Leto LXXH., št. lSa
LJubljana, psu«atl|uk tj. Jajmarja 1*39,
Cena Din Iv-
Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje ln praznike. — fnecirati do 80 netit vrst a Din 2, do 100 rret a Din 2XK>. od 100 do 300 vrst a Din 8. večji inaeratl petit vrsta DtD 4.—. Popust po dogovoru, lnseratm davek posebej. — »81ovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dio IZ.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se na vračajo.
UREDNIŠTVO IN UUBUANA, Telefon: 81-22, 81-28,
■Bern štor. 5 81-25 in Sl-te
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjevs ulica 1. telefon it 65: podružnica uprave: Kocenova nI. 2, telefon it 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5.   —   Postna hranilnica v Ljubljani it- 10.851
Med lovom in politiko:
Rezultati Članovega obiska na Belju
Uradni komunike o političnih razgovorih grofa Člana in dr« Stojadinovića — Grof Ciano je ponoči zapustil Beograd in odpotoval v Rim — I ta lijani m z rezultati zadovoljni
BEOGRAD, 22. jan. AA. O obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Jugoslaviji je bil izdan naslednji službeni komunike:
Prijateljski obisk italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Ciana pri predsedniku jugoslovanske vlade in ministru za zunanje zadeve dr. Milanu Sto-jadinoviću je dal možnost za vsestransko izmenjavo naziranj, ki je bfla prežeta z največjo prisrčnostjo.
Oba državnika sta mogla tudi ob tej priliki ugotovita z zadovoljstvom popolno funkcioniranje, kakor tudi srečne posledice italijansko-jugoslovenskega pakta z dne 26. marca 1937. ki je eden osnovnih elementov politike obeh držav.
Istočasno sta oba državnika razpravljala o položaju v raznih delih Evrope, ki se tičejo Italije in Jugoslavije ter sta ugotovila skupno voljo, da obe državi nadaljujeta in poglobita svoje sodelovanje v Interesu konsolidacije miru bi reda
V tem delu Evrope s sporazumi z vsemi zainteresiranimi državami, kakor tudi
V zvezi z manifestacijami v državah, ki so sosede Jugoslavije, katere manifestacije so v Jugoslaviji našle ugoden odmev. V to sodelovanje Italija prinaša konstruktivnega duha osi Rim-Berlin.
Ob tej priliki sta oba državnika razpravljala tudi o gospodarskih vprašanjih ter sta ugotovila, da se gospodarstvi obeh držav dopolnjujeta in da obstojajo tudi na tem področju velike in široke možnosti, ter sta zato obe vladi sklenili, da bosta v čim tesnejšem stiku delali na novem ustvarjanju.
Beograd, 23. jan. A A. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je priredil včeraj na čast italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu lov v Petrovčiću, ki so mu prisostvovali poleg gosta tudi predsednik vlade dr. Stojadinović, veleposlanik Butti. šef kabineta italijanskega ministra Natali in drugi.
Beograd, 23. januarja, e. Italijanski zunanji minister grof Ciano je snoči ob 0.10, prisrčno pozdravljen, zapustil prestolnico.
1 Ciana so spremili do perona ministrski ! predsednik in zunanji minister dr. Stojadinović, italijanski poslanik Mario Indelli, nemški poslanik von Heeren, madžarski poslanik Besen j ey, albanski poslanik Ta-hir Stira, prometni minister dr. Spaho, notranji minister Acimovič, prosvetni minister Jovanović, minister poŠte in brzojava Kujundžić in minister na razpoloženju G j ura Janković. Ko se je grof Ciano po-
javil na peronu, je godba zaigrala »Gio-vinezzo«, člani JRZ so pa vzklikali Mus-soliniju, Cianu in Italiji. Slovo dr. Stoja-dinovića od Ciana je bilo precej dolgo in prisrčno; z obraza grofa Ciana je bilo brati, da zapušča prestalnico zelo zadovoljen in z najlepšimi vtisi. Z njim vred so odpotovali tudi člani njegovega spremstva.
Komentarji
Rim, 22. jan. e. Po sestanku grofa Ciana in dr. Stoj a d ino vica e i talijanski tisk v poročilih svojih posebnih dopisnikov poudarja, da je ssstanek dosegel vse, kar se je pričakovalo od njega. Ob tej priliki tudi  listi   prinašajo  izčrpna  poročila o dosedanjih  rezultatih vzajemnega gospodarskega in kulturnega sodelovanja in v zvezi s tem poudarjajo, da bodo za nadalj-no  posplošenje   gospodarskih odnošajev med obema  državama  pokrenjene razne iniciative, med katerimi je zlasti pomembna ta, da bo italijanska vlada dala cenene kredite za olajšanje nakupa italijanskih industrijskih proizvodov s strani ju-: goslovenskih interesentov. Glede kulturne-I ga sodelovanja, kateremu se bo posvečala posebna pažnja, poudarjajo italijanski listi, da bo na univerzi v Rimu in morda j še na  kaki  drugi  univerzi ustanovljena j stolica jugoslovanskega jezika in književnosti in da bo povečano število štipendij, 1 ki jih je doslej  dajala italijanska vlada i jugoslovenskim slušateljem na italijanskih
univerzah. Dosedaj je bilo vpisanih na italijanskih univerzah 127 Jugoslovenov. V Beogradu bo otvor jena italijanska knjigarna, v kateri bo stalna razstava italijanske umetnosti in obrti, naposled pa bo v Beogradu otvorjen tudi italijanski turistični urad.
Glavni urednik tržaškega »Piccola« Mano Noreli v svojem poročilu iz Beograda poudarja, da so imeli razgovori na Belju kakor tudi vsi prejšnji sestanki grofa Ciana in dr. Stojadinovića samo pozitivne in koristne rezultate. V svojem poročilu med drugim pravi:
V krogih, ki so blizu grofu Cianu in dr. Stojadinoviću, se doznava, da so se razgovori na Belju vodili v duhu največje prisrčnosti in da so v atmosferi vzajemnega zaupanja razpravljali o vseh aktualnih problemih mednarodne politike. Podrobno so proučili vsako vprašanje, na katerem sta direktno zainteresirani Italija in Jugoslavija. Tri cele dneve sta bila oba državnika v stalnem prijateljskem stiku in sta tako upoerabila svoj čas za koristne razgovore. Vrednost tega prijateljskega sestanka je ravno v tem, da ni bil omejen samo na diplomatske razgovore, v dvorcu na Belju, temveč so se razgovori vodili tudi med odmori pred in po lovu. Svečanosti na Belju in manifestacije italijansko-jugoslovenskega prijateljstva ob priliki otvoritve razstave italijanske knjige potrjuje, da obstoje ozke vzajemne politične, gospodarske in kulturne vezi, ki utrjujejo solidarnost in sodelovanje obeh prijateljskih narodov.
Barcelona se pripravlja na obrambo
Okrog mesta grade Vse prebivalstvo
Perpignan, 23. januarja. AA. Havas. V Španskih republikanskih krogih krožijo glasovi, da je A za na zapustU Barcelono, ter odpotoval v neznani smeri. Splošno smatrajo, da je Azana odpotoval v Valencijo ali Madrid. Vlada je odredila, da se utrdijo vsi vrhovi v okolici Barcelone enako, kakor je utrjena okolica Madrida. Noč in dan kopljejo rove v okolici in predmestjih Barcelone.
