POGLEJ SE V VODO, PA SE BOŠ VIDEL, KAKŠEN SI
Fotografija, ki sem jo posnel ob železniškem mostu, je prizanesljiva do izrazito nelepih razmer na levem bregu Ljubljanice od železniškega mostu do brvi za pešce sredi Most. Pojdite in oglejte si, kajti na vsej poii naše Ljublja-nice ne boste našli tako neurejenega brega, tako izrazito slabega odnosa do reke. Oglejte si, le hiša ali dve sta neoporečni. Ob železniškem mostu se po bregu vsipa smetišče, za njim so v bregu vkopani vrtički (to še naj-manj moti) potem je vzorno urejen breg, naprej pa nasilje za nasiljem. Nove prezidave, dozidave, vse pa se spuščajo še globje po brežini, ena od druge so si različne, skorajda od vsake pa se vsipajo smetišča, kot bi se zgledovali v kakem barakarskem naselju. Ne moremo reči, da je podoba tega brega podoba naše občine, kajti imamo tudi že lepo urejene soseske, imamo dva prekrasna mostova z okolico - izdelka arhitekta Gabrijelčiča, na žalost pa imamo še več tudi takih podob, kot je ta breg.
Tudi občiiia mora imeti svoj »imidž«, svojo celostno podobo, občina kot smo mi, pa mora imeti tudi poudarjen odnos do reke. Malo je občin, ki imajo v svojem prostoru dve tako lepi reki kot sta naša Sava in Ljubljanica in tako bogato preteklost, povezano z njima. Morali bi biti v ob-činskem grbu, v naši zavesti in vseh naših razvojnih načrtih. V reki bi si morali ogledovati svojo podobo, se lepšati in zaljšati toliko časa, da bi bili z njo zadovoljni.
S. GERLICA