali več sadnih dreves ob državni cesti Maribor Ptui. Orožniki zasledujejo krivce. Iz Trbovelj — Tri ne cene. Včeraj na tukajšnjem živilskem trgu ni bflo posebno živahno. Nekaj kmetic je prineslo na trg svoje zgodnje pridelke, ostale prostore v tržnih lopah pa so zasedli branjevci. Cene zgodnji zelenjavi in po vrtnini 90 še vedno visoke in ni pričakovati, da bi spričo sedanjog-a hladnega vremena kmalu padle. Tako je špinača še vedno po 8 din kg, salaia po 10 din, cvetača pa celo po 16 din kg. Tudi jabolka so se podražila na 6 do 7 din k£, kar je razumiljivo. saj gre sezona lanskega sadi« h koncu. Neopravičeno visoke pa so cene zgodnji salati, zlasti radiću, ki ga bra-njevke na trgu prodajajo še vedno po 2 din merico, čeravno je te vr.» te zelenjave se-iiaj povsod dovolj. Neka kmetica je prodajala celo regrat, ki pa seveda ni šol v denar, čeravno ga je ponujala po 1 din merico. Jajca imajo staro ceno po 16 za kovača in se od velike noči niso rrvč pocenila, čeravno so kmetice to napovedovale. Precej pa je šel v denar semenski fižol in paradižnikove sadike, ki jih je biio precej na trgu in so j m prodajali po 50 par. Na trgu so bili danes tudi prvi letošnji piščanci, ki so jih ponujali po 10 din komad, vendar so bili še tako majhni, da tega denarja niso bili \redna. Po vsej priliki draginja na našem trgu ne bo kmalu popustila in jc povsem utemeljeno, da pristojni lokalni činitelji zahtevajo, da se Trbovlje uvrste v višji draginjsiki razred, ker jc dokazano, da je večina življenjskih potrebščin v Trbovljah dražja kakor v Ljubljani, CeJju in Mariboru ter drugih mestih, ki so v prvem draginj-skem razredu. — Tukajšnje sokolsko gledališče bo gostovalo v soboto 7. maje v zagorskem Sokolskom domu s Klabundovo kitajsko igro v štirih dejanjih »Krog s kredo«, za katero pripeljejo igralci posebne dekoracije s seboj. Ta svojstvena igra. ki je žela na tukajšnjem odVu velik uspeh, bo gotovo privabila veliko zagorskega občinstva v soboto zvečer v tamkajšnji Sokolski dom, zlasti ker tukajšnje sokolsko gledališče nd gostovalo v Zagorju že od leta 1931, ko je uprizorilo veseloigro »Radikalna kura«, ki je mnog km Zagorjanom še gotovo v lepem spominu. Da slovi naše gledališče kot eno najboljših na podeželju, o tem so se že mnogi in lahko se bodo rudi Zagorjani v soboto prepričali. Iz Laškega — Praznovanje 1. maja je bilo v Laškem brez proslave Se celo vsakoletni polnočni izlet mladine na vrh Huma je letos izostal. Sicer so nap navrli rudarji tudi letos svoj običajni izlet na Smohor- ki pa ni imel značaja kake prireditve, marveč je bil res samo maj-niški izlet — Cepljenje proti osepnicam za otčinc Laško in Sv. KrStof bo v soboto 7. t. m. in sicer dopoldne za šolsko popoldne pa za ostaJo deco. Cepljenje bo v ^oli >A<. — Karambol. Cestno križišče na Savinjskem trgu tvori stalno opasnost za pešce in pa tudi vozače, ki često ne upoštevajo, da je dopustna rfcozi mesto samo brzina do največ 15 km. V torek okrog 16. ure se je vozila tod neka družina iz Slav. Požege. Ravno v tem trenutku pa je zavil s svojim kolesom na omenjeno križišče krojaški pomočnik Brglez Alojzij iz Laškega, in že ie bil karambol tu. Pri tem je zadel blatnik avtomobila v kodo s tako silo. da je Rrgleza gladko vrglo čez avtomobil na drugo stran oeste. Cisto slučajno pa je odnesel Brglez le isžie poškodbe. PRVA POMOČ — Gospod doktor, jaz v sanjah zelo pogosto govorim. Kaj naj storim proti termi? — Storiti ne fltoete ničesar, kar hi morali prikrivati svoji ženi. Pol stoletja ie deluje CMD, tarujmo še m pol stoletja t Stev 10! »slovenski narod«, četrtek. 5. maja 1938. Stran 3 Z*ocin»na t rjo sin* s mladimi dekleti prcdboCeuA bvez izmišljene romantike 1 Rafinirana metoda ogabnih trgovcev, ki pod pretvezo baletnih gostovanj prodajajo svoje žrtve v zloglasne javne hise Rio de Jancira. DANES V t L I K A PREMIERA 1 Mladini izpod 18 let film nI primeren. Rjuo z najnižjimi cenami od 2.5© Din naprej! BELI TOVOR (L£ C H CM IN DE RIO) KINO SLOGA — Tel. 27-30. Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 uri! POZOR! Od danes naprej znižane cene! DNEVNE VESTI - Promocija, v oetek 29. aprile je t*l na za^reN&k; univerzi promoviran za doktor ia vsesa zdraviva e. 2vanm Fran . iz LjuMcme {"csti'amo? - Raip«. ^Inihenih m« Pn kralje I batn^cki ui rav: drav-k#» banovine v Ljubljani foddelek za »rsovmo. obrt in iodustrijo — taaiaaRaa *t#rr t) razp:-u**a po bano-kem pr- V in j -lužbem mesti: 1. uiad-~ -~ _ • .\n.ka VIII. r««loiaine skuv>i- as n J. pogodbe neg j ori roma honorarnega nradmka Z > prvo mesto pridejo v nošiev •:i.lomirani pravnik . od katerih se zah:*»vn po'esr sf>losfi«h *•_»•► * \ £♦» -tokovna -^»i^a rz -rarK, 'urr, leč.ij višje notel rake v ;bottm«(yu aMtur! jentsk- tečai trgovske jd-nmt :n -dičnoi ter znanie tujih lezi k- • „jn •»! enakovredna- ro kovna soia. primerna praksa r tu>sko rwo-nretni službi in znanje tuim jezikov n?m £čine in event. francoščine ali anirlesčine). Plača po dogovoru. Prošnje opremljene s ebnimi ^»kaziii in z listinam. <> zpoi-nievanju spiošnin pogojev iz §3 oz. IGO zakona o uradnikih, je vkoaiti do dne H, iua-ia 1938 pri občem oddelku kraljevske banske uprave. — Literarne caerade banske aprate. Da ti poživila slovensko leposlovno produkcijo, razpiral je kraljevička baoska uprava tudi letos za najbolj« skzvenska zvirna le poslov-nn dela li'erarn** nagrade v skupnem znesku 2O.000 