Barcelona, 23. januarja. AA. Reuter: Katalonska vlada je izdala odredbo, da morajo biti ta teden vse trgovine in vse tovarne, ki niso v vojaških rokah, zaprte ter da morajo biti vsi delavci mlajši od 50 let ter vse žene nad 18. in 40. letom na razpolago vojaškim oblastem. Izjeme veljajo za osebe, zaposlene v vojnih tovarnah, bolnicah in trgovinah z življenjskimi potrebščinami kakor tudi za prometno osebje.
Lerida, 23. januarja. AA. Reuter: nacionalisti trdijo, da so se nocoj njihove čete približale Barceloni do 15 milj. 150.000 falangistov je prekoračilo reko Llobregatter ter začelo oblegati Manrezo. Nacionalne čete so zasedle v toku noči mesti Capelades in Cardelo. Čete generala Munos Gradesa napredujejo proti cesti, ki vodi v Seo de Urgel in nemara- I
močne utrdbe — vojaštvu
vajo odrezati Barcelono od inozemstva.
Barcelona, 23. januauja. AA. Snoči ob 23. uri je bil ponovno dan znak. da se približujejo sovražna letala. Kmalu se je pojavilo 11 bombarderjev ter se je dolgo v noč slišalo pokanje bomb in streljanje protiletalskih baterij.
Barcelona, 23. januarja AA. Nacionalistična letala so včeraj bombardirala petkrat Barcelono. Pri bombardiranju je sodelovalo 16 tromotornih bombnikov, katere je spremljalo več lovskih aparatov. Ubitih jc bilo 40, ranjenih pa 70 oseh.
Burgos, 23. januarja. A A Francove radijske postaje poročajo, da so frankovci zavzeli  kraje Sedges, Santedro de Rigaš,
Santu Madaritu in Saturnino, ter prekoračili reko Noyo. Včeraj so napredovali okoli 9 km. Na severnem delu bojišča so zavzeli vas San Juda ter zelo močne do-stojanke ob reki Segre in Llobrega- Dosegli so cesto med Solsono in Seo &<? Ur-gelom.
Pariz, 23. januarja e. Zunanji mini ter Bonnet. ki tri dni ni imel nobenih razgovorov z Daladierom. jc včerai obvestil ministrskega predsednika o zadnjih aogooKih. zlasti o napredovanju nacionalistov proti Barceloni. Razgovor je traja! 43 minut.
Ukrepi proti irskim ter?r!st?tn
Strogi ukrepi za varnost ministrov
London, 23. jan. e. Policija v Manchestru je našla večjo množino eksplozivnih snovi in je v zvezi s tem aretirala dve ženski, ki sta obtoženi zaradi kršitve zakona o eksplozivih.
Zaradi atentatov po raznih krajih v Angliji je Scottland Yard uvedel posebne varnostne ukrepe za predsednika vlade in nekatere ministre. Doznavajo, da je po-
licija, ki varuje v Chequersu poslopje ministrskega predsednika, oborožena in patrolira po vsej okolici ter strogo nadzira vse vhode v njegovo hišo Pojačena je bila tudi varnostna služba za ministra H^a-ra in Mac Donalda. V Manchestru je policija izročila sodišču nekega moškega, pri katerem je našla eksplozivne snovi
V Sofiji so odkrili tajno radijsko postajo
Sofija, 23. jan. e. Čeprav ni bilo izdano nikako službeno poročilo, se doznava, da je bila snoči odkrita tajna radijska postaja, ki je oddajala že od 27. novembra dalje. Postaja je oddajala na kratkem valu 29 običajno med prvo in četrto uro zjutraj. Imenovala se je konstitucionalna ra-dio-postaja. V svojih oddajah je zahtevala polno spoštovanje trnovske ustave in so bili govori naperjeni proti vladi Kjusei-vanova. Zatrjujejo, da je bila postaja odkrita v hiši nekega sofijskega odvetnika.
Borzni barometer pada
New Tork, 23. jan. AA. Štefani. Konec minulega tedna je v Walstreetu zabeležen nov padec vrednostnih papirjev za 1 do 3 točk. Ta padec se pripisuje negotovosti ▼ mednarodnem položaju. Najbolj so padli papirji metalurgičnih, letalskih, električnih in železniških podjetij.
Žrebanje skupin za svetovno prvenstvo v hokeju
Bruselj, 23. januarja i. V hotelu Atlanta je bilo včeraj žrebanje skupin za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu ki bo od 3. do 12. februarja v Curihu in Bazlu. Na tekmovanju bo sodelovalo 14 držav, ki so razdeljene na 4 skupine. V A skupini igrajo Nemčija, USA, Italija in Finska, v B skupini Češkoslovaška, Švica. Leton ka »n Jugoslavija, v C skupini Kanada, Poljska in Nizozemska, v D skupini Anglija. Madžarska in Belgija.
A in B skupini bosta tekmovali v Bazlu. ostali dve pa v Curihu. Iz vsake skupine bosta prišla v semifinale oba prvoplasirana, rezultati semifinala pa ne bodo veljali rudi za finale, kakor na dosedanjih prvenstvih.
Sokolstvo in vera
Poslanica češkoslovaškega sokolskega saveza
Praga, 22. jan. e. Vodstvo COS objavlja naslednjo poslanico:
2e celo vrsto let, zlasti v zadnjem" času se vse bolj pojavljajo glasovi o dozdevnem proticerkvenem in protiverskem duhu sokolstva Ponekod, kjer uporabljajo ostrejše izraze, pišejo celo o brezbožnih ali poganskih naukih, ki so Tyrševi. Pri tem se ponavljajo neresnice, ki so bile že večkrat demantirane in, ki naj bi služile kot dokaz za te trditve. Filozof Tyrš pa
je hotel, da naj bo človek dovršen in da se spozna z vsem tistim, s čimer se neposredno v življenju srečuje. Jasno je. da je takega globokega duha, kakor je bil Tyrš, zanimalo tudi versko vprašanje. Njegovo prizadevanje je stremelo za tem. da bodi tudi versko prepričanje človeka kar najbolj dovršeno. Od tod izvira tudi njegov pogled na katoliško, protestantsko in pravoslavno vero. Kot najčešči dokaz protiverskega stališča Sokola se ponavlja sklep VII. vsesokolskega zleta. Toda v teh slvicpih je poudarjeno, da so člani sokolskih oclinic dolžni, da zvesti ideji resnice, ljubezni in merile resno razmišljajo o veri, o svojih pogledih na svet, o svojih moralnih prizadevanjih  in. da se po rezultatih
tešu razmišljanja ravnajo v vsem svojem
življenju. Ravno tako je v vseh sklepih izrecno poudarjeno, da sokolstvo zavrača vsako nasilno ali brez zadostnega takta vodeno versko ali protiversko agitacijo, da zavrača nepoštenje v verskih vprašanjih in da zlasti zavrača indiferentnost v moralnih vprašanjih. Ako se taki sklepi lahko smatrajo za protiverske. potem to pomeni popolno nerazumevanje same podlage vere. V praksi nam ni znan niti en primer, da bi češkoslovaško sokolstvo ali kaka sokolska župa ali sokolsko društvo nastopilo na kakršenkoli način zaradi vere. Verska toleranca je bila vedno eno glavnih načel Sokola, katero je sokolstvo prav prisrčno gojilo. V vseh 75 letih obstoja Sokola nam ni znan niti en primer
protiverskega nastopa Sokolov, znano pa nam je celo, da 80 odstotkov vsega sokolskega članstva pripada krščanskim cerkvam in več kot 50 odstotkov katoliški cerkvi. Ako pa se dela ali besede posameznikov pripisujejo vsej organizaciji, ki ima 700.000 članov, potem to pomeni isto kakor če bi se kaznivo dejanje, ki je bilo sodno ugotovljeno in ga je izvršil en pripadnik ene ali druge cerkve, pripisalo tej cerkvi ali veri. ki ji je posameznik pripadal.
General Prhala bo odstopil?
Prcga. 23. jan. e. General Prhala se danes \ ali jutri vrne v Prago, kjer bo podal poročilo o razgovorih z ministrom Vološinom in Revajem. V zvezi s tem krožijo po Pra-*i vesti, da bo general Prhala podal ostavko, toda v tukajšnjih političnih krogih to kategorično demantirajo.
Hnda eksplozija v japonskem rudniku
Tokio, 23. jan. g. V rudnika Ohnouva v provinci Fukuoka je nastala eksplozija, ki je porušila skoraj ves rudnik. Dosedaj so izkopali 65 mrtvih in ranjenih, 70 rudarjev pa je še zasutih in ni upanju, da bi jih rešili.
Sukuoka. 23. januarja. AA. Reuter: V rudniku Midajako je nastala strahovita eksplozija. 65 rudarjev je bilo živih zasutih.
Csaky bo poročal
Imredy inspirira
Budimpešta, 23. jan. AA. MT1. Predsednik vlade I m red v je obiskal danes Muka-čevo in Užhorod. kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. V Mukačevu je predsednik vlade obiskal kraje, kjer se vidijo še danes sledovi češkega napada. V Mukačevu je Imredvja pozdravil poslanec Vozarv, kateremu se je Imredy zahvalil v imenu madžarske nacije za odpor prebivalcev Mukačeva proti nepričakovani češki ofenzivi. V bližini Berezasa je predsednik vlade obiskal taborišče, v katerem je 500 beguncev iz Pod karpatske Rusije.
Budimpešta, 23. jan. e. Odbor za zunanje zadeve v madžarskem parlamentu je sklican za 26. t. m. Zunanji minister grof
Csakv bo pred odborom podal svoje poročilo o rezultatih svojega obiska v Nemčiji. Za sestanek zunanjepolitičnega odbora vlada v madžarskih političnih krogih veliko zanimanje, ker mislijo, da se je Csakv razgovarjal o najvažnejših stvareh, ki zanimajo madžarsko javnost
London, 22. januarja e. Včeraj so se pričeli na Atlantskem oceanu in na Sredozemskem morju manevri angleškega brodovja. ki bodo trajali sedem dni. Namen teh manevrov je napad na Gibraltar z obeh strani. Gibraltar bo v prihodnjih dneh več noči v temi.
Zopet obsedno stanje
Jeruzalem, 23. januarjs e. Zaradi umora židovskega trgovca, Id so ga ubili Arabci, je proglašeno v Jeruzalemu obsedno stanje za 24 ur.
Sorzna poročila*
Curin, 23. januarja. Beograd 10.—, Pariz 11.69, London 20.68, New Tork 442.4375, Bruselj 74.S0, Milan 23.30, Amsterdam 240.37, Berlin 177.25, Pra*a 15.15 Varšava 33-50, Bukarešta 3.26.
02» d*?**}**tlet**ici
Jubilej dvajsetletnice obstoja naše kraljevine je prešel lani v decembru skoraj neopaženo. Prirejenih je bilo sicer nekaj svečanosti v proslavo te obletnice, toda nobena teh prireditev ni izšla iz okvira stereotipnih proslav 1. decembri v prejšnjih letih. Tudi naše prosvetne ustanove širom države se zdi. kakor da so popolnoma prezrle, da je poteklo dvajset let. odkar smo se otresli tujega jarma in se uedi-nili v svobodno in neodvisno državo. Povsod drugod po svetu se taki jubileji proslavljajo z velikim aplombom. A pri nas? Niti ena publikacija v proslavo tega velikega dogodka ni izšla ne v Beogradu, ne v Zagrebu, ne v Sarajevu, ne v Splitu, ne v Skoplju! Edmo Ljubljana je v tem ožini častna izjema. Tu je kulturna in socialna revija »Misel in delo« posvetila tej znameniti obletnic' svojo 12. številko, ki ie izš*a pod na.«:ovom »Ob dvajsetletnici Jugoslavije« 1:c r monografija, obsegajoča 370 strani. Je to edina edicija, ki je bila dotle i trd r na v nnši državi ob dvajsetletnici našega csvcboienja in uedin jenja! In ugotoviti moramo, da je ona v čast onim, ki v» jo i/dali l*Ttdil je knjigo dr. Branko ]'rčon. sodelovali pa so: dr. Alojz Gradnik, dr. Niko Zupanič. Božo Borštnik, dr. Bogumil Vošnjak. dr. Errest Turk, Marko Markovič. dr Prvislav Grisogono. Vekoslav Spindler. dr. Fran llesič, Vojislav Bogiče-vić. Rasto PustoslemŠek, dr. Gorazd KuSej, dr. Štefan Sagadin. Božidar Borko. Josip Ribičič, dr. Lavo Čermeli, Josip Breznik. Custav Šilih, Fngelbert Gangl, dr. Anton Melik. dr. Stojan Bajič. Ilija Peric. dr. Alojz Zalokar, dr. Črtomir Nagode. Milan Rakočević. dr. Vasilij Rundo in Jelo Ja-nežič. Uvodne besede je napisal urednik dr. Rranko Vrčon. ki v svojih izvajanjih /lasti poudarja dvoje: 1. da »se publikacija »Misli in dela« ob dvajsetletnic* Jugoslavije ne predstavlja kot zbornik s popolnim prerezom vsega našega življenja v poslednjih dvajsetih letih, temveč samo kot jubilejni zvezek revije ki hoče s stvarnimi prispevki avtorjev iz raznih krajev naše države prispevati svoj delež k čim pravičnejši presoji dosedanjega razvoja« in 2. da »vse avtorje druži v nevidno povezano skupnost pozitiven odnos do države, ki jim daje mo/nost. da se rudi najbolj kočljivih problemov dotikajo z ono kritičnostjo, fci jc vseskozi ustvarjajoča.«