din ivaj-etrisoč dinarjev). N srradc se bodo dajale za leposlovna dela v vezani in nevezani besed - ki bodo izšla v tiatai v dobi od 1. aprila 1938. do Bi. marca 19:^ sevali SJ ■ <> Hal hnoM ^f]a ki bodo natisnjena prvikrat, torej ne prevodi, ne (mnatisi in ne predelane izdate ie fzdanih del. Število in visino nagrad bo določilo razsodišče, sestavljeno zastopnikov ors-3nrzani književnikov m i/ ^lanov. imenovanih od kraljevske banske oprave. A • torji. ki se mislijo ude'.eaati tega književnega tekmovanja, naj predlože svoja deia ▼ patih izvodih najkasneje io SI. marca 1°^9. r*rosvetncmu oddelku kraljevske banske rrrvmve v T.ruMfani. KINO UNION tel. 22-21 IRENE DUNNE v sijajni dru>bni satiri JAVNI ŠKANDAL Danes lasaijftiat ob 16-, 19.15 in 21.15 — Llet * Tatre priredi BanaaMJI o piaoin- ^ " -- aiaa ad o... H »uiija. spn ie potoni Zveze planinskih društev in Ji član Asoeijaciie slovanskih pUnnskih kjer so včlanjena poJfeka. bol«; arak a in janjee*owaanflca šrva. Ena 2'amrh nalog navedene Asocija-a^c x. da skrbi za medsebojne stike in posete. /a sfosna van ie slovanskih planin, Hndl in obtčaiev. V sedanj in časih. je ie po-ebno potrebno da se slovan^u pUnaart <;J - ' I' Iz;-*: 0mŠmm v Tatm ie anaagai # prešlavo 50 letnice eeako*lovačke j»a pl-uim-4s.ee:a društva v Pragi in s kon-« sat m neeniiaftfpl slovanskjh pianio^kin nrnstav % Pragi. PIan:nski pano«! imeo^ko-vu: k h planincev v Talro bo aaaaifaataciia slovanskega življa, tiorov;« Tairc ima oc ndn^b lepot t*»r bodo naJe piaažn-HhnjiniM overili 30 ■ijlenRn ' x *■*! ^ki M) »izki za pfuiaaeaVa in nrenra- fe vedi rgnnl • s«-- ?;r>- — I i noseča, da =c ih planincev v .t(iii ***roko\ n ja-$ Car rovn^u Od 10 k> 21 t m bo vaška kcnfe.-eaca jugoniniimluh 1 -'^ovn^ikov. kaier; »e bo prevoznih postavkah .n tari- v _*w- : že^ezniik n s srovoriv ' f-i - - — Vlncgo ks iz P.-»." fcod je v zv« ko zvar h zzi\ . • * ^a d Io veliko za iz;-, v: ;n t letov^šcarVv r pesetl leto* na*e rrt- prlsp*-i ravnatelj >C«d9-:dvik HaBa Njegov pn->- ~an zaci o posebnih ta--n. ... bodo vo-:en iz Prage ra Jadran, s vlada na te izlete ze~ ;c Ra.^ate.; Halla je •aet ceik rntovaaaiih ve- lik — VeBk pOi a»t arveza a%tcn>«%aini- v Jugcsbi..iio v, uradnih podatkih se ;e uvoz avtornobflov v Jugoslavije v pr\^h tre a mesecih tekočega leta v primeri z lanniuni letom povečal po toottfini za 111.4. po vreonoeti pa za 159» •- Tovornih avto-^obžapr smo uvozil: 29^. lan: pa 154. potniški:- Tt»r»v «73. lani pa 312. * — N«va vf,ta vžigalic. V kratkem pride v pomet nova vrsta luksuznih vžigalic .izJelanih v ckomačih tovarnah- Na škailicah. ki se bodo prodajale po l Lj«Wjanr»ki Zvsn« priredi 10. maja ob po! devetih zve-r*er v --»ko^keiii doni; rt ^lovenskh. hr\atr*k;ii. ^rt«^kjh narodnih ::i umetnih 1'^--ini. na kar že dane*, opozarjamo. — V Dalmaciji »e «»-.c;.-i dobra viask.i letina. \ baliuaoiii kane lat as vianka trta zelo dotr Laad ;^ zna Jal ves pridHek vina v Dalmaciji o'T.VOOO hl letos p3 raču-aajo. tla bodo pridelali n.id en milijon he-krotitrov v*na. vremer-V-h nezgod. H.ir/j ,iela * Ljabljani -prejni ■ hl.vpv; . ■ anrja, uuzaria, kovača, kleparja, slaaci-Sni jo _ brusnoi stekla, krojača. 3 eevliarie-. la-aderja in pleskarja. — \ retne. Vremenska napoved prav . da bo spremenljivo vreme. Včeraj je v L:- 1 . Maribora in Sara|evn. Najv^ja tomperatura ie znašala v ">piru IS. v Keo uradu in Sarajevu 16. na Sušaku 13. v Zagrebu 11. v Ljubljani 10 v Mariboru D.2. ic kazni baronieier v Ljubljani 7G4.5. leanperrt'iiTa ie znašala -.5. — V Is m * Zibiki. i >r 11 i1j.ii je bilo vlomi k-no v r-j'iavanje uoiteija Franca Zapanca v Z;bik: !•■. I'o c'rtki! l':-.T je >>iiic-e4 ^ivo mo»k dva paia :.u»\ dva para izoj-anrjps ai več penla. Zupane je oškodovan za n;»d *J00s» din. — Mni |akoviča in nj^na HiuZkiT-a Oanannki so zlovin kmalu pojaeui-li. >um :*■ pade) *akoj na 1rc»ovca. ki je dal zavarovan ženo. hiM) n teipnnna Ko s*o _ra trdo prijel: je priznal, da te ubil ieno ;n atonkinia. po?em pa zažgal hišo. da bi zavarovalnino, v Ta namen je najel nekoga in nni dal 1000 din. oblHibil mu je pa če !•'»''■»*0 o in. ie i>o v-r dobro opravil. — \ niiup zaradi l»«i!e/uj in bede. \ Za 1 - <- [.<»\r\a končati £r\djcnie \ t>r^/iianaaaa delavka fvavica Pintarir*. Popila ♦c vf^čjo količino oetove kisline in prepeljali "=0 K> v bolnico. V obup sta jo potrnala rK.'i?a ;n težka bolezen n«i pljučih. — Drač«* plafana neprevidnost. Tu-i • avado >be»iat i -e na tramvaj To m ; revidnost je včeraj drago plačal II !*Uii Bori^ Hegcdič. Obesil se je na tram\a . pa ie n»^~r»»^a hotela, da ie t*"i Sel z 10C0 P°d kolesa, ki 90 mu io zdrobila v stopalu. !z Ljubljane Malo zotvje ii^ine na včerajšnjem «cjmi. Trvi t»e,mi v mesecu so navadno živahni, na včerajšnjem je pa bilo naprodaj zelo malo ajnnajt Brine To pripisujejo pred nem u o bil včeraj tudfi v Domža- lah >eiczu ki je prtegnil kmete z aorenjako in štajerske ^rani Na l:iib!janskem sejmu je bi'o naprodaj samo 30 vok»vt a prodali so ..!< It 11. Krav ie bilo prignanih 34. prod : - Iz:i:ed 14 telet je Kilo pcodan'h Iti. ajvoi ie I la pintatajov za rejo. in sicer ,V»o Prodali *o iih 329. Zelo slaba je • i Izmed 1R1 konj jih je bilo prodaji h >lo.en- niladib«. G!« de na eonanlaa, k kroiiK' v .avnosti. r4iK> dolžni s tena mesta to etvar pojasniti. >Slove.n>ka S4*ena mladiii •e Inra - .i nkup.na m:adih lin i tv-meljc".