Prvi del, ki nosi naslov »/z bojev za našo samostojnost«, vsebuje te-le članke in razprave: »Ko smo pripravljali pota«, »Pojav obnovljenega jugoslovenstva ob nastopu XX. stoletja«, »O naši mafiji«, »Pod skrbstvom Avstrije«. »Jugoslavija v emigraciji«, »Naši vojni dobrovoljcu, »Udeo dobrovoljaca u oslobodilačkom rafu«, »Na terenu londonskog pakta«, »Od majske deklaracije do Jugoslavije«, »Eksterna zagrebške univerze v Ljubljani (1907—1909)« »Pregled prilika Bosne i Hercegovine 1878 do 1918«, in »Dr. Ante Trumbič*. V drugem delu pod naslovom »Dvajset let v svobodi« so ti-le sestavki in razprave: »Osnove i evolucija jugoslovanske spofjrte politike«. »NaS ustavni razvoj«, »Vprašanje naše upravne ureditve«. »Slovenska kultura v Jugoslaviju, »NaSe mladinsko slovstvo v svobodi«, »Bilanca naSega naroda za mejami«, »Nekaj statistika in pripomb k razvoju naSe srednje sole«, »Razvojna slika naše ljudske šole«, »Razvoj trn Jelo sokolske organizacije«. »Populacijski problemi Jugoslavije v dobi 1918—1938«, »Naša socialna politika«, »O razvitku službe zbrinjavanja nezaposlenih u Jugoslaviji«. »Križi in težave jugostovenskega zdravstva«, »Naša komunikacijska mreža, nje razvoj in dopolnitev«, »Dvadeset godina Crne gore u novoj državi«, »Država kao kulturni problem«, »Tri Jugoslavije« in »Od nacionalne k državljanski vzgoji*. Temu delu je uredniški odbor pridejal »Sklepna misli«y v katerih poudarja med drugim: »V svobodi, kakor se zdi, se nismo še znaih. Podobni smo človeku, ki ga po dolgi tesni slepi sončni dan. Preveč smo bili ravnodušni nasproti konkretnim političnim, socialnim in gospodarskim nalogam, i katerimi nas je zasula svoboda in z njimi prevalila na nas tudi vso odgovornost. Morda smo bili preveč navajeni, da so nam drugi vladali in drugi za nas skrbeli. Le kot ded-ščino preteklosti si moremo namreč razlagati trditev, da v svobodi nismo dobik, kar bi po pravici morali. Pravilno pa bi bš-lo treba reči, da nismo znali uresničiti, kar proglašamo za svoje pravice, zakaj osnovni pogoj za to je nedvomno ustvarjen v državi, ki je po svojem temelju naša narodna država.« Iz povedanega je razvidno, da je vsebina knjige »Ob dvajsetletnici Jugoslavije« pestra, bogata in zanimiva Is nje veje duh iskrene in vdane ljubezni do nacionalne države in brezpogojne privrženosti pravi in nepotvorjeni jugoslovenski ideji Zato bi morala biti knjiga »Ob dvajsetletnici Jugoslavije« v vtaki naši narodni J11* i* *™el« bi je pogrešati nobena knjižnica naših nacionalnih društev. Prepričani smo, da ta naš apel ne bo ostal brezuspešen, ker poznamo patriotizem našsV ljudi in naših organizacij. Knjiga stane bio-šnana 80 din in se dobiva v upravi revije »Misel in delo* na Gosposvetskd cesti 44, PVV 1™kovni zadrugi v deJenburgovi ulicu K vtebini knjige te ie
»tor. 18
Sokolsko delo v mariborskem predmestju
Včeraj j« imel Sokol Maribor III. (Krčevina
občaS
Maribor, 22. januarja
V zadnjih dveh deccnijih so /rasle v našem obmejnem Mariboru in njegovi okolici, vse tja do državne meje številne sokolske organizacije, katerih delo in vpliv sega oanes v naj&ir**: pLasri našega obmejnega ljudstva. Sokolfttvn kot edina in najmočnejša telesnovzgojna organizacija v državi ni v nobenem primeru prezrlo trenutka, kjer je šle za poudarek nacionalnega in kulturnega poslanstva. V sokolstvu gledamo obmejni nacionalisti ono organizacijo, ki dviga visoko našo državno zastavo, simbol naše državne in narodne skupnosti. Pripadniki te organizacije opravljajo svoje nesebično in požrtvovalno delo v okviru organizacijskega sklopa, kateremu načelujc naš mladi kralj Peter II.
Vsakoletni občni zbon naših sokolskih društev so bogate bilance dela in prizadevnosti sokolskih delavcev. V vencu teh številnih obmejnih sokolskih edinic se je zlasti v zadnjih letih razveseljivo razmahnila organizacija krčevinskih in košaških Sokolov, ki so se z veliko ljubeznijo do stvari same oklenili svoje pred 8 leti ustanovljene organizacije, da v skupnem delu in vzajemni pomoči širijo v tem našem predmestju sokolsko misel in Tyršev evangelij.
Krčevina in Kosaki vežejo danes mesto s podeželjem, kjer živi v pretežni večini naš mali človek, ki bije slej ko prej trd boj za svoj obstanek, ki pa ima kljub temu še vedno mnogo smisla in žrtvuje mnogo časa za nacionalno organizatorično de Io. Bilo bi odveč, če bi še posebej poudarjali velik pomen sokolske organizacije, zlasti v tem predmestnem predelu, sai so nam vsakoletni občni zbori zgovorna priča, da je tukaj sokolska organizacija že ukoreninjena v najširših plasteh naše mestne periferije in da si je sokolstvo s svojim pozitivnim delom samo dalo najboljše spričevalo nespornega narodnoobrambnega in kulturnega činitelja.
V nedeljo 22. t. m. so se zbrali v prostorih krčevinske šole pripadniki sokolskega društva Maribor III. (Krčevina-Košaki), da prisostvujejo polaganju letnih obračunov društvenih funkcionarjev. Zbor je otvoril in vodil zaslužni dolgoletni starosta br. prof. Lojze Struna, ki je v svojih uvodnih izvajanjih toplo pozdravil navzoča delegata mariborske sokolske župe br. dr. Kaca in br. prof. Degna ter vse zbrane Sokole in Sokoliće. V svojem s sokolsko miselnost jo prepojenem nagovoru je br. starosta po hvalil odbornike in odbomice. ki so se z vso vnemo poprijeli dela. poudarjajoč pri tem. da morajo Sokoli krepiti in jačati sebe, svoje mišice in svoj razum, da bodo močni, krepki in odporni. V sokolskih srcih ne sme biti malodušja. ne prostora za omahljivce in slabotneže. Br. starosta je še prav posebno pohvalil načelnika br. Homerja, ki je organiziral lepo majsko telovadno akademijo, blagajnika br. Bizjaka in druge. Telo vadeče članstvo se je udeležilo nastopov in prireditev ostalih sokolskih društev, dočim je drča prejela dečji prapor, ki ji ga je poklonil br Homer. Živahno je bilo delo prosvetnega odseka, katerega dramatski zbor je organiziral več lepih prireditev. V dobi sokolske Petrove petletke bo društvo nadaljevalo že započeto delo, nabavilo si bo večje število slavnostnih krojev in razvilo naraščajski ter članski prapor.
Po poročilu brata staroste, ki je bilo z odobravanjem vzeto na znanje, so izčrpno poročali še ostali društveni funkcionarji! tajnica «\ Lina Jutersnikova* blegejnsV br. Vlado Bizjak, načelnik br. Ivan Homer, načelnica s. Štefka Krila jeva, prosvetne br. Uršič, gospodar br. Franjo *Jski. narodno-obrambm referent br. Pr. Cvetko, matri-kar br. Slavan Ribarič, ki je poročal tudi za kolesarski odsek, knjižničarka s. Milena Orel, referent za čete br. Degen. ter referent za strelski odsek br. Panjković. Iz vseh teh poročil povzemamo, da šteje danes sokolsko društvo Maribor III. 298 pripadnikov, ki so prav pridno obiskovali sokolsko telovadbo, saj beleži številčna statistika 7.213 telovadnih ur v preteklem letu. Društvo je imelo 20 prireditev, med katerimi sta bili najvažnejši telovadna akademija v maju in proslava 1. decembra, združena z razvitjem dečjega prapora. Denarnega prometa je bilo 28.445.25 din, dočim je vrednost društvene imovine narasla na 57.080 din. Zanimivo je bilo poročilo narodnoobrambnega referenta br. Cvet ka. ki je v svoj obširni referat nanizal mnogo zanimivih ugotovitev, iz katerih lahko povzamemo, da še danes ne najdemo dovolj poudarka za naše skupne narodno-obrambne interese. Ce pomislimo, da je steklo po mariborskem grlu v preteklem letu za 35 milijonov din alkoholnih pijač, se ne moremo dovolj načuditi, da isti Maribor ne more zbrati bornih tisočakov, ki bi jih krvavo potreboval za narodnoob-rambne svrhe. Naša sveta sokolska dolžnost je. da se še z večjo vnemo in večjim optimizmom nego doslej oprimemo narodnoobrambnega dela.
Po teh poročilih je v imenu nadzornega odbora poročal br. Zupančič in je bila predlagana razrešnica staremu odboru so» glasno sprejeta.
Pri volitvah je bile izvoljena naslednja nova uprava: starosta br. L. Struna, I. pod-starosta dr Kovačič, II. podst. br. Jaki, načelnik br Momčilo Lučič, L podnačelnvk br. Herič, II. podnač. br. Rafolt, III. pod-nač. br. Drevenšek, načelnica s. Milka Zi-mic, I. podnač. a Vida Ribarič, II. podnač. s. Ida Božič, III. podnač. s. Milita Gersak, tajnica s. Lina Jureršoik,. zapisnikar!ca s» Marija Gersak, prosvetar br. Salda, blagajnik br. KoŠenina, gospodar br. Unterlech-ner, statističar br. 3L Ribarič. društven! zdravnik dr. TursiČ, namestnik br. dr. Vel-ker, narodnoobremba' referent br. Cvetko, četni referent br. Degen, socialni referent br. Mejovšek, nam. br, Vaupotič, referentka za ftednjo s Ste&a Križa jeva. Odborniki: s Firstova. s. GeriHnove, br. Dur java, br. Ferš, br. Hudina, br. Sfurm, br. Podbukovsek. br. Uršič, namestnika br. Maver in Golež, revizorji br. Zupančič, škof in Lenardi&
Po pohvalnih in bodrilnih besedah, ki jih je naslovil na zbrane Sokole delegat marib. sokolske župe br. dr. Kac, so se obravnavale zadeve internega društvenega značaja, to je o sokolskem tiska, o sokolski štednji ter o pripravah za letošnji župni smučarski izlet v Gnetenj, ki bo 5. februarja,
Z željo, da bi se marljivo sokolsko delo nadaljevalo, da bo organizacija duhovno
in številčno močna, je br. starosta zaključil občni zbor.
fsssHn hum ^si uuje i po. crain luist— rajo ■Kl—UNu deske, ftft ulftvajo amexiMa\ ter evropskih velesil carinske ugodnosti, da Je popola prodor japonske Industrije pod temi okoliščinami povsem sneiguran, 6s se sedanje prilike nadaljujejo.   Te    i saunu n   so povzročile
tudi mane protestne akcije TTSA ter An-SHJs.
Predavatelj je ob aakljodfcu svojih dra-goeonsh izvajanj še tehtno in assiimivo pojasnjeval nekatera pereča poglavja na vprašanja, ki so mu jih stavili nekateri pcsJušalct
Socialni in gospodarski položaj Kitajske
Tudi drugi del dr. štamparjevega predavanja v Maribora je vzbudil veliko
Maribor, 22. januarja Tudi drugi del predavanja bivšega sek-cijskega načelnika dr. štampa rja je privabil številno mariborsko izobraženstvo, ki je dvorano Ljudske univerze do zadnjega kotička napolnilo. Tudi sklepno dr. štamparjevo predavanje je zbudilo živah-no pozornost in je želo navdušeno odobravanje številnih posluSalcov. Nova serija mičnih slik je znatno poživljala poučna izvajanja, ki so se nanesla na vse aktualne potrebe moderne Kitajske.
Socialno gospodarsko stanje kitajskega naroda se zrcali predvsem v številkah, ki kažejo odstotno razmerje lastništva zemlje. lOo/o vrhnjih plasti, ki jih sestavljajo generali, visoki uradniki, veleposestniki itd., poseduje 65*/* zemlje. Komaj 15% zemlje pa pripada malemu siromašnemu in skromnemu kitajskemu človeku, ki predstavlja preko 65% vsega prebivalstva.
Te socialno gospodarske prilike so se -zboljšale ob svitu nove dobe kitajskega preporoda, ki ga je prinesel veliki Kitajec dr. Sunjatsen. čigar delo nadaljuje sedanji predsednik kitajske vlade maršal čarjgkajsek. ki se mu je posrečilo, da je ustanovil leta 1927 v Nankingu kitajsko osrednjo narodno vlado, potem ko je pokoril in zdiscipliiural razne samo puntarske generale. Z maršalom čangkajskom se je pričela na dveh straneh obnova v velikih potezah.
V glavnih središčih kitajske države so vstajali veliki zdravstveni centri. Po nasvetih mednarodnih in domačih kitajskih strokovnjakov, med katerimi je tudi sek-cijski načelnik dr. A. Štampar, je nan-kinsfea vlada žrtvovala za rame sodobne zdravstvene, higienske in humane pobude okoli 80 milijonov dinarjev. Med dragim je zgradila v Nankingu veMk adraivstveni dom, kjer se je vzgajalo zdravstveno osebje aa vso Kitajsko ter veličastna bolnica najmodernejšega sila.
V vrsti številnih reform se je pričela tudi borba proti opija, ki uničuje Kitajca po zaslugi bele rase, ki Je opij popularizirala na Kitajskem. Ta borba proti opija Je nafila sicer pri čangkajskovi vladi topio razumevanje, vendar pa je tnftfla na tenke težave, saj so črpale številne upasjue edtnice pretežni del svojih dohodkov ravno iz prodaje opija.
Ifaiiafli neštetim oviram, ki nujno spremljajo vsako reformno delo, četudi je tO dsjo pievidno In četudi se izvaja v etapah, se je porajala v zadnjih letih no-Odlični predavatelj je navedel
konkretne primera, kako vstaja v stara* kitajskih zgradbah duh nove Kitajske, kako se v starih Konfucijevih motimtoah urejujejo bolnice in iole, ki Jm. posesajo v neizčrpni znattteljnosti stari in mladi, kako zajema sicer starosta,vno Kitajsko miselnost nove dobe, ki osvaja z vso sflo nadarjenega, marljivega In skromnega Kitajca.