« na ' 1 * - * 1 kra'ični podlagi, t. j. da t*> si v>4 med s • -ia kopra* ni. Zato ne more biti govora o monarhntticnih podvigih *- skupini Pri »M p°^i^ ic odbor, ki odloča v vseh zadevah skupine SSM. zamisii in izvedbe vseri stvari ničnega znavaja. kot n. pr inscenacije. - -' - 1 • 7jafl| \ HPatpl ki k kr<»ga skopi-- - *m nasiednje drame. odn. kome-dii. -mo v kratkem. Na repertoarju sla i dramatikov Cankarja m Krainca. Vse ilrnai auv priredi UČi-.-ki zbor >Krnil Adamič« v pone-deli. *. 1:1. v operi s sodelovrrnjem naj lih igralskih in pevekih taJentov bljanskih ljudskih eol. vlada že da nes mnogo zanimanja. Prireditciii opozar-da so vstopnee že na razpolago pri da-zajni ■ oper" Ta predstava je v prvi vrsti namenjena odraslim in «e bo do- ■. -i.remstvu starcev, s - «»ara ia e<»r*k-t pokrajisa« Po treh | !^tih razstavi v Jakopičevem paviljonu lai. Kakor nam naslov pove. bo to-7 na^ih gora. Razstava obsega okrog 100 del* olj- akvarelov in ' S do ??. maja dnevna od 9 do 19. ure Na to razstavo posebno >nince ljub e! e slik 1 gora —I j Sarejšaja otro-ka akademija bo po . naj ti 1. : g|ro<-. ljud - : b vrtcev naravnaat virtu- - ■ .. rjobrol^H« akademiK*. ki *> ananj v frančiškanski dvoran: ob pol 20. uri pod ee*k>m >Otrok za otrakac. Von>pni<-e prodaja pisarna >Pax et bonuiric v franeiskaanki pasaži Frančiškanske ulice —! « r-mki V petek. 6. t. m. ot- 20. uri se bo vršil v društvenih lokahh. Masarvko-va eesta 14 II. čaanski sestanek združen s predavan ie m. rdcJczba obvezna za vse člana. Cavaiau Jugoslavijo! Uprava — li I>«»hr .m.." e;ii iz Nacere L'mbre. V tek dneh »e dopolnjuje 20 let. odkar seno se m vili v kor - -. ako se po tolikih letih sotdeaao in aknpno obnovimo spomine na nite dni. ki smo jih tam preživeli, se v r»c maja v restavraciji Eda ot 29. ur -.. zlasti pa oni iz Ljubljane in okolice. — lj Takoj prve dni. ko c-o ;lc vs'opnice za koncert basista Franca ScSiilfieija v pred-prodapo- se ie ie pokazalo veliko zanimante nairga občinstvi /a krmrerr odličnega do-aaaiaga pevca. Ker je hil koncert preložen •ve odsotnosti, opozarjamo danes, ia bo Scbirtrerjev solistični koncert nepre klicno v ponedeljek. 9. t. m. ob 20. uri v nntKmtČTii dvorani. Predprodaja tj r*t Glasben^ Matice. k»er je ra ■'■^ ■ . r-->Sni ire naga vire — Karairaik, Ne betienik. —lj dala Glasbene Matice ljubljanske se pokate javnosti z iavoo produkcijo, ki bo v ponedeljek, dne 9. L m. ob l/*7 zvečer v vehki Filnarmonični dvorani, ^»ored je n> redno zanimiv, nastooita mladinski zbor. mladinski orkester, kakor tudi posamezni inštruuientaiiani. Podrobnosti slede, danes us že opozarjamo gfcpie, da pripeljejo uiia-dino k javni produkciji.__ SVE£E mCVKK SAMO DIN 19.— KG danes in jutri dopoldne v trgovini „RIBA" Pogačarjev —Ii Tatviae v mesto. V neki gostilna v riorjanski uliku>eii samomor. Reševalci so bili lavi pozvani f Nunske ulico, kjer h> naloži! na avto ^> letno služkinjo Ce*-:l:;o B. Ln jo prepeliaJi v bolnico. Služkinjo t-o domači n;isli v njeni sobi nezavestno, zastrupljeno s plinom Hofela si je konča*i /•i vi jen je. ni na znano kaj jo jc gnalo v obup. Z Zidanega mosta -- še o pogrebu Koiene Strniseve. V vi-e. ' rajšnjeni poročilu -i:io pomotoma izpustili, da se je pogreba u-b-lcžHo tudi odposlanstvo : -ke Sokolske ž.11; • •. S. Mirka Grudno\n. župna načelnica. \c v družbi dveh Sokolić v kroju nosila prekrasen venec, k: ji ga ;e i>oklonila relj^ka Sr>ko!ska župa. Pogreba >•> se nadalje nnesaiili Sokoli v kroju in s oroma rz Trbovelj in Zagorja. Sod , < da sc je pogreba udeležilo okoli 400 lju ii. Izpred mariborskega sodišča Maribor, 5. maja Pred mari bo rak i m sodiščem je bila danes dopoldne končana razprava v tožbi pekovskih mojstrov proti funkcionarjema mariborske podružnice Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, in sicer predsedniku Josipu Jazbmški: ter tajniku Avgustu Sun cerfu. Oba sta namreč v imenu zveze 4. novembra 1937. poslala Združenju pekovskih mojstrov pismo, v katerem sta očitala pekom, da so glede vprašanja uvajanja uredbe o nočnem delu nekorektno postopali .poleg tega pa je pismo vsebovalo se celo vrsto dru-gih očitkov, žaljivih za mojstre Nekateri mojstri so se čutili prizadete in so vložili tožbo. Pred sodnikom dr. Orbanom je bila danes že tretja razprava ,ki sc je končala s poravnavo. Ob.iolženca sta preklicala in obžaJovala vse inkriminirane očitke. Stroške procesa nosita obe stranki Afera »Privredne zadruge« Maribor. 5. maja. Afera Privredne zadruge se vedno bolj širi. Mariborska povelja prejema dan za dnem številne dopise, v katerih prijavljajo oškodovani zadrugarji svoje terjatve. Pisma niso samo iz okolice Maribora, temveč tudi iz Celja. Ptuja Ljutomera in dru-gcd. Tako je nek? zadružnik iz Celja sporo čil, da je imel do Privredne zadruge 25 tisoč d:n terjatev, ki datirajo že od lani. Ko je zadrugi sporoćil svoje terjatve, mu »ravnatelj« najprej sploh ni odgovoril, pozneje pa se je na vse načine skušal izmuzniti. Naposled mu je poslal pismo, češ, da lahko denar kasira pri celjskem poverjeniku. Ta pa :e spet dejal, da mu denarja ne more izplačati, dokler mu »centrala« ne izda naloga za likvidacijo. Tako se je zadevo vlekla v nedogled in na denar čaka še danes Slične stvari so se dogajale tudi v drugih krajih, kjer je imela zadruga svoje zastopnike in poverjenike. Po dosedanjih prijavah sodeč, je veliko Število oškodovanih zlasti v savski banovin i in v okolici Ptuja, kjer so bili poverjeniki izredno agilni. Preiskava je v polnem teku. Prjave se množe iz dneva v dan. iz njih je razvidno nezakonito poslovanje Privredne zadruge v Mariboru. Po dosedanjih prijavah sodeč, je Privredna zadruga oškodovala zavarovance za nad 600.000 din. V začetku prihodnjega tedna bo posebna komisija banske uprave pregledala poslovne knjige ter skušala ugotoviti, na kakšni podlan.i je bila zadruga ustanovljena in če je imela sploh podlago za korektno poslovanje. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za rad:o, gledališče in film »N\AA VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ★ Pelek. (i. maja 11: doteka ura: Materi! iBiezpos. učiit. abi-turienti. vodi r. Silvo Mehora). — 12: Po nažih stezicah (plošče). — 12.4n: poročila. 1H: Napovedi. — 1S.20: Pisan orkestralni koncert tpKšče). — 14: Napovedi. — 18: Zonska ura: Podeželska gosjmdinja in tuj-tki promet ,i:a Ivanka Velikonja). — 18.20: Neka i valčkov (plošče). — 18.40: Fraoco-Soltna («. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19."0: Nac. ura. — 19.50: 10 minut za planince. — 30: Mozartova orkestralna ura (Radijski orkester). Predava in na klavirju izvaja prof. L. M. Skerjanc. 22: Napoved?, poročila. — 22.80: An^leSke plošče. Konec oh 23. uri. LJUBOSUMNOST Vsa objokana vdova pride k svorji prijateljici in ta jo skuša potolažiti z besedami, da smo vsi umrl j ivi in da se bo itak nekoč ses-ta^a 8 tistim, ki ga, je ljubila. Objokana vdova ji pa ocigovori: — Moja ertina tolažba je, da zdaj vsaj veni, kje preživlja moj dra^i mož noči. RADION pere sdrti - pere prizanesljivo MALI OGLAS! tieseaa 50 par. davek poaeoej KreRliet iziave nesena l»it> L.— 4av«»i< pose hej. Cn pismene odgovore gitru* mano a^iaaov je cre-oa priioZiu iko — Popustov za male ->2 !«.•*■ ne priznamo RAzno Beaoda 50 par. lavek posebej NalmanjAi znesek * Din NAMOČENA POLENOVKA ae se dobi pri I. Buzzolini, Lln-garjeva ulica. 1393 KiišEJE POSEBNE NOVOSTI %r»en ohlaCil. gporL. Kamgarn. Dbleke purnparice perilo itd najceoeje P K E S K E K 8 v. Petra cesta 14 ■ "JlUA:lf/j Beseda 50 par. davek posebej Najmanj?! znesek 8 Din Enosobno stanovanje s kabinetom ižčem. — Prodam dobro leto staro spalnico in več drugih starih stvari. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. SOLNĆNO SOBO Se p/T opremljeno, s posebnim j vhodom, oddam. — J. Kumelj, I Novi trg l/L X389 { Danes ob 14. uri je v 76. letu starosti mirno zasnul in odšel po plačilo k Vsemogočnemu naš preblagi oče, 'iedek, brat IVAN ŽUŽEK POSESTNIK Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 6. t. m. ob 16. uri izpred domače hiše na Mestnem trgu 43. V SKOFJI LOKI, dne 4. maja 1938. ANGELA, hči, TONE in VIKO, sinova, ANDREJ, FRANCE, JOžE, bratje, FTNI in AGNES, snahi, INA, VLADIMIR, BRANKO, ADI, BEBCA, JAROMDv, MILKO. ANJA, TONČEK, vnuki in vnukinje. Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s »SLOVKMSKI NAEODc, miilU, g. sanj* ft Kazen za gi 11 * sno izsiljevanje rablje — Iskal i« Ljubljana, 5. maja senata se je ae mnogo os*]jevaicev. a tako infiniranoga ts zJocanakoga tzai! ievaica-kokor je 24 letni Franc L , na zatožni klopi ▼ nadnjih letib ae ni buo Obtodenec je bi rojen v Trstu, tzdajal ae je za zaaeb-nona uradnika m je trdil, da * b:! v službi ▼ neki tovarni na Sušaku Preden »o ga aretiral:, e b»i več mesece. brc* posla, a kljub temu je imel vedno dovolj denarja za pohajkovanje po ljubljanakih noćnih lokalih in plesiščih. Z njim sta 'odela na zatožni klop; tudi njegova tovariša 21 letni Karei l, po poklicu ključavničar, in 23 letni eiektromonter Edvard K Karel je priznal, da te dvakrat vlomil ▼ atanovanie nekega zasebneaa uradnika v Ljubljani m mu oplenii zasebni muzej. Ta uradnik jc iroeJ lepo zbirko starin m vred-nan umetniških predmetov Karel je >poznal njegovo stanovanje Trdil je. da je imel s uradnikom po zakonu prepovedano razmerje Na prigovarjanje tovariša Franca je naredil odtise ključev, ki so odpirali nzndnrkovo stanovanje m je ob neki priliki s Francem m tovarišem Edvardom vlomi v nradnikovo stanovanje. Odnesli so mu več dragocenih starin ki jih prodali ljub! jonskim starrnarjetn Po izjavi obtoženca Kar!* je vse kazalo, da je bil vodia pri vlomih Franc, ki je bil mnema. da je treba rzkonatrti vsako priliko Dopovedal je Karlu, da 'ahko brez strah j odnese uradniku vše vrednejše predmete, ker se okradem ne bo upal nikogar ovadit' v strahu da bi s tem bilo odkrito njegovo abnormalno ob-eevan je s Karlom Verjetno je. da ie Franc dni pobudo za vlome in tatvine, ki so bite na še boli rmf n ran in osruden način ix*i-Ijeval ogledne ljudi, o katerih te vedel da ao homoseksualci Edvard ie priznal sodelovanje pri dveh tarrvinah v stanovanju ie prej omenjenega zasebnega uradnika Izgovarjal se je sicer, da ga je k tatvav nagovarja1 Karel Prisna! je tudi vlom v družbi s Karlom v podstrešju neke hiše m tatvino treh steklenic ianmanici v kleti nekega, veletrgovca v Ljubljani, kateremu je Edvard izmaknil tudi vezalke za smuča tn v družbi • Karlom nada eno ob'eko Glede vlomov in tatvin je Franc prrrna! samo sodelovanje v toliko, da je prodal neke predmete, ki sta jdi n tegova pajdaša nkzadl* v stanovanju omenjer,e*»a zasebne- ga uradnika Zanikal je. ds bi se udeležil vloma ki da bi prigovarjaj obtoženca Karla, naj izkoristi priiiko. saj se ga uradnik ni upal ovadit.. Predsednik senata