Sredi tega orjaškega napredka na vseh straneh pa so izbruhnile *t*ajs*o-Jspoti-ske sovražnosti. Kitajska Je bOa od nekdaj vabljiva dežela za tuje ekspanzije, saj se nudijo tuji trgovini na tem ogromnem prostoru slmo ugodni kupci jaki in trgovinski izgledi Drnbfla se Je kitajska zemlja, odpadali so od veMkaga kitajske* ga narodnega trupla posajmsapj preden kakor Indokina, Formoaa, Mongolija Itd. nazadnje celo Mandžurija, al Je padla kakor zrelo Jabolko v japonske roka. Za zunanjim videzom ngsjps|fltjg politike t duhu generala Tanake, aa kažejo ▼ grobe materiaUzUcoe koristi, ki so vodile v sedanji lđlajsfco»Japonsss> metež, saj dobiva nikdar sita industrija bombaž lahko iz Kitajske, ko ga je morala doslej drago plačevati v zlatu iz angleške Indije. Tukaj so ogroiuuo količine volne, ki jo Je morala Jsponska industrija dobavljati doslej iz angleške Avstralije za denar t — zlatu. Ta na Kitajskem pa so tudi droge rovtne, kakor na pek itd., ki Jih potrebuje atrija, ki se nahaja vsa v rokah komati 8 japonsMh industrijsldh   k& flneuCrifli
druem. ___
Malenkosten incident pri Pekingu Je zadoščal, da so Japonci navaMli na Kitajsko. Dosedanji potek vcdnsh operacij na Darjnem vehodu pa kaze, da so Japonci morebiti vendarle preveč naffunaM o slabostjo Kitajke ki naj bi jo btH po lastnih računih lahko adroNrl v par mesecih. Kitajska vojska Jd Jo Je reorganiziral In moderniziral maršal OaiigjuHjsek, pa Je nudila nepričakovan odpor. Jedro ta moderne kitajske vojske Je bilo sicer v dosedanjih vodam akcijah pregageno, toda maršal čangkajsek Je medtem £e fornih ral drugo kitajsko vojsko, Japoncem a svojo tssstlko gverilskih padov sUno veliko škodo. Japonci, ki vladujejo glavne kttadjke prometne ceste, obale in rake, pa si vsa bolj devajo, da hi Iztlsnm iz Dejjaegpa tngovsko finančne vplive drugih Pretkano vrtijo to akcijo z najrazličnejšimi izgovori, čet da no morejo jamčiti v
Obmejno utHteljstvo jo zborovalo
Zborovanje |e pmovm izpričalo ilofuo vzajecnuost In tovariši* iskreno** v ufHtel}akili vrstah
Maribor, 22. Januarja
Sneako učiteljsko društvo za Maribor levi breg, Id združuje nase vrlo in vneto obmejno učiteljstvo, je sklicalo v krče vinski soli svoje zborovanje, na katerem so
razpravljali o vseh perečih zadevah, ki segajo v poklicno delovanje ter eksistenčs ne interese našega zaslužnega obmejnega učiteljstva.
Toplo občutene in zanosne so bile uvodne pozdravne besede agilnega društvenega predsednika Mirka Vaude. Podal je izčrpno situacijsko poročilo o tekočih organizacijskih stanovsko strokovnih zadevah. Njegovo poročilo kaže,, kako vneto posveča s resko učiteljsko društvo za Maribor levi breg svojo pozornost interesom članstva.
Posebno živahna debata se je razvila v zvezi z vprašanjem ustanovitve samostojnega odseka tovariši c učiteljic v okviru sreake organizacije. Številni navzoči so izražali svoje mnenje k temu vprašanju. Zborovalci so sklenili, da se ustanovitev
posebnega odseka učiteljic odloži do prihodnjega zborovanja.
V okviru zborovanja je bilo tudi sklepanje o raznih internih organi zacrjskifi zadevah, o visini članarine itd. Na dnevnem redu pa je bilo tudi temeljito in globoko zajeto poučno strokovno predavanje društvenega predsednika g. Mirka Vaude o perečem pedagoškem problemu, ki se nanaša na spoznavo šolskih novincev iz predšolske dobe. V tem predavanju je pod črtal g. M. Vauda nekatere svojske poglede na ta problem, ki so zbudili živahno pozornost in zanimanje navzočih obmejnih učiteljev.
Predavatelj je bil za svoja klena izvajanja deležen toplega priznanja, predavanje je dalo pobudo za izčrpno debato v zvezi s kompleksom vprašanj, ki izhajajo
iz obravnavanja te teme.
Tudi to zborovanje našega obmejnega učiteljstva, ki je bilo zelo dobro obiskano, je ponovno izpričalo strnjenost strokovnih pogledov in složno vzajemnost in tovari-ško iskrenost v učiteljskih vrstah.
Mariborske in okoliške novice
—Tekmovanje zrn prvenstvo Slovenske snovalce zveze se je nadijevalo včeraj z drugim kolom. Na razporedu sta bili srečanji med Mariborskim šahovskim klubom in prvo garnituro SK železničarja ter TJJN2B in drugo garnituro SK Železničarja. Obe tekmi sta bili v kavarni Central in sicer prva dopoldne, druga pa popoldne. Kot zmagovalca sa izšla Mariborski šahovski klub, ki je premagal SK železničar I s 6 in pol : 1 in pol točkami ter UJN2B, ki je zmagal nad drugo garnituro SK železničarja v razmerju 6 ui pol : 1 in pol. Posamezni rezultati so bili* prof. Stupan (M) : Vidovih (ž) 1:0, Kukovec (M) : Knechtl (ž) 1:0, Lobkov (M) : Regoraek (ž) 1:0, dr. Lippaj (M) • Babic (2) 1:0, Ostanek (M) : Mohorčič (2) 0:1, Stojnsek (M) : Albaneže (2)1:0, Strniša (M) : Ferenčak (ž) 1:0, Bien (M) : Golež (ž) remds. Kuster (UJNŽB) : Ketis (2) 1:0, Marvin (U) : Fiser (2) 1:0, Reinshrger (TJ) : Zetovič (2) 0:1, Peče (TJ) : Kovač (ž) remis, Mišura (TJ) : Forrav (2) 1:0, Rupar (TJ) : Pocajt (2) 1:0. CertaKč (U) : Erfel (2) 1:0, Sket (TJ) : Nosan (2) l:0.
— Odprta nOč in dan so groba vrata.. V splošni bolnici je umrla zasebnica Terezija Moeer stara 63 let. V Tattenba-ohovi ulici 26 je umrla vdova po železniškem višjem sprevodniku Alojzija Kro-pej, stara 91 let. žalujočim na§e globoko sožarje!
— Rdeči petelin na deželi. V Svečani občina VeBca v Slovenskih goricah je upepetn ogenj domačijo posestnika Franca Knipliča, ki trpi radi požara, nad 10 tisoč din škode.
— Is kazni bliske »mahe. Iz mariborske kaznilnice so premeščeni pazniki GluSac Bogdan in Grudic Vasa v kaznilnico v Zenici ter Stanič Pavel v kaznilnico v Sremski MJtrovici, v Maribor pa so premeščeni pazniki Pe jič G juro iz kaznilnice
v Zenici in Matiatč Ciril ter Bogožalec Božidar Je Lepoglave.
mmm ijBJBptMci}*. Ves pretekli teden je in-spknral računovodstveno poslovanje moške kaznilnice In sodnih zaporov okrožnega, sodišča v Mariboru g. Peter Mltro-vič, višji računski inšpektor ministrstva pravde v Beogradu,
— Uspehi nerodnoobittmtonega dela. Med iriariborskimi društvi, ki se uspešno ude j-stvujejo na torišču narodno obrambnega dela, se poleg CMD posebno odlikuje mariborska podružnice Branibora, To delo se bo secanlo v poročilih, M jih bomo slišali na občnem zboru 5. 1ebr. ob 10 v spodnji mah dvorani Narodnega doma. Podprimo vneta prizadevanja naftih Braniborovcev!
— V I>si"*1 univerzi bo predaval dre-
vi dr. Snoj. v petek 27- t. m. ne bo predavanja radi proslave sv. .Save.
— rnjsujsku novice. Nadi vrh gasilci so imeH včeraj popoldne pri Riedhi svoj redni občni zbor. Poročila so izpričala vzorno prbjadsvnost pohreaTdh gasilcev pod vodstvom J. Klemen«oa. Pcbreaka gasilska družina se stalno spopomjuje in je med bsBtaBnb najbolj izvedbenimi v mariborskem področju.
— 0 sam in enem. «90tetui zaaebnici Jo-sipinl Tschaus iz gt.lrjaje obtičala v grlu kost. v bolnici so Ji zdravniki potegnili kost iz girki ter Ji reffH življenje. — Mali v^npfliH senat je obsodil 42letnega Ferdinanda TTadUn iz Vuzezacena 6 mesecev
ker je 10. novembr 1986
ukradel posestniku Ivanu Lipovšku s Tolstega vrha par volov v vrednosti 3000 din. Soobtoženi 391etni posestnik Ivan Preglav iz št. Vida pa je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora in 600 din globe.
— Težka nezgoda je doletela oOletnega veleposestnika Franca Frangeža iz Bohove 31. Prišel je z desnico v slamoreznico, na električni pogon, ki mu je prerezala desnico na štirih mestih pod komolcem.
— V bolnici se zdravita 431etni posestnik Alojzij Berlič iz Metave pri Kosakih. ki ga je neki viničar obdelal po obeh rokah, ter 45letni posestnik Alojzij ćernec iz Frama, ki so ga 12 zasede napadli in ga zabodli v prsi. — V Novi Krčevini je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Adolf a Berlingerja, pri Vurbergu pa je zgorela zidanica posestnice Elizabete Viden, ki je radi požara oškodovana za 40 tisoč din. — 721etna dekla Josipina Fleich-raener iz Čopove 9 na Pobrežju je padla na domačem dvorišču in si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnico. — 311et-nemu pos. Antonu Pesku iz Prepolja je priletela trska v desno oko in mu ga nevarno ranila.
— NaKOzjafcu gori! Domačja posestnika Jožefa žigarta s Kozjaka št. 92 jo pogorela, žigart trpi okoli 20.000 do 25.000 din škode. Vzrok požara je bil slab dimnik.
— Iz Studencev. Naša agilna gasilska četa je imela včeraj popoldne v novem gasilskem domu svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik A. Kaloh, ki je podal tudi izčrpno poročilo o uspešnem delovanju v pretekli poalorvni dobi. O vnetem delu sta pričali tudi poročili tajnika Schreiberja in blagajnika Omuleca. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor.
— Padel je hi ogluail. 33letni delavec Avgust Turk, ki je zaposlen pri nekem trgovcu s premogom, Je pri delu padel na betonska tla in ogluail. Zatekel se je v bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da mu vrnejo sluh.
— Izmenično gostovanje ljubljanske »n mariborske drame. V proslavo gO^etnice smrti pisatelja Ivana Cankarja bodo v ljubljanski drami zaslužnemu pisatelju v februarju odkrili spomenik. Ob tej priliki bodo uprizorili Cankarjeve vHlapce«. S to proslavo pa bo združeno tudi prvo izmenično gostovanje ljubljanske In mariborske drame. Ljubljanska drama gostuje v Mariboru 10. februarja s Cankarjevimi »Hlapele, mariborska pa v LJubljani 7. februarja s Cankarjevo igro »Kralj na Betajnovi«. •
— Slinavka in parkljevka se je spet pojavila v nekaterih krajih Slovenskih gos ric. Zaradi tega so bili živinski sejmi pri Sv. Lenartu v zadnjem trenutku odpovedani. ■
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 23. Jan. Zaprto.
Torek, 24. Jan. ob 20.: Matura Red B.
prošnja gledaliske^uprave do obiskovalcev. Zaradi ponovnih pritožb glede motenja med predstavami, se p. n. obiskovalci naprošajo, da prihajajo že pred 20. uro h gledališki blagajni, ker se predstave začno točno in zamudniki s svojim ropotanjem po hodnikih in avditoriju zelo motijo že navzoče.
Novice z Morskega polja in z onstran Mure
NJ. Vis. princa Tomislava, kot pokrovitelja gasilcev v Jugoslaviji so nase gasilske četa 10. t. m. proslavljale zelo svečano. Gasilci so imeli službe boeje> potem pa vsaka četa zase intimne
RTlieveL Križev-Js Imela doaedaj uredni naziv dočim so se uradi, kakor soia, po* stanica Križevci pri Ljutomeru. Da bo tudi občina imela lati kakor drugi uredi, Je ob-odbor na zadnji seji sklenil, da bo uradni nassv krizevske občine »Križevci psi Ljutomeru*. e
valstvo z
dtrekctjL Prebi« polja Je zelo zadovoljno imi zvezami z Ljuto-in Radgono. Z uvedbo takozvanega
_______ vlaka,   ki prihaja v Ljutomer
okrog; pol 8. ure Je bilo ustreženo ne sejno šolarjem, ki obiskujejo meščansko solo, ff"irlr tudi drugim, ki imajo razna opravila bodisi na srezu aH na davkariji. Prej Je prišel vlek že takoj po tri četrt na 6 v Ljutomer In Je morale stranka čakati do 8, da so uradi pričeli uredovati. Tako Je hOo v tem pogledu ljudem ustreženo. A sedaj Je vprašanje povratka. Stranka, ki Je v Ljutomeru opravila svoj posel, mora sedaj čakati na vlak, ki vozi
iz Ljutomera ob 14.15 in mora tam obedovati itd. Vse to je zvezano z velikimi stroški in z izgubo dragocenega časa. Železniška uprava bi lahko uvedla en vlak, Id bi nekako okrog pol 12 odhajal proti Gornji Radgoni, tako, da bi se ljudje, ki so opravili v Ljutomeru svoj posel, lahko peljali domov že okrog poldneva v Rads gono. Taka zveza bi se sigurno izplačala in bi železniška direkcija z uvedbo tega vlaka zelo ustregla potujočemu občinstvu. Najbolje bi bilo, če bi uvedla drugo garnituro in sicer da bi ena vozila tako, da bi imela zveze z vlaki, ki vozijo v Maribor, druga pa bi opravljala lokalni promet Ljutomer—Radgona.
— Vode so upadle. Reka Mura, kakor tudi vsi potoki, so sedaj spet v normalnem stanju. Voda je povsod upadla na normalno višino in Je zaenkrat nevarnost poplav odstranjena. Tudi s travnikov in njiv se je voda odtekla.