s. o. s- Ivan Kovač je zelo natančno zašli ševa' Fran-« glede obtožb izsiljevanja Razprava je biLa tajna i« razlogov javne morale. V teku zasliševanja se je izkazalo, da jc Franc premišljeno in po načrtu skal žrrve med homoseksualci, katere je z osebnimi intervencijami m a pistm izsiljeval kar na debelo V svojem zagovoru je trdil, da te snćal nekega dne v Ljubljani nekega trgovca z dežele, 5 katerim je ves dan popival, proti večeru pa ga jc trgovec zlorabil. Tak^i drug* dan je Franc odootova.1 na Gorenjsko in se oglasil na domu trgovca ter povedal njegovi ženi. kaj se je v Ljubljani zgodilo Zagrozil je da bo naredil skandal in trgovca takoj ovadil, ako ne dobi primerne odškodnine v denarju. Trgovčeva žena je bila vsa preplašena Dasi ni verjela, da je njen mož homoseksualec, ker živi z njim že več let v srečnem zakonu in ima z njim otroke, je izsiljevalcu dala 1200. samo da ga je odpravila. Na podoben način je Franc izsiljeval nekega uglednega 1 juh!ianskega podjetnika, a katerim je baje imel že dolgo razmerje. Zahteval je v pismu, naj mu takoj pošlje 1600 din. katere potrebuje za potovanje na Sušak. Denarja ni dobil, pač pa ga je podjetnik ovadil Višek gnusobe pa je Franc dosegel z izsiljevanjem nekega trgovca iz Po^ovja. Odpeljal se -e na trgovčev dom 'n zahteval od žrtvine matere, kateri jc na-rvezil zgodbo o zlorabi. 10 000 din Ker mati ni imela toliko gete vine pri roki. je izsiljevalec popustil za 5000 din in se je končne* zadovoljil z 2000 din. Zadnja točka obtožnice je h ranca dolžv-la. da je okuži' neko dekle v Ljubiiani. Franc se je zagovarjal, da ni vedet, da ima spolno bolezen Predsednik je prečita! izjave žrtev, ki so odločno trdile da z izsiljevalcem niso imele nobenih odnosov Karel ie bil obsojen zamdi zločinstva tatvine na T mesecev strogega zapora, Edvard na 10 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve ^ct:, Franc pa žarad: sodelovanja pri tatvinah ki zaradi ob rtom a izvršenega izsilievania na 14 mesecev robije ter rta izgubo iastnJi pravic za dve leti. Obsojenci so kazen sprejeli Franc ie sprejo! kazen smeje Razmah Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev, ki lina 1676 zavarovancev in nad pol milijona čistega premoženja Ljubljana. 5. maja ljubljanskih mestnih je imela včeraj popoldne v snnsonl ponvetovmlnica avoj redni občni nbor. katerega je o tvoril načelnik g. dr. Riko Prut. Zahvalil se je vsem ki so v pretekli poslovni dobi kakorkoli podpirali blagajno. Zborovala so počastili spomin 17 članov, k po v teku lanskega leta umr-fi, nakar je tajnik g Mohorc poročal o poslovanju bolniške blagajne, Poiii; blagajne se je znatno izboljšal a pomočjo sanacijskih ukrepov in sodelovanja zavarovana v Olavne ovire ki so indiž* imfc razmah ns medsebojni pomoči zgrajene socialne institucije, so bile odstranjene. Ob koncu decembra 1 1937 je Ofk> zavarovanih 6 TO družinskih glavarjev rn lOOS d i lili Mati fli članov, skupaj to— rej 1676 zavarovancev. V primeri z letom 2936 je število zavarovan cev naraslo za 27 oseh ali za 1 «H* • Rodilo se Je v dru-SmaFt IO deCkov in 12 deklic Umrlo je 7 mošach in IO zer.sk izmed zavarovancev Bla^jndJarJfc Izkaznic «a zdravnike H Na-jra.ra izdala 6379 Dnevna oonaeloot je znašala okrog 17 oeeb Zavarovance zdravijo 4 praktični zdravniki ter 15 zdravnikov spec.alistov Na zdravnike za splošne bolezni je odpadlo 3224 ordinacij na specialiste po 980 ordinacij, številke ka-*ejo, da »o se zavarovanci preveč pogosto posluževal- »pecia'stov. Na specialna zdravila je lani odpadlo okres" HP -w na mag'stralna zdravila pa 44* t vseh st^oAkov za zdravila. Izdat k: za zdravila ao se z~~sa i za okrog 10» • Za zobozd r a vn iska in zoboteturiJka dela je bilo obračunanih 444 izkaznic pri 6 zo-lanmlravnikib in Štirih denttst*b Stresle za tn adrav ljenja in dela ao bili aa okrog 32* c manjši kakor L 1936 Pri O UZD se je zdravilo 54 zavarovancev r zdravilne kopeli obarvanje, elektriz ran je >. prt me- stnem fizika tu se je obsevalo 99 zavarovancev, z re&lnirn vosom so prepeljali 69 zavarovancev. V raznih domačih in ino-^erruskin zdravstvenih zavodih je bilo v oskrbi 172 zavarovancev, in sicer S4 molkih ir> 88 žensk V prvem in drugem razredu 11 zavodov je bilo skupaj 2203 oskrbnih dni. število bolnikov v zavodih 5*e je zmaniaalo za 16° ... število oakbrnih dni pa za 22*/». V L 1937 ie bilo izvršenih 237 rentgenskih pregledov, največ propadov pljuč, število rentgenskih pregledov »c je zvišalo za 27» c število kliničnih presiedcv pa za 33« ■ Za nabavo ortopedičnih in te-rapevtičnih pripomočkov je bilo izdanih 58 nakaznic, največ očal za bolne oči. Iz okrevalisčno podpornega sklada je dobijo 12 članov in 13 članic 10 650 din podpor za zdravljenje v zdra\d'isčih V Karano gorico na Gorenjskem je blagajna poklala 48 zavarovancev v pogrebno podpornem skladu je 783 oseb vi5;e zavarovanje uživa za zdravi Vn je v felajmerje-vem domu 89 družinPk:h pogiavanev in 127 družinak h članov Za vi? je zavarovanje plaCujejo zavarovanci mesečni prispevek 10 din. Drugi tajnik g. Kogovšek je poročal o poslovanju okreva!\?ča -Jalovca« v Kamni gorici V preteklem Jetu je okrevališče 1 sprejelo pod svojo streho l6g oseb, na za- I varovance odpade 117 oseb z tisoč 418 noeninami Za rekonvalescente je blagajna krila stroške v znesku 17 354 din Članstvo se ^edal^e bol- zaveda pomena testnega okrevališča. V počitniški koloniji je letovalo 64 otrok od 6 do 14 leta. Blagajnik g Sustar je poročal, da je obračun za 1. 1937 dokaj ugodnejši kakor prejšnji dve leti. Vseh dohodkov je imela blagajna 897 389 din, stroškov pa 603 tisoč 253 din Iz viska dohodkov so bili dotirani rezervni skladi z zneskom 178 tisoč 966 diZL V apaonrtoui ao ostali stroški aa poanmezne panoge zdravi jenja neizpre-menjeni. le stroški za zdravila ao narasli za 21189 din in so znašali 237.256 din. Ako primerjamo stroške za zdravila a celotnimi atronkl. vidimo, da znašajo 39*/, vseh stroškov. Na vsakega zavarovanca pride mm sdravUa in teisnevtiCne pripomočke letno povprečno 165 dan. Pri OTJZL> pride povprečno za zdravila letno na vsakega zavarovanca le 46 din. torej štirikrat manj kakor pri blagajni mostnih uslužbencev. Celotno čiarto premoŽenje blagajne je lani znašalo 593.494 din in ne je zvišalo v teku lanskega leta za 194 735 dan. Višek dohodkov nad stroški za >Jelovco< Je asi 6.786 din. Pogrebno podporni sklad Je iapinAaj svojcem umrlih 77.400 din podpore Za nadzorni odbor je g. Zoreč Janko predlagal razresnico upravi. Predlog je bil soglasno sprejet, živahna debata je nastala o 12 predlogih, ki jih je predlagal tajnik Mohorc. Večina je bila proti predlogu, da bi ae pobiral od vsake izkaznice prispevek 2 din v korist bolniškega sklada- Samopridržanje od specialnih zdravil ae zniža od 30 na 20*'« za zdravila, ki so dražja kakor 30 dtn Porodnice bodo dobivale veojo poTOdnino in 4O0 din za opremo. Pogrebnina bo znašala 7000 din za vsako smrt. Pisatelj Kart Ossietzkv umrl sma|bol] borbenih in nadarjenih pisateljev mlajše generacije Bil je Včeraj Je umrl v Deittnu znani nemški pisatelj in Nobelov lavreat Kari vod Os- sietzkv. ki je podlegel vnetju možganske mrene. Pokojni je bil rojen 3 oktobra 1889. Literarno se je udejstvoval že pred vojno in je zlasti ostro nastopal proti pruskemu imperializmu, po vojni pa je bil soustanovitelj društva >Nie wieder Krieg« in odgovorni urednik tednika >Die Weltbuhne< Sprva je sodeloval kot kidturni urednik, pozneje pa je začel pisati tudi politične članke, ki so ga zaradi svoje tendence spravili pred sodišče. Leta 1929 je namreč >Die Weltbuhne* objavlja Članek o oboroževanju Nemčije, češ. da krši ver-sajsko pogodbo. Članek je sicer anonimno napisal bivši letalec VValter Kreiser, a Ossietzkv se je moral ket odgovorni urednik zagovarjati zaradi veleizdaje in leta 1931 sta bila Kreiser in Ossietzkv pred državnim sodiščem v Leipzigu obsojena, in sicer Ossietzky na poldrugo leto ječe. Kreiser je pobegnil v Pariz. Ossietzkv je pa ostal v Berlinu. Malo pred obsodbo, in sicer v avgustu 1931 je izšel v tedniku »Die Weltbuhne< članek »Zastraženo bojišče«, zaradi katerega se je moral Ossietzkv kot odgovorni urednik tudi zagovarjati pred sodiščem, češ. da je zasmehoval državno obrambo. Bil pa je oproščen. šnVB i Mednari tilatelistična razstava Praski filatelisti imajo zdaj polne roke dela. Pripravljajo namreč veliko mednarodno filatelistično razstavo ki bo prirejena pod naslovom >Praga 1938«. To bo razstava izrednega obsega in pomena. Postno ministrstvo je dalo za razstavne znamke nad pol milijona Kč. filatelisti sami pa nad 2.000.000. Vse dvorane vinohrad-skega narodnega doma in telovadnica bodo polne razstavljenih znamk. Priglasili so se že filatelisti Anglije. Belgije, Češkoslovaške. Estonsko Francije. Italije. Japonske. Lichtensteina. Luksemburške. Madžarske. Nizozemske, pa tudi Mednarodni urad dela. Razstava ne bo samo obsežna in podrobna, temveč tudi izredno dragocena. Nekatere zbirke bodo zavarovane za stotisoče. Iz vseh držav bo imel sodniški zbor pri rokah za f Ua tel istična društva in poedince kolajne in razne častne nagrade, med njimi tudi pozlačeni pokal strastnega filatelista monaškega kneza. Tudi češkoslovaško poštno ministrstvo in Praga sta pripravila več lepih nagrad. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel prezident dr. Beneš. Razstava bo otvorjena od 26. junija do 4. julija. Ta čas bodo v Pragi mnoga strokovna filatelistična zborovanja, posvetovanja in kongresi, med njimi trije mednarodni in en vsedržavni. Ker bo mednarodna filatelistična razstava med vsesokolskim zle-tom. bo obisk tem večji. K temu je treba pripomniti, da je tifus vseh vrst oviral vojne operacije tudi med svetovno vojno. Takoj v začetku vojne leta 1914 je pobral okrog 150.000 Srbov in okrog 30.000 avstrijskih ujetnikov v Srbiji. Pozneje se je tifus zelo razširil na ruski fronti. Po cenitvi dr. Hansa Zinsserja s harvardske univerze, avtorja sloveče knji ge »Podgane, uši in zgodovina«, je pobral tifus v Rusiji izmed 25.000.000 okuženih okrog 3,000.000 ljudi. V bodoči vojni pa grozi poleg tega aktiven sovražnikov poseg. Le-ta si bo vnaprej lastno armado zavaroval s cepljenjem, potem bo pa okužil sovražne vrste s pomočjo tifus prenašajo- čih, podgan ali uši. In zdaj nastane vprašanje, ali bo šlo na Kitajskem, če se bo razširil tam tifus, samo za nesnago .itajskih beguncev in vojakov, ali pa bo morda skrit v ozadju pravi krivec — napadalec. Kitajski grozi tifus Ameriški listi so objavili svarilni proglas zdravstvenega zastopnika Društva narodov na Kitajskem H. H. Moosera, ki trdi, da se je jela lani jeseni na Kitajskem močno razširjena kolera zdaj umikati le-garju. Nevarnost legarja vseh vrst je vedno večja. Zlasti pegasti tifus, ki ga prenašajo uši. grozi izbruhniti v težko