— Nad 2 milijona v zrak. Kadilci ljutomerskega sodnega okraja so v preteklem letu pokadili 14.178.625 kg raznih cigaret, cigar in tobaka v vrednosti 2 milijona 96.731 din. To je ogromna vsota, ki so jo kadilci spustih v zrak. Ce bi imeli to velikansko vsoto na razpolago v šolske namene, bi šolstvo v tem sodnem okraju dvignili na tako visino, kakor ni nikjer na svetu. V tem sodnem okraju so ljudje po-
rabili 634 veaTkfh in 3228 maHh kartonov sfbie v vrednosti 224400 din, •
uglednega PreKmurea. Pretekli sne v Martjandh pokopali tamkaj-župana Veasr Gezo. Pokojni je bil iSjieden dmetvenik, organizator prekmur-gaailstva ter Član in sodelavec raz-gcepodarskih in denarnih zavodov. Jo bil pokojni popularen, je pričal njegov pogreb, kakršnega Prekmurje ne vidi mnogokrat. Poleg številnih uradnih in društvenih zastopnikov je pokojnega spremljala na zadnji poti ogromna množica ljudi. Naj v miru počiva v svobodni jugoslovenski zemlji.
— Hud vinar, ki je divjal zadnje dni, jo ponehal in tudi potoki, ki so silno narasli zaradi tajajočega se snega in leda. so spet upadli. Ljudje ao bili v stalni bojazni pred poplavami, a sedaj so se 2c pomirili. Ceste, ki vodijo skozi dolge prekmurske wa-si, so se posušile, Lako da jc izginilo tudi blato. Kmetovalci so v strahu, da jim muhasta zima ne bo pokvarila setve
— Murska Sobota Je dobila kino. Kaša prekmurska metropola je spet napravila velik korak naprej na kulturnem polju. Dobila je namreč moderen zvočni kino. ki je bil otvorjen 8 t. m. Kino jc last občine in se imenuje Grajski kino Dvorana je moderna in je bila izdelana po načrtu odličnega domaćega arhitekta g. Novaka. Do sedaj je bilo že preko deset predstav in je bila dvorana vedno nabito polna. Za otvoritveno predstavo so bile vstopnice razprodane že en dan prej. Upajmo, da bo uprava kina nudila našemu prebivalstvu res dobre filme, ki bodo kvalitativno in umetniško na višku in ki tudi ne bodo delali tuje propagande.
Dva samomora
Maribor, 23. januarja Tragične in strašne smrti Je umrla sno, čl ob četrt na šest 75-letna zasebnica Fran* čiska Rumler, stanujoča v Marijini ulici 25. Revica je skoro 9 mesecev bolehala na težki, neozdravljivi bolezni. V zadnjem času je bila priklenjena na bolniško posteljo. Na njej so se opažali znaki m raci tve uma. Ko je bila hčerka, pri kateri jo stanovala, za trenutek v sosednji sobi, 30 prihitela deklica iz omenjene hiše v II. nadstropje ter pozvonila. Opozorila je hčerko, da visi njena mati na oknu in da je nevarnost, da bo padla v globino. Hčerka je brž stekla v materino sobo. Matere pa ni bilo več v sobi. bila je že na dvorišču mrtva. V oci\idni duševni zmedenosti je v obupu nad življenjem s poslednjimi močmi stopila do okna ter se pojrnala iz H. nadstropja v smrt. Bila je pri priči mrtva.
Na kraj žalostnega dogodka, o katerem se je kmalu razvedelo po mestu, je prispela policijska komisija s policijskim zdravnikom dr. Zorjanom, ki je ugotovil, da je bila smrt nesrečne žene radi počene lobanje neizogibna in da je lakoj nastopna- ■
Ma-ribor, 23. januarja V neki gostilni v Meljski ulici si je včeraj končal življenje mlad tipograf. V gostilni je popivala večja družba, ki se je bila malo popreje vrnila s pogreba na Pobrežju. V družbi je bil 381etni Alojzij Ko-drič, tipograf, stanujoč v Sokolski ulici 19 na Pobrežju. Ze na povratku s pokopališča je znancem dejal, da bodo tudi njega kmalu spremljali na zadnji poti. V gostilni jo družba popila več litrov vina. Nenadoma je Kodrič zapustil prijatelje in stopil na hodnik, kjer se je zgrudil in nezavesten obležal. Ker ni kazal nobenih znakov življenja, so obvestili policijo. Prišla je komisija z zdravnikom dr. Zorjanom na čelu ki je ugotovil, da je nesrečnež mrtev in da se je najbrž zastrupil s kokainom.
Pri mrtvecu so našli dvoje pisem, iz katerih je razvidno, da je šel prostovoljno v smrt in sicer zaradi spora, ki ga je imel s svojo Ijubioo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju.
Iz Celja
—c O predhodnikih sodobnega (nemškega) nacionalizma bo predaval drevi ob 20. nj ljudskem vseučilišču docent dr Fran Zvritter iz Ljubljane. Na to zanimivo predavanje ponovno opozarjamo.
—c Dva nova grobova, V soboto je umrl v celjski bolnici v starosti 54 let mi/-.irski mojster g. Alojz Ornig iz Celja. Istega dne je umrla na Dečkovem trgu št 3 gostilni-čerka in mina posestni ca ga Anica Cul kova, roj. Gmfonerjeva, soproga kolarskega mojstra g. Filipa Ćulka v Celju. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sozalje!
—c Celjska gasilska četa je stopila lani v akcijo pri 15 požarih in sicer pri 5 ▼ mestu in 10 v okoliških km jih. Če bi pri gašenju ne bila nastopila gasilska četa. bi bila znašala celokupna škoda 5.455.000 din. Reševalni oddelek je izvTŠil lani 532 voženj z obema reševalnima avtomobiloma, ki sta prevozila 6729 km in prepeljala 521 bolni-kov in ponesrečencev. V ambulanci v Gasilskem domu je prejelo 67 oseb prvo pomoč.
—c SK Olimp : SK Celje 4.3 (1:3). Na Glaziji je bila v nedeljo prva nogometna tekma v novem letu. V prijateljskem srečanju sta pomerila svoje sile SK Celje in SK Olimp. Moštvo SK Celja ni nastopilo kompletno in je nudilo tehnično in kombi-natorično šibko igro. Olimp se je s svojo pomlajeno postavo krepko uveljavil. Igral je bolj povezano in požrtvovalno nego enajstorica SK Celja. V prvem polčasu je bila igra v glavnem izenačena, v drugem polčasu pa je Celje popustilo in Olimp je prešel v premoč, ki jo je dobro izkoristil. Gole za Celje so zabihi Potekal v 10, Krem puš v 24. in Pešec v 45. minuti prvega polčasa, gole za Olimp pa Conžek v 26. minuti prvega in Ključar v 1. minuti, Lukie v 33. minuti in Raksanv v 36. minuti drugega polčasa. Sodil je g. Presinger točno in objektivno.
—c Tatvina v trgovini. V soboto popoldne je prišel v trgovino krznarja Alberta Frohlicha v Samostanski ul*ci neki moški, ki si je hotel kupiti čepico. Med izbiranjem čepic pa je izmaknil 500 din, ki so ležali na prodajni mizi, in izginil. Istega dne je prišel k šivilji Fani VerbovSkovi v Gosposki ulici neznan moški in prosil za prenočišče. Ko je bil nekaj minut sam v sobi, je izmaknil iz ročne torbice gospodinje 400 din in izginil. Policiji se še ni posrečilo izslediti storilca.