epidemijo. Begunci v centralni Kitajski n tudi vojaki v Santungu so zelo umazani in uši so se zaredile med vsem prebivalstvom. Nobenih razk uže valnih stanic ni. vojaške oblasti se bodisi ne morejo ali pa nočejo brigati za to. Ce izbruhne na Kitajskem epidemija legarja, bo pokosila milijone človeških življenj. Planinske postojanke nas vabijo Ljubljana, 5. maja. Povsod je vse polno cvetja, veselega žvrgolenja in toplega solnca. Ob vznožju Kamniških planin stoji Dom v Kamniški Bistrici v sredini mladega, svežega zelenja okrog in okrog postojanke. Koča na Kamniškem sedlu in Cojzova koča sta začasno še zasilno oskrbovani ob nedeljah. Krasen razgled Krvavec kjer stoji udoben planinski dom, do katerega prispeš ali iz Kamnika ali Cerkelj mimo Sv. Ambroža v dobrih treh urah. Velika Planina je polna spomladanskega cvetja in planinska koča nudi potrebno zavetišče. V Zasavju stojijo lici, na Kumu in na Lisci, vsi dostopi vodijo v solnčnem žaru koča na Sv. Gori, na Mrz-skozi sve?e zelene gozdove. Ljubnik je prijetna nedeljska izletna točka. Roblekov dom na Begunjščici je oskrbovan ob nedeljah ter leži na razgledni točki. Aljažev dom v Vratih bo oskrbovan od 15. maja dalje. Erjavčeva koča na Vršiču je zaprta maja meseca. V Triglavskem pogorju je še oskrbovana do 15. maja Sta-ničeva koča, kjer so še vedno dobre snežne razmere za smučarje. Koča pri Triglavskih jezerih bo zaprta od ponedeljka dne 9. maja dalje. Dom na Komni vedno vabi turiste, pot do Doma je deloma kopna deloma pa dobro izhojena. Zlatorog ob Bohinjskem jezeru se prezidava ter bo pričel obratovati s 1. julijem v novih prosto- rih, ki bodo zadovoljili vsakogar. Letovanje v tej postojanki bo prijetno, ker bodo na razpolago sobe z vsem kornfortom, čolnarna, kopališče itd. Planinci, pohitite v spomladansko naravo. Trdovratni zaljubljenec V Rigi je uolužben pri neki ivrdki kot knjittovodja Jean Brother. Pri isti tvrdki služi lena 22 letna strojepiska Dorotbea. Knjigovodja se jc zaljubil v njo, pa je imel smolo. Dekle ga ni maralo. Toda fant ni izgrubdl upanja. Kakor ie pa trdovraten on. tako je trdovratna tudi lepa Dorothea. Jasno je bilo, da konec ne bo dober, zlasti še, ko se je fant nazadnje odločil za Čudno ofen-rrvo v upanju, da se bo dekličino srce vendarle omehčalo. Kaj ie storil? Jel je bombardirati svojo izvoljenko z ljubavnim! pi srni. Po deset in še več jih je dobila Dorothea wak dan. To ie šilo dekletu seveda na živce. V štirih letih ie napisal zaljubljeni knjigovodja 12.000 ljubavnih pisem V mnogih pi6mih je svoji izvoljenki tudi grozil in dekle se je končno v obupu obrnilo na sodišče. Tako je javnost zvedela za to ljubezen. Dorothea je predložila sodišču 600 Brotherjevih srčnih izlivov, pomc^-inih z grožnjami. Zaljubljeni knjigovodja je nvoral pred sodnika in je bil obsojen. Ogorčen nad tem se ie zaklel, da ne bo svoii izvoljeinki nikoli več pisaiL Krokodili niso izbirčni Ameriška letalska družba "Im peri al Air-ways«, ki vzdržuje s svojimi hidroplani zračni promet med Anglijo in Južno Afriko, rabi za privezovanje letal na morju velike grumijaste krogle rdeče barve, da se vidijo že od daleč. Zadnje čase so se pa jele te rdeče krogle izgubljati. Krokodili so jih namreč prejjrizli misleč menda, da so ribe tako, da so se potopile. Letalska družba je zdaj prisiljena nadomestiti jih z votlimi jeklenimi valjarji s trdno gumijasto prevleko. Eno tako gumijasto kroglo so potopili že sami domačini v Kampeli, češ. da je prinesla ta krogla na jezeru njihovemu plemenu nesrečo. Uradniki letalske družbe so jim komaj pojasnili, da so v zmoti. Iz Maribora — Nov transport delavcev iz Mariboru v Nemčijo. Snoči je krenil iz Maribora že drugi transport s sezonskimi delavci iz Maribora in okolice ki so namenjeni v Nem čijo. Tudi tokrat je odšlo v tujino preko 200 naših mladih delavcev in delavk, ki si bodo v Nemčiji poiskali kruha. Doslej ic iz Maribora odšlo okoli 600 delavcev. Kn kor doznavamo, je transport odšel v Braun-švajg. — iVov član sreskega cestnega odbora. Na mesto umrlega člana mariborskega sreskega cestnega odbora g Alojza Rebenvika. posestnika iz Zrkovcev pri Pobrežju. je r. banskim dekretom imenovan pobreski župan g. Kari Stržina. — Apel na meščane! Od 8. do 15. L m. bo po vsej državi protituberkulozni teden Tudi tukajšnja PT liga bo obhajala ta teden na posebno viden način ter bo skrbela za to, da bodo vsa okna okrašena s simboličnimi zastavicami boja proti jetiki. Zatn vabim meščane, da sc polnoštevilno odzove jo pozivu naše PT lige ter se udeleže nje nih prireditev in zbirk, posebno pa da okrase vsa okna z zastavicami, ki jih bo daln liga na razpolago. Manifestaci ia naj bo čim mogočnejša in učinkovitejša ter nsj da izraz našega razumevanja za hoj proti jetik Zupan dr. Juvan. — S strehe je padel včeiaj v Podovi 52 letni hlapec Ivan Smajs in si zlomil tilnik ter obe nogi. Življenjsko nevarno poškodo vanega moža so nemudoma prepeljali v nvi-riborsiko bolnico, kjer se bor* s smrtjo — ^4fera Klsus gre svojo pot Te dni je prišlo iz Rige službeno obvestilo da Edgar Klaus ni bil nikdar konzul niti konzularni uradnik, za kar se je izdajal v Mariboru. Zato naprošajo mariborsko policijo za podrobno poročiilo o tem nenavadno predr/ nem možu, ki je kar na debelo sloparil pod krinko blestečega naslova. — Velik požar. V torek popoldne je v hi ši rnženjerja Milana Lenarčiča v Josip dolu pri Ribnici na Pohorju izbruhnil požar, ki jc poslopje do tal upepelil. Škode je okoli 75.000 dinarjev, ki je deloma krita z zavarovaln ino. PRI MESARJU — Ali so ti možgani sveži? — Milostiva, kako bi ne bili -sveži' saj *»o še davi mislili. Lep dar: Zgodbe brez groze E KIT. CHB ERGER: Hlalokai, 16 ROMAN otok gobaoceu — Strupen jezik imate, Braun Pravim Kerna. ker je Pamelo pravkar obiskala moja Nikic. ... in še nekdo drugi — je pripomnil inspektor zreč zamišljeno na vrata, skozi katera je bU izginil Sketch Teh besed Sketch ni već slišal Stopal je počasi po večerni ulici in razmišljal, kaj vse bo govoril s Pamelo Kernovo Bilo mu je prijetno pri srcu Na včerajšnjo pustolovščino m več mislil, pač je pa razmišljal o dekletu iz DHPG Mnogo si od tega ni obetal — To je ena mojih najvećih iger v življenju, — je pomislil, ko je plezal čez plot poslopja Okna so rrila dobro razsvetljena in iz hiše je odmevala godba. Pritisnil je na kljuko in stopil v vežo Ogelna vrata so se odprla in neka ženska je krikni-sa. eim ga je zagledala. Potem so se odprla druga Trata in skozi ta je vstopil ravnatelj Kern Prišel je pogledat kaj se je zgodilo Videč Sketcha je obstal, ne da bi vedel, ali naj bo znova tako Drezali pm nekoliko obzirnejSi do potepuha, kri je bil prinesel Ubooovo jajce — Kako ste pnšli sem? — ga je vprašal razdraženo — Cez plot. — je odgovoril Sketch mirno in pripomnil: — dajem namreč prednost poti čez plot jred triumfalnim prihodom, služabniki v livrejah n vizitkami Imeti bi morali pse. časi so preveč mirni, da bi dovolili da vam plezajo ljudje čez plot. Seveda me boste povabili naprej? — je vprašal toda ta čas ]e že stal na pragu Soba pred njim je bila močno razsvetljena, v ozadju so sedeli malajski godbeniki, za pogrnjeno mizo pa najboljša evropska družba z. otoka. Sketch je v zadregi zakašljal. Pamela — kar verjeti ni mogel, da bi bila to Pamela — imela je na sebi najlepšo obleko, kar jih je kdaj videl in bila je tako lepa. da je na prvi pogled ni mogel spoznati. Presenečena Pamela je izpustila Nikio. ki se je jela sukati okrog Sketchevih kolen Prisotni so vstali in ga začudeno ogledovali. — Dober večer. — je dejal Priklonil se je tako nerodno, da je zadel ob božička, ki je padel na tla. SliSal je. da se je nekdo na ves glas zasmejal in ko se je ozrl na nasmejanega mladeniča, je takoj spoznal, da ta mladič Se nikoli ni bil na otoku. Pamela je pa radostno vstala, skočila k njemu in mu podala obe roki — Moi najzarrimivejsi gost. — je dejala presenečenim gostom — Gospod Jack Sketch *Upam. da ostanete v naši družbi? Bili so mu predstavljeni vsi gostje. Vsi so mu hladno stisnili roko. samo F red Burne je nalašč umaknil roko, ko bi jo bil moral podati Sketchu. Sketch je v zadregi zakašljal. potem je pa dejal: — sprostite, morda sem tu res najzarumivejši, če so tatvine in potepuštvo zanimiva obrt. Drugače pa . sedel je, ne da bi bil izgovoril svojo misel do konca. Zavladala je mučna tišina. Vsi gostje so bili v frakih. Sketch je pa sedel med njimi v navadni popotni srajci in platnenih hlačah, spodaj še raz-cefranih. Tujec Fred Burne, generalni tajnik DHPG, sedeč na nasprotni strani, se je obrnil k Pameli in dejal škodoželjno: — Prihajam iz Evrope in ne poznam običajev otočanov. Ali je tu pravilo, da hodijo ljudje na domače svečanosti nedostojno oblečeni? — Nikakor ne — je odgovoril Sketch za Pamelo, — toda oprostiti mi morate. Za svoj zadnji frak s**m si kupil v A mroži tale samokres, ki mi služi gotovo bolje od družabne obleke. Sicer pa — saj nisem vedel, da prireja gospodična Pamela domačo svečanost. Ne bil bi prišel sem. toda moj pes je tekel naprej, jaz pa prihajam ponj. Navadno spim ob tem času pod kausarinom na obali — če vas to zanima. Osuplost je bila splošna. Gostje so se že odkrito muzali in smejali. Pamela je bila vsa rdeča, ravnatelj Kern je srdito premikal čeljusti. Bilo je jasno, da se družba imenitno zabava na Sketchev račun. Sketcha pa to ni motilo. Potem se je os pogovora pomaknila za eno osebo naprej in za Sketcha se nihče več ni zmenil. On ni spadal med nje in gostje niso čutili potrebe zanimati se zanj. Mirno je pil svojo kavo. Kar je začutil na sebi Pamelin pogled. Bilo je prvič, da je opazila njegove lase in zamolklo je kriknila. — Ne, to nikakor ni barva, Pamela — to bo najbrž vpliv tukajšnje lune. Preseliti se bom moral kam drugam, kjer mi ne bo toliko sijala na glavo, — je dejal Sketch šaljivo. Kar so je ričulo rrn-čanje Nikie in razjarjen glas: — To je zoperen pes! Govoril je zopet oni tujec, Burne. Najbrž je bil tudi on tisti, ki je Nikio brcnil in Sketch je bil prepričan, da jo je brcnil zato, da bi prekinil njegov pogovor s Pamelo. Drugim gostom se Nikie ni zdela zoperna in Sketch je dejal glasno: — Lepota je stvar okusa, gospod! In če bi vam ta psica tolikokrat rešila življenje, kakor ga je meni, bi jo gotovo smatrali za najljubšo in najlepšo žival. Fred Burne je zardel od jeze. Sketch si ga je prvič ogledal. Bil je približno tako visok, kakor on in tudi ramen je bil tako širokih. Njegova ramena so pričala, da je moral biti na univerzi dober rokoborec. Njegove roke so bile negovane, in na levem zapestju je nosil zlato verižico. Nizko čelo je bilo nagubančeno, obraz pa ni bil baš grd. Bil je v izvestnem pomenu besede zanimiv, čeprav se je Sketchu zdelo, da vidi pred seboj sivo platno. «■■ 2o upravo Is dal Usta Oton Chriatof — Val v Izubijani